Sreffizione in abbonamento postal« — Poitntns plačana r ptSTU Leto XXII., št. 225 Ljubljana, petek 2. oktobra 1942-XX Cena cent. 80 Upiavmjtvo i LjuDliaoa. fucciaijevi alic* i. Teletoc tu *t-2Z M-Z3. toseratru >ldelek: LiuMiana fucdnfievt oIV C3 > - leletoo fa. »1-25 il*26 Podružnica Novo mesto« Lmniiaoslt« cesta 43 SLičunt: za Ljublianskc pokrajino pri poJtno-čekovnem ta vodu h. 17.749 a ostale kraje Italiif Servmr Contt Corr Post. No 11-^1 n IZKLJUČNO ZASTOPSTVO a oglas« 12 Kj. Italije to too2eiu-Mva Ima CJnionp PnhbliritS Ifaliana S. A. MILANO I * h a j a fllk dan razen ponedeljki Naročnina znaia meaečoo Lit 18.—v za inozemstvo pa Lit 22.80 Uredniitvo: UaMtaoa. Puccinijeva ulica Ste*. 9. tdefo* štev. 31-22. 31-23. 51-24 Rokopisi 11 ne r t a i a jo_ CONCESSIONARIA ESCLUS1VA pet la pob- blicita di provenienza italiana ed estecat Unione Pubblidti Italiana S. A. MILANO Izjalovljen angleški napad na egiptskl fronti Občutne sovražnikove Izgube — 2oo angleških vojakov ujetih — Zajeta posadka angleškega letala Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil dne 1. oktobra naslednje 857. vojno poročilo: Sovražne čete so včeraj zjutraj ob podpori oklopnih oddelkov napadle postojanke v južnem odseku naše fronte v Egiptu. Napad je bil zadušen z občutnimi izguba-nii za sovražnika. Naše čete 30 ujele nad 200 sovražnih vojakov. Nemški lovci so v boju sestrelili eno britansko letalo; neko drugo letalo pa je bilo zitdeto od protiletalskih baterij v Tobruku in je bilo prisiljeno pristati na področju Marsa Luch. Posadka, sestoječa iz 6 podčastnikov, je bila ujeta. Bombardiranje letališč na Malti se je nadaljevalo; v zraku nad otokom so nemški lovci uničili letalo tipa Curtass. Oace med fašističnimi legljonarji Rim, 1. okt. s. Duce je davi obnovil legio-na.rjem bataljonov »M« vojno zapovest. Obred je bi!l izvršen na prvo obletnico ustanovitve teh obredov, ki so nastali v vojni ;ti za vojno. Z njim je povezan fašistični nabor, da se s tem pokaže, kako ufTieva orožje za zmagovito vojno in kako cvete večna mladost domovine v nalogah, k: jih ji nalaga odlično vodstvo. Iz tega mladina lahko črpa prepričanje zmage ter najboljše bistvo rimske discipline in organizacije. Bataljoni »M« so v polni meni zaslužili to novo cčitovanje simpatije s strani Duceja. Že v Albaniji so nudillii čudovit primer italijanske hrabrosti in legiomairji bataljonov »M« so pokazali bodisi na bojiščih na Balkanu a® v Rusijii, da tvori njihovo junaštvo neukrotljivo napadalno sni o brezmejne drznosti ter neizmerne požrtvovalnosti. V očeh Duceja se je danes črtala vidna in živa zadovoljncs-t, da je še vedno v stikih s temi svojimi vojaki, s temi utrjenimi in molčečimi bojevniki revolucije. Sonce je blagoslovilo obred s svojo zadnjo petletno toploto. Morje svetlobe je oblivalo spomenike starega Rima, oibdanega z novim mussoiimijevskim Rimom. Tribuna, na ka- teri je stail Duce, j© bila postavljena nasproti templju moške sile. Nepregledna in pestra množica mladeži, obdana z vrvečimd ljudskima množicami, je bila razpostavljena med kapitolinskim slavolokom in med praporom. Pri tej priliki je Duce naslovil legionar-jem naslednje visoke besede: Legionarji bataljonov »M«! Danes imate posebno radost, da slavite prvo obletnico vaše ustanovitve, tukaj med slavnimi ostanki republikanskega in cesarskega Kima, ob vznožju Palatina, med svetiščem Moške sreče in svetiščema Veste in Jana s štirimi stebreniki. Danes mi je veselje in čast izročiti mnogim izmed vas plačilo za vašo hrabrost, zasluženo in pridobljeno na bojnih poljih. V teku teh 12 mesecev ste z dejanji pokazali, da imate ona duhovna in telesna svojstva, ki vas morajo razlikovati od vsakogar in med vsemi: Popolno zvestobo, privrženost nauku in načelom fašizma, zvestobo, izpričano s krvjo, ne s praznim in često ne leske-čim se črnilom, vzorno disciplino, zadržanje brez graje, tovariško in še bolj bratov-sko enega za vse in vse za enega, v boju pa borbenost in neustrašenost Cezarjevih legionarjev. V vaših mladeniških srcih resnično vrednih, da žive in da se bojujejo v tem odločilnem razdobju, ki bo videlo zmagoslavje Lik torija, morata odmevati dve čustvi: Prvo čustvo ljubezni do Italije, drugo čustvo neugasljivega sovraštva proti vsem svojim sovražnikom. To je, o legionarji bataljonov »M«, dnevna zapovest dvajsetletja. Več kakor dnevna zapovest: to je prisega. Medministrski odbor za oskrbo Seja pod vodstvom Duceja Rim, 30. sept. s. Danes je v Beneški palači pod Ducejevim predsedstvom nadaljeval svoja dela medministrski vzporejeval-ni odbor za oskrbo, razdeljevanje in cene. Zborovanje, ki se je pričelo ob 17. se je zaključilo ob 20. ter se bo nadaljevalo v petek 2. oktobra ob 17. uri. vdori v Stalingrad 98 sovjetskih tankov uničenih — Hude sovjetske izgube tudi pri Voronežu — 12 ladij potopljenih na severnem Atlantiku — Ogromne sovražnikove pomorske izgube Iz Hitlerjevega glavnega stana, 1. okt. s. Nemško vrhovno poveljništvo je objavilo danes naslednje poročilo: Na kavkaškem področju se nadaljujejo ogorčene borbe za močno utrjene višinske postojanke. V Stalingradu so nemške in zavezniške čete v silnih napadih zabile nove kline v severni mestni del. Razbremenilni napadi močnih sovražnikovih oddelkov, podprti z letalskimi in oklopnimi silami, so se razbili s hudimi krvavimi izgubami v naših protinapadih, pri čemer je bilo uničenih tudi 98 tankov, po večini angleškega in ameriškega izvora. V teh borbah se je znova z nenavadno hrabrostjo odlikoval tan-kovski zbor, Id je od meseca avgusta dalje operiral ob spodnjem toku Volge, vzdrževal zveze proti Stalingradu zapadno od Volge in tako ustvaril tudi glavne pogoje za napad na Stalingrad sam. V več tednov trajajočih in najhujših obrambnih borbah je ta edinica držala vse važne napadalne postojanke in odbijala mnogo močnejše sovražnikove sile. železniške naprave v zaledju, ob spodnjem toku in izlivu reke Volge, kakor tudi na področju Moskve je letalstvo ponoči in pednevi napadalo z bombami. Severnozapadno od Voroneža je izgubil sovražnik pri brezuspešnih napadih na področju ene same divizije 25 tankov. Lastne napadalne akcije pri Rževu so kljub močnemu sovražnikovemu odporu omogočile, da so bile postojanke krajevno zboljšane. Sovražnikova zbiranja je razbijalo topništvo in tudi letalstvo v tem predelu tako uspešno, da sploh ni moglo priti do nameravanega napada. Na gozdnatem in težko prehodnem podre e ju za srednjim odsekom fronte so nem-&ke in madžarske čete obkolile in uničile močne tolpe. Ob majhnih naših izgubah je izgubil sovražnik 1026 padlih, 1218 ujetnikov in večjo množino težkega in lahkega orožja. V severnem odseku fronte je bila skupina sovražnikovih sil obkoljena in je bil zavrnjen tudi protinapad za njeno osvoboditev. V Egiptu so čete nemške in italijanske oklepne armade z učinkovitim ognjem odbile angleški napad, ki je bil v pripravi, sestrelile pri tem večje število tankov in privedle okrog 200 ujetnikov. V Sueškem zalivu so vojna letala hudo poškodovala večjo trgovsko ladjo. Pri dnevnih napadih posameznih angleških bombnikov na obalo ob Rokavskem prelivu in pri nočnih motilnih poletih nad področjem Severnega morja so bila sestreljena štiri sovražna letala. Nemška bojna letala so bombardirala podnevi železniške naprave, obrate oborožitvene industrije in vojaške cilje na več krajih južne in jugovzhodne Anglije. Pred izlivom Orinoka na morju, pred Novo Fundlandijo in na srednjem Severi nem Atlantiku so nemške podmornice potopile 12 trgovskih ladij s 54.000 br. reg. tonami. S temi izgubljenimi ladjami so podmornice v mesecu septembru potopile skupno 126 ladij s 769.200 br. reg. tonami in s tem prekoračile v maju letošnjega leta doseženi največji uspeh te vrste v enem mesecu. Nadaljnjih 14 trgovskih ladij je bilo poškodovanih z zadetki torpedov. V borbi proti sovražni vojni mornarici so nadvedne in podvodne oborožene sile potopile 6 rušilcev, 2 pomožni križarki in 3 brze čolne, 3 rušilci, mnogi brzi čolni pa so bili poškodovani. En brzi čoln je bil zajet. V isti dobi je nemško letalstvo potopilo 35 trgovskih ladij s skupno 242.500 br. reg. tonami in poškodovalo nadaljnjih 8 trgovskih ladij. Izmed sovražnikovih mornariških plovnih objektov je letalstvo potopilo 1 križarko, 5 rušilcev, več stražnih ladij, 1 stražni čoln in večje število motornih tor-pednih čolnov, kakor tudi plovil vsake vrste za izkrcavanje. S tem je angleška-ame-riška plovba v teku meseca septembra samo zaradi nemških bojnih akcij izgubila 161 ladij s skupno 1,011.700 br. reg. tonami, nadaljnjih njenih 22 trgovskih ladij pa je bilo poškodovanih. Stotnik Maseille, ki je bil odlikovan « najvišjim nemškim odlikovanjem za hrabrost, je neporažen od sovražnika padel kot letalec na vzhodno-afriškem bojišču. Brezprimerna odločnost tega mladega častnika je bila glavna vrlina, zaradi katere je v letalskih bojih obvladaj 158 angleških nasprotnikov. Nemška oborožena sila žaluje za res junaškim borcem. Junaške borbe italijanske vojske Rim, 1. Gtkt. s. Tukajšnji vojaški krogi z velikim pri znanjem govore o zmagovitih operacijah italijanskega ekspedicijskega zbora v Rusiji, ki je ponovno dokazal junaštvo in neukročeno bojevitost italijanskih vojakov. Ob njih pogumu in žilavosti so se zlomili divji napadi sovjetskih sil na fronti ob Donu ter pogosti poskusi prebroditi važne reke. Izgube, ki so jih vrle italijanske čete prizadele sovjetski vojski v teh akcijah, so posebno hude. Hitlerjev dar Francozom Vichy, 1. okt. d. Z uradnega mesta javljajo, da je Hitler podaril Francozom dva topova, ki jih je Napoleon izgubil 1. 