P» psiti pnjtMtii:
«a
ielo leto naprej 26 K — h pol leU , 13 , — , «etrt , , 6 „ 50 , mesec , 2,20,
V upravništvu prejeman.
za
celo leto naprej 20 K — h pol leta , 10 , — , ¿etrt , , 6 „ - ,
mesec , 1 ,70,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in inserat« «prejema upravniitvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefraukovana pii-ma ne
VEprejemajo.
Uredništvo je v Seme-DiSkih ulicah St. 2,1., 17
lzha|a vsak dan. iivzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Stev. 240.
V Ljubljani, v petek 18. oktobra 1901.
Letnik XXIX.
Družba sv. Mohorja.
V dolžnost si štejemo, da to našo dično družbo —■ naš najbolje uspeli zavod, kar jih imamo — Slovencem še posebej priporočamo. Tu ne smemo nazadovati. To družbo moramo z združenimi močmi podpirati, moramo ji dajati ne le gmotne, ampak še posebno duševne podpore po spisih in po vsestranskem sodelovanju.
»Slov. Narod«, kateri je oblatil že vse najboljše, kar so Slovenci v zadnjem času dosegli, se je spravil včeraj nad to družbo, da bi ji odtegnil naročnike in da bi teroriziral odbor v smislu onega ničvrednega in za narod pogubnega programa, ki ga zasleduje ta list.
Jo pač čudno, kar počenjajo ljudje okoli »Slov. Naroda«. Ni še dolgo, odkar so proglasili, da je »Slov. Matica« proveč klerikalna ! Kar črne sence so se jim delalo pred očmi, ko so videli, da jo v odboru »Slov. Matice« vendar še precej mož, katerim je prospeh tega zavoda bolj pri srcu, kakor pa prospeh neko klike, ki je zadnji čas tako globoko propadla, da se več ne more povzdigniti nad navadno surovo zmerjanje. Kar tem ljudem ni všeč, to proglase kar krat', o za rMiTiIrahio* m nažgo svojih par ožjih somišljenikov, da delajo kraval in vpitje, katero se pa najboljše premaga, ako se — ignorira. Saj so prošli teden še celo soc. dem. Kristana proglasili za »klerikalca«, ker neče tako plesati, kakor ¿Slov. Narod« gode!
Strašilo »klerikalizma«, katero ima »Narod« vedno pripravljeno, da bi spravil ž njim s sveta neljube mu pojave, torej nikakor ni tako grozno, kakor bo zdi prvi trenutek, ko zarjovejo gotovi ljudje svojo bojno vpitje. To vpitje vpliva samo še na neki omejen krog ljudi, kateri niso niti pisatelji, niti podporniki slovstva, razen če se pod imenom »slovstvo« subsumirajo tudi pamfletski dopisi v »Slov. Narodu«.
Mi pa motrimo te razmere povsem ob-
jektivno, in zato si usojamo o delovanju odbora družbe sv. Mohorja izreči tu nekaj misli, o katerih sodimo, da so popolnoma skladne z intencijami osnovateljev tega društva, z nameni vseh poverjenikov in z mišljenjem sedemdesettisoč njenih družbenikov.
Družba sv. Mohorja se je osnovala iz-početka kot književno društvo. Vsem je znano, da od začetka ni mogla prospevati, kakor so je vsestransko želelo. Šele, ko se je presnovala kot cerkvena bratovščin a, se je začela razvijati, in ta razvoj je bil tako velikanski, da smo videli vsi v njem ne le izraz vse svoje kulturne moči, ampak tudi poroštvo z& obstoj in razvoj svojega slovenskega naroda.
Odboru družbe sv. Mohorja moramo priznati, da je imel to dejstvo vedno pred očmi, in da je bil vsikdar toliko vesten, da je računal z onimi zahtevami, katero stavimo do vodstva take družbe. Res je, da so se semtertje oglašale tudi od naše strani kritike, ki so želele tu in tam kaj boljšega. To pravico ima kritika vedno. A tega ne more nihče odrekati naši družbi, da je v danih razmerah storila vedno najboljše, kar je mogla.
Družba je ostala vedno na svojem prvem temelju- Politične stranke so se razvijale v Slovencih, razne struje so silile na dan in se med seboj pobijale. A družba je stala trdno in se ni nagnila ne na to, ne na ono stran. Videlo se je, da jo njeno vodstvo v rokah izkušenih mož. In do zadnjega časa so bili tudi politiki toliko taktni, da se te družbe niso dotikali. »Slov. Narod« je na mah iztaknil, da jo ta družba »klerikalna«, in jo udaril po njej s političnega stališča, češ, da jo njegovi stranki škodljiva. A to je stvar »Slov. Naroda« samega. Ce je družba sv. Mohorja »Narodu« res v škodo, jo to le dokaz, da njegova stranka ni ne slovenska ne krščanska.
Smešno je, ako misli »Narod«, da bo on kaj škodoval družbi, ako jo najiada, in
odbor bi se j ako motil, ako bi količkaj dal na te grožnje.
Kdo pa vzdržuje to družbo ? Njeni poverjeniki so skoro povsod du h o v n i k i. Oni delajo za družbo, oni za njo nabirajo ude, oni so stebri, ki držo celo mogočno stavbo. In oni bodo delali neumorno zanjo, dokler bo ostala na onem temelju, ki si ga je zasnovala kot cerkvena bratovščina. Ako bi zapustila ta temelj, bi si izpodmaknila tla in se zgrudila v prah.
Družba ni politična in se nikdar ne sme soditi s političnega stališča, ampak samo s cerkvenega in književnega stališča. Ako nas pa liberalci prisilijo, da enkrat odkrito povemo, kako bi družba stala, ako bi se sodila politično, in ako bi jo držali le »klerikalci«, in zapustili vsi liberalci, bi tudi to ne bilo ne nam ne družbi v škodo.
Co pomislimo, da je oddalo na Kranjskem v peti skupini 38.000 mož svoje glasove katoliško narodni stranki, in če prištejemo k njim še veliko število deklet, mla-deničev in žena, ki so zdaj njeni udje, in do katerih liberalno vpitje nima prav nobenega vpliva, tedaj lahko rečemo, da tudi v Blučaju, ako bi se proti družbi naredila liberalna politična gonja, bi ta družba ničesar ne izgubila, ampak bi vsled nasprotne hujše protiagitacije morda še pridobila.
Tu torej ni treba prav nikake bojazni, in bila bi velika zmota, ako bi se odbor količkaj dal preplašiti liberalnemu vpitju. Le v tem, da se po cerkvah in v imenu cerkve vnema ljudstvo za to koristno družbo, je njen prospeh in njena moč. Ako bi odbor količkaj ukrenil, kar bi ne bilo v soglasju s tem duhom, bi družba propadla.
Zadnje leto se jo pokazal nekak primanjkljaj pri udih. Ne vemo, kaj je temu vzrok. Deloma pač slabo gmotno razmere, a če pomislimo, da pri nas vedno bolj pro-speva mnogo ničvrednega tiska, bi si pač mislili, da bi so dalo število naročnikov
tudi pri družbi svetega Mohorja šo povzdigniti.
Vsa čast vrlim gospodom poverjenikom, kateri izpolnjujejo požrtvovalno svojo dolž-no8t, a zdi se nam, da se proti ljudstvu premalo naglaša duhovni pomen t e d r u ž b e. V knjigah samih 9o nikakor ni ves njen smoter. Kot cerkvena b r a -t o š č i n a ima tudi duhovne dobrote, in te je treba ljudstvu pojasnovati tudi v cerkvenih govorih.
Saj stoji v pravilih družbe, da naj njeni udje molijo določeno molitev, in zato se udeležujejo odpustkov. Duhovniki, ki so v družbi, naj opravljajo za udo svete maše, ki so v pravilih določene.
Družba svetega Mohorja je hkrati misijonska družba, ki naj z dobrimi deli svojih društvenikov kliče blagoslov božji na slovenski narod in pomore, da se zvrši veliko delo zedinjenja vseh Slovanov v katoliški cerkvi, da bo res »en hlev in en pastir«.
To povejte ljudstvu, in rado bo od svojega skromnega imetja položilo dar na oltar domovine in na oltar katoliško cerkve! Vsak stranski ozir tu več škoduje, nego koristi. Odkrito in odločno povejmo, kaj hočemo, in našo ljudstvo, ki je tudi odkrito in odločno za dobro stvar, bo delovalo zanjo.
