Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 VENEC Telefoni uredništva ia oprave: 40-01, 40-02, 40-08, 40-04, 404)5 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo fitv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitar* jeva ulica štev, 6, Anglija nima obvezne vojaške službe V svojem govoru v ponedeljek 23. i m. se je predsednik angleške vlade Chamberlain, ki je poudarjal, da mora Anglija biti močna, ce noče, da bi jo kdo napadel, dotaknil tudi važnega vpraša-šanja obvezne vojaške službe. Zadnje čase je namreč velik del angleškega tiska, da ne rečemo pretežna večina, začel dokazovati neobhodno potrebo, da se tudi v Angliji uvede obvezna vojaška služba vseh moških, kakor je uvedena že davno v vseh kulturnih državah 6veta. Tudi državniki in politiki in sicer predvsem voditelji in najodličnejši pristaši vladajoče konservativne stranke so ee postavili v službo te misli in skušajo zanjo navdušiti narod, toda angleško ljudstvo je nasprotno vojaški obveznosti ki ga slejkoprej nihče ne more prepričati, da je uvedba splošne in obvezne vojaške službe nujna zahteva časa. — Angleški državljan misli, da sploh ni potrebna, pa da žali njegovo demokratično izročilo, ki obvezne vojaške službe ne^ pozna vseh tisoč let, kar Anglija predstavlja državo. Vse velike vojske je Anglija bojevala z ljudmi, ki so bili v najstarejših časih prisiljeni obleči vojaški jopič po določitvi žreba, pozneje pa so jih najemali za denar kot prostovoljce, kar se je obdržalo do današnjega dne. Sicer pa Angliji nikoli ni bilo treba braniti lastnega otoka, vsaj resno ne, vojske v Evropi pa je bojevala po znatnem delu tudi z najetimi inozemci. Le veliki Pitt ije v času, ko je bilo to neobhodno, po kraljevskem oklicu uvedel prisilno vojaško službo, kar pa je takoj prenehalo kakor hitro so bile končane vojske z Napoleonom. Danes pa kljub zelo resnemu položaju, v katerem se nahaja angleška velesila, angleški človek pravi: »V potrebi bomo že na mestu!« Zanimivo je, da ravno liberalna in delavska stranka, ki tako zelo napadata Chamberlaina in njegovo vlado zaradi njene popustljivosti napram Nemčiji in Italiji ter se v parlamentu zavzemata ea kar moč odločno in neodjenljivo politiko nasproti avtoritarnim državam, na vso moč nasprotujeta uvedbi obvezne vojaške službe. Smatrata namreč, da se ne sme kršiti demokratično sporočilo dežele, ki je vajena, da se v primeru potrebe prostovoljno odzove klicu domovine. Zato ee vlada še ni odločila in se najbrž tudi ne bo odločila, da v tem oziru stori zadnji korak, ker ee boji, da 6e ne bi ljudsvto ravno v sedanjem trenutku, ko se mora svetu pokazati njegova edinost, razburilo in da se ne bi začeli spori in diskusije o tem vprašanju. Zato bo treba obrambo dežele organizirati na prostovoljni podlagi. Sicer pravijo pristaši obvezne vojaške službe, tla bi si angleško ljudstvo prihranilo ogromne nepotrebne žrtve, če bi se že zdaj uvedla vojaška službena obveznost, ker bi kakšen nenadni napad Ha Anglijo, zlasti iz zraka, napravil neprecenljivo škodo, ko bi obramba ne bila še tako vsestransko pripravljena, kakor more biti le, če obstajajo neke stalne naprave vojaškega značaja — toda angleški človek ee ne da premakniti s svojega načelnega ^demokratičnega« stališča. Vsak Anglež razpolaga sicer že zdaj s plinsko masko, toda nihče ne ve, kam naj se v potrebi pred zračnim napadom skrije, ali na kateri kolodvor naj se poda, da se evakuira v že naprej določen kraj, ko pa taki kraji sploh še niso določeni. Kakšna ogromna razlika v tem oziru med Anglijo in Nemčijo ali Italijo, kjer prav za prav že vsak otrok v ljudski šoli predstavlja vojaka, ki ga bo v potrebi mogoče postaviti na njegovo mesto! Seveda je skoraj gotovo, da bo vlada uvedla obvezno vojaško službo, toda šele, ko vojna izbruhne. Do takrat misli, da bo zadostovala vojaška priprava, kakor že zdaj naglo napreduje, da bo država oborožena in varna, kakor treba. Vojne oblasti torej pridno zbirajo nove vojake na podlagi dosedanjega prostovoljnega najemanja. 107 vojaških komisij nabira vojake po vsem Londonu in po ostalih krajih britskih otokov in pravijo da imajo lepe uspehe. Vprašanje je le, če bo ta način kos nalogi, ki čaka Anglijo, ako hoče biti resnično zadostno pripravljena za vsak primer- govor Nemški državni kancler je opisal nemško kolonialno in protijudovsko politiko ter naštel načela za odnošaje med Nemčijo in drugimi državami Z veliko pozornostjo jo Evropa pričakovala Hitlerjev govor. Položaj jc precej zamotan. Med Francijo in Italijo zeva širok prepad, ki ga nebrzdanost obojestranskega časopisja nikakor no zasiplje. Državljanska vojna v Španiji gre h koncu in Francija se še ni odločila za politiko sodelovanja z generalom Francom. Ako bo Italija zares postavila svoje zahteve do Francije, bo zelo važno za izid tega za enkrat samo besednega merjenja teh sil dvoje: kakšno stališče bo Nemčija zavzela do tega spora in kakšno stališče bo zavzel gospodar Španije general Franco. Do sedaj sta govorila že dva državnika, francoski zunanji minister Bonnet iiž angleški predsednik vlade Chamberlain, ki sta pojasnila svoji stališče. Hitlerjev govor bo položaj razjasnil in si bodo vso velesile na jasnem, kako je treba delati naprej. V tej borbi bodo malo in srednje države ostale nevtralne. Seja nemškega državnega zbora Nocoj ob 20 se je začela napovedana seja novega parlamenta Velike Nemčije. Vse okolnosti, ki so spremljale otvoritev seje, so bile podobne prejšnjim sejam nemških parlamentov v Krollovi operi. Ves trg okoli opere je bil v zastavah in razsvetljen s številnimi svetilniki, po ulicah in javnih trgih pa so razmeščeni ogromni zvočniki, ki prenašajo slavnostno sejo ob 6. obletnici prevzema oblasti v Nemčiji po Hitlerju in narodno-socialistični stranki. Današnjo sejo prenašajo poleg nemških radijskih postaj vse italijanske radijske postaje, madžarske, češkoslovaške, portugalske, španske nacionalistične, ameriške, argentinske in urugvajske. Kancler Hitler je prišel v dvorano točno ob osmih. S svojih sedežev se je dvignilo vseh 855 poslancev novega velikega nemškega parlamenta in ga burno pozdravilo. Poslanci so bili vsi večinoma v uniformah, v ložah pa je bil -ves diplomatski zbor, prav tako pa tudi generaliteta in admiraliteta. Maršal G o r i n g je kot predsednik parlamenta takoj otvoril sejo in podal najprej besedo notranjemu ministru dr. Fricku ki je predlagal, naj se pooblastilni zakon podaljša do 10. aprila 1943. Hitlerjevo dosedanje delo da zasluži namreč to zaupanje. Vsi navzoči so ta zakonski predlog sprejeli z ogromnim navdušenjem. Takoj nato je maršal Goring prešel na drugo točko dnevnega reda današnje seje in to je poročilo vodje in državnega kanclerja Hitlerja. Hitler je začel govoriti ob 20.07. Začel je: 1918 ostati izven nemških mej. V versajski mirovni pogodbi je bilo bivši Avstriji celo zaukazano, da ne sme nikdar izvesti svojevoljnega priključka k Nemčiji. Jaz pa tega nisem mogel več gledati. Zato sem v januarju 1!)3S sklenil, da se mora prebivalstvo v bivši Avstriji na kakršenkoli način osvohoditi. Povabil sem Schuschnigga v Berchlesgaden in ga pregovoril, da so konča zatiranje Nemcev in sc sporazumejo z njim o nadaljnjem postopku. Dne 22. februarja sem rekel v našem parlamentu, da Nemčija nc bo mogla več mirno gledati, kako so ravna z 10 milijoni Nemcev izven njenih meja. Nekaj dni nato jo Schuschnigg sklenil, da izvedo svoj blazni plebiscit. Ko je to v svojem govoru dne 0. marca v Inomostu napovedal, sem šc v noči od i), na 10. marca zapovedal, da naj se pripravi mobilizacija nekaterih nemških vojaških sil za 12. marca ob 8 zjutraj. V Jietek 11. marca je bila mobilizacija priprav-jena. Popoldne jo Schuschnigg pod vtisom dogodkov v Avstriji odstopil. Zvečer v petek sem prejel prošnjo, da naj pošljem svoje čete na pomoč. Ze ob 10 zvečer se je začel prehod nemških čet čez mejo in v soboto 12. marca zjutraj ob 6 sc jc začela izvajati zasedba Avstrije. V nedeljo 13. marca sem v Lincu odredil priključitev Avstrije