1812 pri svojem pohodu v Rusijo. Topova so našli v Smolensku in jih je Hitler poklonil Francozom v priznanje za pogumno ponašanje francoske prostovoljske legije v borbah na vzhodnem bojišču. Ali ste že odposlali naročilnico za DK? Velik in važen Hitlerjev govor Hitler je prišel v Berlin in govoril v Športni palači ob pričetkn nove kampanje za Zimsko pomoč - Nezlomljiva vera v zmago Berlin, 30. sept. s. Berlin je napeto pričakoval napovedani Hitlerjev govor. Mnogo ur pred zborovanjem, ki je bilo ob 18. v Športni palači z otvoritvijo Zimske pomoči se je ogromna množica že zbrala pred'kance!arsko palačo, da bi pozdravila Fuhrerja Velike Nemčije. Ogromna dvorana Športne palače, ki je bila okrašena z lovorjem, rdečimi preprogami in kljukastimi križi, se je napolnila z 10.000 osebami rjavimi srajcami, hierarhi, slavnimi ranjenci in vojnimi invalidi, zastopniki tujega tiska in ostalim občinstvom. Navdušene ovacije so zborovalci priredili ministrom ki so se udeležili zborovanja, visokim državnim funkcionarjem ter zastopnikom vojske in stranke. Točno ob 18. uri je prispel dr. Gobbels z maršalom Rommelom ob strani. Množica je viharno vzklikala zlasti maršalu Rom-melu, ki je stopil na častno tribuno in oi-zdravljal z rimskim pozdravom. Govor dr* Gobbelsa Ko je zavladal mir, je spregovoril dr. Gobbels in obširno poročal o zimski pomoči v letu 1941/42. Potem ko je ožigosal razne bedaste laži in obrekovanja angloameriške propagande proti nemškemu narodu, obrekovanja, ki jih ni mogoče drugače označiti kot atentate na zdrav razum, je minister podčrtal neprestane uspehe nemških oboroženih sil in rekel, da morajo zmage, ki jih oborožene sile trojnega pakta neprekinjeno dosegajo v celoti, prinesti končno veliko zmago. Dodal je, da so največje težave skupne vojne zdaj že premagane in da se lahko gleda v bodočnost z največjim upanjem. Minister je nato govoril o ogromnem razvoju vojnega potenciala Nemčije o katerem imajo sovražniki samo bledo predstavo. V četrtem letu vojne so nemške oborožene sile in sile njih zaveznikov popolnoma tntaktne v vseh pogledih. Dr. Gobbels je nato govoril o velikem socialnem delu narodnega socializma od leta 1933. do 1939., zatrjujoč, da so se plutokratični sovražniki Nemčije spričo na tem področju doseženih uspehov strnili in sklenili boriti se proti novi Evropi, ki so jo ustvarili mladi narodi. Prav plutokratič-na Anglija se je drznila postaviti se proti nam s svojimi idejami socialne reforme. Mi smo imeli srečo, da smo lahko odgovorili na te medle fraze z dejstvi. Zadnja kampanja Zimske pomoči je imela presenetljive uspehe. V tretjem letu dela za Zimsko pomoč v vojni je nemški narod zbral in podaril 1 milijardo 280 milijonov mark, to je skoraj 300 milijonov mark več kot prejšnje leto. Minister je nato iznesel še nekatere podatke o uspehih Zimske pomoči v vojnih letih. Rezultati kažejo povišanje prispevkov na 2.805 milijonov, to je več kakor znaša vrednost izvoza in uvoza skoraj vseh drž-.v Južne Amerike. Vsote, ki jih je darovalo prebivalstvo v tej vojni, znašajo 4.076 milijonov, kar bi odgovarjalo dvem letnim obrokom proslulega Youngovega načrta. Tako je skupen rezultat vse kampanje za zimsko pomoč od leta 1933. daleč presegal znesek 5 milijard. Od vsot, ki so bile zbrane v tretjem letu vojne, sta bili izročeni dve tretjini narodnosocialistični podporni akciji, od teh 701 milijon za podpore materam in otrokom. Deleži pri Zimski pomoči, je nadaljeval dr. Gobbels med živahnim odobravanjem, so posebno značilni. Neki polk na vzhodni fronti je n. pr. zbral ob eni sami priliki lepo vsoto več ko 50.000 mark. Ta zgled, je rekel govornik, govori za vso fronto. Navdušene ovacije Hitlerju Nemški propagandni minister je pred zaključkom svojega govora naznanil veličastnemu zboru, da je Hitler zopet prišel v Berlin iz svojega glavnega stana, da bi govoril nemškemu narodu. Naznanilo je bilo pozdravljeno z navdušenim odobravanjem. Nekaj trenutkov nato so velike ovacije zunaj naznanile prihod Hitlerjev in res je kmalu nato vstopil v dvorano. Sledili so mu šef SS oddelkov Himmler, višji poveljnik Higenfeld in druge visoke osebnosti. Dvorana je bila en sam vihar navdušenega. odobravanja, ki je trajalo nekaj minut ter je doseglo vrhunec ko je Hitler, preden je zavzel svoje mesto na častni tribuni, toplo stisnil roko maršalu Rommelu. Dr. Gobbels je zopet stopil na oder ter je Hitlerja goreče pozdravil v imenu ^sega nemškega naroda, znova zatrjujoč mu popolno zvestobo njegovega naroda do dosege končne zmage. Kancelar Hitler govori Točno ob 19. je pričel govoriti Hitler. V začetku je omenil, da je preteklo leto dni, odkar je zadnjič govoril z istega mesta nemškemu narodu. V tem času je delal in z vso skrbjo ustvarjal dejstva. Kar je bilo treba povedati, so povedali naši vojaki. Nato je Hitler nadaljeval: Smatram, da ni prav, da bi se bavil zdaj s tem, kar bo na vrsti nekega dne, temveč se mi zdi, da je bolje, da se bavimo s tem, kar je zdaj neobhodno in s tem, kar zahteva sedanji čas. Seveda je bilo zelo enostavno objaviti »atlantsko deklaracijo«. Ta nesmisel bo morda Intel kakšno vrednost nekaj let, toda trdota dejstev ga bo zbrisala. Hitler je nato omenil, da morajo na socialnem področju nasprotniki še mnogo storiti, preden lahko učijo česarkoli Nemčijo, ter je dodal, da bo naloga Nemčije z vsemi napori preprečiti, da bi se socialno uboštvo, ki še vlada v drugih državah, ponavljalo. Z o žirom na nesmiselne govore predstavnikov sovražnih držav je poudaril, da Nemci niso samo vedno verovali v nekaj, temveč so tudi vedno storili, kar so verovali, da je treba storiti. Danes verujemo, da moramo potolči sovražnika do popolne zmage. Mi v to verujemo in bomo to tudi gotovo storili Nesmiselna sovražna propaganda Hitler je nato ironiziral sovražno propagando, ki skuša omalovaževati zmage Nemčije in njenih zaveznikov, svoje lastne poraze pa pretvoriti v uspehe. 2e leta 1939 nismo predstavljali popolnoma ničesar, kajti že tedaj je Churchill izjavil: »Lahko vam povem veselo vest, da lahko smatramo nevarnost podmornic za dokončno odstranjeno. Uničili smo več podmornic, kakor so jih Nemci imeli.« Dejstvo, da smo zapodili naše sovražnike z Balkana, da smo zavzeli Grčijo, da smo zasedli Kreto, da so bili odbiti v Severni Afriki, vse to za njih nič ne pomeni Tisti, ki misli, kakor uči propaganda naših sovražnikov misliti, ne bo nikoli razumel zaupanja, ki ga imamo sami v sebe. Jasno je, da postavljajo proti tem defi-stvom samo menice za bodočnost. Tako n. pr. pravijo naši sovražniki, da bo druga fronta prišla. Hitler je zatrdil, da s tem ni rečeno, da se Nemčija ne pripravlja na drugo fronto. Najhujša preizkušnja je že prestana Nadalje je Hitler izjavil, da je v letu 1942 nemški narod prestal najhujšo preizkušnjo, kakor je hujše ne bi moglo biti. Toda ne samo nemškemu narodu jo je uspelo prestati, temveč je bilo mogoče tudi ustanoviti in pripraviti napadalne divizije, ki so bile določene za pričetek nove ofen-zve. Ta ofenziva se ne razvija, kakor so želeli in morda pričakovali naši nasprotniki. Jaz mislim, da smo lahko In moramo biti zadovoljni s samim seboj ako obrnemo pogled nazaj na tri pretekla leta. Mi smo imeli vedno do skrajnosti natančen in jasen cilj, ki je bil včasih zelo drzen, kjer je moral biti drzen, včasih pa preudaren, kjer je moral biti previden m počasen In kjer smo imeli dovolj časa na razpolago. Toda bili smo tudi neustrašni, kjer naa je piogla rešiti samo neustrašnosjt, Letošnji vojni uspehi Za to leto smo ai postavili do skrajnosti enostaven problem: 1. Držati za vsako ceno to, kar le bilo treba držati, to je pustiti napadati nasprotnika, kjer nismo imeli namena napredovati, ter vzdržati, čakati in gledati, kdo bo prvi pomeden. 