Političen, list za slovenski narod. Po poŠti prejemali velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta I gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnin« prejema upravništvo in ekspedicija, Stoini trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne". t Oznanila iinserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo, Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ",6. uri popoludne. Atev. 152. V Ljubljani, v četrtek 7. julija 1892. Letnilt XX. V Ljubljani, dne 6. julija. Letos se bodeta vršila v Avstrija dva katoliška shoda: jeden v Lincu in drugi v beli Ljubljani — piše brnski „Hlas". Pri tej priliki hočemo oba katoliška shoda, te pomenljivi izjavi katoliškega življeojp, opažati z občega stališča, da se v tem oziru česa naučimo. Katoliški shodi so v nekaki zvezi s francosko revolucijo, irancoska revolucija je nekako provzročila novo dobo, in kar se vedno ponavlja v zgodovini ljudstva, isto se je dogodilo tudi pri francoski revoluciji. Iz zla, iz velicega zla vzraslo je mnogo dobrega. Katoliški shodi so bili pred sto leti stvar ne-možnosti, danes so isti potreba. Možni so postali vsled popolnem premenjenih starih odnošajev pred sto leti — potrebni so pa postali vsled revolucije. Ustava katoliške cerkve je nepremenljiva, sveta cerkev ima doslej tako monarhiško vredbo, kakeršuo je imela zf časa apostolov, še danes je osnovana na absolutui podrejenosti poslušne cerkve živemu učiteljskemu oblastvu, kakor je to Dilo v tedanjih dobah. Sama za-se bi cerkev danes ne trebala katoliških shodov, kakor jih ni potrebovala v prejšnjih stoletjih. Toda ljudje so se predrugačilj, in preme-nilo se je tudi stališče cerkve do države. Ljudi več ali manj ovladujejo ideje, katere se v državuih ustavah bodisi več ali mani srečno izražene. Teh idej seveda cerkev ne more aplikovati na svojo lastno ustavo, a vendar se more nekak republikanski duh — da se tako izrazimo — kateri ovladuje vso Evropo, vzdržati v pravih mejah, in sicer z vseobčnimi katoliškimi shodi. Marsikateri katoličan pa spolnjuje z večjo radostjo in večjo naudušenostjo svoje verske dolžnosti, če je to, kar je cerkveno načelo in nauk, tudi jasno izrazil kot svoje lastno mnenje. Iz tega je n. pr. razvidno, zakaj imajo tako velik vpliv katoliška društva, v katerih često to v malem vidimo potrjeno, kar smo baš trdili o katoliških shodih. A ne samo zaradi tega so postali shodi katolikov potrebni, ker so se ljudje predrugačili in se je predrugačilo stališče cerkve do države, temveč še iz druzega vzroka. Revolucija namreč je vzela cerkvi mnogo pravic, nasprotno je pa posamičnikom z ato-mizovanjem družbe neke pravice prisodila, in tako bode le tedaj možno, da bode cerkev dobila svoje pravice, ako se bodo za nje odločno potezali njeni posamični člani. In skušnja uči, da je to mogoče doseči, in sicer ne brez vspeba, s katol. shodi. Katoliška cerkev, katera je po jedni strani konservativna, po drugi strani pa pravo svobodo in jed-nakopravnost posamičnikov že davno pred izumitvijo takozvanih „ljudskih pravic" zagovarja in brani z vso gorečnostjo, ne more bolje proslavljati spomina velike' revolucije, nego da izkorišča vse to, kar ji nudijo ugodnejši odnošaji sedanje dobe, da popravi škode, katere ji je prizadela in provzročila velika revolucija. Ce omenjamo te posamične škode, katere je provzročila revolucija katoliški cerkvi, je po našem mnenju največja škoda: oropanje papeževe stolice svetskega gospodstva. Mnogi katoliški shodi so se v temu oziru jako razločno in jasno izjavili. Ko bi vse vlade to vprašanje imele že rešeno, bi narodi govorili, in ti imajo pravico, da se posluša njih glas I Veselo složnost pokazali so katoliški shodi tudi v naporih po zboljšanju socijalnih odnošajev. Da je v socijalnih odnošajih postalo mogoče tako nevarno stanje, je tudi deloma posledica francoske revolucije. Kakor stvari