in dva dni nato je bila na Dunaju parada. Vse to se je opravilo silno hilro. Dne 10. aprila so bile nato volitve v nov parlament in 99% volivcev je odobrilo mojo odločitev. Hitlerjev govor Kako sem rešif Šest let je poteklo od tega, ko sem dne 30. marca 1933 prevzel oblast v Nemčiji. Tedaj so vsi s skrbjo gledali name in sam sem bil v skrbeh za bodočnost. Za seboj sem imel 13 milijonov volivcev, to je eno tretjino nemških volivcev, ostali dve tretjini pa sta bili razdeljeni na nešteto strank in skupin, ki jih je vezalo samo eno, to je sovraštvo proti nam. Samo čudež je tedaj lahko rešil Nemčijo in v ta čudež so verjeli .narodni socialisti in ta čudež se je tudi zgodil. Toda šest let je malo v življenju posameznika in še manj v življenju velikega naroda. Pred šestimi leti sem bil v velikih skrbeh, sedaj pa vidim pred seboj zbrane poslance Velike Nemčije. Kako sem rešil avstrijsko vprašanje Načelo o samoodločbi narodov je bilo vključeno v Wilsonovih 14 točkah, na katerih sloni ver-sajska mirovna pogodba. Toda te točke so vpo-števali za zamorce v bivših nemških kolonijah zato, da so Nemčiji lahko odvzeli kolonije, niso pa jih vpoštevali za Nemce, ki so morali po letu Kaj sta sklenila / Beck in Ribbentrop Troje mnenj iz poluradnih virov O uspehu obiska nemškega zunanjega ministra Ribbentropa v Varšavi objavljamo tri ocene, ki izhajajo iz nepristranskih virov in ki zategadelj podajajo kolikor toliko zanesljivo sliko o poljsko-neniških odnošajih. 1. »Transcontdnental Press«- ki črpa iz uradnih poljskih virov, objavlja najprej uradno poročilo, nato pa pristavlja, da je dobil iz diplomatskih krogov pojasnila, ki takole označujejo uspeh Ribbentropovega obiska: a.) Pri hemško-poljskih odnošajih ni treba pričakovati nobenih presenečenj v zvezi z razvojem evropsko politike. To se nanaša tudi na Gdansk. b) Poljska ne bo pristopila k Zvezi proti Komunistični internacionali (Kominterni). c) Poljska načelno in brezpogojno odklanja samisel nemškega hodnika čez svoje Pomorje. hodnika, ki naj bi vezal Nemčijo z vzhodno Prusijo. Nemčija je upravičenost to odklonitve priznala in podobnih zahtev ne bo več stavila. d) Uradno poročilo izrecno poudarja, da se politika nemškega razmaha ne razvija na poljsko stran niti Poljski v škodo. 2. Londonske >T i m e s«, ki «© v zunanjepolitičnih vprašanjih dobro poučene, trdijo, da sta Ribbentrop in Beck v treh točkah dosegla sporazum. Te tri točke so naslednje: Spomladi 1939 Nemčija ne bo ničesar pod- vzcla proti evropskemu vzhodu, da bi sprožila ustanovitev kakšne velike ukrajinske države. b) Prav tako Nemčija ne bo podvzela nobenega dejanja proti sovjetski Rusiji, ne da bi bila Poljska s tem sporazumna. c) Poljska prizna, da jo Gdansk mesto, kjer Ncmci prebivajo v veliki večini, vendar pa ohrani Poljska vse ugodnosti, ki jih je uživala v gdan-skem pristanišču. 3. »Exchange Telegraph« prav tako objavlja iz zanesljivih virov nekatera dejstva, ki sta jih Ribbentrop in Beck sporazumno priznala kot obstoječa in merodajna. Ta dejstva so: a) Poljska no pristopi k Zvezi proti Kominterni. b) V poljsko-nemških odnošajih se ne bo zgodilo ničesar presenetljivega ali nepričakovanega, kar bi nioglo razmerje spremeniti. c) Zamisel nemške avtomobilske ceste iz Nemčije v vzhodno Prusijo čez poljsko Pomorje je za vselej odklonjena. d) Poljska ne sme trpeti in ne ho trpela nobene škode po nemških težnjah po razmahu proti vzhodu. e) Obe državi, Poljska in Nemčija, postavljata zahtevo po kolonijah v ospredje svojih fpionj. f) Poljska na Sredozemskem morju ni inte-resirana. Šele, če bi prišlo do oboroženega spopad a, hi se morala Poljska vmešati (pogodba • Francijo!), toda ta možnost je telo oddaljena. sudetsko vprašanje Nato je Hltier pripovedoval, kako je rešil sudctsko-neinško vprašanje. V majniku 1938 se je takratni predsednik ČSR dr. Beneš zlagal, da je Nemčija mobilizirana. Čeprav sem mu dal osebno sporočiti, da to ni res, je vendarle širil to neresnico in s tem Nemčijo, ki jo je hotel ponižati, na nezaslišan način izzval. Zato sem dne 28. majnika sklenil, da bom sudetsko-nemško vprašanje rešil do 2. oktobra 1938. V ta namen sem dal nalog 96 divizijonom, naj se pripravijo na vojaško posredovanje. Svojemu sodelavcu dr. Todtu in raznim drugim ge-nijalnim možem, se moram zahvaliti, da so izvedbo tega načrta omogočili in da je mlada nemška oborožena sila pokazala svojo discipliniranost in svojo udanost. Potek razvoja češkoslovaške krize vam je znan iz nedavne zgodovine. S tem, da je Nemčija sebi priključila štiri milijone sudetskih Nemcev, ni nikogar ogoljufala, marveč se je le postavila v boj proti temu, da bi jo ogoljufali drugi. Nemčija je z rešitvijo sudetskega vprašanja samo uresničila načelo o samoodločbi narodov, ki ga je postavil Wilson in ki ga je nemški narod hotel tudi v svoje dobro izkoristiti. Na tem mestu izjavljam, da Nemčija tudi v bodoče ne bo dovolila, da bi se zapadne velesile vmešavale v vprašanja, ki so izključno njena ter tako preprečevale naravne rešitve. Kancler Hitler je nato izrekel svojo zahvalo Mussoliniju, Chamberlainu in Daladieru, ki so s svojo uvidevnostjo pripomogli k temu, da je Nemčija dobila svoje pravice brez prelivanja krvi, toda poudaril je da če bi Nemčija ne bila pokazala svojo moč, takšna rešitev no bi bila nikoli mogoča. Kancler Hitler se je zahvalil dvema svojima sotrudnikoma, maršalu Giiriiigu in zunanjemu ministru Rihhentrnpu za genijalno sodelovanje, ki mu je omogočilo, da je v napovedanih rokih lahko izvedel svojo politiko. Nato se je spustil državni kancler Hitler v obširno razpravo o pomenu 1. 1938., ki jo za Nemčijo zmagoslavje narodno-socialistične ideje. Polagal je državnim poslancem na srce, naj tej ideji, ki druži — medtem ko demokracija raz kraja — zvesto služijo in naj si s pomočjo narodnega socializma vzgojijo nov nemški rod. ki ho pripravljen vsak trenotek žrtvovati najdražje kar ima za veliko nemško skupnost Nemčija je v težkem gospodarskem stanju ""'i........—— ■ ■■.......i.............-mr Nato je Hitler poudaril, da demokracije samo to želijo, da bi nemški narod propadel in da bi Nemčija popolnoma klonila jiod težavami. Poudarja pa, da mora priznati, da jo Nemčija v težkem gospodarskem stanju, iu sicer že od I. 1!»19 naprej. To pa zato, ker so prejšnji režimi mirno prenašali udarce od zunaj, mi pa smo s pomočjo vsega naroda sklonili, da moramo ustaviti to pot navzdol, in smo tudi uspeli. Mi so danes borimo, in sicer skupaj z vsem narodom, bomo zmagali, ker smo že zmagali. Razvoj naših zadev stalno opazujejo demokratski politiki in njihovi publicisti, nam Nemcem pa je čisto vseeno, kako se stvari razvijajo. Narodni socializem je naš patent in ni za izvoz, kakor jo fašizem italijanski patent in ludi ni za izvoz. [n vendar nam očitajo, da se zapletamo v južnoameriško, avstralsko, indijske, azijske zadeve in da bomo napadli celo Nizozemsko, ker imajo tam d rugačen režim, kakor pa ga imamo mi. Mi Nemci moramo bili zelo pridni in moramo koncentrirati svoje delovne moči. Zato pa si tudi prepovedujemo, da bi kdo obsoja! pridno delo našega kmeta. Nemčija potrebuje naBBnflanmBnnoBHHnKsa kolonije za živež in za dobavo surovin Kancler Hitler je nato načel vprašanje kolonij in izjavil, da jo največja gospodarska blaznost, največja politična neumnost in največja mednarodna zabloda, čo nemškemu narodu, ki štejo 80 milijonov ljudi, danes odrekajo kolonije sploh in celo tisto kolonije, ki so mu bilo leta 11)18 odvzete. Nikdo, kdor pametno presoja živl|enje narodov, ne more niti trenutek dvomiti o tem, da bo narod 80 milijonov odklonil, da bi ga obsodil na življenje navadnih beračev, kajti bogastva te naše zemlje niso samo za gotove narode, ampak imajo pravico do njih vsi narodi, ki na tem svetu živijo. Naravna bogastva na zemlji se pridobivajo na dva načina: 1. S silo. V tem primeru pa je tudi samo pravično, čo sc razdelitev od časa do časa tudi nasilno spremeni, ako spremenjeno okoliščine tako zahtovajo. 