2. Napadati povsod kjer je bil napad potreben. Smoter tega je čisto jasen: uničenje desne roke te mednarodne zarote kapitalizma, plutokracije in boljševizma. Zastavili smo si nekatere cilje in na kratko bom omenil nekatere, da bo nemški narod razumel, kaj je bilo storjeno v teh nekaj mesecih. Prvi cilj je bila varnost naših obvladujočih postojank ob Črnem morju in dokončno očiščenje Krimskega polotoka. Z dvema bitkama, z bitko pri Kerču in pri Sevastopolju, je bil ta cilj uresničen. Ko smo uredili to zadevo, se nam je zdelo neobhodno potrebno odstraniti izboklino, ki se je stvorila na fronti pri Volhovu. Ta Izboklina je bila izravnana in sovražnik je bil uničen ali zajet. Obenem je bilo treba opraviti novo nujno nalogo in sicer priprave za prodor v smeri k Donu. Med tem se je sovražnik odločil za veliko ofenzivo pri Harkovu ter za prodor te fronte do dosege obrežja Dnjepra, da bi se zrušila vsa naša južna fronta. Gotovo se boste spominjali s kakšnim navdušenjem so naši nasprotniki pričeli te operacije. Zaključile so se s tremi bitkami in s popolnim uničenjem več kot 75 divizij našega ruskega nasprotnika. Velika poletna ofenziva V tem trenutku se je pričela naša velika ofenziva. Prvenstveni cilj je bil, odvzeti sovražniku njegova zadnja žitna področja, nato ga odrezati od njegovih zadnjih premogovnih ležišč in tretjič približati se njegovim petrolejskim področjem, jih zavzeti ali izolirati. Končno se je morala ofenziva nadaljevati v svrho odrezanja nasprotnika od njegove zadnje prometne žile, Volge. S temi operacijami smo si postavili za cilj področje med kolenom Dona in Volgo ter mesto Stalingrad in to ne zaradi tega, ker se to mesto imenuje po Stalinu, temveč zaradi tega, ker je to mesto važna strateška točka in ker smo se popolne ma zavedali dejstva, da smo z izključenjem Dnjepra, Dona in Volge kot prometnih žil Rusije ustvarili isto, če ne hujše stanje, ki bi nastalo, če bi Nemčija izgubila Ren, Labo, Odro in Donavo. Po veliki reki Volgi se je v resnici prevažalo v 6 mesecih več kot 30 milijonov ton blaga. To predstavlja enako količino, ki so jo prevozili v enem letu po Renu. Volga in zveze s to reko so odrezane in to že dolgo čaSa. Zdaj gre posebej za položaj Stalingrada, ki bo tudi odločen. Na ta način bo zapora ustvarjena in ojačena. Lahko ste prepričani, da nas nihče ne bo mogel od tod pregnati. Gospodarska ogromnega ozemlja Glede drugih ciljev v bodočnosti boste razumeli, da o tem ne bom več govoril, ker gre za cilje, ki jih Se zasledujemo. 7oda prišla bo ura, kQ bo nein&ki, narod zvedel o teh ciljih. Lahko vam pa rečem, da je naloga, ki smo si jo postavili, organiziranje gigantskega prostora, katerega obvladamo. Hitler je nadaljeval, govoreč o veltkem delu, ki je bilo v tem smislu še opravljeno, o tisočih kilometrih železniških prog, ki so bile zgrajene, da se rešijo osnovna vprašanja prometa in zvez, o organizaciji poljedelstva v zaledju fronte in o splošni gospodarski organizaciji nedavno zasedenih dežel. Govoril je nato o velikem moralnem delu, ki je v teku, da se odpravi zadnji ostanek strahu pred boljševizmom, ki ga je toliko let tiranstva zaplodilo v prebivalstvu. Hitler je nato govoril o delavnem in boi-benem sodelovanju na raznih področjih, rekoč, da so rezultati tega čudovitega udej-stvovanja gigantski. Dočim smo na severu Evrope, na zapadu in na vseh drugih frontah v defenzivi, ustvarjamo s tem najbolj gigantske pogoje za organiziranje Evrope za to vojno. Neporušno zavezništvo z Italijo Treba je poudariti z naše strani tudi ©.lačen je naših zaveznikov in zlasti poglobitev sodelovanja z našo najstarejšo zaveznico Italijo. Ne borimo se skupno samo na eni fronti, temveč naši vojaki se bore že na številnih bojiščih. To dokazuje, da je vse upanje naših sovražnikov, ki so mislili, da bodo lahko razdrli to zavezništvo, popolnoma idiotstvo. Vemo natančno, kakšna bo usoda nemškega in italijanskega naroda, vemo pa tudi, kakšna bi bila usoda Evrope. če bi oni svet zmagal. Ko sovražniki izjavljajo, da so si zadaM nalogo ščititi Evropo pred boljševizmom, lahko samo to odgovorim: Anglija naj pazi, da se bo lahko branila in se ščitila pred boljševizmom. Nemčija, Italija, Španija, Rumunija in nekateri drugi evropski narodi so že uspešno rešili boljševiški problem. Vprašanje, če bo nasprotni svet tudi sposoben rešiti ta problem, bo pojasnjeno šele s to vojno. Kar je važno za zdaj, je to, da nas drugi svet ne more potolči. Svetovno zavezništvo narodov Hitler je nato poveličeval zvezo oboroženih sil raznih držav v križarski vojni Evrope ter je podčrtal, da je z vstopom Japonske v vojno bilo doseženo svetovno zavezništvo narodov, ki se bore za čast in moralo in ki so odločeni uničiti najbolj podlo koalicijo, kar jih je svet kdaj videi. O podmorniški vojni je Hitler ugotovil, da je Nemčija daleko prekosila s svojimi podmornicami vse napore in uspehe, ki so jih dosegli njeni sovražniki. To se bo dogajalo tudi v bodočnosti. Mi ne proizvajamo samo neprestano orožje, je nadaljeval, temveč neprestano tudi novo orožje in stopili smo doslej vedno v akcijo z orožjem, ki je bilo boljše ko sovražnikovo, in tako bo tudi v bodočnosti. Hitler je nato ožigosal grožnje, ki jih je izgovoril ChurchiR o poostritvi letalske vojne. Omenil je, da je bila Anglija tista, ki je v maju leta 1940 vrgla prve bombe na nemško civilno prebivalstvo, štiri mesece nato je Nemčija pričela svoje represalije, ki so nasproti nika presenetile. > Sovražnik je zdaj zopet pričel z letalsko vojno. Prišla bo tudi zopet ura, ko bomo odgovorili. Naj oba zločinca te vojne in njih židovski krvniki ne pričenjajo tedaj z jokom, ko bo za Anglijo strašnejše kot prvič. Na seji Reichstaga dne 1. septembra 1939 sem sc določno izjavil o dveh stvareh: 1. da potem ko nam je bila ta vojna vsiljena, nas nobena armada in tudi ne čaa ne bosta mogla premagati; 2. da, če je židovstvu uspelo izzvati mednarodno svetovno vojno v svrho iztrebljenja arijskih narodom Evrope, tedaj bo židovstvo iztreb-ljeno in ne arijski narodi. Hitler je nato nadaljeval, rekoč, da je umobolnežu v Beli hiši uspelo pahniti v vojno narod za narodom. Toda protižidov-sl-i val je zavladal med narodi in ta val se bo še naprej širil. Druga država za drugo, ki vstopa v to vojno, bo nekega dne izšla iz vojne kot antisemitska država. Visoka morala zavezniških narodov Nadalje je Hitler izkazal čast poveljnikom in vojakom, ki so v zadnjih mesecih, hrabro boreč na vseh frontah, dosegli čudovite uspehe, in je rekel, da se nemške oborožene sile z zavezniškimi četami ob strani nikoli ne odpovedo, kakor delajo n. pr. Angleži, borbi tudi na najbolj nevarnih točkah, kajti smatrajo za dolžnost in za čast nositi same vso težo borbe. Veliko tovarištvo je značilno za to vojno. Ustanovitev velikega nemškega rajha je dokument, podpisan s krvjo. Hitler je poveličeval edinstvo, disciplino in visokega duha vsega naroda, ki za svoje žrtve zasluži, da pride zmagovit iz te tako hude preizkušnje. Resnica, ki velja za vse, je ta, da bo tisti izšel zmagovit iz te vojne, ki bo zedinil svoj narod ne samo v eni državi, temveč tudi T socialni skupnosti Hitler je še govoril o delu nemškega delavca, ki daje vse energije za veliko skupno stvar, kakor to delajo tudi poljedelci, in tudi milijoni nemških žen, ki so se pridružile naporom vseh delavcev. Enako pohvalo je Hitler izrekel tudi tistim, ki opravljajo duševno delo, tako da se lahko trdi, da nemški narod ne bo nikoli doživel leta 1918. Edinstvo med vsemi sloji nemškega naroda se bo zopet izkazalo v dejanja, kakor se je od vseh poklicanih izkazalo preteklo zimo. Nadaljevanje na Z* strani i Nadaljevanje s 1. strani Gotova zmaga mladih in zdravih narodov Hitler je takole zaključil: Naši nasprotniki lahko nadaljujejo to vojno^ dokler bodo mogli. Z naše strani bomo' vse storili, da jih potolčemo, sekakor pa je nemogoče, dn bi naši sovražniki mogli nas potolči. Narodno socialistična Nemčija in z njo zvezane države bodo izšle iz te vojne kot mladi narodi, kot zdravi narodi in kot ljudske države v slavni zmagi. Govor, ki je bil večkrat prekinjen z velikim odobravanjem je povzročil ob koncu dolge ovacije ogromne skupščine v dvorani. Ministri, hierarhi in zborovalci so v zboru zapeli na glas »Deutschland iiber alles« in narodno socialistično himno ter so dolgo vzklikali neizbežni zmagi. Ob zopetnih mogočnih manifestacijah je Hitler odšel iz dvorane. Oimsvi v tisku Berlin, 1. okt. s. Nemški tisk objavlja z velikimi naslovi deloma v celoti, deloma v izvlečku veliki Hitlerjev govor v Športni palači, komentirajoč najbolj izrazite