zdaj stoje, mogoče je dosti storiti. Začetek zbolišanja teh odnošajev ni na stališču novodobnih institucij ali naredb, in umeva se samo po sebi, da baš od shodov in katoliških društev moremo pričakovati v tem oziru vspehov. Raznotere resolucije posameznih katoliških sho-j dov o šolstvu, o vzgoji, vednostnih ter|atvab, tisku itd. dokazujejo, da katoliki umevajo svojo dobo in nje potrebe, da se ne umikajo pridobitvam 19. stoletja, in da hotč te pridobitve izkoriščati, nasprotno se pa upirajo nekrščanskemu izkoriščanju takozva-nega napredka 19. stoletja z vso odločnostjo. Liberalci in nemški nacijonalci. Žalostna osoda Staročehov je dovolj znana. Vestno so podpirali grofa Taafleja, ali naposled vlada ni toliko storila za-nje, da bi jih ohranila. Izpodrinili so jih Mladočehi, kateri so obljubili vo-lilcem, da bodo odločneje zastopali njih težnje. Znano je še, kako so Mladočehi agitovali proti Staročehom. Najprej so se polastili staročeškega programa, potem so pa povsod kričali, da Staročehi le podpirajo vlado in ničesa ne store za narod. V jednako težavnih razmerah, kakor so bili Staročehi, so pa sedaj nemški liberalci. Po njih listih se kaže bojazen, da se bodo obrabili, če bodo podpirali vlado, kakor so se obrabili Staročehi. Posebno je njih položaj v nevarnosti, odkar se je razbila češkonemška sprava. Porodila se je njim za hrbtom 3tranka, ki ravno tako deluje proti njim, kakor so Mladočehi proti Staročehom. Ta nova, nemško-narodna stranka se po svojem programu dosti ne loči od liberalne, samo da odločneje naglaša nemško-narodno stališče ia malo manj podpira manšestersko gospodarsko politiko. Veliko ljudij je, da rajši podpirajo vsako opozicijsko, nego pa vladno stranko, in že zaradi tega mnogi goji večje simpatije do nemških nacijonal-cev, nego do liberalcev. Poslednji pri prebivalstvu tudi zaradi tega neso posebno priljubljeni, ker imajo zveze z židovstvom. V tem oziru ima nemško - na- LISTEK lzvestje muzejskega društva. Pred nekaterimi tedni je izdalo kranjsko muzejsko društvo svoja letošnja izvestja. Z veseljem mora vspkdo pozdravljati izdaten napredek tega društva. Prvi letnik je izdalo društvo že 1. 1866, drugi letnik je sledil še le 1889, ko je društvo iznova oživelo. Poslej izdaja redno svoja izvestja vsako leto in od preteklega leta dalje en zvezek tudi v slovenščini. Lani je priobčil g. A. K o b 1 a r sam v slovenskem delu tri velezanimive spise, letos pa so prispeli že tudi nekateri drugi naši zgodovinarji s svojimi proizvodi. Prof. Fr. K o s je priobčil „Zgodovinske pobirke iz loškega okraja", v katerih ua-vaja po starih aktih imena znamenitih oseb iz te okolice: uradnike, meščane, duhovnike, župane, logarje, lovske mojstre in selske sodnike. Gosp. A. Koblar nadaljuje „Drobtinice iz furlanskih arhivov", velezanimive za posamezne kranjske fare in tudi za splošno zgodovino kranjske dežele. S temi prispevki, katere bo v prihodnjem letuiku nadaljeval, pojasnil in pomnožil bo gosp. arhivar izdatno našo zgodovino, zlasti 15. in 16. vek. Prof. J. Apih priobčuje kot dopolnilo k Vrhovčevi knjigi „Zgodovina Novega Mesta" spis „K zgodovini novomeški v 18. veku" o tamošnji gimnaziji. Prezanimiv je A. Kaspretov spis „Kopitar inRanke", s katerim gosp. pisatelj nekoliko teman značaj slavnega rojaka pojasni in opraviči. Še večjega pomena pa je za slovensko slovstvo spis „P a s i j o n s k e igre na Kranjskem", katerega je posnel g. Koblar po starem rokopisu iz loškega kapucinskega arhiva. Te igre so bile nekak začetek slovenske dramatike. „Sv. Križ vipavski" in njega najbližjo okolico opisuje v zgodovinskem pogledu profesor S. ; R u t a r. Dalje razlaga g. Koblar „Odkod pri d p (!) ime Voklo?" (Voklo = Lokev), piše „O zidanju cerngrobske cerkve", katero je sezidal v I. 1521—1524 Ločan Jurko v gotskem slogu. Župnik M. Sila našteva ob kratkem „Kraške podložpike rožaškega samostana