Liberalci bo so izpodtikali nad molit v e n i k i , ki jih jo izdala družba. A ravno molitveniki so pridobili družbi največ udov. Naše ljudstvo pa je toliko napredovalo, da njegovemu verskemu čutu sami molitveniki več ne zadostujejo. Po časopisju se mu jo toliko razširilo obzorjo, da je spoznalo velike kulturne borbe, v katerih so vojskuje dandanes človeštvo. Pijetizem ne zadošča več niti najnižjim slojem, ampak vsak človek, ki je dovršil ljudsko šolo, hrepeni že po a p o I o g i j i in po u m n i o b r a m b i v o č n i h resnic.
Zato jo odbor družbo svetega Mohorja izpolnil samo svojo dolžnost, ko je izdal tudi apologetično knjigo. Co se nad njo jezi kak
LISTEK.
Majakov čuvaj.
Spisal II. Sienkiewicz. — Preložil V. P.
V Aspinvalu blizu Paname so jo izgubil naenkrat majakov čuvaj. Ker se jo to zgodilo po noči, menili so ljudje, da je stopil nesrečnež k strmemu robu skalnatega otoka, na katerem stoji majak, ter da so ga pogoltnili morski valovi. Služba majakovega čuvaja se je torej izpraznila, in bilo je treba podeliti jo kar najhitreje, ker je bil majak velikega pomena ne simo za tamošnje bro-darstvo, marveč i za ladje, ki se peljejo iz Novega Jorka v Panamo. Moskitski zaiiv je sama peščenina ; vožnja v teh mestih je zelo težavna, po noči pa skoro nemogoča, zlasti v megli, ki so čestokrat vzdiguje nad te vode, ki jih ogrevajo žarki tropičnega solnca. Edina voditeljica je potam nobrojnim ladi-jam majakova luč. Novega čuvaja je moral preskrbeti konzul Zedinjenih držav, kateri jo stanoval v Panami, pa ta naloga je bila jako sitna, deloma ker jo moral naslednika dobiti tekom 12 ur, deloma ker je moral biti čuvaj mož vestnega in poštenega značaja. Ni smel sprejeti vsakega; pa za tako službo je prosivcev jako malo. Življenje na majaku je težavno ter ni vabilo nikoli niti lenih sinov gorkega juga, ki ljubijo klateško
življenje. Majakov čuvaj je res skoro ujetnik. Razen nedelje ne sme zapustiti svojega skalnatega otoka. Colnič iz Aspinvala mu pri-važa enkrat na dan hrano in svežo vode, nato ae prevoznik vrne, in na celem otoku ni razun čuvaja niti ene živo duše. Čuvaj dajo po dnevu ladijam znamenje s tem, da obeša na majak raznobarvna bandera, zvečer pa prižiga luč. To bi se ne bilo težko delo, ako ne bi bilo gor do svetilnika štiristo nezložnih visokih stopnic, in ako bi šel čuvaj samo enkrat ali dvakrat na dan gor. Življenje takega čuvaja je pusčavniško. Ni čuda torej, da jo bil Mr. Izak Folkombridge v velikih zadregah, kje bi dobil stalnega na slednika po ranjkem; lahko umemo tudi njegovo radost, ko so mu je ponudil še istega dna pros'!, c. Bil je že sedemdesetleten starček — morda še starejši, vendar pa še čvrst, visoke in ravne postavo ter bolj vojaških obratov. Lane je imel belo kakor sneg, obraz opaljen, pa kar sklepamo po modrih očeh, ni bil otrok juga. Takoj so je priljubil konzulu, ki ga je začel izpra-ševati:
»Odkod pa ste?«
»Poljak sem«.'
»S čim ste sa dozdaj pečali?«
»Potepal sem so po svetu«.
»Čuvaju se je pa treba z veseljem muditi na jednem mestu«.
»Počitka ravno potrebujem«.
»Skj-li že kdaj služili ? Ali imate morda izpričevala, da ste zvesto in pošteno služili državi?«
Starček je imel v roki obledelo svileno cunjo, podobno cunji stare zastave, razgrnil jo in rekel:
»Tukaj so moja izpričevala. Tale križec sem dobil v 30. letu. Tale drugi, španski, v karolistični vojski, tretji je križ častne legije francoske, četrti sem dobil na Ogrskem. Potem sem so bojeval v Zedinjenih državah zoper južne upornike — tam ne delijo kri-žev, tukaj imam samo papir«.
Folkombridge prime list ter začne brati.
»Hm! Skavvinski — to je vašo ime? . . . Hm! . . . Dve zastavi ste dobili lastnoročno pri napadu z bodalom . . . Zares hrabro sto so borili!«
»Hočem biti tudi zvest čuvaj«.
»Ljubi prijatelj, pa tam je treba stopati večkrat na dan na visok stolp. Dobro li vam služijo noge ?«
»Potoval sem peš skozi nepregledne stepe«.
»Dobro! Poznate li kaj mornarsko službo ?«
»Tri leta sem služil na kilovski ladiji«.
»Razno službe ste opravljali . . .«
»Lo miru nisem našel nikjer«.
»Zakaj pa« ?
Starček se je ustrašil vprašanja. Iz prsij se mu izvije globok vzdihljoj.
»To je usoda . . .«
»Pa mislim, da sto za čuvaja že prestar«.
'Sir !« — izgovoril je starček naglo, s pretresljivim glasom. »Zelo utrujen in 8pe-han sem. Vel.ko aem izkusil, kakor vidite. Ta-le služba jo edina, po kateri sem neizrečeno hrepenel. Prestar sem že res in po-trebujem počitka. Petrebujem takega mesta, kjer bi lahko rekel : Tukaj ostaneš do smrti, to je tvoj pristan. O, sir, jedino od vas jo odvisna moja sreča! Drugič se taka služba ko maj dobi Kakošna sreča, da sem bil uprav danes v Panami . . . Lepo vaB prosim . . . Za Boga, vas prosim, vsaj sem kakor čolnič, ki utone, če ne doseže pristana . . . Naredite starca srečnega . . . Prisegam, da som pošten, toda — nablodil sem se do utru-jenja . . .«
V modrih starčevih očeh se je zračila njegova prošnja tako otožno, da je ganila in čisto nagnila Folkombridga, kateri jo bil vendar mož dobrega srca.
»Uodisi!« — dejal je, »vzamem vas. Čuvaj ste«. Starčevo obličje jo zažurelo neizrečene radosti.
»Tisočera hvala vam bodi, sir«.
»Morete li še danes na majak?«
»Da, takoj«.
»Torej, Iîog vas živi! . . . Šo eno besedo: Za vsik najmanjši prestopek v službi
boste odpuščeni«.
kričavi liberalec, kaj to druibi mar ? Ali teh par za slovstvo popolnoma ¡relevantnih eksistenc drži družbo ? Ali ni treba le reči ljudstvu : Deset liberalcev, ki ne verujejo, da je naša vera pametna, jo odstopilo od družbe, in takoj jih priBtopi tisoč novih na njih mesto?
Ravno s knjigo »Pamet in vera« je družba Bvetega Mohorja pokazala, da se zaveda svojih dolžnosti kot cerkvena bratovščina in kultur, družba, in v tem bo našla pogoj za svoj nadaljni razvoj, ako vztraja in napreduje na tej poti.
Državni zbor.
Dunaj, 17. oktobra.
Danes se snide državni zbor. Razmere mej strankami in njih stališče nasproti vladi niso najboljše, vendar pa ugodnejše, nego po novih volitvah začetkom meseca svečana, ko se je takoj v prvi seji pričel ropot. Ka kor znano, je ministerski predsednik gradil zlate mostove nad breznom, ki je delil stranke v sovražne tabore. Celo milijardo kron je vlada obljubila za «ljudske potrebe«, žal, da ljudstvo kot tako od teh milijard ne bode imelo mnogo koristi. Tisti, ki bodo državi za visoke obresti posojevali denar, posneli bedo smetano, a ljudstvu pustili si-ratko. Le poglejte, kdo in kako gradi novo železnico do Trsta, navzlic obljubi železniškega ministra, da se bodo uporabljale domače moči in domači delavci!
A dejstvo je, da je parlament zadnja dva meseca v pomladnem zasedanju delal z vsem parom. Toda vlada mora misliti tudi na »državne koristi«. In v prvi vrsti zahteva redno ustavno življenje rešitev državnega proračuna. Dokler državni zbor ne reši in vladi ne dovoli drž. proračuna, o rednem poslovanju ni govora. Prva in najvažnejša pravica ljudskih zastopnikov je pač ta, da pretresa in presoja državne troške in dohodke, kar se v Avstriji že od I. 1897 ni zgodilo.