odstavke. Listi v Berlinu soglasno podčrta-vajo predvsem važen stavek: Držimo v pesti vse pogoje za končno zmago. Listi pišejo, da vsebuje ta stavek vsa načela, ki jih je vodja Nemčije obrazložil ob pri-četku četrtega leta vojne po vrsti neprekinjenih velikanskih vojaških in političnih uspehov. »Volkischer Beobachter«. »Borsenzei-tung«, »Deutsche Ailgemeine Zeitung« in »Zwolfuhrblatt« podčrtavajo v svojih komentarjih važnost Hitlerjevih izjav glede izkoriščanja ogromnega zasedenega ozemlja na vzhodu, kjer tisoči Nemcev, pripadajočih vsem organizacijam Nemčije, zaposlenih dostikrat v neposrednem zaledju že danes ustvarjajo pogoje za zagotovitev vsej Evropi njenega jutrišnjega gospodarstva. Poseben poudarek dajejo listi izrazom občudovanja in simpatije, ki jo je Hitler izrazil do Italije, prijateljice in zaveznice in do njenih vojakov, ki se hrabro bore na vseh frontah v tej velikanski vojni ob strani svojih nemških tovarišev. Bern, 1. okt. s. Vsi Listi objavljajo danes z velikim poudaritcm vsebino Hitlerjevega govora. Pri tem pripominjajo, da Fiihrer v resnici predstavlja tesno zvezo med vojn jočo s>e vojsko in med deflovnim ljudstvom. Li-ti objavljajo obenem s posebnim poudarkom tople besede priznanja, ki ga je Hitler posvetili zavezniški Italiji. Nekateri listi tudi pristavljajo, da je nemški kanee-lar na ta način nagilasil neomajno prijateljstvo, ki vlada med Nemčijo in Italijo. V tem prijateljskem duhu sita obe državi odločeni dovesti vojno do zmagovitega konca. Vojna na Kitajskem Tokio, 30. sept. s. V očiščevalnih operacijah japonskih sil proti komunističnim četam v bližini Rumene reke, je bilo zajetih od prvih dni septembra do 23. septembra 1780 sovražnikov. Zajetega je bilo tudi mnogo vojnega materijala. Japmska sodba o Wilikiejevih obiskih Tokio, 1. okt. d. Na včerajšnji tiskovni konferenci v Tckiju je bil v ospredju zanimanja obisk posebnega Rooseveltovega odposlanca Wendla Willkieja v raznih zavezniških deželah Srednjega in Daljnega vzhoda. Službeni zastopnik japonskega informacijskega urada Hori je na razna vprašanja predstavnikov tiska izjavil, da obstoja Willkiejeva naloga nedvomno samo v proučevanju položaja ter v prigovarjanju vladam prizadetih dežel za nadaljnje vztrajanje v vojnih naporih v korist Zedinjenih držav. Jasno je, je pripomnil japonski službeni vladni zastopnik, da Wili-kie ni bil pooblaščen sprejeti v korist sovjetske vlade kake konkretne obveznosti, zaradi česar si v danih okoliščinah ni težko predstavljati, v kakšni smeri se bodo razvijali njegovi razgovori v Čungkingv., odkoder napovedujejo zavezniški viri nekakšne »važne konference« s Cangkaj-škom. Gotovo je, da bo Willkie predstavnikom čungkinškega tiska kakor običajno zopet zagotavljal nadaljnje ameriške simpatije do čungkinške Kitajske, za primer pa, če ti čungkinška vlada postavila kake konkretne predloge o nadaljnji ameriški podpori, bo najbrže izjavil, da se to tiče samega predsednika Roosevelta in njegovih vojaških svetovalcev, ne pa njega. Na-števši nove Rooseveitove poslanice bo Will-kie zapustil v čungkingu samo novo nezadovoljnost in nerazpcloženje Čungkinga napram svojim anglosaškim zaveznikom. Vladni zastopnik je na koncu še pripomnil, da bo po še nepotrjenih informacijah Will-kie odpotoval nazaj v Zedinjene države preko Aljaske. Pesna«!kanje jekla v Ameriki Buenos Aires, 29. sept. s. Revija »Time« piše, da pomanjkanje jekla v Zedinjenih državah znatno zakasnjuje izvedbo programa za gradnjo ladij. Številke ladjedelnice so morale zmanjšati svoje delovanje. Pomanjkanje jekla je pripisati predvsem pomanjkanju starega železa. Zaradi tega je Washington zahteval zbiranje starega ž&-leza. Nato so pričeli podirati nebotičnike, da bi iz njih dobili jeklo in svinčene cevi, zdaj pa bi radi porušili še kioske za letake v New Yorku. Vnema uradov za vojno proizvodnjo je tako velika, da zahtevajo izročitev bronastih in železnih spomenikov ter križe in ograje pokopališč. Posebno vnemo kažejo v tem pogledu Židje. Tudi tradicionalne železne palice v newyoTŠkih barih morajo biti odstranjene. Štedenfe z elektriko v Švici Bern, 1. okt. d. Zaradi vedno obsežnejšega pomanjkanja premoga so švicarska obla3tva odredila nadaljnje ukrepe za šted-njo z električno energijo. Od 5. oktobra dalje se bo poulična razsvetljava v švicarskih mestih zmanjšala za 50%. Reklamna razsvetljava trgovinskih in industrijskih obratov bo v bodoče omejena do 20. ure zvečer. V razglasu o omejitvah 'rošenja električne energije pozivajo švicarske oblasti javnost, da tudi prostovoljno čim bolj Stedi z električno energijo !n se v električnem gretju vode omeji enkrat na teden. Obnovite naročnino! Zaupniki šolske zveze pri Visokem Komisarju Ljubljana 1. oktobra Včeraj popoldue je Visoki Komisar * vladni paUM ob navz>;n isti strokovnjaka prof. Spangai-a sprejel presedn;ka m zaupnike šolske zv3ze Ljubljanske pokrajine Navzoči so b;li predsednik prof. Rihard Zupančič, au vik vs; č.itSk n ^ofesorjev dr. Hinko Stesca. zaupnik asistentov in lektorjev dr. OsKar Reya zaupnik knjižnic dr. Ivan Šlebing->r, zaupnik za srednje šole dr. Fran Grafena ler, zaupnik za meščanske šole prof. Franc Bajd ter zaupnik za osnovne šole ravnatelj Leopold Psljk. Po nekoliko besedah strokovnjaka je predsedn k prof Zupančič naslc vil udan pozdrav Visokemu Komisarju v imenu vseh nastavn:kov raznih vrst šol nnše pokrajine. Prof Zupančič je najprej zahvalil fašistične vlado za vse ukrepe v lcer:st 5-o-venske šole ter je zagotavljal trdno voljo učnega osobja za sodelovanje naglašajoč, da so temu posvečeni vsi napori uprave nove zveze. Visoki Komisar je vrnil pozdrav ter pripominjal koliko je že fašistična vlada storila za šolo in za slovenske kulturne zavode, naglašujoč, da mora učno osobje čutiti polno odgvornost za nalogo, ki mu je poverjena v sedanjem trenutku, kajti od njegovega dela zavisi delno bodočnost slovenskega ljudstva. Ekscelenca Grazioli Je omenjal, da se mora sodelovanje prevsem pokazati z dejanji in zagotavljajoč svojo pomoč tistim, ki ao se vedli in se vedejo s popolno lojalnostjo, je dodal, da bo na najtrši način udarjen vsak, kdor misli ne nadaljevati na potu najlojalnejšega sodelovanja s fašistično Italijo. Nato je podal nekoliko navodil glede delovanja ter gleJe nalog, poverjenih zvezi. Indijski upor v polnem razvoju Veriga komunističnih zločinov Danes priobčujemo nekaj nadaljnjih primerov trockističnega krvološtva nad našim ljudstvom, kakor oni dosedanji, vpijejo tudi novi primeri do neba in grozno obtožujejo brezvestno vodstvo, sestoj-eče iz pokvarjenih učencev kominterne, ki bi se radi vsilili ljudstvu za voditelje, prinesli pa so mu le nepopisno in nepopravljivo gorje. Današnji spisek črnih dejanj našteva naslednje zločine s spodnjega dela naše Dolenjske: Dne 13. julija so štirje uporniki odvedli Alojzija šetino' občinskega tajnika iz št. Jerneja. Zajeli so ga blizu Mokrega polja, ga odvedli v svoje taborišče, kjer so ga pretepali do krvi ter ga naposled živega zakopali. Spnčo te grozote podivjanih komunistov poštenega človeka obhaja mrzla zona in skrajno ogorčenje. V Rosalnicah so dne 27. julija 1.1. trije oboroženi partizani brez usmiljenja ubili Marijo Lončarič in njeno hčer Ano, ranili pa drugo hčer Terezajo. Vse tri ženske so razbojniki zajeli pri koristnem in miroljub-nem delu žetve. Med prebivalstvom Dolenjske precej na široko znani poglavar uporniškega krdela Vasja Dražan, bivši poveljnik 12. bataljona »dolenjskega odreda«, je dal -istreliti štiri partizane, ki niso bili dovolj trdni verniki trockistične zablode. Isti krvolok ima na vesti nadaljnih 19 oseb, med temi 2 otroka po 9 in 10 let, dve ženski in nekega 70-letnega starca. Dražan je tedaj moril brez ozira na levo in desno: svoje sobojevnike, ženske, starce in celo otroke. V Višnji gori so uporniki Francu Zupančiču prerezali žile v zapestju in ga nato umorili. V »polževski republiki« je kot komunistični rabelj nad nedolžnimi posloval neki 20-letni Venceslav Vinko iz Oselice pri Muljavi. Brezvestnež se je sam bahal, da je umoril že kakih 80 oseb. Kot znak svojega rabeljskega posla je nosil rdeč ovratnik in posebno pentljo preko rime. V bližini Polževega in Krške vasi so kmetje našteli kakih 40 grobov, v katerih so pokopane žrtve tega mladega zločinca. Izmed kmetov na Polževem so bili ubiti: orožnik Jože Markotov, upokojenec Kazelj iz Stične, sestri Bučarjevi iz Gorenje vasi, dalje šolska Ana in neki Potokar iz žalne, Zupančič iz Stranske vasi, Ivan Jerač iz Gatine in žo-gar iz Luč. Neki StariC je dal ubiti s^ojo žen©, nekega moškega iz Mlaeevega, očeta sedmero otrok, Angelo Mlakar z Mrzlega polja in nekega moškega iz Ljubljane, ki je prodajal jajca. To je nekoliko krvavih dejstev, zopet iz razmeroma majhnega okoliša, pri čemer je treba pomniti, da je še mnogo umorov neodkritih in neraziskanih, tako da je število žrtev še večje, kakor je znano že doslej. Poštena javnost si lahko iz teh primerov podivjanosti ustvari pravo sliko o trockistič-nih »prijateljih delovnega ljudstva«. Prepričani smo, da se bo vsakdo z gnusom odvrnil od teh zločincev in odpiral oči še zadnjim zaslepljenem simpatizerjem. Banokok, 30. sept. s. Proces dozorevanja indijske krize se v redu razvija, kljub vedno strožjim ukrepom oblasti Po4ožaj je vedno hujši, toda Angleži ne spremene svojih načrtov. Aretacija Gandhija in njegovih glavnih sodelavcev naj bi po mnenju londonske vlade desorientirala gibanje. Toda Gandhi je pred odhodom v ječo rekel: me aretirajo, bodo storiili dobro, kajti indijski narod bo dokazal, da lahko sam nadaljuje borbo, da je torej zrel za neodvisnost.