2. Po načelih pravičnosti in medsebojnih sporazumov. V tem primeru pa je treba vso moč. da so pravičnost uveljati, kadar nastopijo pravične potrebe. Nikakor pa no gre, da bi narode svela delili enostavno v tiste, ki nekaj imajo, in v druge, ki nimajo nič. S tem bi še mogli oni, ki so bogati, zadovoljiti, toda oni, ki nimajo nič, pravijo k temu, da to ni pravično in da jc treba takšen položaj spremeniti. Nemčija svojih kolonij ne potrebuje, da bi od tam kdaj dobivala vojake za svojo oboroženo silo. Nadaljevanle Hitlerjevega govora bomo prinesli v drugi izdaji ' Pogled na državni zbor dne 21. februarja 1938 Zemunska vremenska napoved: Nekoliko hladnejše v severni polovici, pretežno oblačno v vsej državi. Ponekod malo dežja ali siiejja. Najnižja toplota 30. januarja Ravno Podolje —3, najvišja Dubrovnik 15 stopinj. Zagrebška vremenska napoved: Hladno ia pretežno oblačno. Zveza med komunisti in »nacionalisti« na ljubljanski univerzi O sobotnih volitvah v Akademsko akcijo poroča ljubljanski Zivkovičcv organ »Jutro«, da so zmagali napredni in nacionalni akademiki. — Ob tej novici bi na« na vsak način nekoliko zanimalo, kakšen o.braz je napravilo V6aj 300 levičarskih akademikov, to je marksistov in komunistov, ki so korakali s fašisti in ki jih je »Jutro« sedaj meni nič tebi nič prištelo med »napredne in nacionalne elemente«. Sicer ti naši »nacionalisti« in komunisti re6 spadajo pod enoten klc.buk. Kar so njih očetje napravili pri občinskih in državnozborskih volitvah v Sloveniji, namreč fronto proti slovenskemu ljudstvu, isto £o v sobo,to ponovili tudi njih sinovi na ljubljanski univerzi. To jc bratovščina, ki spada skupaj. Razumljivo, da so jim pomagali tudi vsi neslovenski akademiki na naši univerzi. Zato je tudi odveč dvojno poročanje o tem »uspehu«. »Jutro« namreč pravi, da so zmagali »napredni in nacionalni elementi«, med tem ko marksisti ob takih prilikah poročajo svoji internacionali, da se jim je posrečila potegniti v svoje idejno območje tudi nekaj meščanskih, levičarsko usmerjenih študentov in da je zmagala prav za prav ljudska fronta pod vodstvom komunistov. Končno za nas ni važno, kdo si pripisuje »zmago«, ali Zivkovičevi oprode ali pristaši kom-interne, ker med njimi res ne bi hoteli delati bistvene razlike. To bo kvečjemu postalo važno za Akademsko akcijo, ki bo logično in nujno morala pri ljudskih irontaših iskati opore za svoje bodoče delo... Kadar pa bo treba za slovensko univerzo res zopet žrtvovati, se zanjo boriti in se če treba eksponirati, tedaj ne bo nikjer nobenega od ideoloških deklamatorjev z leve ali desne, ne bo ne Zivkoviča, kominterne ali Kramerja — ampak bo zopet samo eden, kot vse doslej: naš tisk in edino pravi zastopniki našega naroda, ki stoje za dr. Korošcem! Kako piše mariborski »Večernik« Mariborski »Večernik«, last g. Ribnikarja, o katerem smo zadnjič morali zapisati, da še vedno ne ve »kam drži na desno cesta, kam drži na levo pot«, se je v svoji »sobotno-nedeljski« številki z dr. Rozinovim podpisom zaletel v slovensko katoliško skupnost, ki o svobodomiseicih noče ničesar slišati in jih kot izkoreninjence odklanja. Spominjamo se časov, ko se naši »napredni Slovenci« niso prav nič potegovali za to, da bi bili enakovredni Slovenci. Prav nasprotno je bilo! Nikdo med njimi ni hotel biti Slovenec, pač pa 60 vsakega Slovenca v Belgradu denuncirali za proti-državen element. No, dokler so v Belgradu uspevali s takimi denunciacijami, se niso prav nič potegovali za pravico biti polnokrvni Slovenci, sedaj pa, ko je moč prottdržavne fraze splahnela in tudi v Belgradu nanjo nič več ne dajo, bi pa radi dobili pravico do naslova pravega Slovenca in se tako zopet pririti do situacije, ki bi nudila 7.a bodočnost boljše perspektive, kakor pa današnja, s katero, se jim močno, preijKičuo mudi. Gospodje okoli bivšega Kramerjevega prijatelja in sodelavca se danes borijo za pravico biti Slovenec. To je že'tako temeljit preobrat, da skoraj upamo-pričakovati, da bo g Ribnikar nekoč javno obsodil svoje nekdanje pisanje v »Jutru«. Svetosavska misel med Srbi Zagrebški »Obzor« prinaša daljši članek o srbskem svetuiku sv. Savi ter na koucu pravi takole: »Hrvatska in slovenska javnost, kakor tudi vsi tisti, ki žele temeljito spoznati srbsko zgodovino in srbski narodni duh, se ne morejo izogniti potrebi, da ne bi proučili sv. Savo, njegove težnje in njegovo delovanje. Osebnost sv. Save najjasneje odkriva stoletne težnje, ki je z njimi navdahnjeno srbstvo. Sveti Sava je osebnostna prikazen srbskega naroda. V tem pogledu niti en pravoslavni narod, niti sami Grki, ki so bili nosilci pravoslavja, nimajo v vsej svoji zgodovini osebnosti, ki bi jo mogli vzporediti sv. Savi. Zato je docela razumljivo, da srbski narod še danes, toliko stoletij po smrti sv. Save, tako vsestransko, brez razlike stanu in sloja, slavi svetosavsko misel in da tako globoko neguje čaščenje ustanovitelja srbske pravoslavne cerkve. Tudi danes kakor vsa stoletja najvidnejši predstavniki srbstva ugotavljajo, da je na svetosavski misli zgrajeno duhovno življenje srbstva ter da je sv. Sava položil temelje srbske narodne cerkve.« Izjava poslanca Sfamenka Stošiča Ta poslanec je b'l izvoljen na Mačkovi listi kot kandidat združene ojiozicije v južni Srbiji, in sicer kot pristaš starega radikala Ace Stano« jeviča. Te dni pa je prestopil iz opozicije v JRZ. Uredniku lista »Južna Srbija«, ki izhaja v Skoplju, je dal poslanec tole izjavo, v kateri pove, zakaj je prestopil: »Ne soglašam s sklepi resolucij poslancev HSS in SDK na seji 16. t. m. v Zagrebu. Prav tako verjamem, da z njimi ne soglaša niti en član združene opozicije ter da je proti njim. V JRZ sem prestopil na ponovno izrecno zahtevo svojih volivcev, ki so me 6edaj že tretjič izvolili za svojega predstavnika. Pa tudi sam mislim, da bom tako bolje služil svojemu okraju, ki je med najbolj revnimi v vsej državi. Pred volitvami se nisem hotel vrniti v JRZ, ker bi bil marsikdo mislil, da delam tako iz interesa in iz strahu iti na volitve kot opozicionalec.t če so ljudje kruha pijani »Hrvatski Radiša« je glasilo društva istega imena, ki na Hrvatskem skrbi za obrtni naraščaj, zlasti pa za revne otroke, ki jih pošilja v uk k raznim mojstrom. Ta organizacija je storila že mnogo dobrega. Po posameznih krajih ima svoje zaupnike, ki zbirajo članarino od članov, da se s tem podpira hrvatski obrtni naraščaj. Zadnja številka tega lista pa prinaša dopis svojega zaupnika iz nekega sremskega mesta, ki pravi, da odlaga zaupništvo, ker niti premočni ljudje nočejo prispevati niti dva dinarja na mesec za to hrvatsko organizacijo. List nato pravi: »V mnogih bogatih krajih ni mogoče delati ,ker so tam ljudje pijani. Niso pijani od vina ali rakije, ker to ni najhujša vrsta pijanosti, pač pa so pijani od kruha, kar je najhujša vrsta pijanosti, ker neprenehoma traja. In taki ljudje, ki so siti kruha, ne vedo ali pa nočejo vedeti, da tisoče drugih trpi lakoto Sami so se preobjedli kolačev, pa ne marajo za tiste, ki bi bili srečni, ko bi se vsak enkrat na dan najedel koruznega ali prosenega kruha. Pri vsem tem pa taki od kruha pijani ljudje izkazujejo svoje domoljubje v zdravicah ob preobloženih in bogatih mizah.