Želja vlade je pač, da bi parlament rešil proračuna za tekoče in bodoče leto še pred Božičem. To pa bi bilo le tedaj mogoče, ko bi zbornica po poslovnem redu sklenila okrajšano razpravo, da bi namreč v zbornici od vsake stranke govoril le eden govornik v imenu svojih tovarišev.
Ako stvari presojamo samo s praktičnega stališča, temu tudi ne moremo lahko ugovarjati z ozirom na druga velevažna, a nujna vprašanja. Vendar pa bi moral v tem slučaju proračunski odsek temeljito in stvarno pretehtati vsako postavko ter se omejiti samo na stvarne razloge. Žal, da je skoraj vsak odsek, osobito pa proračunski, sam za se parlament, kjer se mnogo preveč trati čas z raznimi govorniškimi poskusi in vajami. Ako se ne motim, je zbornica 1. 1891. v smislu § 42 poslovnega reda z dvotretjinsko večino sklenila okrajšano razpravo, in ves proračun je bil rešen v dveh mesecih. To bi bilo tudi letos mogoče. Toda malo je nade, ker stranke si hočejo izmivati oči ter vladi naštevati grehe. Tem povodom pa se razvije brezbrežna politična in narodna debata že v prvem branju ; druga nič krajša debata bi bila v odseku in tako gotovo do Božiča niti odsek ne dovrši dela. Drugo branje bi bilo mogoče šele po novem letu, ko pa bi že deželni zbori morali na svoje delo. Zato so Be že včeraj in danes razni klubi posvetovali tudi o tem, kako bi mogli morski kači odsekati rep.
Jutri je na dnevnem redu prvo branje drž. proračuna, toda stranke še niso edine o postopanju. Češki poslanci in Vsenemci bržčas ne bodo zadovoljni z okrajšano razpravo, a utegnejo le na videz ugovarjati.
Drugo vprašanje, ki zanimlje vse kroge, je volitev prvega podpredsednika. Poslanec Prade je včeraj odložil čast prvega podpredsednika in niso ga mogli levičarji pregovoriti, da bi preklical svojo odpoved
Zjedinili so se, da bodi posl. K a i s e r njegov naslednik. Zgodilo se je bržčas zato, da bi mu na lep način izvili iz rok načel-ništvo nemške ljudske stranke in dr. Der-schatti napravili mesto. Češki klub zahteva, da se drugi podpredsednik dr. Začek pomakne na prvo mesto.
Sicer pa so razmere ostale pri starem. Zbornica je brez trdne in stalne večine. Levica in Poljaki delajo na to, da bi se osnovala koalicija. Toda danes bi taka koa-
licija brez čeških in jugoslovanskih poslan cev bila mrtvorojeno dete. Ker češki konservativni veleposestniki vstrajajo v ožji zvezi s češkimi ljudskimi poslanci, je največ odvisno od češkega kiuba, kako se zasuče kolo. Jugoslovanskim poslancem pa ne pre-ostaje druzega, nego da se oslanjajo na svoje večletne zaveznike in vse vladne predloge presojajo s stvarnega stališča, v kolikor namreč koristijo našemu ljudstvu, sicer pa ohranijo prosto roko na vse strani.
Državni proračun sa 1. 1902.
Ob četrt na 12. uro je predsednik grof Vetter otvoril današnjo sejo, spominjal se imendne presvetlega cesarja ter smrti drž. poslancev dr. W e i g 1 a in dr. K a i z 1 a. Nato so zapisnikarji do 12. ure čitali razne interpelacije in predloge. Opoludne je fin. minister začel pojašnjevati in obrazloževati drž. proračun za 1. 1902. Poslanci bo mej ministrovim govorom večinoma zapustili dvorano, ker novega itak niso pričakovali. Minister dr. vitez Bohm je, rekel bi, po domače pojasnil glavne postavke drž. proračuna. Iz vsega je razvidno, da fin. minister ne gleda prečrno v bodočnost, a tudi mu ni vse zlato, kar se sveti.
Potrebščina za bodoče leto znaša 1,685.317.944 K, pokritje 1,685.966.357 K; prebitek torej znaša 848.413 K. V primeri z minolim letom se je potrebščina zvišala za 43,954.600, pokritje pa 43,968.772 K. Ker pa znaša nova državna žganjarija 19,200.000 K, torej se je potrebščina pomnožila le za 24 7 mil. Pri tej potrebščini je vštetih 8*7 mil. obresti od posojila za nove železnice. Dalje zahteva brambovsko ministerstvo več 16, finančno 5-1, justično 13, melioracijski zaklad se zviša od 2'/t na 4 mil. kron. Nasprotno pa se prihrani pri troških za skupne drž. potrebščine 2 4, pri železniški upravi 3 9; dalje se pomnože direktni davki za 6*9, indirektni za okrogle 4 mil. kron.
Dr. F o f t je v daljšem govoru utemeljeval svoj nujni predlog, naj tudi avstrijska vlada objavi svoj carinski tarif, kakor je to nemška vlada že davno storila. Dr. Fort je obširno utemeljeval svoj predlog, toda vlada fekoraj gotovo ne bode pred svetom razgrnila svojih kart.
Nujni predlogi.
Poslanci raznih strank so danes vložili razne nujne predloge. Mej drugimi so dr. Susteršič in tovariši nujno predlagali: Vlada naj dovoli izdatno podporo pogorel-cem v Gorenji vasi pri Ribnici, kjer je 5. oktobra pogorelo 69 poslopij. Skoda je cenjena nad 100.000 K, a posestniki bo bili zavarovani le za 32.000 K. Zgorelo pa je tudi mnogo krme, da bodo mnogi gospodarji morali odprodati precej živine. Prebivalstvo je zadela nesreča, ko mora i država olajšati bedo.
Dalje dr. Susteršič in tovariši zahtevajo nujno podporo sploh za one kraje na Kranjskem, koder je deževje v prvi polovici meseca septembra napravilo občutljivo škodo. Na tisoče stoto v otave se je Bpridilo ali splavalo po vodi; mnogo škode so trpeli razni poljski pridelki, oBobito pa vinska trgatev. Vlada se torej pozivlje, naj se škoda preceni in država naj dovoli primerno podporo.
Poslanec R o b i č in tovariši so vložili predlog glede uravnave spodnještajerskih rek in potokov in drugi predlog za državno podporo vsled raznih povodenj.
Prihodnja seja je jutri, v kateri se voli prvi podpredsednik.
Politični pregled.
V Ljubljani, 18. oktobra.
Preosnova desnice.
Ob sestanku državnega zbora se čuje z mnogih strani želja po sestavi parlamentarne desnice, kakoršna je obstajala v prejšnjem državnem zboru. Taka prizadevanja so pa po mnenju treznih politikov povsem brezvspešna in neizvedljiva. Prejšnja desnica, tako pravijo, se je razbila samo vsled tega, ker ni imela enotnega programa. V desniški zvezi so so nahajali centralisti in federalisti, liberalci in konservativci, avtonomieti in tako-zvani »reakcijonarci« , zagovorniki splošne volivne pravice in pa neupogljivi stanovski Zastopniki, torej sama diamcntralna nasprot-
stva. Vezala je vse te nasprotno si elemente le želja po obrambi proti vladoželjnosti nemško-liberalnih strank. Taka vez bi pa sedaj ne bila umestna, ker se vrši desorganizacija nemških strank, katero <bi pa ravno taka vez zelo ovirala ali celo preprečila. K temu pa pride Se dejstvo, da nemški centrum nikdar no bi sledil izključno narodnim zahtevam Čehov, Poljaki ne opustili one znane politike proste roke, Jugoslovani pa bi vedeli itak prav malo povedati o koristih, ki so jih imeli v dneh obstoja desnice. Iz vsega tega se da razvideti, da bi bil vsak poskus za obnovitev desnice brezvspešen.
Politika in taroka.