« Tako se je tudi zgodilo. Aretirane voditelje so nadomestili člani tajnega odbora in upor, ki ga podžigajo nasilnosti Angležev, je v polnem razvoju. Tajnega odbora ni mogoče izslediti. Je pa razpreden po vsej deželi. Radio svobodne Indije je njegov glasnik. Navdušenje za borbo proti zatiralcem narašča vsak dan ter navdušuje na svojem nezadržanem pohodu tudi najbolj bojazljive. To gibanje izraža hotenje vsega naroda, ki hoče svobodo in neodvisnost. Angleži odgovarjajo s puškami svojih vojakov, s smrtnimi obsodbami, izgnanstvi in kolektivnimi globami, ki ustvarjajo nove konflikte, kajti prebivalstvo je sikleniilo, da jih ne bo plačalo. Tudi včeraj je nastal v neki vasi v okolici Karacia krvav spopad med uporniki in oddelkom čet, ki je spremljal nekaj angleških uradnikov, ki jim je poverjeno izterjevanje olob. Po uporabi orožja se je oddelek vojakov moral umakniti. Dva Indijca sta bila ubita, 10 pa ranjenih. Eden izmed uradnikov je ostal v rokah obupane množice, ki je uradnika skoraj slekla in ga poslala na poil golega nazaj v Karaci. Aretacija nekega starega Indijca je povzročila hude nerede v Madrasu. Množica je v naskoku zavzela policijsko stražnico m jo zažgala. Demonstracije in spopadi so bili tudi v Kailkuti, Bombaju in New Dclhiju, kjer je neka ženska ustavila predsednika sodišča in ga oklofutaiLa. Množica je napadla agente, ki so skušali žensko aretirati. Rim, 30. sept. s. Državni svet podkralja Indije je odbil s 23 proti 9 glasovi resolucijo za omiljenje omejitev tiska Obenem s to izredno liberalno in demokratično odločitvijo prihaja vest, da je nekaj ameriških novinarjev z letalom odpotovalo v Čungking, odkoder bodo poši^nli svojim listom nespremenjene in izkrivljene vesti o Indiji. P&Maf Sfalingrada je tudi po angleškem mnenju skrajno obupen Stockholm, 1. okt. d. V svojih poročilih o borbah za Stalingrad so vojaški komentatorji londonskega časopisja soglasnega mnenja, da položaj tega najvažnejšega sovjetskega mesta na Volgi še nikoli ni bil resnejši, kakor je postal zadnje dni. Vojni poročevalci britanskih listov javljajo, da se »trdnjava na Volgi trese od groma ne-številnih granat, bomb in min. ki brez pre-stanka treskajo na mesto«. Položaj brani-teljev Stalingrada je postal še bolj nevzdržen, odkar so po 40 dneh obstreljevanja nemške sile še bolj koncentrirale svoj ogenj, ki poslej brez slehernega odmora pavze podnevi in ponoči dežuje na mesto. Nemško letalstvo je neprestano v zraku in obsipa sovjetska obrambna gnezda s točo bomb, ki nikoli ne preneha Zrak je uprav neprodiren od ognja in ima. Svoje postojanke v središču mesta Stalingrada so, kakor priznavajo dopisniki britanskih listov nemške čete še bolj razširile in utrdile. Posamezni klini, ki so bili zabiti v sovjetski obrambni sistem v posameznih mestnih delih, so se poglobili in razširili ter postopno razdelili mesto v več delov, ki so docela izolirani in ločeni drug od drugega in ki sami nimajo možnosti za kako daljšo obrambo. Jugozapadno od Stalingrada so se morale sovjetske čete umakniti pred nemškim pritiskom na nove postojanke in kakor pripominjajo poročevalci londonskih listov, so se po prodoru na jugozapadu nemške čete nato v ogorčenih borbah prebile dalje tudi v severnozapadnih delih. Stockholm, 1. okt. d. Obe trenutno najbolj boleči točki zavezniške strategije, namreč Stalingrad in druga fronta na za-padu, tvorita še zmerom glavni predmet, o katerem razpravlja britansko časopisje. Bolj ko se ruši obramba Stalingrada, bolj dvigajo razni britanski komentatorji klic po drugi fronti na zapadu. Nekateri listi, v prvi vrsti konservativni, •med njimi »Daily Telegraph«, »Daily Mail« in »Times«, si še zmerom prizadevajo z Izbranimi tolažilnimi besedami pomiriti razburjenje britanske javnosti, ki je vzplam-telo spričo izjav Rooseveltovega odposlanca Wendlla Willkieja o skrajno obupnem položaju Sovjetske zveze. Nekateri komentatorji, njim na čelu sotrudnik »Daily Sko-teha« »Aleksander Werth, si prizadevajo izpodbijati tudi mneinja velikega števila britanskih vojaških ekspertov v Londonu, ki so mnenja, da o kaki rešitvi Stalingrada sploh ni več mogoče misliti in da bodo v Moskvi mogli govoriti o uspahu, ako se jim bo samo posrečilo nemške sile še eno zimo zadržati na vzhodnem bojišču in ako jim bo uspelo pri Saratovu morebiti zopet organizirati zasilno obrambno črto. Weirth ugotavlja, da izguba Stalingrada ne more ostati brez posledic tudi za razvoj operacij na kavkaškem bojišču. V Londonu prevladuje tudi mnenje, rla mora imeti splošno nezadovoljstvo v Angliji zaradi brezbrižnosti britanske vlade napram obupnim k' tem iz MoSVtve za oo-moč gotov vpliv tudi na potek zasedanja britanskega pigmenta. »Maniv.of.ter Guardian-< prihaja \ svojem političiem, pregledu dc zakliučka, da je »ug'e.1 britanske vlade« v zadnjih 6 tednih znatno padel v oteh tritanske javnosti, ker ne daje Sovjetski zr» ezi zaželene pomoči. Tukajšnji list »Da^fTif Nyheter« javlja r/ Lcndona. da ni verjetno, da bi Churchill v parlamentu \tdei povedati kaj novega o britanski pomoči sovjetski vojski fn da najbrže tudi ne bo dovoljena nikaka debata o vprašanju druge fronte. Drugi švedski list ^Sccial c'< ir» kraten« pa opozarja, da utegne postati «l'bata britanskega parlamenta ostra tudi zaradi nekaterih drugih »vročih problemov«, med drugim zaradi indijskega vprašanja in nereda v oskrbi s premogom. Na drugi strani opozarja do- pisnik nemške polslužbene agencije v Stock-holmu na pisanje lista »Svenska Dagbla-det«, ki navaja neki »Timesov« članek o drugi fronti s pripombo, da je po svoji vsebini po vsej priliki inspiriran in naj bi predstavljal nekakšen odgovor britanske vlade na pritožbe iz Moskve. V tem članku »Times« kategorično izjavlja, da Nemčije Sovjetska zveza sama ne more poraziti in da je prav tako ni mogče poraziti z letalskimi silami, marveč samo s »skupnimi napori sovjetskih sil z ameriškimi in britanskimi kopnimi silami«. Na koncu vsebuje »Timesov« članek še prav nejasno namiga-vanje, češ, da se utegne nova ofenziva pojaviti hkrati na več krajih in na način, ki bi bil docela različen od onega, kar si ljudje danes predstavljajo Za poraz Nemčije bi bilo celo po »Tknesovem« mnenju potrebnih ne samo ena ali dve, temveč več front. Kako nameravajo zavezniki »več front organizirati«, ko navzlic obupnim klicem iz Moskve niso v stanju postaviti niti druge fronte, na to naravno tudi »Times« ne ve odgovora. Vojna na morju Buencs Aires. 