« — To je slika iz bogatih krajev Hrvatske. Marsikje tudi na Slovenskem ni drugače. Pred skorajšnjim zlomom rdeče fronte v Kataloniji Granollers in Puigcerda zasedena Katalonsko bojišče nendaye, 30. januarja, dl. Napredovanje narodne vojske se vrši v vseh smeren. Ob morju je ena marokanska kolona prodrla že 45km severovzhodno od Barcelone in zasedla mesto Arenys de Mar, to je kakih 15 km še dalje proti severu od mesta Mataro, ki so ga v soboto zasedle marokanske čete. Istočasno je bilo zasedeno celotno gorovje Matas. Ob boku marokanskih divizij, ki prodirajo ob obali, najireduje druga močna kolona« in sicer ob dvotirni železnici, ki vodi iz Barcelone do križišča Granollers in se potem cepi: epa proga čez Gerono, Figueras in Potbou v Francijo in druga čez Vich Ripoll in Puigcerdo tudi v Francijo. Granollers, ki je torej izredno važno stikališče obeh francoskih prog, so Francove čete že zasedle in prodrle še dalje kakih 15 km do mesta Llinas, ki je tudi že zasedeno. V tej smeri so torej Francove čete prodrle žc pod gorovje Monscny, ki presega višino 1000 m. Zelo obširno je tudi napredovanje na srednjem bojišču, to je severno od Manrese. Tu so aragonske čete popolnoma zasedle dolino reke Cardonerj' z vsemi njenimi pritoki, kakor tudi mesto Cardona, ter so po svojem velikem delu že v dolini severnega Llohreguta, ki je mestoma že prekoračen. V tem delu bojišča se sedaj vodijo hude borbe za mesto Berga, ki je baje močno utrjeno. Največje in za rdo^e najusodnejše pa je napredovanje severne kolone; ki je do sedaj nekako zaostajala za prodiranjem drugih čet. Ta kolona, ki operira visoko v Pirenejih, je v dolini reko Segre zasedla važno mesto s škofijskim sedežem Sco do Urgel in se nato s motoriziranimi oddelki pomaknila prav na francosko mejo, kjer je zasedla silno važno obmejno mesto Puigcerda, ki leži ob prelazu, čez katerega pelje dobra avtomobilska cesta in železnica čez Pireneje v Francijo. Izguba tega prelaza jc za rdeče nenadomestljiva, ker jim sedaj preostajata le še dve poti čez Pireneje v Francijo. Bojna črta poteka trenutno od Puigcerda proti jugu do mesta Berga, ki ga imajo še v lasti rdeči, na jugu pa gre čez reko Llobregat in nato naravnost proti jugovzhodu pod gorovje Monseny do morske obale. Cela fronta je dolga komaj 140 km. Bojišče v Estramaduri Na južnem bojišču, kjer je general Miaja poizkušal z razbremenilno ofenzivo, se je položaji popolnoma spremenil. Miajove divizije niso mogle držati novo zavzetih postojank in so se morale pred protinapadom Francovih čet umakniti na svoje prvotne postojanke. Vsi napori in žrtve so torej bili zaman. Po zadnjih poročilih pa tudi teh postojank ne morejo več držati in so se rdeči pričeli umikati pod pritiskom Francovih čet v notranjost. Verjetno je med četami zarndi vednih porazov velika demoralizacija in pomanjkanje volje za nadaljnjo bojevanje. Strašna stiska med begunci Iz preostanka rdeče Katalonije poročajo o strahotnih razmerah, ki vladajo med begunci. Vse beži na vrat na nos proti francoski meji in Ceste' so zatrpane z raznimi zasilnimi vojaškimi vozili. Trpljenje beguncev je zelo veliko, ker je v Pirenejih pričelo snežiti, po niže ležečih krajih pa močno dežuje. Ogromen plen Beg rdeče vojske je prišel tako nenadno, da je zapustila za seboj ogromen plen. V barcelonskem predmestju Sv. Martina je ostalo 800 tovornih avtomobilov, naloženih z municijo in vojaškimi potrebščinami, ki jih niso imeli več časa odpeljati, ali pa jih zaradi njihovega nevarnega tovora niso hoteli. Na postaji Moncada, kakih 15 km severno od Barcelone, kjer se odcepi od glavne francoske proge železnica na Manreso, je ostalo okrog 600 tovornih voz, polnih streliva in vojaških potrebščin. Rdeči niso imeli dovolj lokomotiv na razpolago, da bi vozni park z blagom vzeli s seboj. Beg je bil tako hiter in nepričakovan, da so celo dokumente iz ministrskih pisarn našli po cestah. Med »prtljago« rdečega predsednika Negrina tudi Marijina krona Listi poročajo o zanimivi najdbi v palači, kjer je stanoval rdeči predsednik Negrin. V njegovih sobah so našli ogromen kovčeg, v katerem je bilo za več milijonov tujega denarja in mnogo biserov, katerih vrednost presega mnogo milijonov pezet. Med dragocenimi predmeti je bila najdena tudi dragocena zlata ovratnica iz Marijinega svetišča v Toledu, potem nekaj zlatih kelihov, zlate zapestnice in ovratne verižice, ki so visele kot darilo po raznih znamenitih Marijinih svetiščih. Med dragocenostmi, ki so jih našli v Negrinovem kov-čegu, sta tudi dve zlati Marijini kroni, od katerih je ena verjetno tudi iz Marijinega svetišča orušil potres, je uničil požar, ki se je takoj razvnel in ga nikdo ni gasil. Ljudje so v divjem strahu bežali na vse strani. Nikdo ni mislil na gašenje. Vodovod je bil tudi uničen, tako, da, da bi bilo sploh vsako gašenje brez-uspešon. Ko je prišla prva pomoč, to je vojaštvo in gasilstvo, so se vrgli na delo, da izpod razvalin izgrebejo žrtve, ki so njih stokanje slišali daleč naokrog. V Chillanu samemu je ena petina prebivalstva mrtva. Najmanj 10.000 smrtnih žrtev je zahteval potres v tem prelepem mestu. Ker jih ni mogoče odkopati in pravočasno odstraniti, se je začel širiti strahoten smrad človeške gnilobe in so izbruhnile nalezljive bolezni. Vlada se }e kontno, ko je sprevidela, da ni mogoče storiti nii nujnejšega, odločila, da ostanke mesta sama požge. Vojaštvo je mesto Chillan na vetih krajih poškropilo s petrolejem in bencinom, ter razvaline zažgalo, ker samo na ta način bo mogoče preprečiti izbruh bolezni. Mesto bo potem čisto na novo postavljeno. Po najnovejših, a Še vedno površnih, poročilih znaša smrtna žetev potresa že nad 30.000 ljudi, med tem jih je 50.000 več ali manj nevarno ranjenih. Škode niti od daleč ni mogoče preceniti, ker v mnoge kraje, koder je potres pustošil, rešilna odposlanstva sploh še niso prišla. Nadalje ni mogoče preceniti, koliko znaša izguba na denarju in vrednostnih papirjih, ki so jih imele v blagajnah porušene banke. Izginile so velikanske vrednosti na draguljih in drugih dragocenostih. Notranje ministrstvo je izdalo poluradno poročilo, da znaša po površnih cenitvah vsa škoda, ki jo jo potres napravil, poldrugo milijardo peso s (3 milijarde din ali ena četrtina našega drž. proračuna). Potresi tudi drugod V Messini — V belgijskem Kongu Tudi iz drugih krajev javljajo potrese. Tako so v M e s s i n i v Siciliji čutili 5 sekund trajajoči potres, a Škode ni bilo. Na Liparskih otokih pa je več hiš poškodovanih. V belgijskem Konga je začel vulkan Njamlagira bruhati. Več tisoč oralov dobre obdelane Zemlje je opustošenih. Veliko Število plantažnih hiš je zgorelo. V Maku t si je porušena katoliška misijonska cerkev. Na površini iporja, kamor se je končno goreča lava iztakala, plava sedaj na stotisoče rib in ribic, ki so bile v vreli vodi naravnost skuhane. V gozdovih okrog vulkana divjajo požari pragozdov. Novi potresni sunki Santiago, 30. jan. b. V mestu Chillanu so zopet začutili nov močan potres. Zgradbe, ki se pri prvem potresu niso porušile, so se sedaj sesule. Do sedaj so iz Chillana izvlekli izpod razvalin 2500 žrtev prvega potresa. Položaj stotisočev beguncev se je v zadnjih 24 urah znatno poslabšal, ker je pričel liti močan dež, obstoja tudi bojazen, da se bodo nalezljive bolezni razširile, zaradi če-čar je oblast storila vse potrebne ukrepe, da to prepreči. Nova razprava proti Bodijevl Belgrad, 30. jan. m. Na belgrajskem in kasa-cijskem sodišču je bila danes razprava proti Lidiji Bodijevi, ženi bivšega diplomata in Rusu Nečajevu zaradi znane tihotapske afere, ki je vzbudila veliko pozornost v vseh tukajšnjih družabnih krogih. Oba sta bila od okrožnega sodišča obsojena na leto dni zapora. Ker sta bila pa obsojena samo zaradi tihotapstva, ne pa zaradi falzifikatov, se je proti obtožbi okrožnega sodišča pritožil državni tožilec. Njegovi pritožbi je kasacijsko sodišče ugodilo ter je vrnilo vse spise okrožnemu sodišču z naročilom, da razpiše novo razpravo proti obema krivcema. Uredba o »Feniksu« Belgrad, 30 jan. m. V današnjih Službenih novinah je objavljena uredba o spremembah in dopolnilih uredbe o jugoslovanskem portfelju bivšega »Feniksa«, društva za življenjsko zavarovanje na Dunaju od 16. septembra 1936, ki jo je izdal Strahoten beg v Francijo 150.000 beguncev pričakujejo — Vsi zdravi moški morajo nazaj! Pariz, 30. januarja. AA. Štefani: Sodijo, da je do včeraj prišlo na Francosko več ko 15.000 španskih beguncev, med njimi okoli 2.000 vojakov v vojaški opremi. Med begunci je tudi 2.000 miličnikov mednarodne brigade, skoraj samih francoskih državljanov, ki so jih na Francoskem proglasili za dezerterje. Med poveljniki, ki so pri-bežali na Francosko, sta tudi znana jiolkovnika Ascensio in Gallan. V pristanišče Vendres je priplulo 23 republikanskih ladij iz Katalonije. Vse te ladje so razorožili. Na