I. 106 0", ki je stal v Furlaniji; konečuo priobčuje J. V. „Donesek slovenski slovstveni zgodovini 18. veka". ! V nemškem jeziku je izdalo društvo dve kjigi: zgodovinski in naravoslovni del. Prof. J. Wallner opisuje obširno, v koliko je vplivala vojska za avstrijsko nasledstvo na kranjsko deželo. Učitelj K. Crnoiogar tolmači neki zatiški nagrobni spomenik vojvodinje Viride. S. Rutar poroča o nekdanji vožnji po Ljubljanici, dalje priobčuje prof. J. Wallner star urbar bistrske kartuzije, živ svedok o modrem in poštenem gospodarstvu nekdanjih menihov. Kot dodatek knjigi tolmači prof. J. Š o r n nekatera imena zapisaua na platnicah razuih zapisnikov ljubljanskega magistrata. V naravoslovnem delu nadaljuje prof. V. Voss „M y c o 1 o g i a Carniolica" in prof. F. Sei d l jako temeljit spis o kranjskem podnebju. Muzejsko društvp je imelo za časa, ko se je knjiga tiskala 194 pravnih udov, 4 častne in 3 dopisujoče. Na novo jih je pristopilo v preteklem letu 49. Z 202 društvi zamenjuje muzejsko društvo svoje knjige. Med Slovenci tako strogo znanstvena društva, kakor je muzejsko društvo, doslej niso imela sreče — gotovo slabo znamenje za našo iuteligenci.jo. Tudi to društvo trpi radi nebrižnosti slovenskih domoljubov, ker pičlo število udov priča, da zanimanje za društvo nikakor ni toliko, kakoršno bi vsekako moralo biti. Doslej so le izdatni darovi kranjskega dežel-! nega zbora, naučuega ministerstva in kranjske hranilnice omogočili napredek društva. Društvo je v jako zanesljivih rokah, v boljših ne bi moglo biti, a odbor sam ne more delovati, ako ga rodoljubi n« podpirajo bodisi duševno, bodisi gmotno. Na nekaj rodna stranka nekoliko čistejše roke. Mej nemškim prebivalstvom je pa protisemitizem že precej razširjen. V svojem boju za obstanek liberalna etrauka v sredstvih tudi ni izbirčna. Da bi pokazala svojo odločnost, zagnala je po svojih glasilih strašen krik, ko je bil jeden Slovenec poklican v pravosodno mi-nisterstvo in se je nekaterim uradom na Koroškem in Štajerskem zaukazalo, da morajo vsprejemati in slovenski reševati slovenske vloge. Takoj se je raznesla govorica, da hoče Pleuer iti k Taaffeju in od njega zahtevati, da Nemcem dä kake koncesije ia zagotovila, da se nemštvu ne bode kratila sedanja pojest. S tem Nemci neso tega razumevali, da se obrani povsod nemška narodnost, kjer je sedaj, temveč da se ohrani nemško uradovanje in nemške šole mej Slovenci na Koroškem in Štajerskem ter mej Cehi na Moravskem in v Šleziji. S prva neso morda resno mislili na to, da stopijo s takimi zahtevami pred ministerskega predsednika. Ali nemško-narodna stranka jih je prijela za besedo. Po svojih glasilih je jela zahtevati, da Nemci glasujejo proti valuti in grof Kuenburg izstopi iz ministerstva, ako Taafle ne potolaži vznemirjenega nemštva. Jedno kakor drugo je ravno tako nepovoljno zjedinjeü levici. Ko so se še štajerski nemški zaupniki in mnoge nemške občine izrekle v smislu nemško-narodne stranke, bili so nemški levičarji prisiljeni kaj storiti. Plener je poiskal ministerskega predsednika, ki s« je bil z Ogerskega povrnil na Dunaj, ali zvedel je, da .je bolan. Taafle se je potem odpeljal na svoje posestvo v Nalžov. Levičarji so pa morali mirno počakati, da se povrne. Ko je te dni grof Taafle prišel na Dunaj, začela so se pogajanja. Kaj so levičarji vse od Taaffeja zahtevali, to je že znano našim čitateljem. Kako jim je Taafle odgovarjal, tega ne vemo. Le toliko moremo sklepati, da jih je spominjal na njih besede, da hočejo gospodarska vprašanja stvarno pretresavati in jim dajati prednost pred političnimi vprašanji. Poprej so sami želeli, da se politična vprašanja potisnejo v ozadje, sedaj pa naenkrat sami politična vprašanja rinejo naprej. S tem jih je spravil v silno zadrego, to se je videlo iz njih listov, ki so te dni pisali tako kolobacijo, da je ni moči pojmiti. V jednem in istem