1. okt. s. Poročilo ameri- j škega mornariškega ministrstva javlja, da ' se je 28. avgusta neko japonsko torpedno letalo s svojim tovorom bomb vrglo na ameriško ladjo »George Elliot«, bivšo »City : of Los Angeles«, natovorjeno s četami, i Vnetljivi plini so povzročili na krovu požar, ki ga ni bilo mogoče pogasiti. Plameni so uničili ladjo. Bilo je mnogo žrtev. ! Ministrstvo poroča nadalje, da je sovraž- j nik potopil pred Guadalvanarjem pomožno i ameriško transportno ladjo majhne tona-že »Gregory« Lizbona, 1. okt. d. Iz mašita Georgetown v britanski Guvani javljajo, da se je tamkaj izkrcalo 54 preživelih članov posadke nekega nadaljnjega zavezniškega parnika, ki je biil od podmornice osi torpediiran in potopljen na Kainaibskem morju Preživeli mornarji pripovedujejo, da je biJo v bližini, kjer je bila ladja tcurpedirana. potopljenih že več angleških in ameriških par-nikov. Razblinfen ameriški optimizem Lizbona, 30. sept. s. Ameriška revija »Time«, p še, da ie atlantska karta že zastarela. Pokazala je, da ni dosegla nobenega učinka. Ostala je kos papirja in n; prodrla v srca zavezniških narodov in prižgala v njih tisti ogenj navdušenja, kakor ga je nameravala prižgati s svojimi visoko donečimi izjavami, pač pa je povzročila na svetu požare, ki koristijo sedaj osi. Zakaj ni dosegla zaželenega uspeha, ni težko odgovoriti. Izjavi atlantske karte niso sledila oborožena dejanja s strani zaveznikov, temveč besede upanja, ki naj se šele uresničijo. Karkoli sta začrtala Roosevelt in Churchill, preden sta se ločila po svojem sestanku, gotovo je, da nista mogla videti v naprej, da se bo vojno prevrgla tako neugodno za njuni državi. V njunih računih gotovo niso bili upoštevani Pearl Harbour, padec Singapura in Nizozemske Indije, podmorniške blokade ameriške obale in Atlantika ter tudi ne japonske zasedbe Aleutov. Po vseh teh porazih je treba reči o atlantski karti, da predstavlja velik polom. Rožnati optimizem in čudovite sanje v tej izjavi so se razblinile v nič. Ponesrečeno ameriško vsjaSko letalo Buenos Aires, 29. sept. s. Iz San Domin-ga poročajo, da je treščilo na tla neko ameridko vojaško letalo. Nobenemu članu gosadke §e ni posrečilo rešiti, _ Revizija cen v pogodbah za oddajo del Smatrajoč za umestno, izdati navodila za revizijo cen pri pogodbah za oddajo javnih del, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na razpis ministrstva za gradbe bivše kraljevine Jugoslavije z dne 16. aprila 1940 izdal naslednja navodila, ki so objavljena v »Službenem Listu« 30. septembra in so s tem dnem stopila v veljavo: V pogodbe za oddajo javnih del. za katere veljajo z razpisom od 16. aprila 1940 odobreni splošni pogoji za javna dela in za dobave, ki bi se sklenile za dela, trajajoča več kakor 6 mesecev in pri katerih bi mogle kolebati cene, se lahko vnese določilo, s katerim si gradbeni gospodar pridržuje pravico revidirati in spremeniti cene. če bi spoznal, da so se te spremenile za več kakor 10% pri celotnem delu. Povišanje cen ne velja za tisto količino dela, ki bi ga bilo podjetje po mnenju gradbenega gospodarja moglo opraviti, ni ga pa izvršilo v razmerju s časom, ki je potekel od časa oddaje. Tudi povišanje ne velja za material, ki je bil že popreje dobavljen na gradilišče. Kadar se v tem smislu odredi revizija cen, ker je nastala po celotnem opravljenem delu razlika za več kakor 10% ima revizija veljavnost samo za tisti del razlike. ki presega ta odstotek. Za novi znesek. dobljen iz revizije, velja pogodbeni popust. Revizija je dopustna tudi med izvajanjem dela s pridržkom izravnave po dokončanju dela. Zoper odločbo, s katero se revizija deloma dovoljuje ali odklanja, je dopustna pritožba na Visoki komisariat v nepodalj-šljivem roku 30 dni od priobčitve sklepa glede revizije cen. O pritožbi je pristojna oddati mnenje posebna komisija, ki jo tvorijo: funkcionar Visokega komisariata s položaja pedprefekta (predsednik), inšpektor tehnične službe Visokega komisariata, kor-poracijski inšpektor Visokega komisariata, ravnatelj računovodstva Visokega komisariata, en predstavnik Pokrajinske zveze delodajalcev, en predstavnik sindikata gradbenih podjetnikov ali obrtniške skupnosti, ki ji pripada pritožnik, en predstavni službe za vodstvo oddajanja del in en predstavnik ustanov, ki morda prispevajo k financiranju dela. Stroške za poslovanje komisije nosijo pritožniki, ki morajo v ta namen vplačati znesek, kakor ga določi predsednik komisije v razmerju s celotnim zahtevanim povračilom. Izplačila se odrejajo z nakazili, ki jih vid:ra Visoki komisar. O pritožbi odloči po dobljenem mnenju komisije neprizivno Visoki komisar. Mimo revizije na gornji način in v gornjih mejah velja, da je prevzemnik dela sprejel cene za dela po izmerah in cene ter plačilo po kosu. znižane za licitacijski popust, povsem po pogojih pogodbe, izvršilnih normah ter splošnih in specialn h pogojih ter mora prevzemnik izjaviti v ponudbi. da se po svojem, na lastni riz:ko napravljenem proračunu, s cenami strinja in so zato stalne, nesprejemljive in neodvisne od kakršnekoli okolnosti. S to naredbo se razveljavljajo vse njej nasprotujoče ali z njo nezdružljive določbe. Prevzem poslov občinskega urada za tajski promet Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je glede na svojo naredbo o ustanovitvi Pokrajinskega poverjeništva za tujski promet z dne 2. maja J942-XX in glede na pravilnik za izvrševanje proračuna mestne občine ljubljanske izdal naslednjo naredbo, ki je objavljena v »Službenem listu« z dne 30. septembra in je s tem dnem stopila v veljavo. Zaradi likvidacije v smislu naredbs o ustanovitvi Pokrajinskega poverjeništva za tujski promet prevzame to poverjeništvo vse posle občinskega urada za tujski promet mesta Ljubljane in njegove organe. Takse za bivanje v mestu Ljubljani se morajo pošiljati do vsakega 2. in 17. v mesecu Hranilnici Ljubljanske pokrajine na račun Pokrajinskega poverjeništva za tujski promet. Kolikor gre za občinske tujskoprometne urade v ostali pokrajini, se pooblašča upravni komisar Pokrajinskega poverjeništva za tujski promet, da poskrbi z lastnimi odredbami v teku likvidacijskega do-stopka za prevzem njihovih poslov in za pobiranje ustreznih taks za bivanje. V veljavi ostanejo določbe čl. 37 pravilnika za izvrševanje ljubljanskega proračuna za leto 1942 o pobiranju tak.se od prenočišč, kolikor se nanašajo na prvih 12 paragrafov občinskega pravilnika o pobiranju takse od prenočišč. Kršitelji določb občinskega pravilnika o pobiranju takse od prenočišč in določb, ki bi jih izdal po tej naredbi upravni komisar Pokrajinskega poverjeništva za tujski promet, se kaznujejo upravno po postopku iz nared-be z dne 26. januarja 1942-XX v denarju do 500 lir. S to naredbo se razveljavljajo vse nasprotne ali z njo nezdružljive določbe. Gospodarske verti = Iz trgovinskega registra. Pri tvrdki »Dunav«) zavarovalni delniški družbi v Zagrebu. podružnici za Slovenijo v Ljubljani, je vpisano, da je ljubljansko podružnico z listnicami in kritji, ki so v Ljubljanski pokrajini, prsvzelo glavno zastopstvo delniške družbe »Danubio« za Italijo. Zaradi tega se spremeni naziv podružnice v s>Da-nubio-Coi:cordia, S. A. di Assicurazioni Generali, Succursale di Lubiana, ali slovensko Dunav-Coneordia, splošna zavarovalna d. d. podružnica Ljubljana. Izbrisan je pro-kurist Henrik Kenda, vpisan pa nadaljnji prokurist Josip Karis. = Nova industrijska podjetja na Hrvatskem. Zagrebški gospodarski dnevnik »Gospodarstvo« je objavil nekaj zanimivih podatkov o ustanovitvi i*ovih industrijskih podjetij na Hrvatskem od aprila lanskega leta. Od ustanovitve Nezavisne Države Hrvatske do 31. julija t. 1. je bilo na Hrvatskem ustanovljenih 47 novih industrijskih podjetij; od tega 15 podjetij živilske industrije, 12 podjetij tekstilne industrije, 5 rudarskih podjetij, 4 podjetja kemične industrije. 3 podjetja gradbene stroke. 3 podjetja kovinske stroke itd Dobra polovica ; novih podjetij je bila ustanovljena s so-j delovanjem inozemskega kapitala, po večini italijanskega in nemškega. Od največjih ustanovljenih podjetij je omeniti delniško družbo »Sladcrana« z glavnico 50 milijonov kun, »Kemično tvornico« d. d. z glavnico 50 milijonov kun in »Hrvatski aluminij« z glavnico 20 milijonov kun. = K uveljavljenju nove carinske tarife v Poljski generalni guberniji. Dne 17. avgusta t. 1. je bila, kakor smo že poročali, v Poljski generalni guberniji uveljavljena nova carinska tarifa, ki se v splošnih določbah naslanja na nemško carinsko pravo. Na vprašanje, zakaj se vzdržuje carinska meja med Nemčijo in generalno gu-bernijo, ugotavlja »Siidost Echo«, da je taka carinska meja potrebna zaradi višjih mezd, ki se plačujejo v Nemčiji sami in ker je potrebno, da se v generalni guberniji vzdržujejo nizke cene. Namen Nemčije je, da se pri razmeroma nižjem razvoju cen in mezd ter nižjih življenjskih stroških razvijejo v generalni guberniji srednja industrijska podjetja, ki naj omogočijo zaposlitev presežka poljskega kmetijskega prebivalstva. Na drugi strani pa naj se s tem privabijo cenene poljske delovne moči za zaposlitev v Nemčiji. Carinska tarifa je seveda prilagodena nemškim potrebam in so nove carine bistveno manjše, kakor so bile prejšnje poljske carine. = Delovna dolžnost v Francija. Francoska vlada je izdala v začetku septembra zakon, s katerim se lahko prisilno zaposlijo sposobni moški od 18 do 50 let in neporočene žene od 18 do 35 let, če to smatra vlada za potrebo v nacionalnem interesu. K temu zakonu je sedaj izšla naredba, s katero se izvajanje zakona zaenkrat odredi za vse moške Francoze, ki nimajo nobene redne zaposlitve, ali če znaša njihova zaposlitev le 30 ur na teden. Vsi ti moški se morajo v dveh dneh prijaviti pri županstvih. Tudi oni moški, ki zapuste službo, se morajo v 24 urah javiti. Izvzeti so visokošolci in pogodbeno nastavljeni vajenci. S posebnim odlokom je bila izdana prepoved odpuščanja iz službe brez odobrenja inšpektorata za delo za celo vrsto industrijskih strok. Tudi najemanja novih delavcev in nameščencev je brez takega odobrenja nedopustno. Končno ne smejo delavci v industriji odpovedati službe brez odobrenja inšpektorata za delo. Franc in Mara Kocjančič f V Beogradu sta nedavno umrla upokojeni višji železniški uradnik in bivši prokurist tovarne za lepenko v Breznem nad Mariborom Franc Kocjančlč in njegova soproga roj. Perhavec. 