eni izmed njih so našli mnogo dragocenih umetniških slik. Carina jih je zaplenila. Mislijo, da gre v dobršni meri za umetnine iz okradenega slovitega muzeja Prado, ki jih je rdeča vlada sklenila poprodati na Francoskem. Vso noč je v severni Kataloniji in v pokrajini Roussillon hudo deževalo. Francoska obmejna oblastva so v skrbeh za španske begunce, ki prebivajo že tri dni na francoskem ozemlju pod milim nebom. V Perpignanu so uredili holnišnico za nalezljive bolezni in poseben sanitetni vlak. V vseh perpignanskih trgovinah zbirajo podporo in toplo obleko za španske otroke. Snoči in davi je prišlo čez mejo mnogo manj beguncev kakor prejšnje dni, večjidel samo ženske in otroci. Begunci iz republikanske armade še zmerom prihajajo na francoska lin. V Arselesu bodo uredili taborišče za vojaške begunce. Od vseh civilnih in vojaških beguncev, ki so doslej prišli čez mejo, jih je samo 250 prosilo, naj jih vrnejo in jih pošljejo v nacionalistično Španijo. Port Vendre, 30. januarja. A A. V toku včerajšnjega dneva je prišlo v tukajšnjo luko 33 ladij s preko tisoč španskimi begunci. Španski begunci prihajajo v velikih trumah tudi čez druge prehode. Samo v toku včerajšnjega dneva je prišlo v Ln Tour du Carol čez pet tisoč žen in otrok, ki so jih poslali v Montpellier in druga francoska mesta. Iz Puigcerbe so spravili včeraj 695 otrok v francoska mesta. Vsi ti otroci so bili iz Barcelone. Snoči je prispel preko meje vlak s 500 španskimi begunci, večinoma žen in otrok ter 30 ranjenih vojakov. Danes dopoldne bodo vse begunce spravili v Južno Francijo, kjer so že pripravljena zavetišča. Snoči ob 17 je poskušala skupina 132 bgeuncev tajno prestopiti francosko mejo. Policija je vse te begunce aretirala ter internirala na meji. V Burg Madamu se stiska ogromna množica ljudi na mostu ob fran-cosko-španski meji. V teku noči so francoske oblasti dovolile vsem ženam, otrokom in starcem prestop na francosko mejo. Francoski poveljnik obmejnih čet je odredil aretacijo španskega polkovnika Galana, ki je s silo prestopil francosko mejo, ter pri tem ranil francoskega orožnika. na predlog trgovinskega ministra ministrski svet. Čl. 1. te uredbe določa, da zavarovanci nimajo pravice do posojila ali odkupa od 1. junija 1939 do 1. junija 1940. Cl. 2. pa pravi da se pod neizplačane nagrade in druge ugodnosti, ki se smatrajo za zapadle po čl. 18. uredbe z dne 16. decembra 1936 razumejo tudi 13., 14. in 15. plače onih uslužbencev bivšega Fenixa, društva za življenjsko zavarovanje na Dunaju, ki so do tega imele pravico, bodisi po zakonu, bodisi po običajnem postopku. Tudi teh zneskov ni mogoče dobiti od jugoslovanskega Feniksa. Objavljena uredba je dobila z današnjim dnem obvezno moč. Gradjanskl : Hajduk 2:1 Zagreb, 30. januarja, b. Po včerajšnji prekinjeni igri med Gradjanskim in Hajdukom 60 se duhovi pomirili in se je prekinjena tekma danes nadaljevala. Ker ie bil včeraj Matošič izključen od igre, je Hajduk igral le z 10 igralci, Gradjan-ski pa z 11. Kljub temu pa se je moštvo tako pri Gradjanskem, kakor tudi pri Hajduku nekoliko spremenilo. Gledalcev je bilo 3500. Igra je bila precej ostra in zanimiva. Igralci so dali iz sebe vse, kar so mogli ter je bila to prava borba na življenje in smrt. Spremembe, ki jih je Gra-djanski izvršil, so se pokazale za dobre. Moštvo je naglo in koristno kombiniralo. Fenomenalno igro je podal mladi golman Hajduka Ivanič. Če bi njega ne bilo, bi bil rezultat prav gotovo drugačen. Nesreča je hotela, da je bil VVolfl v 15. minuti nadaljevanja igre ranjen in ni mogel dati od sebe onega, kar bi lahko dal. Izvrstna sta bila šipoš in Antolkovič. Edini gol je padel v prvem polčasu podaljšanja v šesti minuti po prav lepi kombinaciji. Wolfl je podal žogo Zalantu, ta pa je podal žogo Antolkoviču, ki jo je med številnimi nogami Hajdukove obrambe poslal v gol. Tako je bil postavljen končni izid 2:1, ki ga Hajduk ni mogel nič več izravnati. Osebne novice Belgrad, 30. jan. m. Z odlokom pravosodnega ministra so imenovani za višje pripravnike 9. skupine naslednji: LovrenČiČ Anton pri okrajnem so-•j«®" v Radečah, šuštar Ivan pri okrajnem sodišču v Črnomlju, Ernest Bolka pri okrajnem sodišču v Celju. Po prošnji so prestavljeni naslednji pisarniški uradniki 10. skupine: Franc Strozak od okrajnega sodišča v Žužemberku na okrajno sodišče v Novo mesto, Erna Košir-Garbun iz Radeč na okrajno sodišče v škofjo Loko, Irena ObadiS iz Murske Sobote na okrajno sodišče v Dolnjo Lendavo ter pisarniški pripravnik 9. skupine Štefan Gorički iz Dolnje Lendave na okrajno eodiSče v Mursko Soboto, t Združene države Severne Amerike v orožju Z očmi obrnjenimi proti Japonski hoče Amerika voditi borbo proti diktaturam New-York, v januarju 1939. Kongres Združenih držav severne Amerike, ki »e je te dni zbral na zasedanje, 6e bo v prvi vrsti pečal z načrti za oboroževanje, ki mu jih je predložil predsednik države Roosevelt. Ob tej priliki ameriški tisk veliko piše o neobhodni potrebi, da / se Združene države pripravijo za primer, če bi si evropske velesile skočile v lase in primerjajo sedanji mednarodni položaj z onim, ki je vladal leta 1914, ko so se velike demokracije zapada morale dvigniti v obrambo človečanskih svoboščin in zatiranih narodov proti absolutističnim državam srednje Evrope in Turčiji, njihovi zaveznici. Da se je v zboru teh velikih demokracij nahajala tudi carska Rusija, teh ideologov ne moti, kakor jih tudi ne moti dejstvo, da nekateri dvomijo o tem, da bi bili takrat vodili'katero že koli 6tranko v Evropi kakšni taki in podobni Idealni razlogi in so celo mnenja, da so se tudi Združene države takrat pridružile eni vojskbjdči se' stranki samo zato, da ne ostanejo praznih rok, 60 6e bo delil plen. Amerika na čelu borbe proti diktaturam Naj bo že kakor koli, vladajoča stranka g. Roosevelta, ki se na V60 moč trudi, da bi ostal še delj predsednik in zato predvsem deluje s pa-triotičnimi čustvi, je postavila na dnevni red čim večjo oborožitev Združenih držav, ki naj stopijo na čelo bloka proti diktatorskim državam Evrope. Zraven razlogov, ki izhajajo iz svobodoljubnega nazora severnoameriškega meščanstva, igra pri tem razpoloženju veliko vlogo tudi judovstvo, ki ima danes svoj glavni stan v newyorškem Waal-streetu, kjer je zbrano ameriško veledenarstvo, in se seveda smatra za poklicano, da brani svoje preganjane rojake po vsem svetu. Razume se pa, da za vsem tičijo predvsem gospodarske koristi Združenih držav, ki jih na Tihem morju resno ogroia nemška zaveznica Japonska, ki je na tem, da severnoameriškemu kapitalu iztrga iz rok ogromni kitajski trg. Namesto »jazzov« bojne pesmi »Starš and Stripes« In tako je prišlo do tega, da je konec lanskega leta postal v Združenih državah, kjer se je občinstvo doslej zanimalo le za zamorske »jazzec, po dolgem času zopet popularen stari marš >Starš and stripeski je posvečen zvezdam in lisam severnoameriške zastave, pod katero so Američani leta 1917 naskakovali nemške jarke, devetnajst let prej pa pod istimi patriotskimi gesli iztrgali »reakcionarni* Španiji Portorico, Kubo in Filipine. Američani so se začeli zanimati za armado, za marše in parade, kar veliko pomeni, če pomislimo, kako je sicer »Jankeejenu zoprna vsaka vojaška manifestacija ali disciplina. Še do lanskega leta armada v javnem življenju severne Amerike ni igrala nobene vloge. Združene države, ki štejejo 120 milijonov prebivalcev, so do nedavna imele pod, orožjem samo 116.000 mož, torej približno toliko, kolikor jih je po določbah versaillske mirovne pogodbe smela imeti Nemčija, pa tudi v sedanjem trenutku armada Združenih držav ne znaša več kot 165.000 vojakov. Tudi vojna oprema S. A. do nedavna ni predstavljala nobene sile, katere bi se bilo treba bogvekaj bali. Zastarelo orožje V času, ko se v Španiji in na Kitajskem trese zrak od brnenja letalskih vijakov in letalske bombe uničujejo ogromne gmotne dobrine, Združene države niso imele več kot 16 protiletalskih topov in niti enega samega obrambnega topa proti tankom, armada