članka se je trdilo, da valntno vprašanje je in ui v zvezi z levičarskimi pogajanji. Dobro vedoč, da morajo iz ozira na kapitaliste levičarji glasovati za valuto, grof Taafle levičarjem ni ničesa obljubil. Pretrgala so se z levičarji posvetovanja in Taafle se je odpeljal v Nalžov. Levi-čarji pa sedaj že to proglašajo za velik vspeb, ker je Taafle sploh obljubil, da se bode še ž njimi pogajal. Njih glavno glasilo pa sedaj kar zagotavlja, da lahko z mirno vestjo glasujejo za valuto, da je to celo njih politična dolžnost. Grof Hohenwart, ki je smrten sovražnik levice, tako piše „Neue Fr. Presse", je s svojimi intrigami hotel pripraviti levičarje, da bi glasovali proti va- luti, kakor so proti okupaciji Bosne in Hercegovine. Levica bi potem v višjih krogih zlasti pri kroni zgubila vso veljavo in prišel bi pravi čas za Hohenwarts. D» na vsem tem nič resnice ni, ni treba omenjati. Hohenwart predobro pozna levičarje, da bi mogel od njih pričakovati, da bi glasovali vkupno proti zlati veljavi. Njegovo ime se je sedaj spravilo na površje le zaradi tega, ker hočejo volilcem dokazati, da že iz političnih ozirov morajo glasovati za valuto. Sedaj je valuta že zagotovljena, če tudi bode nekaj levičarjev z ozirom na volilce glasovalo proti njej ali pa se odteguilo glasovanju. V tem pridejo parlamentarne počituice in do jeseni so odložena pogajanja z levičarji. Veliko vprašanje je pa, če bodo mej počitnicami mirovali politični boji. Nemško-narodna stranka bode nadaljevala agitacije proti levičarjem in razkladala po volilnih shodih ničevost razlogov, iz katerih je zjedinjeua levica glasovala za vravnavo valute. Zatorej smemo biti preverjeni, da položaj levičarjev ne bode do jeseni ugodnejši, kakor je sedaj. Pričakovati je, da se mnogo elementov odloči od nje. Vlada že dolgo dela, da tako razbije zjedinjeno levico, in baš sedaj se kaže, da ne brez vspeha. Politični pregled. V Ljubljani, 7. julija. Xotranje dežele. Spinčičeva zadeva. „Neue Freie Presse" misli, da imunitetnemu odseku se ne bode pečati le specijelno s Spinčičevo zadevo, temveč tudi s tem, če bi ne bilo potrebno še razširiti imuniteto poslancev, ali pa se izreči, da nekateri uradniki ne morejo biti poslanci. Ti vprašanji je bil dr. Menger sprožil že pred 18 leti, ali dosedaj se v tem oziru še ni ničesa storilo. Na Ogerskem se je pa že izrekla zakonodaja, da uradniki ne morejo biti poslanci. Kakor se d& posneti iz liberalnih listov, bila bi levica za to, da se uradnikom odvzame pasivna volilna pravica in to najbrž le zaradi tega, ker so zlasti nekateri profesorji-poslauci protisemitje. Da bi le ozir na parlamentarizem vodil levičarje, mi ne verjamemo. Tudi so prejšnja leta imeli dovolj prilike premeniti volilni red v tem zmislu, ali neso ga hoteli, ker so tedaj uradniki bili še najboljša opora Djih stranke. Levica in nemško narodna stranka. Mej nemškim prebivalstvom se je bila raznesla novica, da levičarji ne marajo z nemško - narodno stranko vzajemno postopati. Ta uovica je pa levičarje močno vznemirila, če tudi je resnična. Zaradi tega so sedaj izdali neko izjavo, v kateri trdijo, da je levica že poprej nego nemško-narodna stranka bila sklenila, pritožiti se zaradi poslednjih Nemcem nepovoljnih dogodkov pri vladi, nego sta to stvar sprožila dr. Krauss in dr. Foregger. Levica je dala tudi nemško-narodni stranki razumeti, da je pripravljena pogajati se ž njo o skupnem postopanju. Ker pa grofa Taaffeja ni bilo na Dunaju, se je stvar zavlekla in posvetovanje v valutnem odseku je pa napredovalo. Še le pred sejo valutnega odseka, v kateri se je imelo razpravljati o posojilu, so naznanili člani nemško-narodne stranke, da je klub sklenil, da glasujejo proti valuti. Levica tega ni mogla tolmačiti drugače, da je nemško - narodna stranka sklenila, sama zd-se postopati. Seveda potem na kako skupno postopanje ni bilo misliti. — Kdo ve, če