Naše narodne nasprotnike na severu je neizmerno zbodla vest, da se je nadvojvo-dinja Elizabeta Marija zaročila s princem Otonom Windischgraetzem, ki je — slovanskega pokolenja. Že poroka prestolonaslednika nadvojvode Frana Ferdinanda z grofico Chotekovo, ki je seveda tudi Slovanka, je spravila Nemce iz konteksta. In sedaj zopet ta »nesreča«. Oče Otonov, prinst ErnstWin-dischgraetz, je bil celo poslanec nekega — slovenskega volivnega okraja in je v državnem zboru branil pravice slovenskega naroda napram Nemcem. Ne, tega pruso-filski Germani ne morejo mirno prenašati. — No, pa to bi konečno že še »preboleli«, ko bi ne bili obe viBoki rodbini, s katerimi sta stopila dva člana vladarske hiše v tako tesno zvezo, v prvih vrstah katoliških prvoboriteljev. Načelnik starejše vrste in predsednik gosposke zbornice knez Alfred Windi8chgraetz se je udeležil — čujte! — jubilejne procesije na Dunaju I Kaj bi Ger mani šele rekli, ko bi vedeli, da se je oče ženina nadvojvodinje Elizabete udeležil slovenskega katoliškega shoda! — Ilinc illae lacrimae!
Deželnozborske volitve na Češkem so razun v treh okrajih završene in dosedanji izid pokaže že pravo sliko v prihodnjem češkem deželnem zboru. Izvoljenih je 66 Mladačehov, 49 konservativnih veleposestnikov, 26 nemških liberalcev, 24 vse-nemcev, 21 liberalnih veleposestnikov, 21 čeških agrarcev, 14 nemških nacionalcev, 5 Staročehov, 3 češki radikalci, 3 nemški agrarci, 1 kršč. socijalec ; skupno 233 poslancev. Poleg tega pride 6 virilistov in tri ožje volitve. To razmerje morejo nekoliko premeniti samo te ožje volitve in pa vo-livni okraj kršč. soc. Ambr. Opitza, kjer je le s polovičnim glasom zmagal nemški liberalec Holfeld in se to s pomočjo mnogih nepravilnosti. Upanje je torej, da se ta volitev ovrže. Izza zadnjih volitev je posebno zanimiv poraz vsenemca Eisenkolba, katerega je premagal nemški liberalec dr. Ha-ckel. Vse češke stranke v novem deželnem zboru bodo razpolagale z nekako 20 glasovi nad polovično večino, ki se bo pa seveda pokazala le tedaj, če bodo edine vse češke "stranke in strančice 8 konservativnimi veleposestniki vred.
Narodno-kulturne koncesije.
Pod tem naBlovom prinašajo dunajski, Slovanom »prijazni« listi razne postavke v drž. proračunu za 1. 1902, ki so po mnenju nemško-liberalnih krogov samo narodne koncesijo Slovanom, v prvi vrsti Cehom. Mej temi postavkami se nahaja najprej drž. podpora praški mestni občini v znesku 16 milijonov, ki se ji izplača v svrho izboljšanja neugodnih finančnih razmer v desetih letnih obrokih po 1,600.000 K. V proračunu pravosodnega ministra se nahaja znesek 250 000 kron za zgradbo sodiščnega poslopja, potem v proračunu notranjega ministerstva več večjih svot za razne vodne in druge zgradbe. Pa tudi v naučnem ministerstvu niso pozabili na razne češke potrebe. Vse to pa neizmerno boli gospodo okolu dunajske Židinje, ki je tedaj molčala, ko so proračuni prinašali same postavke v prid Nemcem in večkrat v škodo Slovanom. — Upanje pa je seveda sedaj v vladnih krogih, da se bodo Cehi hvaležne izkazali za naklonjeno dobroto.
Atentat na »epe davkoplačevalcev imenuje dunajska »Informacija« načrt, ki kroži v parlamentarnih krogih, in ki meri na to, naj bi se za klubova zborovanja zgradilo novo poBlopje. Proti takemu nečuvenemu atentatu, pravi imenovani list, na žepe davkoplačevalcev ne moremo nikdar zadosti odločno protestirati. Klubi niso državna na-
redba, marveč zasebne zveze poslancev. Če hočejo imeti svoje posebne prostore za posvetovanja, je to njihova stvar, sami naj si jih preskrbe in tudi sami plačajo. Ne v Angliji, ne v Franciji, ne v Italiji in ne kjo drugod na svetu ni prišlo še kedaj komu na um, da bi poslaniškim klubom na državne stroške poskrbel klubove prostore. Država je le dolžna preskrbeti za parlament in njegove odseke, vse drugo je stvar poslancev. Saj je že to dovolj, če se posamnim klubom dovolijo prostori, ki so namenjeni za zborovanja odsekov. Še tega se nam manjka, da bi se klubi priznavali od strani države. Potem se morda še kedaj zgodi, da najdemo v proračunu postavko za klub anarhistov. — Radovedni smo, kak utis bodo napravile te besede na predsednika grofa Vettra in druge, ki se ogrevajo za klubovo palačo.
S podržavljenjem poljske gimnazije
v Tešlnu
se je pečal pred nedavnim shod v Zakopanih, katerega se je vdeležil tudi poslanec dr. Danielak. Mož je zagotavljal, da stori poljsko kolo, čegar član je sedaj, vse (?) mogočo korake v dosego tega namena, a do sedaj še nikakor ni misliti na podržav-ljenje tega zavoda. Za njim je nastopil neki drugi govornik, ki je bil sicer tudi mnenja, da gimnazija, ki jo le z največjim naporom vzdržuje poljska požrtovalnost, res še ne pride tako kmalu v državno upravo, a kriv je temu le poljski klub. Ko bi ta klub vladi odrekel proračun ali kako drugo državno potrebo, kedaj bi bila gimnazija že podržavljena. Klub pa v narodnostnem oziru prav nič ne stori. Govornik poživlja poslanca, naj takoj izstopi iz kluba, ako bo uvidel, da se nič ne stori v dosego tega namena. Dr. Danielak je nato tudi obljubil, da stori to, ako klub v narodnostnem oziru ne pokaže večje eneržije. (Klici: Primemo vas za besedo!) Konečno je bila sprejeta resolucija v tej zadevi na poljski klub in pa peticija na cesarja.
Razno.
Grški kralj je včeraj obiskal predsednika francoske republike. — Obsojen anarhist. V Berolinu so obsodili urednika anarhističnega lista „Novo življenje" Panzerja na 4 mesece ječe, ker je priobčil članek, ki je slavil umor Mac Kinleya. — Anarhist v Sevilli pod ključem. Zadnje izgrede v Sevilli na Španskem so povzročili anarhisti. Glavni vodje anarhistov so že pod ključem. Mnogo delavcev je že pričelo delati. V Ovieto je bila radi anarhistiških agitacij prepovedana jubilejna procesija. — Proklama-cija novega afganistanskega emirja obljublja prijazno postopanje z ljudstvom, znižanje davka in povišanje plač vojakom. Moder mož ta emir, da sedaj, ko se boji nemirov, vojakom obljubuje višje plače. — Slovaki na delu. Slovaške »Nar. Noviny« prinašajo poziv, naj slovaški rodoljubi gredo takoj na delo za bližajoče se volitve v upravne odbore.
Dopisi.
Od Device Marije v Polju, 16. oktobra. Zadnje čase je vedno v »Slov. Narodu« kaj iz našega kraja, toda vselej je primešano več ali manj neresnice. Glavni predmet je vselej, to se razume, naš č. g. kaplan Matej Rihar in za nameček včasih še g. župnik, človek bi mislil, da pri nas ni razen gosp. kaplana in župnika nobenega človeka, katerega bi bilo vredno vzeti pod drobnogled. Toda ako bi se nekoliko pogledalo, se dobijo tudi pri nas še junaki, katerih bi se bilo vredno spomniti. Oglejmo si posamezne junake po njih delih!
Prvi med njimi je čudak iz »Tirgortna« kateremu je med drugim najbolj na poti po-božnost drugih ljudi in pa lurška kapelica na dr. Divjakovem vrtu. On je že tako več ali manj znan »Slovenčevim« bravcem. On ne spada samo kot psihiater v blaznico, ampak tudi po svojih delih v »Slov. Narodu« tudi kot tak, kakršen je.