14 sept. je umrla Mara 6 dni nato pa njen soprog Franc. Starejši sin inž. Boris, ki je zaposlen v neki tovarni izven Beograda, je prišel zaradi zakasnelega dovoljenja za prihod v Beograd namesto na pogreb matere — na pogreb očeta. V beograjski slovenski koloniji je izzvala tragična smrt Franca in Mare Kocjančič veliko sočustvovanje, saj sta bila oba znana po svojem dobrem značaju, po svoii poštenosti, dobrosrčnosti. Pokoj, je bil doma iz Gradiscutte pri Gorizii, nato pa je bil dolgo vrsto let železniški uradnik na Krasu, kjer se je tudi seznanil s svojo soprogo Maro iz ugledne in znane rodbine Perhavčeve. Po vojni se je naselil v Mariboru in si pridobil z vestnostjo, odkritim in lepim značajem mnogo dobrih prijateljev. Slovel je kot eden naših najboljših železniških uradnikov, njegova soproga pa je bila cenjena kot vzorna slovenska mati. Bodi obema ohranjen časten spomin! Inserirajte v »Jutru« KULTURNI PREGLED Naša Drama začenja sezono Premiera igre Cesara Meana »Večno mlada Šaloma« Drama je začenjala doslej sezone navadno s klasičnimi deli; letos se bo dvignil zastor nad delom sodobnega italijanskega pisatelja Cezarja Meana. Morda je to več kot samo naključje, morda je simbolna gesta današnjega časa, da prihaja na oder delo. ki meče s p:ede-stalov stare pravljice, ki je satira na romantiko, na idealiziranje, na legendarno opevanje oseb in ogokov; ki je razdejanje pravljičnih nimbov. Če hi hote'] poiskati podobnosti v svetovni dramatski literaturi, bi dejali, da očituje Meanova tri dejanska komedija: »Večno mlada Šaloma'« veliko shav.*ovsk:h potez. Shaw je b'l tisti, ki ;e pospravil " svoji »Sveti Ivani« in »Cezarju in Kleopatri« patetično velič'm ki sca jo dnla tem snovem Schiller in Shakespeare. Shaw je pokazal v številnih drugih igrah znane in neznane junake oropane zgodovinske veličine, in patetičieg3 bleska. Podal j'h je kot ljudi brez polbošamkih lastnosti, izročene kakor drugi smrtniki slučajnim naključjem in igrivim si ičsj«?m, ki postajajo po zaslugi zgodovinarjev ali farne »božanski navdihi« ali »genialna snovanja*. Izvor takih dejanj pa je resn čno le v praktičnem pri-lagodevanju trenotn!in okoliščinam ;n življenjskim potrebam, ki so včasih same špe-kulativnega značaja. Na tej osnovni misli je zgrajena tudi Meanova komedija. Kakor pri Shawu, tako se tudi pri Mea-nu kaže jasno stremljenje današnje dobe: razkrinkati zlagano veličino, njene zgodovinske ali legendarne junake ter z zdravim razun#irn in objektivnim presojanjem pokazati njihovo ravnanje v duhu današnjega časa in njegovega gledanja. Jasno je. da je morala zamikati dramatika s tako tendenco tako znana snov kakor je Salomina zgodba. Naravno je, da je kot tak podvomil v izročilo, ki pravi, da je bila Šaloma hči prešuštne krvi, dedinja slabih materinih nagonov, hereditar-no in Po okolici demoraliziran plod svojega časa. Poznavajoč pretiravanje zgodovinarjev in farne, je prikrojil zgodbo Po svojem gledanju. Po njem je bila Šaloma lepotica bolj po zaslugi dvorjanske udvorljivosti in svojega visokega stanu, po značaju in lastnostih pa popolnoma povprečna ženska, ki je plesala velikokrat pred Herodom in ki je brez najmanjših perverznih nagibov ustregla prigovarjanju svoje matere, da je zahtevala glavo Janeza Krstnika. V tistih časih je bila to zelo vsakdanja in prav nič zgražanja vredna stvar. Spadalo je nekako v dvorni ceremonijal. Mean tudi ni privoščil Salomi slikovite smrti pod ščiti. Pustil jo je prav naravno in prozaično žjveti in se celo dvakrat poročiti. Postala je dobra gospodinja, srečna žena in dobra mati treh otrok. Njeno prejšnje življenje na dvoru Heroda je bilo zanje v kasnejših letih samo že zdavnaj pozabljena ne bogve kako prijetna epizoda. Vsebina komedije je na kratko sledeča: Cesar Neron je čul. zgodbo o neminljivi lepoti Salome (ki je bila čisto navadna kleveta, kajti Šaloma je bila takrat petdesetletna ženska z vsemi posledicami materinstva in starosti). Zaželel si je tolikanj opevano lepotico ter poslal k njenemu možu armenskemu kralju Aristobulu poslance. ki naj bi povabili Salomo k njemu v Rim; v odškodnino pa naj bi dobil Aristo-bul dve provinci. Aristobul bi rad ustregel (o klasična morala in čast!), ker bi rad dobil provinci (med tem je zmešetaril, naj b i bile mesto dveh štiri) toda — Šaloma je stara in zdaj zbogom Neronov pesniški aen! Oportunizem, veliko gibalo, pa najde izhod v sili. Lepotica Delila naj predstavlja resnično Salomo na Cezarjevem dvoru. SEa tako bo volk sit in koza cela. Toda po naključju spoznajo cesarjevi poslanci nameravano prevaro in ker so tudi oportu-nisti, nastane dilema, kaj je boljše: izpolniti Neronu željo, mu pripeljati lažno Salomo, dati za prevaro Aristobulu zahtevane štiri province in biti tudi sam deležen cesarjeve milosti — ali razočarati Nerona s kruto vestjo, da je Šaloma stara, si nakopati njegovo slabo voljo, pustiti Aristo-bula brez provinc in biti ob mnogoobeta-jočo pot z lažno Salomo? Končni rezultat je sklep, naj zmaga za vse prijetnejša in koristnejša laž in prevara, naj zmaga iluzija. In vseh težav je konec z vzklikom poslanca: Koliko truda za uresničenje lepe pravljice ali bolje: koliko laži za ustvaritev lepe resničnosti! V tem vzkliku je zapopadena pisateljeva tendenca: satira na iluzije in na tiste, ki jih ustvarjajo. 4 V igri bomo videli topot zopet Nabloc-ko v polnem sijaju njene pred kratkim odkrite stroke: tragikomični vlogi Salome, o kateri lahko sodimo, da jo bo podala, ko da je pisana za vse njene številne igralske odtenke, ki so bistvena stran njenega ustvarjanja. Videli bomo Saričevo v vlogi laži-Salome, Delile. Vloga prav za prav ni t;sto kar b; imenovali stroko Šaričeve, (čeprav je igrala svoječasno Wildeovo Salomo) zato bo morda njen nastop v tej vlogi tem zanimivejši. Aristobula bo podal Cesar in po besedilu njegove vloge bi sodili, da bo tokrat spet mož na mestu — pa najsibo magari armenski prestol. Četrto izmed glavnih vlog poslanca Gaja Casija, elegantnega kultiviranega Rimljana v barbarski provinci, ki je s svojim na dvoru prekaljenim ponašanjem vedno gospodar situacije, bo igral za abonentske predstave Drenovec, izven abonmaja pa Nakrst Gaja Lutecija, drugega poslanca z nekoliko manjšim obzorjem bo igral Peček, ministra Mardokeja — Gorinšek. Abimeleka — Košič, Jerubbaala, Judito — Remčeva, Lio — Sancinova. služkinji — Rakarjeva in Starčeva. Delo je zrežiral prof. Osip Sest, koreografijo za Salomin ples je naštudirala Marta Pevlinova, glasbo je komponiral Fr. Šturm, osnutke za dekoracije in njihovo realizacijo pa je oskrbel mojster V. Skrušny. Maša SI. Kronika • Smrt viteza železnega križa. Na vzhodni fronti je podlegel za hudimi ranami stotnik Viljem Herb, ki je bil odlikovan z vitežkian križem reda železnega križa. Rane je dobil v strahovitih borbah pred Stalin-gradom, ko je na čelu svojega bataljona napadel ruske okope. * Za zimsko pomoč v Nemčiji so zbrali prvo nedeljo, in sicer 6. septembra 39 mil. 714.967.59 RM. Lani 14. septembra je bilo darovanih na prvo nedeljo zbirke za zimsko pomoč 29,701.558.63 RM. Uspeh letošnjega leta je torej za več kakor 10 milijonov mark ali za dooro tretjino večji kakor lani. * Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg št. 2, • se vrši dnevno od 9—12. in od 3.