bodo s tem zavitim pojasnilom nemški volilci zadovoljni. Češko. Neki nemški zdravnik se huduje v „D. Volkszeitung", da češki zdravniki povsod delajo konkurenco nemškim, zlasti po kopališčih, in priporoča Nemcem, da naj kličejo le nemške zdravnike. Njegov poziv bode pač ostal glas vpijočega v puščavi. Pomenljivo je pa, kar ta mož piše o praškem nemštvu. Trdi namreč, da je praško nemštvo mrtvo. Kar se v nemškem vseučiliškem mestu izdaja za Nemce, neso pravi Nemci. Za nemško stvar bi bilo bolje, ko bi sedanji praški Nemci, ki imajo veliko besedo pri kazinskih slavnostih in komersih, nikdar ne bili prišli iz židovskega dela mesta, kamor spadajo. Vitanje države. Bolgarija. Pri obravnavi proti morilcem ministra Belčeva je Velikov priznal, da je on kot vrednik časopisa „Deveti Avgust" dobival plačo od ruskega poslanika v Bukareštu, Hitrova. Ta pač ni samo privatna oseba. On priznava, da so nameravali vreči sedanjo vlado in kneza, ali ne s silo, temveč po zakonitem potu z volilnimi agitacijami. Iz nekega pisma, ki so ga našli pri njem, je pa jasno, da so hoteli z oboroženimi ljudmi vdreti v Bolgarijo. Nemčija. Ker so Francozi napovedali razstavo 1900. leta, hočejo Nemci prirediti razstavo dve leti poprej. Nemške razstave se seveda Francozi ne bodo udeležili, francoske pa Nemci ne. Be-rolinska razstava pa še ni povsem gotova, ker še nekateri dvomijo, če bi se dobro obnesla. Anglija. Volilni boj je jako hud. Ponedeljek je bil posebno ugoden za liberalce, torek pa za konservativce, tako, da se sedaj še nič ne ve, katera stranka bode zmagala. Celo liberalni listi so že malo potrti. V Londonu so liberalci zares precej pridobili, ali v provincijah se oa močno drže konservativci. Posebno veliko izgub imajo zaznamovati uniionistični liberalci. Padla sta mej drugimi njih vodja Rihard Chamberlaiu in pa brat njegov. Brazilija. V Santosu je mej italijanskimi mornarji in carinskimi uradniki nastal hud prepir, da je morala posredovati policija. To je pa posebno razburilo Italijane v San Paulu in so na nekem shodu proti tem protestovali, potem pa po mestu razgrajali. S policijskega poslopja strgali so zastavo. To razgrajanje je pa razburilo druge prebivalce, da so razljučeni razbili neko italijansko gostilnico in vredništvo nekega italijanskega lista. Policija je morala z orožjem delati red in je bilo več ljudij mrtvih in ranjenih. Izvirni dopisi. Od sv. Petra pri Radgoni, 5. julija. (Birmo-vanje in posvečevanje cerkve.) Neizbrisna ostaneta v globinah mojega srca ravno minula, — žal, prehitro minula! — 3. in 4. julij. Po dolgi odsotnosti od premiljene mi domovine bil sem zopet v sredini vrlega slovenskega ljudstva. Prilika mi je bila, opazovati vedno in neomahljivo katoliški narod naš v trenotkih, v katerih mu sije največje veselje raz obraza, — ko ga obišče njegov višji dušni pastir, premilostljivi knezoškof. Radost, slovesnost, — rekel bi, mali odsev čarobnega raja, — je povsod opazovati. Polje cve- opozarjamo na našo duhovščino! V novejšem času mnogi župuiki zasebno spisujejo zgodovino svojih fara in farno kroniko. Brez uporabe izvestij muzej- | skega društva njih spisi gotovo ne bodo popolni. ( Slovenska duhovščina je že letos med udi častno zastopana, a dovolj nikakor ne. Pristopa naj torej kar najmnogoštevilueje! Sploh apelujemo na vso slovensko inteligenci jo vseh stanov, da z duševno ali gmotno podporo tega društva pokaže, da ji je ' res mar čast domovine ! —n— Popotni spomini. Zapisal Fr. F. V. Trst, Gorica. Ko smo pritisnili h kraju, vsula se je cela tolpa postrežčkov na ladijo ter so kar s silo hoteli pomagati nesti prtljago, da se jih je človek komaj ubranil. Nekako tako so bili napadli Pavliho na Dunaju, ki se jih je pa s svojim rudečim šotorom kmalu odkrižal. Trsta mi ne kaže popisavati, ker nam je pred kratkim „Družba sv. Mohorja" podala prav obširen in natančen popis mesta in njegove