Drugi med našimi liberalnimi cvetovi, ki se najlepšo razcvitajo, je gospod Kulavic iz Vevč, ki grdi našo okolico, da je surova in da pri nas pošten človek, ako je le na sumu, da je liberaleo, ni življenja varen. A to pa ne pove, da je samo on tisti liberalen človek, ki hodi v gostilne dražit in izzivat poštene ljudi. To pa samo zato, da se ima
potem priliko zaletavati v našega obče priljubljenega gospoda kaplana, češ, kaplan je kriv, da so taki. Glavnega, kar bi osvetlilo celo zadevo, pa ne pove. Gospod Kulavio, le vprašajte avoje najboljše prijatelje, in povedali vam bodo, da ste bili vi sami krivi, da bo vaa »katoliški« pevci na bladno posadili. Pregovor pravi: »Kdor išče, ta najde.«
Tretje peresce liberalne naše deteljice bi bil naš »domačin« velenarodni gosp. Ivan Nepomuk Resman, načelnik postaje v Zalogu, moi dolge brade ter liberalnega obnašanja. Razveselili smo se, ko je došel imenovani gospod kot načelnik železniške postaje v Zalog, misleč, da bo domačin boljši kot tujec — dosedaj smo imeli vedno le Nemce. Toda bridko smo se varali, kajti uvedel je takoj najostrejši, da uprav vojaški red. Gorje mu, kdor se mu ni odkril že na dvajset korakov, posebno ako je imel kaj opraviti na postaji! Marsikdo je čutil njegovo omiko, in videli smo se pri zeleni mizi, kjer se je moralo hočeš nočeš plačati radi železniškega prestopka deset, dvajset in tudi več kron globe ali pa sedeti 24 do 48 ur v celici v Križankib. Njegova najno vejša iznajdba za nagajati je ta, da ne mara sprejeti blaga. Radi tega morajo naši ljudje, ki sedaj v jeseni trgujejo z zeljem, voziti zelje iz Zaloga na postajo Laze, katera je dve uri oddaljena od Zaloga. To napravlja ljudem mnogo težav in nepotrebnih stroškov. Nam se Čudno zdi, kako da gospod načelnik na Lazih, kateri pa seveda ni »domačin«, zna naročiti iz Ljubljane prazne vozove, da jih da našim ljudem, a naš »domačin« gospod Nepomuk tega ne more storiti.
Četrto peresce — deteljica jo namreč štiriperesna — bi bil naš gospod občinski posili pisar, kateri je pa ob enem tudi naš nadučitelj in ima s šolo toliko dela, da bi človek mislil, da nima niti časa krog sebe pogledati; vendar se je posilil županu za pisarja. Razume se, da vloge čakajo dolgo na milostno rešitev. No, gospod je imel sila dober namen, ko je prevzel občinsko pisar-stvo. Bližale so se namreč deželnozborske volitve in pri sestavljanju volivnega imenika igra veliko ulogo dostikrat občinski pisar. (Razume se, da samo pri nezavednih volivcih, katerih pa pri nas ni veliko.) To je gospod dobro vedel in je najbrže tudi komu drugemu povedal, ker dan pred volitvijo se je veselil neznaten mali liberal-ček iz Fužin, »da je Kavčič že v Polju veliko naredil«.
Toda pri vsi njegovi manipulaciji in pri vsem njegovem delu se mu ni posrečilo skup spraviti nič več in nič manj kot tri Jelovšeke. Vkljub temu, da je mnogo naših, med njimi nekega 801etnega volivca, izpustil, a nasproti vpisal vse liberalce, celo ne-volivce, je liberalizmu odzvonilo, kajti oni se našemu kmetu kažejo v zelo čudni luči. Dokler bodo taki, kot so sedaj, gredo naša pota narazen.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 18. oktobra.
Iz Gorice se nam brzojavlja, da je nj. Eminenca kardinal dr. M i s s i a obolel, da pa se sedaj že bolje počuti in ni nobene nevarnosti.
Osebne veBti. Notarjem v Kozjem je imenovan gospod dr. Josip Barle. — Za poštnega odpravnika v Pliberk pride gosp. Štefan Kastelic iz Gradca.
Duhovske zadeve v celovški škofiji. Duhovnih vaj pri oo. jezuitih v Št. Andražu se je od 30. sept. do 4. okt. udeležilo 16 gospodov. — Prvi Fišingerjev kanonikat v Velikovcu je dobil č. g. Fl. Krama r, provizor v Črnečah. — Izvoljena in potrjena sta za tinjsko dekanijo kot dekanijska svetovalca vč. gosp. Ant. T r o b e š, [prošt v Podkrnosu, in č. g. Štet. Bayer, župnik v Pokrčah.
Župnijski izpit sta napravila minoli teden č. gg. Alojzij K o v a č i č in in Josip Parmeggiani v Gorici.
Dvestoletnica stolnice ljubljanske. Nad velikimi vrati ljubljanske stolnice sv. Nikolaja je vklesana letnica 1701. To leto — bilo je tudi sveto leto — so namreč po inicijativi stolnega dekana in generalnega vikarija Janeza Antona Dolničarja (Thalni-tscher) začeli zidati novo cerkev. Od 8.
aprila do 14. maja so staro podirali in 6. junija so pričeli z zidanjem nove. Dovršena je bila šele 1. 1707, toda brez kupole. Ta je bila sicer v načrtu, pa dovršili je niso, ker je zmanjkalo sredstev. Kupola je bila zgrajena šele 1. 1841 — torej letos 60 let — in to leto na »žegnansko« nedeljo blagoslovljena. — Z ozirom na to bo v nedeljo popoludne v stolnici govor o zgodovini stolne cerkve ljubljanske.
Is dri. proračuna. V proračunu za 1. 1902 se nahajajo specijelno za Kranjsko tudi te le postavke: Za preložitev zagrebške drž. ceste pri Studencu 22.000 kron, za tlakovanje Dunajske ceste v Ljubljani 10.000 K, za preložitev Karlovske ceste pri K a n d i j i 14 000 K, za uradno poslopje v Novemmestu 10.000 K, za pot na P o k I u k o 10.000 K, za justično poslopje v Ljubljani 400.000 K, za notranjo upravo tega poslopja 14 000 K, za uradno poslopje v Radovljici 2835 K, za nakup poslopja v Kranjski gori 11.112 K.
Blagoslovitev iole. Na Rovih se bo vršila povodom blagoslovljenja novega v proslavo 501etnega vladanja presvetl. cesarja Franc Josipa I. postavljenega šolskega poslopja veselica v nedeljo, dne 27. oktobra t. 1. v šolskih prostorih. Vspored: 1. Ob '/,3. uri blagoslovljenje. 2. Govor. 3. Svi-ranje tamburaškega okteta. 4. Deklamacije šolarjev. 5. Petje moškega zbora. 6. Razna presenečenja. "7. Srečolov v korist šolske knjižnice. K obilni udeležbi najuljudneje vabi odbor.
S Trate. Od 23. do 29. septembra smo imeli tu sv. m i sij on. Vodil ga je preč. g. o. Donat Zupančič, kateremu sta pomagala preč. gg. o. Ladislaj iz Krškega in o. Celestin iz Škofje Loke. Obhajancev je bilo nad 1500. V Marijino družbo je pristopilo 56 deklet, tako da šteje sedaj Marijina družba 115 deklet. Zadnji dan bila je blagoslovljena prelepa zastava Marijine družbe, katero so zares lepo izdelale čč. šolske sestre v Trstu. Veličastna bila je sklepna procesija. Našo Marijino družbo prišlo so pozdravit Marijine hčere iz Poljan, Stare Ose-lice in Žirov v zares obilnem številu, za kar jim bodi najtoplejša zahvala. Upajmo, da bodo nad vse vneti govori čč. gg. oo. misijonarjev obrodili obilnega sadu. Bog poplačaj njihov veliki trud! — Umrl je dne 3. t. m. starosta naše župnije, mož stare korenine, daleč poznati Luka Dol in ar, star 88 let. Svetila mu večna luč !