—6. ure popoldne v pisarni ravnateljstva. Redni pouk bo pričel dne 7. otkobra. Sprejemni pogoji i dovršeni 4 razredi meščanske ali srednje šole. Dijaki(inje) z nižjo predizob-razbo se sprejmejo v posebni oddelek tečaja. — Podrobna pojasnila in prospekti so interesentom na razpolago. « Čebelarji! Slovensko čebelarsko društvo poziva svoje podružnice, ki jim pripada sladkor iz lanskega preostanka, naj javijo, če naj jim ga pošlje po železnici proti povzetju, ali če ga bodo prevzele pri društvu v Ljubljani. Člani Ljubljanske podružnice in direktni člani naj pridejo ponj v Društveno čebelarno takoj! ♦ Višji trgovski tečaj pri trgovskem uči-lišču »Christofov učni zavod« v Ljubljani, Domobranska cesta 15. Vpisovanje se vrši dnevno dopoldne in popoldne ob običajnih uradnih urah. Sprejemajo se redni sluša-telji(-ice), ki so dovršili redni - oletni trgovski tečaj ali višje razrede srednje oz. njej sorodne strokovne šole ali pa popolnoma dovršili srednjo oz. strokovno šolo. Vpisovanje traja do 6. oktobra. Tega dne se prično redna predavanja. Podrobne informacije in prospekti na razpolago pri ravnateljstvu. ♦ Učite se strojepisja, stenografije itd.! Novi eno-, dvo- in trimesečni strojepisni tečaji prično v začetku oktobra. Desetprstna najuspešnejša učna metoda. Edinstvena največja moderna strojepisnica, 60 pisalnih strojev raznovrstnih sistemov. Računski, razmnoževalni stroji! Učnina nizka! Specialni stenografski, knjigovodski, jezikovni in drugi tečaji, vsi priznani po pravilniku odobrenem od šolske oblasti. Prijavite se v tečaj ki je za Vas prikladen. Podrobne informacije, nove prospekte dobite brezplačno pri ravnateljstvu: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. IZ LJUBLJANE u— Novi grobovi. Po kratki mučni bolezni je preminila ga. Majda Arharjeva roj. Porenta. Na zadnji poti jo bodo spremili v petek ob pol 17. iz kapele sv. Petra na Žalah k Sv. Križu. — Za vedno je zapustila svojce ga. Marija Osanova roj. švi-gelj, vdova po učitelju. Pogreb drage po-kojnice bo v petek ob pol 16. iz kapele sv. Krištofa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Po kratki mučni bolezni je za vedno zatisnil svoje oči finančni svetnik v pokoju g. Drago Podreka. Zapušča ženo, tri sinove in drugo sorodstvo. K večnemu počitku ga bodo spremili v petek ob IS. uri iz kapele sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Naj v miru počivajo! Svojcem izrekamo naše odkritosrčno sožalje. u— Seznami davčnih osnov za gostilne od začetnice A do G bodo razgrnjeni do 14. oktobra, za gostilne z začetnicami H do L do 15. t. m., za gostilne od M do P do 16. t. m. in za gostilne z začetnicami R do 2 do 18. t. m., za trgovine z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami, sodavi-čarje, kavarne, hotele, za trgovine r deli-katesami in za kinematografe bodo pa razgrnjeni do vštetega 19. oktobra v sobi št. 19 mestnega odpravništva v HI. nadstropju magistratne hiše za vodnjakom. MiiiiTnmiiiii iifliiiMiniiiiiuii! Dvoletna trgovska šola Trgovske zbornice TRGOVSKI DOM, Gregorčičeva 27 Zavod sprejema dijake z malo maturo ali završnim izpitom mešč. šole. IMA PRAVICE ENAKIH DRŽAVNIH ŠOL. Vpisovanje vsak dan dopoldne: Trgovski dom, HI. nadstropje. ZAČETEK POUKA 5. OKTOBRA miiiiiimimiii Rdeči križ poroča V nujni zadev' naj se javijo v pisarni avtonomne sekcije IRK na Gosposvetski cesti II-2 svojci vojaka Surka Stanislava pokojnega Ivana, rojenega leta 1918. Istotarn naj se zglasi Katarina Tavželj, mati Alojzija Tavžlja iz Velikih Blok. u— Krompir na živilske nakaznice razen že objavljenih trgovcev de'e tudi trgovine: Josip šeme na Opekarski cesti, Karel Marolt v Trnovski ulici 13, Helena Xu-šar v Rožni dolini IX-5, Gregorc : vitj. ■ , •..■.-.■o'.- 'ZSL ' JMKM?.* •' /...-T?.-"*;* •: . V, r Po kratki mučni bolezni nas je zapustil naš ljubljeni soprog, dobri oče, stari oče, svak in tast, gospod PODREM DRAGO finančni svetnik v pokoju K večnemu počitku ga bomo spremili v petek, dne 2. oktobra 1942 ob 4. uri popoldne z Zal — kapele sv. Nikolaja — k Sv. Križu. Ljubljana, dne 30. septembra 1942. Globoko žalujoči: IVANKA, soproga; MILOVAN, DRAGAN, LJUBO, sinovi in ostalo sorodstvo H. de Vere Stacpoole: 39 Roman »Nu, kakor je videti, ste na konju,« je rekel Floyd. »Niti za en dan se niste postarali, odkar sem vas zadnjič videl.« »Saj se tudi ne čutim starejšega; da sem živel ▼ mestih, bi bila stvar drugačna, a podeželski zrak ©hrani človeka mladega. Ko bi si bil pripravil kaj bogastva, bi bil bržkone že umrl od predobre jedi, preobilne pijače in norčij z ženščeti; tako pa sem bolj živ ko kdaj ... in se figo menim za denar.« »Zakaj ste potem venomer na lovu za njim?« je smeje se vprašal Floyd. »Zato, sinko, ker me lov veseli. Kaj žene človeka, da hodi na medvedji lov in trosi na tisoče dolarjev za puške, šotore in vodnike, kakor sem videl pri raznih ljudeh iz New Yorka? Ne ljubezen do medvedov, marveč to, da jih lov zabava. Z menoj in z dolarji je takisto. Ne ljubim jih, a lov nanje mi je v zabavo. Mislim, da bo pri večini ljudi prav tako. Nu, in kaj boste vi povedali?« Floyd je otresel pepel s smotke. Med tem, ko je poslušal, se je bil odločil. Kakor Cardon, tudi sam ni ljubil denarja zaradi denarja. Sodil je, da bi njegov delež pri podjetju z biseri, tudi če bi si ga delila s Cardonom, zadostoval, da začne novo življenje na kakem donosnejšem torišču, nego je plovba po morju. Prijateljstva in podpore močnega človeka je potreboval nad vse; zato je sklenil, da se Cardonu izpove, ga naprosi za njegovo pomoč in mu ponudi polovico dobička. »To, kar vam mislim povedati,« je pričel, »se vam bo zdelo vzeto iz knjige, in vendar je čista resnica.« Poročal je o tem, kako je bil odplul na »Cormo-rantu«, o požaru na ladji, o otoku, o Van Houtenu, Izabeli in biserih; povedal je vse, in ko je končal, je razločno videl, da gre njegova zgodba Cardonu do živega, kajti zgovorni mož je bil — morda prvič v svojem življenju — kar obnemel. »A to še ni vse,« je Floyd nadaljeval; »včeraj se je zgodilo nekaj, kar je vrhunec istorije.« Povedal je, kako je bil slišal v Hakluytovi pisarni razgovor med ladjarjem in kapitanom 0'Connorjem. »Stvar je jasna,« je Cardon izpregovoril: »s poti vas hočeta spraviti. Kdo je ta 0'Connor?« »Ne poznam ga, niti videl ga nisem; slišal sem le njegov glas.« »Ali vam ni Hakluyt nič rekel o njem?« »Niti besedice ne.« »In vendar ste vi poveljnik?« »Da.« »Kaj pa posadka?« »Sami Kanaki.« »A kako hočete sami voditi ladjo?« »O, to je dokaj lahko! S seboj imam nekega Joeja Goro; čeprav je Kanak, ima vendar nekaj pojma o plovbi.« »Nu,« je rekel Cardon, »to poenostavlja vso reč, kajti Hakluyt ne more vkrcati svojega morilca ka- kor kakega domačina, niti ga ne more vtihotapiti na ladjo kot nadštevilnega mornarja. Vkrcati ga mora odkrito, in verjetno je, da bo storil to šele v zadnjem trenutku.« »Čujte,« je rekel Floyd, »ali se hočete z menoj lotiti te reči? Dam vam polovico svojega deleža.« Nekaj trenutkov Cardon ni odgovoril. Popil je požirek, si obrisal ustnice s hrbtom dlani, pogledal na konec smotke, nato pa z vso preprostostjo dejal: »Rade volje.« Floyd je iztegnil roko. »Tega sem pričakoval,« je rekel; »in zdaj vam povem še nekaj: ne gre mi toliko za denar, kolikor za dekle, ki sem vam ga omenil.« »Za Izabelo?« »Da, za Izabelo. Sem namreč ...« »Zaljubljen vanjo,« je Cardon namesto njega smehoma dokončal. »Nu, vsekako niste prvi, ki se je zagledal v ženske oči; rajši bi seveda videl, da v tej zadevi, ki se bo najbrže razvila v boj, ne bi bilo govora o ženskih krilih. Ta nič ne koristijo, kadar se je treba udariti.« »Res mislite, da ne? V spopadu bi imel rajši Izabelo ob svoji strani kot kogar si bodi drugega. Strelja vam kakor moški, in na svoje oči sem se prepričal, da ne pozna strahu.« »Nu, videli bomo, kako še bo. Koliko so vredni biseri?« »Točnih številk ne vem, a tisti, ki jih ima Van Houten, so vredni vsaj dvajset tisoč funtov šter-lingov, če ne več.« »Vedite torej, da ne maram polovice vašega de- leža,« je rekel Cardon; »upam, da bo moj delež pri tem poslu vse, kar bi drugače pripadlo Van Houtenu.« »Van Houtenu?« »Van Houtenu.« »A čujte, menda ne mislite odvzeti Van Houten« njegov delež?« »Prav to sem hotel reči.« »To ne bi bilo zakonito, saj je moral težko delati; konec koncev je on tisti, ki je odkril nahajališča ostrig...« »In potem vas je izdal, in zdaj čaka na otoku samo še tega, da opravi z vami enkrat za vselej.« »Bodi kakor hoče, misel, da naj mu iztrgava njegov delež, če nama uspe, da ga premagava, se mi upira; vem, da sem nespameten, a skupno delo je skuno delo, in dasi ga imam za največjega vseh malopridnežev, kar jih je Bog ustvaril, mi vendar ni po duši, da bi mu jemala delež, ki mu gre.« »Ko bo najin posel z Van Houtenom opravljen,t je Cardon odvrnil, »ne verjamem, da bi še potreboval biserov. Če hočete, odloživa to vprašanje dotlej, ker seveda tudi ni izključeno, da bova midva tista, ki ne bova več potrebovala biserov. Nikar torej ne deliva plena, dokler pravda še teče. Kako bom potoval na .Južnem križu'?« »O tem sem že premišljeval,« je rekel Floyd. »Ako grem k Hakluytu in mu naznanim, da želim vzeti s seboj prijatelja, se bo ob tej misli takoj vzrepenčil; in če mu rečem, da želim drugega kapitana, ki mi bo pomagal pri plovbi, bo isto. Zato vas vzamem s seboj, ne da bi kdo kaj vedel.« Urejuje Davorin ftavljen — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarna?ja; Fran Jeran. — Za inaeratni del je odgovoren Ljubomii Volčič. — Vsi ? Ljubljani.