zgodovine. Omenjam le posebnega slučaja, ki se nama je pripetil, ko sva hotela obiskati drugo jutro arzenal. Šla sva takoj po zajtrku v Lloydovo palačo po vstopnice. Ker sva bila nekoliko prezgodaj prišla, čakala sva na hodniku uradnikov, ki so prihajali počasno drug za drugim. Ko že hočeva vstopiti v pisarno, pride za nama v predsobo laški dijak, ki naju precej pozdravi in ogovori: „Siate anche voi študenti?" Ko mu pritrdiva, poda nama veselo roko, pove svoje ime, katero sem pa v istem hipu že pozabil, ter pristavi: „Bene adesso partiamo insieme!" Dobro, dejala sva, pa pojdemo skupaj; se ve da drugam, kakor v ar-senal, še mislila nisva. Vstopimo. Lah naprej. Hitro je bil pri uradniku ter mu začel kakor klepetec nekaj pripovedovati, česar nisva prav nič razumela. Midva sva pa pokorno stala za vratmi ter čakala, kako se bo ta stvar izšla. Uradnik posluša potem pa popraša: „Abbiate documenti ?", na kar vsi pokažemo spričevala. Pre-gledavši jih, pristavi nemški, da bi bilo vendar dobro, ko bi radi varnosti imeli potne liste seboj. A vendar ni dalje ugovarjal ter bil pripravljen dati nam vstopnice v arzenal, kakor sva menila midva. Pristavi pa še kar mimo grede: „Wissen sie, in Alexandrien ist ganz anders, als aber bei uns!" Ko začujeva ime Aleksandrije, spogledava se začudena, ne vedoč, kaj to pomeni. Uradnik videč najine zmedene poglede pritrdi prejšnjo izjavo: „Ja, ja, glauben sie mir; ich habe Erfahrung genug!" Moral sem ga torej uprašati, kako meni z Ale- ksandrijo. Nato pove, da je najin kolega naročil tri vožnje listke do Aleksandrije na ladiji, ki opoludne odpluje proti Afriki. Kaj debelo naju je gledal, ko mu poveva, da je najina „Aleksandrija" za enkrat le Llojdov arzenal. Nato nama pokaže — seveda malo nejevoljno — drugo pisarno, kjer so se nama izpolnile želje. Lah naju je po strani gledal, ko sva šla iz sobe; kaj si je moral misliti: ali je imel naju za bebca, ali midva njega. Lojze pa mi je dejal, ko sva bila zopet prosta: „Lej, lej, kako znava laško! Lahko naju prodajo za pet funtov kamenja, pa ne bova nič vedela." Drugi dan zapustiva Trst ter se napotila peš skozi bogate vinograde proti Občini. Z ondotnega hribca je prekrasen razgled, kakor jih je gotovo le malo na svetu. V ozadju se dvigujejo ponosne sive glave julijskih planin, ki prehajajo polagoma v nizko gričevje v — neraven Kras, kateri je pa uprav tu dokaj rodoviten in ugaja posebno vinski trti. Po pravici se zove ta okolica „kraški raj". Proti jugu se razprostira nezmerno morje, ki se na obzoru spaja z nebesnim obokom. Po mirni gladini pa plavajo ladije semtertja, kakor labodje po mirnem ribniku. Celo mesto leži pred nami z mogočnimi cerkvami in krasnimi stavbami. Zadaj je pa obdajajo zeleni vinogradi in umetni vrtovi, kakor bogato na-kičen okvir. toče in pisani vrti dajo svoje rožice, da poveličujejo zbrane v dolge krasne vence, tak slavni dan ; zvonovi zapojô najmilejše pesmi, ter kličejo čez hrib in dol v zbranih glasovih sveta radost, a njemu, katerega vse s hrepenenjem pričakuje, najiskrenejše pozdrave; otroci prihité iz zelenih trat, v belih, njim tako pomenljivih oblačilih ; starček se trudno ob palici opira, da bi le ujel kak prostorček, odkoder bo videl svojega višjega pastirja in prejel njegov sveti blagoslov. Dekleta pletejo vence, mladeniči stavijo maje in jih krasijo s ponosnimi slavoloki ; da, vse, vse tekmuje v blaženih dnevih škofovega obiskovaüja. Da je bilo tudi tukaj tako, — kdo bi dvomil? Kdo, ki pozmi korenjake slovenskih goric, nje, ob zeleni Muri, na straži proti sosednemu, nič kaj posebno prijaznemu narodu? Že 2. julija sprejela je velika množica vernega ljudstva, njemu na čelu prečastita duhovščina in občinski odbor gornje-radgonske soseske, premilost. knezoškofa pri njegovem prihodu na tukajšnjem kolodvoru. V dolgi procesiji, moleč sv. rožni venec, spremljali smo potem