Zveza slovenskih posojilnic, v kateri je združenih 102 posojilnic iz Štajerske, Koroške, Kranjske in Primorske, je imela dne 17. oktobra 1. 1901 v »Narodnem domu« v Celju redni občni zbor. Bilo je navzočih nad 20 pooblaščencev. Otvoril je zborovanje predsednik zveze g. Miha Vošnjak. Zanimivo je bilo poročilo revizorja »Zveze« g. Josta. Rekel je, da se je na Koroškem začelo čudno gibanje, ki hoče slovenske posojilnice odtrgati »Zvezi« ter jih priklopiti k »Centralcassenverbandu« koroških nemških konservativcev. Prva je naznanila izstop celovška posojilnica, kateri načeluje g. prefekt Podgorc. ovoj izstop je motivirala z razlogi, izmed katerih navajamo naslednje: Posojilnica potrebuje centrale, ki ji bo dajala denar po 4'/« % ; se ne more ločiti od nemških konservativcev, ker je odvisna po svojih udih ravno od nemških konservativcev, in bi ti ustanovili svojo posojilnico, ki bi slovensko uničila; posojilnica potrebuje še podpore tudi za druga gospodarska podjetja, katere pa od »Zveze« ne dobi. »Zveza« s konservativnimi Nemci nam ni nevarna, pač pa smo uničeni, ako stopimo proti njim v narodno nasprotje. Konštatira se, da je danes deset koroških posojilnic poslalo pooblaščence ali pa pooblastila, vseh koroških posojilnic je pri »Zvezi« 20. G. revizor nadaljuje, da je »Zveza« vedno lepo skrbela za koroške posojilnice, vkljub temu, da jo je ta skrb stala več, nego je imela od njih koristi. — Glede snovanja novih posojilnic, misli gosp. revizor, da jih je zadosti (?) Nerazumljivo mu je, da so se na Štajerskem osnovale posojilnice in niso pristopile k «Zvozi«. Zvezane so večinoma s konzumi. G. revizor se nazadnje pritožuje, da je mnogo posojilnic vrnilo letošnji letopis. G. predsednik Miha ■ Vošnjak so pritožuje nad »Gosp. Zvezo« v
Ljubljani, ker ni hotela poslati za letošnji letopis splošnih podatkov o svojih gospodarskih podjetjih. Število vseh slovenskih posojilnic je sedaj 223. Glede koroških posojilnic je omenil, da so slovenske posojilnice zadnji steber koroških Slovencev. Nato poroča računski pregledovalec. Pri razgovoru glede odpovednih rokov za hranilne vloge govorijo gg. VoSnjak, dr. Jur-tela, dr. Semec, dr. Dečko, g. Jenko. Sklene ae naznaniti posojilnicam potom okrožnice, da se v slučaju vzdignjenja hranilnih vlog naj ravna po določbah, ki se razglasijo od načelstva do 1. decembra in so veljavne za prihodnje leto. Predsednikom se zopet izvoli g. Miha Vošnjak. — Odborniki se izvolijo gg. dr. Sernec, dr. Dečko, dr. Vrečko, dr. Kraut, Lončar, vikar Rančigaj, dr. Majaron, I. Valenčič, Slavoj Jenko in Oskar Gabršček, po 1 glas sta dobila gg. Kmerl in mestni kapelan Gorišek. Pododbor za Koroško se ne voli, dokler se razmere na Koroškem ne razjasnijo. Po raznih nasvetih se sklene občni zbor.
f Jakob Alešovec, o katerega smrti smo poročali včeraj, je bil rojen 1. 1842 na Skaručini pri Vodicah. Izmej njegovih spisov so se posebno priljubile knjige: »Kako sem se jaz likal«, »Ne v Ameriko!« »Jama nad Dobruio», »Ljubljanske slike«, posebno popularnost si je pa pridobil s svojim »Brencljem« in z značajno, moško pisavo v »Novicah«, pa tudi v »Slovencu« ter z mnogimi izvirnimi in prevedenimi igrami. Ne da se tajiti, da ima Jakob Alešovec za naš narodni razvoj odločne zasluge. Zato smo res radovedni, če bode temu možu, ki je za Slovence zasluženejši kakor n. pr. kak Žele z nikar, privoščilo »Slovensko pisateljsko društvo« kotiček v svoji rakvi. Pogreb, katerega so mu oskrbeli prijatelji, bode jutri popoludne ob pol 5. uri od deželne bolnice.
Požar. Dne. 16. okt. je pogorelo gospodarsko poslopje Jožefa Grašič v Nožicah, občina Homec. Zažgali otroci.
Cigana Bogom. Helda, brata Sim. Ilelda, ki je bil minulo jesen v Nov. mestu obešen, morilca nekako pred poltretjim letom blizu Krke s sekiro ubitega kmeta, so dne 15. t. m. zjutraj pritirali v novomeško ječo. Zasačila ga je blizu Ogulina hrvatska žen-darmerija. Cigan, ki je zakrivil še mnogo več hudobij, nego njegov brat, je kakih 30 let star, majhen in slaboten. Na prsih in na levi roki je tetoviran. V sedanjem novem bivališču je uklenjen na rokah in nogah, ker se je bati, da nevarni hudodelec znova ne uide zasluženi kazni.
Ulom. Predvčerajšnjim ponoči so, ka kor se domneva, iz Gradiško pobegli tat Fr. Zupane in drugovi ulomili v pisarno gostilničarja gosp. Lenčeta na Laverci. S sekiro so vlomili v sobo. Spravili so se nad wertheimerico, a se jim ni posrečilo, in potem odnesli le etui za smodke. Domači so slišali sum, a niso imeli poguma, da bi pogledali po vzroku. Gospodarja ni bilo doma.
Luteranska agitacija. Okolu Podutika se je klatil te dni nek človek, ki je za denar usiljeval luteranske knjige. Kor ni hotel knjig nihče kupiti, je mož dajal knjige zastonj in jih raztrosil po raznih potih.
Oraski lazaristi v Budimpešto. Dunajski listi vedo poročati, da so graški oo. lazaristi prosili budimpeštanski zastop dovoljenja, da si smejo tam zgraditi cerkev in samostan. Mestni zastop je dal stavbeno dovoljenje, obenem pa s 55 proti 52 glasovom dovolil redu 100.000 kron podpore.
Uravnava PeBnice. Kakor smo že včeraj mej brzojavkami sporočili, jo bila včeraj na Dunaju deputacija zaradi uravnave reke Pesnice na Štajerskem. V deputaciji so bili: Načelnik ormoškega okrajnega zastopa dr. Omulec, načelnik ptujskega okr. zastopa Zelnik, načelnik šentlenarškega okr. zastopa in župan Cop iz mariborske okolice. Depu-tacijo sta vodila poslanca Ilobič in dr. Ploj. Ministerski predsednik dr. pl. Korber jo obljubil, da hoče to nujno vprašanje pospešiti.
Zopet vesela vest s Štajerskega.
S Pake pri Vitanju se piše : Pri občinskih volitvah je dno 8. oktobra t. 1. zmagala poštena slovenska in krščanska stranka. Par
nemškutarjev ae je potikalo okrog naiih mož; vse zastonj. Slovenska trdnjava na Paki stoji trdno. Veselo znamenje pri tej volitvi je bilo tudi to, da za edinega „Kodoljubo-vega" naročnika nihče ni maral; tudi tega smo pokopali.
Potres na Štajerskem. Iz Ljubnega se poroča, da so sinoči ob četrt na 8. uro čutili ondi trikratni potresni eunek, Bprem-Ijan s podzemskim bobnenjem.
Kuina griža se je pojavila v kozjanskem okraju v obilni meri, posebno v gornjem delu kozjanskega okraja prav hudo razsaja. Ta kužna griža zahteva mnogo žrtev v kozjanskem, šmarskem in celjskem okraju.
V celovškem bogoslovju je letos 54 bogoslovcev, med njimi 25 Slove n-cev. V četrtem letu je 12, v tretjem 11, t drugem 13, v prvem 18 bogoslovcev. Na novo je stopilo 18 gospodov, med njimi Slovenci: Iv. Dolinar iz Griž na Štajerskem, Gr. Hercele iz Bilčovsa, Fr. Letonja iz Ptuja, Jos. Linasi iz Bistrice v Rožu, Jan. Lučovnik iz Šmarjcte v Rožu, Jan. Pretnar z Gorenjskega, J. Varh iz Borovelj, Fr. Vuk iz Št. Jurija ob Ščavnici.
Veličasten shod je imela Ciril-Meto-dova podružnica za Pliberk in okolico minulo nedeljo dnč 13. t. m. pri „Šoštarju. v Globasnici. Udeležba je bila ogromna, navdušenje za našo stvar veliko. Shod se je vršil v najlepšem redu ter je bil krepek odgovor hujskarijam nemškutarjev. Govorili so gg. Maierhofer, Ilavnik, Dragasnik, Po-ljanec, Mikeln, Krajgar, ter so govori napravili globok utis.