pa je imela še Jeffersonove puške iz svetovne vojne, ki so zastarele; tudi večjih muni-cijskih zalog je USNA pogrešala. Vojno brodovje je po znatnem delu tudi zastarelo in nasproti 4000 jetalom prvega razreda, ki jih je imela Nemčija, so jih Združene države mogle pokazati samo polovico, 2000. Takšen je bil položaj septembra meseca lanskega leta, ko je Evropo do temeljev pretresala češkoslovaška kriza. Amerika se je zaklela Zdaj je pa že znatno drugače. Amerika hoče tudi na območju oboroževanja postaviti rekord. Tovarne za izdelovanje letal delajo naravnost v divjem tempu, ladjedelnice so natrpane trupov vojnih brodov, ki se z največjo naglico grade, in municijska skladišča 6e polnijo do vrha. Delo vodi vojni minister W o o dr i n g, ki baje ni samo vojaški strokovnjak, ampak se tudi izvrstno razume na gospodarstvo. Nemčija bo konec lega leta imela 6000 letal prvega razreda, Amerika pa se je zaklela, da jih bo imela 9000. Italija ima 10.000 letalskih pilotov, ki so najboljši na svetu. Dobro — Amerika jih bo izveibala 20.000. Velesile osi Rim-Berlin pravijo, da se tudi Zruženih držav Severne Amerike ne boje Bomo videli, pravijo Američani — kmalu bomo poleg tihomorskega brodovja imeli še atlantsko, ki bo najimenitnejše na svetu — the most wonderfull fleet in the worldl... (najbolj čudovito brodovje na svetu). Z očmi obrnjenimi proti Japonski Te številke utegnejo biti 6tvar, ki se bo uresničila in ne samč prazno bahanje. Seveda mora Amerika računati predvsem z Japonsko, ki je še hujši nasprotnik, nego sta Nemčija in Italija. Države, ki 6e tako mrzlično oborožujejo, tudi ne pomislijo, da se njihov nasprotnik oborožuje dalje v enaki meri, kakor one; če pa pride trenutek, ko bi videl, da tega delj ne izdrži, bo — udaril, in krvavi ples se bo res zatel. Torej zaenkrat se tudi v S.4 industrija usmerja v pretežno proizvodnjo bojnih sredstev. 7300 vrst blaga je označenega kot potrebno za vojno in tozadevne tovarne dobivajo kredit od države. Država je podprla na primer obrate za pletenje nogavic, dala pobudo za izdelovanje finih meiianičnih instrumentov, ki jih je SA do zdaj izključno dobavljala iz Nemčije, neka tovarna, ki je do zdaj izdelovala otroške igrače, dobavlja sedaj armadi rakete. Vsega skupaj je danes že 10.000 tovarn popolnoma usposobljenili, da v primeru potrebe izdelujejo in dobavljajo vse za armado. »Propadajoča Evropa« Težje je seveda izvežbati za vojno človeka, zlasti v anglosaških deželah, kjer je jjudem antipatija do obvezne vojaške službe prirojena. V Združenih državah SA je do nedavna prevladovala miselnost, da naj se Amerika nič ne vtika v spore »propadajoče« Evrope, danes pa je dru gače. Toda od protinemškega razpoloženja do iz-vežbanja vsega naroda v pravem vojnem duhu je še velik korak. Zaenkrat mladina dere v vojaške šole, v akademijo za častnike kopne vojske v VVestpointu in v mornariško kadetnico v Anapolisu, kjer je danes trikrat toliko gojencev kot pred dvemi leti. V vseh ameriških univerzah so tečaji za letalske pilote in v armado 6e priglaša toliko prostovoljcev, kakor leta 1917. Kaj se more iz tega roditi? Če pomislimo še to, da so začele Združene države SA Nemčijo stiskati na gospodarskem polju, da čim dalje težje diha, potem bo neizogibno, da se bo skušaia osvoboditi tega železnega objema. Upajmo, da bodo državniki sveta vendarle uvideli, da njihova sedanja politika — pa naj bo tega kriv kdor koli — ne more privesti drugam, kakor do pogube vsega človeštva. Ogromen ameriški obalni top, ki nese 60 km daleč »Prišel je čas, ko naj tudi drugi pokažejo, da so za mir« Iz velikega govora angleškega predsednika vlade Chamberlaina Govor, ki ga je imel angleški ministrski predsednik Chamberlain v soboto zvečer, je bil mišljen kot angleški doprinos velikemu diplomatičnemu razčiščevanju med obema taboroma velesil o trenutnem položaju v Evropi. V četrtek je govoril francoski zunanji minister Bonnet, sinoči je — kot poročamo na drugem mestu — govoril nemški kancler Hitler. V par dneh moramo pričakovati izjavo italijanske vlade. Velesile bodo 6 tem zavzele vsaka svojo načelno postojanko in razgovori med njimi ee bodo lahko začeli. Chamberlainov govor spada po vsebini in po globokem človečanskem duhu, ki ga preveva, v vrsto državniških govorov, ki jih bo utrujeno človeštvo vedno s hvaležnostjo bralo, ker mu prinašajo tolažbo, da največja državo na svetu neomajno stoji na stališču, da so duhovne vrednote ono., kar napravi življenje vredno, da ga živimo in da je treba za obrambo teh duhovnih vrednot doprinesti tudi največje žrtve. Neville Chamberlain je uvodno odgovarjal na razne kritike ki «e v Angliji sami oglašajo proti njegovi zunanji politiki. Očitajo mu njegovo — kot pravijo — poniževalno pot v Nemčijo, očitajo mu slabost na monakovski konfercnci, očitajo mu tudi njegov obisk v Rimu. Svojim kritikom je odgovoril, da jim ne za-merja, kajti oni govorijo, ne da bi imeli na razpolago znanje, ki ga imajo člani vlade. Njemu pa, da ni žal, ne,daješelvMonakovo,ne, da je obiskal italijansko vlado v Rimu. Z osebnimi stiki je na ta način odvrnil morda največjo katastrofo v človeški zgodovini. Kritizirati je lahko, posebno za one, ki ne nosijo nobene odgovornosti. On pa, da ima pTed angleškim imperijem odgovornost za svoje dejanje. Vojna bi bila, če bi bila izbruhnila, tako strašna po svojih učinkih, strašna za vse, za one, ki v njej sodelujejo, kakor tudi za tiste, ki stoje ob strani, da je treba storiti vse, da se odvrne, dokler ne bomo imeli drugih sredstev na razpolago, da se prepreči. Nato je Chamberlain razodel nekaj, kar je napravilo najgloblji vtis na poslušalce in bo imelo silen odmev po vsem svetu. »Grom še dalje,« je menil Chamberlain, »in izjavljam, da je bilo v pre- franc«5- i A'' fjflDV/AV IS.- Honolul« ^JOHNSTON U ^PAIMVRA ■fcCANTON I. ,'SAMOA I »if- * KOSE t. I I Iflo_.to Tihomorske utrdbe Združe nih držav Severne Amerike teklem septembru mogoče odvrniti vojno le za to, ker sem nekoliko prej 1. 1937 izmenjal osebna pisma z Mussolinijem in je angleška vlada z Italijo sklenila sredozemski sporazum. Brez izboljšanja odnošajev med Anglijo in Italijo bi nikdar no bil mogel pridobiti Mussolinija za to, da bi bil lani v septembru posredoval pri Hitlerju. Ne verjamem, da bi bili brez Mussolinijevega sodelovanja takrat rešili mir in preprečili izbruh vojne.« Chamberlain je na to govoril o svojem obisku v Rimu, ki je bil v Angliji predmet krivičnih kritik. »Sprejem, ki sem ga doživel v Italiji od strani italijanskega naroda, je najveličastnejše, kar sem v svojem življenju doživel,« je nadaljeval Chamberlain in pristavil, da čeprav v Rimu niso podpisovali novih pogodb, so vendar le imeli priložnost, da spoznajo drug drugega naziranje in da so šli narazen večji prijatelji, kot so bili pred obiskom. Storimo vse, kar je v naših močeh, da negujemo prijateljstvo med narodi, prijateljstvo narodov do narodov. Glejmo drug v drugem človekoljubna bitja, s katerimi smo pripravljani razgovarjati se, ki ri delitvi kolonij v preteklem stoletju prišla nekoliko proimno, ker so vse boljše stvari že odnesli Angleži, Francozi in Holandci. Zato je pričakovali, da bo šla nemška zahteva mogoče tudi' v tej smeri, da se kolonije na novo razdele. To_ ni , v dobi,- ko .veliki jiarodi zopet med seboj delijo švct uifc čudnega* Tej nemški zahtevi.se je pridružila ludi'Poljska,' ki" pa delno načenja kolonialno'vprašan.jč' tudi kot pre-tižno vprašanje, s'a.