premilostl|ivega v cerkev, kjer je bilo izpraševanje marljive šolske mladine. Zvečer, v prelepem poletnem mraku, zasvetili so se hribi; posebno prijazen griček gori nad cerkvijo plamtel, blestel je v neštevilnih raznobarvenih lučicab, predstavijajočih zuamenje sv. križa. Gasilno društvo iz okolice pa je priredilo bakljado, katera se je, spremljana od mestne godbe, vrlo dobro obnesla. Premil. knezoškof v svoji obče znani ganljivi prijaznosti šli so osebno med ogromno množico ljudstva ter se zahvalili načelniku. Drugi dan — 3. julija — delili so premilost-Ijivi 559 otrokom zakrament sv. birme. Z apostoljsko navdušenostjo govorili so tako obilno zbranemu ljudstvu o Kristusovih besedah: „Cujte in molite!" V kolikih očesih lesketale so solze, koliko src je bilo ginjenih, da morebiti še nikdar tako. Nehoté mi je prišla na misel ona znana povest o sv. Cirilu iu Metodu, ki -¡ta po ravno teh krajih pridigovala iu je uarod jokal in plakal, ko je čul svoja vneta apostola v svojem jeziku govoriti. Zdelo se mi je, da čujem Cirila, o katerem Leon XIII. tako lepo pravijo, da je bil „magis virtute, quam aetate maturus" I Da bi pač ljubi Bog tak blagoslov, s kakoršnim je blagoslovil besede onih sv. apostolov, podelil tudi ¡zbornemu govoru njihovega naslednika v teh krajih, Mihaela ! 4. julij bil je odmeujen posvečevanju prenovljene tukajšuje cerkve sv. Petra. Premil. knezoškof imenovali so jo laskavo : „rožico cerkev lavantinske škofiie". Bes, tako lična, prekrasna je ta najmlajša rožica ! Vrli in neumorno delavni čast. gosp. župnik Anton Belšak napel je vse svoje sile, da bi v svoji prelepi župniji postavil Gospodu dostojno božjo hišo. Kdor poznd sila težavne posle, ki jih v preobilici naklada tako podjetje, zraven še posebno slabe Potem greva dalje proti Nabrežini. Ker je bila silna vročina, počakala sva nekoliko v Št. Petru ob kozarcu rzkega terana. Star oštir nama je tožil, kako je slaba letina, ker je velikanska suša. V celi vasi ni bilo drugod pitne vode, kakor v njegovem vodnjaku ; a še v tem le za-to, ker jo je vsak dan pripeljal z Nabrežine, kamor teče od tržaškega vodovoda. „Pa kaj se če", pristavi šaljivo. „Saj so si Kraševci sami vzrok, da ni vode." „Kako to?" prašava začudeno. „I, Kristusu so se zamerili nekoč, ko je potoval po zemlji s sv. Petrom. Takrat sta prišla tudi v naše kraje ter nekje prenočila. Sv. Peter obesi potno torbo na lesen klin ter gré spat. Kraševci so bili pa radovedni, kaj ima noter in so pogledali. Prijeten duh suhega plečeta jim udari v nos. Niso se mogli premagati in povžili so okusno večerjo in «kradli sveta gosta. Da je pa ostala teža nespremenjena. napoln Ii so torbo z lesom. Drugo jutro se napotita Kristus in sv. Peter dalje. Ko je trla lakota Petra, zaprosi Gospoda, da si odpočijeta pri studencu in okrepčata s plečetom. Toda čudo! Peter privleče iz torbe mesto okusnega mesa trd les. Začel se je hudovati nad zlobnim ljudstvom. Kristus ga pa potolaži : ,Le polrpiva. Ker so jedli ukradeno meso, naj bodo pa za kazen žejni'. Tedaj so se prijeli sušiti i-tudenci in še sedaj trpé žejo Kraševci aa hudobno krajo." (Konec sledi.) gmotne razmere, katere sedanji čas nikjer, nikjer ne cveto, ta ve ceniti velike zasluge gosp. Belšaka. \ Toda „tvrd, neizprosen, mož jeklen ..." se zaprek i ne boji, — tudi imenovani velezaslužni gospod se J jih ni zbal, — in sad njegovega truda veseli in j časti že sedanji rod in bo pričal še pozuim rodo- j vom o njegovi vnetosti, zraven pa tudi o darežljivosti j njegovih dobrih župljanov. Velik kras v prenovljeni iu mnogo razširjeni 1 cerkvi zdi se mi slika na velikem oltarju: „Kristus ' podaje sv. Petru ključe nebeškega kraljestva". Ko- ! lorit in slikarska tehnika sta tako dovršena, da sem i se takoj spomnil nedosežnih umetniških umotvorov, : katere sem pred nedavnim časom v dalini tujini i občudoval. Kaj lepo dičijo cerkev tudi zadnje