Nekaj redkega. V šent-Jakobski fari v Rožu na Koroškem imajo več cerkvenih podružnic, med njimi podružnico pri Sv. Urši, pod katero spadajo vasi: Svetne, Brez-nica, Leše in Podrožčica. Gosp. novomašnik Iv. S e r a j n i k, sin cerkovnika omenjene podružnice, je letošnje počitnice delal prebivalcem s tem, da je pri sveti Urši večkrat božjo službo obhajal, veliko veselje. In to se je vsakomur tem bolj milo zdelo, ker je pri sv. maši oče stregel, zvonil in mežnar-sko službo opravljal pa njegov ded. Gotovo redek dogodek!
Ubegel četovodja. Iz Celovca je de-sertiral računski četovodja 17. pešpolka N. S a m i d a.
Ljubljanske novice. Umrl je danes nadebudni sin g. Karola Pollaka g. Josip Pollak, gojenec Mahrove trgovske šole. Bolehal je samo štiri dni. G. K. Pollak se mudi na trgovskem potovanju. Naše naj-iskrenejše sočutje žalujoči rodbini; tolaži jo Bog! — Za tlakovanje Dunajske ceste je v drž. proračunu 10.000 K. — IzAleksandrije je prišla v Ljubljano Julijana Boš. V Komenskega ulici se je nezavestna zgrudila Prepeljali so jo z rešilnim vozom v deželno bolnico. — Vsak dan pasjo žrtev zahteva elektriška železnica. Danes je elektriška železnica povozila psa, ki je bil last knjigoveza g. A. Turka. — Ukradel je kurilcu Albertu Bruggerju v kurilnici na drž. kolodvoru tovariš včeraj popoludne srebrno uro. — Novo skladišče za sol bodo s posebnim tirom zvezali z drž. kolodvorom.
Dva občna zbora v Gorici. Redni občni zbor »Alojzijevišča« v Gorici bo 28. t. m. ob '/«11- uri zjutraj v prostorih «katoliškega delavskega društva«, Semen, ulice št. 9 z dnevnim redom: 1. Poročilo odbo-rovo, 2. morebitni predlogi. Koj po občnem zboru »Alojzijevišča« bo občni zbor konsorcija »Pri m. Lista«.
Vrhovni vodja Salezijancev v Gorici, Don Rua, vrhovni vodja Salezijancev, je preteklo soboto zvečer prišel v Gorico. Stanoval je v laškem Alojzijevišču. Gojenci so mu napravili prisrčen sprejem. Don Rua je odpotoval na Poljsko, kjer se sale-zijanski red lepo razvija.
Stolna cerkev v Gorici bo kmalu vsa popravljena. Presbiterij slika slavni aka-demiški slikar Mechler iz Inomosta.
Liberalni kandidatje za goriški deželni zbor so naslednji: okraj Tolmin: posestnik Anton Strausgitl in posl. Oskar Gabršček; za okraj Sežana: odvetnik dr. Drag. Trdo in kult. inšpektor Al. Strekelj ; za goriško okolico: župan Anton Lokar v Ajdovščini in dr. II. Turna. • — Za mestno skupino so postavil'
tolminskega učitelja And. Vatovca, v vele-posestvu pa Ant. Muho iz Lokev.
Občinske volitve v Zagrebu so se
pričele včeraj. Volil je 1. razred. Z rotovža je plapolala v ta namen hrvaška trobojniea. V I. razredu je v Zagrebu samo ¿87 volivcev. Izvol)eni so bili pristaši sedanje vladi prijazne večine.
*
* *
Kuga v Neaplju prenehala. Iz
Rima se poroča: Vctraj je izšla naredba, ki proglaša, da je kuga v Neaplju prenehala in ki proglaša Neapelj inlekcije prost.
Telefonska in brzcj&vna poročila.
Dunaj, 18. oktobra. V deželnem zboru kranjskem sklenjenega zakona, s katerim se deželnim uradnikom odreka pasivna v o 1 i v n a pravica, vlada ni predložila v Naj • višje p o t r j e n j e.
Dunaj, 18. okt. Prvi podpredsednik danes izvoljen. Oddanih 276 listkov, 125 praznih. Izvoljen Kaiser (nemška ljudska stranka) s 120 glasovi. Slov. stranke so oddale prazne listke. Ko je nastopil Kaiser podpredsedništvo, so zapustili Slovani in vsenemci zbornico. Potem je prišel v razgovor nujni predlog F o f t o v o nemškem carinskem tarifu. Pro-govorniki Lecher, Kaftan, Chiari. Nato Kozlovski kot generalni govornik pro. Nujnost se je sprejela soglasno, tudi dodatui predlog Kozlov-skega, da se naj ta predlog izroči na-godbenemu odseku. Nato sprejeta nujnost predlaga Kaltanovega o podpori železne industrije.
Dunaj, 18. okt. Poslanec Pogačnik s tovariši je danes vložil jako ostro interpelacijo na železmškega ministra zaradi gradnje železuice skozi Bohinj in skozi Karavanke proti tujim podjetnikom in delavcem. Vkljub temu, da je drživna zbornica soglasno sklenila, in je železnični minister izrecno obljubil, da se bo delo oddalo samo domačim močem, so se polastili podjetja tuji, večinoma židovski podjetniki, ki dovajajo tuje delavce v veliko škodo domačemu prebivalstvu. Interpelacija zahteva nujne pomoči proti temu.
Dunaj, 18. oktobra. Slovanski cen-trum je imel danes pod predsedstvom načelnika dr. Šusteršiča sejo, v kateri je preciziral svoje stališče nasproti vladi v sedanjem političnem položaju. Sklep: Slovanski centrum se izjavlja za popolnoma neodvisno politiko, bo vsa vprašanja razsojal edino le s stališča ljudskih koristi in po tem uravnaval svoje politične korake.
Dunaj. 18. oktobra. Čehi, Poljaki ter drugi Slovani so pri današnji vo-litvi podpredsednika oddali prazne glasovnice. Poljaki so izjavili, da bi bili glasovali za vsakega drugega kandidata. Predlogu posl. Da ni e laka, naj se voli podpredsednikom dr. Zacek, poljski klub ni pritrdil. Cehi izjavljajo, da bi bili vztrajali pri Zacekovi kandidaturi le tedaj, če bi nemška ljudska stranka ne bila postavila lastnega kandidata.
Dunaj, 18. oktobra. Mladočeški poslanci zahtevajo, da se dovoli izplačati dijete tudi na češke pobotnice.
Krakov, 18. oktobra. Poljski pisatelj Balucki se je ustrelil. Vzrok neznan.
Dunaj, 18. oktobra. Proti naseljevanju jezuitov v Avstriji je stavil predlog v državnem zboru tudi poslanec dr. Derschatta.
Bitka v Debreczinu.
Debreozin, 18. okt. (C. B.) Povodom razglašenja volivnega izida — izvoljen je liberalec — so pričeli Košu t o v c i o m e t a v a t i vojaštvo i n policijo s k a m e n j e in in razbili okna na mestni hiši in v mnogih trgovinah. Vojaštvo in policija sta z golimi meči razpršila množico. Trije častniki, več vojakov ter (50 do 80 izgrednikovje nevarno ranjenih. Prijeli so več sto oseb. Nemiri se nadaljujejo.
Rim, 18. okt. Ker je že deset dni preteklo od zadnjega slučaja kužne bolezni, ne da bi se bila pojavila kuga v Neapolju ali kje drugje, je morska zdravstvena oblast preklicala svoje odredbe.
Novijork, 18. oktobra. Brzojavka iz Colona v Kolumbiji javlja, da so vladne čete porazile vstaše pri Peno-nomesn. Velik del vstašev je ubit. Vladne čete imajo 40 ubitih in ranjenih. Kraj Penonomes je zasaden.
Bruselj, 18. okt. Ravnokar dohaja vest o veliki burski zmagi obna-talski meji. Podrobnosti še niso znane, vendar je gotovo, da je Botha izvan vsake nevarnosti.
Kapstadt, 18. okt. Več burskih poveljnikov z blizu 500 možmi prodira požigaje in nabirajoč novih moči v dolini velike gorske reke proti jugu. Po-samni oddelki so prodrli že do Hope-fielda in zaliva Saldanha.
ruu'll NO:
16. oktobra. Henrik Br.chta, c. kr. višji zemlje-merec, 57 let, Resljeva cesta 26, kap. - Ivan Franz, umirovljeni sodnijski uradnik, 76 let, Marije Terezije cesta li, kap.
Žitne cene
dnž 17. oktobra 1901. (Termin.)
Na dunajski bor»:
Za 50 kilogramov.