| se 'smatra za veleisilo. To ji tudi gro. z ozirom Jia vedno Veiliu. levilo prebivalstva. V glavnem pa temelje Poljaki svoje težnje v tem, da imajo ogromen naravni prirastek prebiv., katerega m mogoče zaposlili na Poljskem drugače kot z industrializacijo, za kar so jia zopet potrebne surovine v kolonijah. Ta teza ima marsikaj v sebi in je posnetek dela onih držav, ki so si svoj veliki presežek naravnega prirastka prebivalstva izbrale kar nnravnoslno pol: jemljejo si 7. orožjem vse, kar smatrajo, da jim je potrebno. Če doseže Nemčija, potein bo prišla na vrsto tudi Poljska. Naše delniške družbe v letu 1938 V lanskem letu je bilo v naši državi osnova-nih 59 delniških družb (1937 47) z glavnico 1.064 4 (130.025) milij. din. Od skupnega zneska odpade na aporte 446.2 milij. Nadalje je povečalo svojo glavnico 37 (29) obstoječih družb za 223.2 (162.2) milij, din, od tega z valorizacijo 75.6 milij. din. Stvarno povečanje glavnice znaša 147.6 milij. Zmanjšalo pa jc svojo glavnico 30 družb za 96.8 milij. din. Skupno je bila delniška glavnica naših družb povečana za 669 milij. din ali za 9% obstoječega stanja. Velika povečanje je pripisovati predvsem državi, ki je ustanovila dve družbi z glavnico 820 milij. din. Po posameznih strokah je kapital naslednji v začetku leta 1938: tekstilna 282.1, prirastek 1938 85.5 milij., rudarstvo in topilništvo 796.1 in prirastek 20.2 milij. in 211.5 milij. din. Strojna industrija 234.5 in zmanjšanje za 0.8 milij., elektrotehnična industrija 705.1 milij. in zmanjšanje 12.5 milij. din, lesna industrija 328.5 milij., industrija hranil 393.7, denarni zavodi 2.482.0 milij., slednje tri industrije po stanju na koncu lela 1938. Posvetovalni odbor za kmetijstvo Belgrad, 30. jan. A A. Na osnovi zakona o ureditvi kmetijskega ministrstva je kmet. minister podpisal .praviliuJi,,9,,ses^vi delu valovnega, posvetovalnega odbora za kmetijska proučevanja in organov tega odbora. Vrhovni posvetovalni odbor je bil ustanovljen zatrt,'da' odreja fcmefnieife. proučevanj in propagande ter zaradi določitve načina strokovnega dela ustanov, ki spadajo v resor kmet. ministrstva. Kot pomožni organi tega odbora bodo osnovani pri kmet. oglednih in kontrolnih postajah posvetovalni delovni odbori in strokovne komisije. Vrhovni posvetovalni odbor ima nalogo, dajati ministru mnenja ter predlagati predloge o smernicah strokovnega dela vse kmet. oglednih ustanov ter da izdela večletni in enoletne načrte za delo pri proučevanju kmetijskih vprašanj in propagandi, dalje da daje mnenja o vseh predloženih poročilih o delu poljedeljskih oglednih ustanov, ter da predlaga izvajanje propagande na osnovi doseženih rezultatov proučevanj in dela kmet. oglednih ustanov potom tiska, predavanj, tečajev, razstav in sodelovanja s polje-j deljskimi in zadružnimi organizacijami. V vrhovni Angleški in francoski dar; in posojilo češkoslovaški 8 milijonov funtov kot dar, 8 milijonov kot posojilo. — Dobe izplačano še 2 milij. funtov. V petek popoldne je bila podpisana v angleškem ministrstvu pogodba o finančni pomoči. Češkoslovaški. Pogodbo jo podpisal zunanji,. minister llalifax za Anglijo, za Francijo poslanik Cqr-bin in za Češkoslovaško polnomočni minister, dr. Pospišil. Pogodba sestoji iz štirih delov in sicer,: 1. angleško-češkoslovaška pogodba o darilu 4 milijonov ter posojila 6 milijonov; 2. }>ogodha fran-cosko-češkoslovaška o prevzemu 700 milij, frankov po francoski vladi. 3. Angleško-francosko-češkoslovaška |>ogcdha o prevzemu jamstva za 8 milijonov funtov posojila, ki jih daje francoska in angleška vlada ter 5. in 6. pisma dr. Pospišil a ministru Halifaxu ter Bonnetu o načinu uporabe in vračanja posojila. 12 milijonov fnntov od Anglije : Vsa vsota, ki jo Češkoslovaška dobi, oz. jo-je že dobila od Anglije, znaša 12 milij., to-je-1-mi--lijarda 059 milijonov kron: Iz tega je bilo 10 milijonov že nakazanih od Angleške banke v decembru. Od 12 milijonov smatra angleška vlada 4 milijone za darilo, ostalih 8 milij. pa tvori posojilo, ki bo na razpolago v Londonu, kakor hitro bosta angleška in franfcoska vlada to pogodbo potrdili. Nakazilo posoj"ila zavisi od razmer :na londonskem finančnem -trgu v času emisije, ki bo verjetno marca meseca. Ker gre torej ža posojilo angleške vlade, bo posojilo vsaj tako ugodno kakor pri angleških javnih korporačijah. Angleška banka dobi nazaj vseh deset rflilijinov fruntOV, češkoslovaški vladi pa bo' dan na razpolago neizplačan del 2 milij. (276.500.000 kron), kakor hitro bo posojilo v Londonu emitirano. Francoski dar — staro posojilo iz 1. 1932 •<- Francoska vlada soglaša, da bi 6% posojilo v višini 700 milij. francoskih frankov, t j, 547 milijonov 750.000 kron, ki je - bilo Češkoslovaški dano leta 1932 od francoske Vlade-ter leta 1937 podaljšano do L 1942, ne bilo vrnjeno, francoski vla- di, temveč bi ga porabili za emigrantske potrebe pod kontrolo Češ.k«^yMkega;#a.voda ^ begunce , ter francoskega poslaništva v Pragi. Vsota 7(30 milijonov frankov odgovarja okrog 4 milij. angleških fUntOV. -.......*--■ —i:—r.............. Za kaj naj se porabi posojilo Pogoje političnega značaja sta obe vladi postavili le v toliko, v kolikor želita, da se angleško posojilo v prvi vrsti, francosko pa izključno porabi za emigracijo Onih ljudi, ki ne' najdejo; življenjske možnosti v zmanjšani Češkoslovaški, ter za namestitev tistih Čehov ia Slovakov v današnji republiki, ki so imeli 21. maja lani 6voje redno bivališče v kakem delu prve republike ter so po tem dnevu dobili zatočišče v . kakšnem delu današnje republike. Ostanek angleškega posojila pa se lahko porabi za gospodarske - investicije. Vsota 4 milijo ki. .je bila" darovana, pa se mora porabiti samo za emigrantske potrebe. Končna višina darov in posojila Končna vsota daril in- posojil, ki sta jih dali angleška in francoska vlada, znaša približno 16 milijonov funtov. Iz te vsote se smatra za darilo 8 milij. in sicer 4 milij,, jri jih je dala angleška vlada, ter 700 milj. frankov, ki predstavlja francosko posojilo Češkoslovaški. Posojilo v višini 30 mllfj. miiVov, za katero je prosila češkoslovaška vlada v oktobru, z angleške strani ;sploh niso vzeli v pretres. Kino Kode/revo tet. 41-64*** Danes in jutn ob S uri kriminalni vele film Soba 30Q (Franchot Tone) Izgube Čsl. kmetjistva in industrije Državni statistični urad v Pragi je objavil podatke o gospodarstvu Češkoslovaške v liovih mejah. Ker so ti pooatki zaniriiivi tudi za nas, jih v nasledfljem izvlečku objavljamo: Primerjavi! pri kmetijstvu kaže, da so Izgtibe na površini večinoma nekoliko višjte kot izgube na pridelku, ker je bilo" kmetijstvo v odstopljenem ozemlju manj intenzivno kot v preostalem ozemlju. Na Slovaškem pa je razmerje prav nasprotno, kar kaže, da je morala Slovaška odsfofiHi one predele, kjer je bilo kmetijstvo na višHu. Slika za posamezne kulture je naslednja za leto 1938 (številke v oklepajih pomenijo prejšnje ozerfi-1 je, vse številke se nanašajo na historične deželfe: Češko, Moravsko in Slezijo): pšenica 372 (485); tis. ha, rž 495 (765), ječmen '257' (368), oves 961 (509), koruza ^^rttailjffjaft '(Sfcrtlfe. T?ai pridelek v tis. met. stotov 1938Vpšenica '8.5® (10.906),' rž 10.203 (15.Š8&),' j'e?itien 6.023 £312)? oves 7.(574 (11.598). koruza 205 (330)' in detelja 19.902 (30.193). Za Slovaško so številke naslednje'! pšenica 211 (375) tis. ha, rž 157 (215), ječrnen 205 (287), oves 140 (165), koruza 41 (115) in detelji! 135 (191) tis. ha, pridelek: pšenica '3.669 (6.734); rž 2.402 (3.296), ječmen 3.333 (4.843), oves 1.642 (2.029), koruza 863 (2.560), detelja 6.680 (9.209) tis. met stotov. V živinoreji se poznajo večje izgube pri po-' vedih kol pri prašičih. To velja za historične dežele, dočim je v karpatslu'RusijiTrr"hT Slovaškeifi bilo več izgub pri prašičih kot pri govedih. Poleg tega je vpoštevalL.št-dejstvo, .da.je. Qs.tiilo_. nqsi Češkoslovaški več plemenskih svinj kot ostalih prašičev, ker je prej dobavljal sedaj preostali diel največ plemenske, -in rejne živine. Od sadnega, drevja in pridelka je izgubljenih 28% in bo pri- V strukturi zunanje trgovine so nastopile znatne izpremembe: največ uvoza tvorijo surovine kot prej, nadalje razni fabrikati kovinske in ke-niičnfe industrije, zaenkrat pa še malo premoga in rud. Zlasti mora sedaj Češkoslovaška uvažati mnogo premoga. Izvoz kaže, da je češkoslovaška še vedno velika industrijska država, ki izvaža znatne množine svojih izdelkov. . Kmetijske industrije. . Izgube v kmetijski industriji so razvidne v naslednjih odstotkih od prejšnjega števila obratov, od prejšnje kapacitete in od prejšnje produkcije: sladkorne tvornice 16% produkcije, slad 15.0% vseh obratov, 17.4% "kapacitete in 17.1% produkcije, pivo 32.1, 30.7 in 27.0%, špirit 20.4, 3tr.3 in 33.1%,' SfcrdB 8.6; . !