slike po naši škofiji širno znanega, nedavno umrlega Fantonija. ; Pozabiti ne smem še prav lepega kipa lurdske Matere Božje, natančnejši popis krasne cerkve pre- I puščam pa spretnemu peresu za umetnost in lepoto božjih hramov vnetega pisatelja, ki bo v tej cerkvi našel obilo dragocene snovi. Premil. knezoški f, obdani od 18 duhovnikov, < izvršili so ganljive iu pomenljive obrede za posve-čevanje cerkev, v največjo izpodbudo vernega ljudstva, ki se je čutilo tako neizmerno srečnega, da ima med seboj svojega višjega pastirja, katerega ¡spremlja povsod in vselej neomejeno spoštovanje in neminljiva vdana ljubezen. Žal, da je le tako kratka bila ta sladka sreča ! Kajti popoldne ob 5. uri zapčli so že zvonovi sltbo, — premil. kuezoške uredništvo. 315 3—1 U ki je Petjil po> é lepega vedenja in dolu» izurjen v cerkvenem tU oraljanju, takoj dobi službo. — Več uredništvo „Slovenca". 313 3—2 star. pristen. Naravnost iz Gognac-a (Fnncosk |. Zdravniki ga priporočajo kot sredstvo, ki pisebno krepča slabotne, bolne in prebolele. Mala steklenica "<10 litra gld. 1"75, velika steklenica 4/,0 litra gld. 3 — Piccolijeva lekarna „Pri angel ju" v Ljubljani, Dunajska cesta. naročila se proti povzetju svote točno izvršujejo. (263) 4 T t t ♦ t i Uradne in trgovske s firmo priporoča KAT. TISKARJA j v Ljubljani. ¡{j -h Toivarnn cerkvene oprave, H- Premovana __1S73, 1881. Jožef Deiller, tovarna cerkvene oprave in izdelovalnica paramentov, J)juiaj, VII., Zieglergasse S7. Zastopnik: Franc Briickner. Na dogovorjena naročila se izdelujejo vsi cerkveni paramenti, kakor: pluviali. dalmatike, velumi, stole, baldahini, bandera itd. itd. pa tudi 167 26—6 cela niašna obleka v najpravilnejši obliki. Cerkveni parame m r 1. H- D u i) a j 8 k a t> orza. Dne 7. julija. Papirna renta 5%, lo% davka .... 95 gld. 25 kr. Srebrna renta 5%, 16% davka .... 95 . 10 „ Zlata renta 4%, davka prosta.....112 „ 85 „ Papirna renta 5%, davka prosta .... 100 „ 70 „ Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 995 „ — Kred tne akcije, 160 gld........315 „ 75 „ London, 10 funtov stri........119 „ 65 „ Napoleondor (20 fr.)................9 „ 51 . Cesarski cekini....................5 „ 69 „ Nemških mark 100 ..........58 „ 65 .. Dni 6. Julija. Ogerska zlata renta 4«.......110 gld. 20 Ogerska papirna renta b%......100 „ 40 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 140 „ — 5 «/o državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 151 „ 40 Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....182 „ 50 Zastavna pismaavstr. osr. zem. kred. banke 4 % 96 „ 25 , 100 „ 50 . 189 „ — 63 „ - kr. Zastavna pisma Kreditne srečke. 100 gld. St. Genoi« srn ke. 40 s?ld Ljubljanske srečke, 20 gld.......22 gld. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 17 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......23 „ Salmove srečke, 40 gld........63 „ NVindischgraezove srečke, 20 gld..........64 „ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 153 „ Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2815 „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 99 „ Papirni rubelj ....................In Laških lir 100 .......... 46 „ 25 kr. 50 „ 7í „ 50 „ 20 „ 18 „ (imenjarnična delniška družba na Dunaju, jlUJJAlVVAt I,, \Vollzeile štev. 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. B»" Itiizmi naročila IzvrSč se naj točneje. Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gallike propinaoijske zadolžnioe. 4<;,% zastavna pisma peitanske ogerske komer- oljonalne banke. 4V, % komunalne obveznloe ogerske hlpotedne banke z 10% premijo. Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene. I BI cele gld. 14l,j, petina gld. 4 in kolek 50 kr. Glavni dobitek 300.000 gld. sv. velj. Žrebanje že dné 1. avgusta! "•G Izdajatelj: Dr. Ivan Janei. Odgovorni vrednik: Ignaij Žitnik. Tis Ktoliške Tiskae v Ljubli.