Pšenica za jesen......K	818	do 8 19
„ „ pomlad 1902 . . . . „	8-52	„	8-53
Rž za jesen........„	7-34	„	7-35
„ „ pomlad 1902 ............7-48	„	7-49
Koruza za oktober . . . . . „	5-7t)	„	5 71
„ maj-junij 1902 . . . „	5 40	„	5 41
Oves za jesen.......„	7-17	,	7-18
» pomlad 1902 . . . „	7-60	,	7 51
Na budimpeštanski borzi:
Pšenica za oktober......K	803	do	8 04
„ april 1902 .......8-^3 „	8-34
Rž za oktober.........7 08	„	7-09
„ „ april 1902 ......„	717	,	7 18
Oves za oktober......„	6-89	„	6 90
, , «pri' 1902......717	„	718
Koruza za oktober......„	7-19	„	7-20
» „ maj 1902 .....„	511	„	5-12
(Efektiv.)
Dunajski trg.
Pšenica banaSka.......K	8-00	do 855
južne žel.........815	,	8'r>0
Rž ..........7-20	,	7-40
Ječmen „ „......„	7 20	„	8'60
„ ob Tisi.........6-75	„	7-75
Koruza ogerska.........6-60	„	5-70
fimkvaut „ .......„	6'80 „	7-20
Oves srednji..........7-15	,	7 30
Fižol...........1000	„ 11-50
B&eieoraiLopflČELC poroMlo,
''¡Sina nad morjem H06*2m srednji zračni tlak 736'" m n-
Cae opiv
j átanjo i Torape- | pa- l»aro- I rotura j
mm ' Cfllfcijo
a í ... „ ,
—J »
171 9 zven.
18
7 zjutr. 2. popol
734 9
735 0 I 7829
12	2 I 7 7]
13	1
jza
1.7
jasno
brezvetr. si. szah.
megla dež
61
Služba organista -t* in ccrkvenika
pri mestni župnijski cerkvi v Ptuju na Štajerskem se mldá s 15 novembrom t. /, Stanovanje prosto. Letni dohodki 1200 K.	996 3-2
Cerkveno predstojništvo v Ptuju,
dné 15. oktobra 1901.
T.ril- kovlnastl, mrzel uporabljiv, v poljubni -Ullli, j)0jj zii pozlatarje, optike, kleparje itd , je v znlogi pri tvrdki BRATA EBERL v Ljub Ijant, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 23 11—3


aH
I
v/ii
v
Npifalskc (iiingarjeve) ulice ^ Ljubljana
opozarjata slavno p. n. občinstvo pri nakupovanju
jesenskega in zimskega blaga
in drugih potrebščin
909 3-2
na nju bogato zalogo.
Cene najnižje.
Najboljša uporaba naleltsi !
Kar največ in najfinejšega surovega masla !
Le mogoče, če se mleku odvzame smetana po
Alfa-Separator-ju.
500 prvih priznanj; 167 40-35 v Parizu 1900 „Grami Prix".
7* milijona tacih. strojev v rabi!
Se luliko prenaša na planino.
Vsi drugi stroji za mlekarstvo.
Popolne oprave za dobivanje sirotke za roko in parno moč.
Načrti, proračuni.
Akcijska družba Alfa - Separator,
Dunaj, XVI., Ganglhauergasse 29.
Ceniki, podučne brožure brezplačno.
Službe išče
oseba srednjih let, vešča slovenskega in nemškega jezika, v mirni krščanski hiši (tudi župnišču) kot hišina ali kuharica. Večletna spričevala na razpolago.
Ponudbe na A. K., Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 1, III. nadst opje.	986 3—3

1002 1-1
Karol Pollak, lastnik tovarno za usnje, in Frančiška Pollak roj Peterca, naznan ata v svojem in imenu svojih otrok vsem sorodnikom, prijateljem in znancem bridko užaljena vest o smrti svojega iskreno ljubljenega sina, oziroma brata
gojenca trgovske šole
ki je danes, dno 18. oktobra, ob '/¡5. uri zjutraj po kratki bolezni mirno zaspal v Gospodu v dobi 18 let.
Pogreb se vrši v soboto, 19. oktobra, ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Dunajska cesta 23, na pokopališče k sv. Krištofu.
Sv. zadušile maše se bodo hrale v župni cerkvi Marijinega oznanenja. Pokojnika priporočamo pobožnemu spominu.
V Ljubljani, dne 18. oktobra 1901.


idarski pomočniki
Be sprejemajo za na Gorenjsko po K 3 60 na dan; vožnja prosta.	999 2-1
Natačna pojasnila pri Ig. Kosjek v Ljubljani, Gospotlske ulice št. 3, II. nadstropje.


(cimpermani)
S-ednja včerajSnia I empara tura 13 3 normale- 10-2*
se sprejmejo proti dobremu plačilu pri
Josip Lehner-ju, tesarskem mojstru v S,
984 7-6
a» i.
I > o r«
j s k a, t> o i* x
i>Q« 17. oktobra.
ïkttpa: t!t"ž*vni dolg i notât ,
Skupni dri&>ai dol? v '¡reb.a . • .	.
Hvitrijïks zlata rent* 4'/„ . , . ,	.
ivstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron	.
)B«f&l£a zlata renta 4'J/„......
Ogerska kronska rents 4\, 200 . . .	. .
4v»tro-ogerske bančne delnice, 600 gld.	.
<reditne delnice, 160 gld. . . .	.
London vita ....	.	. .
Nemški dri. bankovci na 100 m. nem. drl	vtli
Ï8 98 118 95 118 92 1630 623 238 117
50 35
00 80 90
25 95 25
20 ma?i	23 4"
20 frankov (tmpoleoridor .	Î9 02
Italijanski baokeve, • .	. 92 85
C. kr. cekini . .	. 1132
»a» 17. oktobra.
3-2% državni ...--!;♦ /'-:• 250 gld..	. ■ 190 —
5u/0 državne orečke 1. 1860, 100 gld. .	.170--
Državcs srečke 1. 1864, 100 gld. .	. . 216 — 4°/0 Eatiolžnice Rudolfove želez, po 200 kron , 96 50
Tišine sreikt; 4"/„, 100 gld. , .	114-50
Dunnvske vrnvnavno srečke 5°/u . .	■ 259' —
Dunavbko vsavnavno posojilo 1. 1878 . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. nan»e i"!r, Prijoritetne obveznice državne telezuice
>	» južne ieleznice 3
>	> južne železnice 5",',
• dolenjskih i.elozmc 4%
KrEditno srečke, 100 gld.....
4°/,, srečke dunav. parobr. družbe, 100 Rld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega »	, » 5 '
Budiinpešt, bazilika-srečke, 5 gin. ■ ■ Rudolfov« prečke 10 gld.
1.C6 — 94-35 42?' — 401-121 75
Sa'nnve srečke, 10 gld.....
St Génois srečko, 40 gid . , . • Waldste'nove srečka, 20 gld. . . • LjubljansKe srečke ... Ati-.iie anjtlo-avstrijsite banke. 200 gld. Akcije Ferdinandove sov. tel'«., WOO .«I. i
Aiicite tr
fjloyd» 500 <:ld.
Akcije južne železnice, 200 gld. ar. Splošna av.ilniska itavbinsk i dražba . Montanska družba avitr. (ilan. . . . Trnoveliska premogarulra druih» 70 elrl
■'r.nirni1! rublje" t Oil.......
246 -265 -39 ) 25 63 50 260 75 55^0 — 810 -70 — 147 -361 — 422 -253 50
A* Naknp tn prodaj» "JfcXi vsakovrstnih državnih papirjev, sreók, donarjev itd. Zavarovanja za igube pri irebanjlh, pri izžrebanjn najinartjfiega .J"bitka. — Fromese za \sako irebc.nje. K u 1 a o I d b i * » r * i t c v iuvro611 na bfirsl,
t'iM.îi^À
if il J^l JUL® M. J m J H»
!.. Woilziilv !0 in 13, Dunaj, !., Sîraùeigassa 2.

^iT Pojasnila "aJR v vseh (jijipodarsklh in te-i^finili »tvaroS,
outem o sursnib vrednostih vseh špeliuiaoljsitiia vre«!«a*lili6 papirji»* 111 vestni --viti za dosego kolikor je mogoče visocog» ohrestovanja pri popolni varnosti
aA- U H 1 O Ž (i II t h