%{£ 18356, lan 'efe.9%, 68,Ž in 72.8%. Ker kapa-. cifeta"' tvorhlč večinoma ni bila izkoriščana,' morejo tvornice v novi Češkoslovaški želo povetiafi svojo izdelavo, kar bo nadomestilo vse izgube. Zaposlenost. Tudi na drugih poljih gospodarskega udejstvo-vanja 6e objavlja vedno več številk, iz katerih je razviden novi gospodarski položaj. Objavljena je statistika .zaposlenih, vendar primerjava ni mogoča, ker niso še preračunani prejšnji podatki na novo Ozemlje, preračunani pa so že podatki za ».število nezaposlenih. Bilo ja zaposlenih in nezaposlenih v tisočih;-1 ■• ■'■ ■■ ........zaposlenih nezaposlenih 1938. 1937 1938 oktober i 1.420 67 77 november 1.522 104 104 december 1.482 230 142 Danes premiera Ob 16., 19., in 21. uri Shirley Temple: OtroK iz predmestja gggl posvetovalni odbor pridejo kot člani pomočnik ministrstva za kmetjstvo ter načelniki oddelkov pod katere spadajo kmet. ogledne ustanove, profesorji kmet. in šumarske fakultete v Zagrebu in Ze-munu, katere imenuje minister, referenti za kmet. predsedniki strokovnih komisij, največ trije predstavniki kmetijskih zbornic in organizacij, katere imenuje minister ter 3 priznani kmetijski strokovnjaki. Kot izredni člani pridejo v poštev strokovnjaki za sodelovanje glede posebnih vprašanj, če bo zato potreba in če to predlaga sam vrhovni posvetovalni odbor, članstvo rednih članov traja tri leta, izredno pa samo za časa trajanja potrebe. Svet se sestane najmanj enkrat letno, po potrebi pa večkrat. Redna letna seja se vrši po končanem delu strokovnih komisij na izdelavi predloga o načrtu dela za prihodnje kmetijsko leto in ureditvi poročila o delil za minulo leto, najpozneje pa do 15. julija. Vsaka kmet. ogledna ustanova se mora pri svojem oglednem in propagandnem delu držati predpisanega načrta dela ter skrbeti za to, da ga popolnoma v toku kmetijskega leta izvrši. Pri vsaki kmet. ogledni ustanovi se ustanovi delovni odbor z nalogo, da stavlja predloge o proučevanjih, ki spadajo pod delokrog dotičnih ustanov. Delovni odbori so dolžni poročati o svojem delu in doseženih rezultatih posvetovalnemu odboru ter stavljati predloge na osnovi izvršenih proučevanj. Pred povišanjem blagovnih železniških tarll? Iz Belgrada poroča angencija »Jugoslovanski kurir«, da se proučuje v glavnem ravnateljstvu državnih železnic vprašanje povečanja dohodkov državnih železnic, ker bo proračun izdatkov prometnega ministrstva povečan za 280 milij. din. V lo svrho je izdelan predlog za povišanje železniških blagovnih tarii za okoli 5—10%. Nova organizacija cementne industrije. V splitu je bil la teden sestanek zastopnikov dal-uatinske cementne industrije, na katerem je bilo • klen.jeno osnovali novo družbo za ureditev nagega izvoza cementa. Nova družba bi se imenovala Jugoslovanska cement izvozna d. d., ki hi bila skupni prodajni urad tvornic cementa. To je poleg skupne prodajne organizacije za državo v družbi »Cement d. d.« v Belgradu druga organizacija cementne industrije v državi in je tako doseženo Sodelovanje i v notranjem konzuinu ter v izvozu. delek sadja in medu zadostoval tudi v novih mejah za potrebe države. V hmeljarstvu je ostalo od 11.540. ha še 4.Q27 ha, pji^elek je, tu znašal,-luni 93.325 met. stotov (v:-vsej državi 243.297 st.);v Znatne so izgube v vinarstvu: 60% vseh vi'no»r -gradov in 56% vsega . donosa. .Na Slovaškem je izgubljenih 42.5% vseh vinogradov, na Moravskem 08%, v karpatski Rusiji" p&'Tž"7i:6% površine vself1 vinogradov. Pridelek v novih mejah je ceniti na 240.339 lil, v starih mejah je znašal 545204 hI. Medu bo imela Češkoslovaška še vedno dovolj, ker se je število panjev zmanjšalo samo za .32,1%; število avtomobilov je ceniti v novi Češko-: slovaški na -94.000 voz, dočim jih jo bilo prej 134.000.- -■-.-■ -. ,-<-?, Zunanja trgovina nove ',[ češkoslovaške Zadnja statistika češkoslovaške zunanje trgovine je bila objavljena za avgust 1938. Tedaj je znašal uvoz 790.2 milij. kron, izvoz 965.6 milij, kron. Sedaj so zopet objavljeni podatki za Čuško. zunanjo trgovino v zadnjem četrtletju 1938 (torej, za oktober, november in deceijiber). V svrho primerjave navajamo še podatke za odgovarjajoče.-! mesece 1937, da se vidi razlika od tedaj do danes, (vse v milij. kron): (Jvoz Izvoz 1937 1938 1937 1938''/ oktober 959.4 113.6 1.125.5 213;8 november 985.4 515.6 1.046.6 657.1"' december 1.072.4 870 6 1.200.0 851.05 Iz tega pregleda se vidi, da je padla češko-, slovaška zunanja trgovina v kritičnem mesecu ok-, tobru na minimum, vsega skupaj je znašal promet.. 337.4 milij. kron, že v novembru se je zunanja trgovina znatno popravila in je v decembru dosegla skorai normalno stanje, če vpoštevamo velike teritorljalne izgube Od decembra 1937 na 1938 je zaradi odstopov ozemlja število zaposlenih padlo za 924.000 (novembra za 1.082.000 in oktobra za 1,211.000 oseb). '— Gospodarski svet. - Ministrski svet je imenoval za predsednika gospodarskega sveta dr. Františka Hodača, prof. tehn. visoke šole v Pragi, za podpredsednika pa inž. Jana Dvoračka, • glavnega ravnatelja Živno-stehske banke, Antona Mederla, glav, ravnatelja Ljudske banke v Ružomberku, Viktorja Stoupala, predsednika češke 6ekcije moravskega deželno-kulturnega sveta in Vazila Thegze, ra-vn. drž. gozdov v Butšino (kar, Rusija). Vinski sejem v Ljutomeru Vinarska podružnica v Ljutomeru priredi dne 28. februarja 1939 vinski sejem in razstavo vin v dvorani g. Zavratnika v Ljutomeru. Tudi letošnji vinski sejem bo v običajnem obsegu kot prejšnja letaj-Kaže, da bo dobro založen z dobrimi sortnimi in mešanimi vini, ki bodo en dan pred razstavo ocenjena. — Vabimo vse vinogradnike iz Ljutomerskega, gornjeradgonskega in štrigovskega okoliša, da razstavijo svoje vino. Vsi, ki bodo vino razstavili, naj to prijavijo do 23. februarja vzorce pa pošljejo do 26. februarja t. 1. od vsake vrste po tri buteljke. Prijave in vzorce sprejema pisarna občino Ljutomer. Vabimo tudi kupce in vse interesente, da se osebno prepričajo na vinskem sejmu o dobri kakovosti našega vina. Začetek bo ob 9., zaključek pa ob 20. ♦ . Prva belgrajska bančna bilanca. Diskontna trgovska banka v Belgradu izkazuje za 1988 v primeri i. letom 1937 pri glavnici io milijonov din zmanjšanje hranilnih vlog od 1.9 na 0.9 milij, din, bilančne-vsote od-16.16 na 15.8 milij. din.'Čisti dobiček pa je narastel od 0.565 na 0.878 milij. din. Borze ' 1 ' Dne 30. januajrji 1939, Angleški funt 238 oz. 258 Nemški čeki 13.80 Oenar V zasebnem klinngu je ostal angleški funt neizpremenjen na 236.10—239 90. Tudi rieriiški čeki so optali neizpremenjeni: v Ljubljani 13-80 denar, v Zagrebu in Belgradu 13.70 .do 13,90, nadalje »o beležili v Zagrebu za termine: za sredo marca 13.585—13.785, za konec marca 13.56—13.76 Grški boni »o beležili v Zagrebu 36.765 do 37.476, v Belgradu 37 denar. Devizni promet je znašal v Zagrebu 7,584.653, v Belgradu 11,665.000 din. V efektih izkazuje Belgrad prometa 2,436 000 din. Ljubljana — Tečaji s p rimo m. gold. • i 4 » "2357.-2395— 1769.62—1787.38 742.25— 754.25 995.-1005— 205 62— 208.82 , 4378.-4438— 115.90— 118.20 150.75— 152.25 231 45— 234.55 Amsterdam 100 hol. Berlin 100 mark Bruselj 100 belg . • Curih 100 frankov > London 1 funt . . . Newyork '100 dolarjev Pariz 100 .frankov . t Praga 100 kron , t Trst 100 lir . . , . Curih. Belgrad 10, Pariz 22.7075, London 20.72, Newyork 443, Bruselj 74.90, Milan 23.30, Amsterdam 237.55, Berlin 177.85, Stockholm 106.70, Oslo 104.12, Kopenhagen 92.50, Praga 15.15, Varšava 83.75, Budimpešta 87, Atene 3.775, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.40, Helsingfors 9.14. Vrednostni papirji Vojna škoda v Ljubljani 473 —475 v Zagrebu 472 —475 v Belgradu 472.75—473.25 Ljubljana. Drž. papirji: 7% investicijsko posojilo 99—100, agrarji 62—63, vojna škoida promptna 473—475, begluške obveznice 91—92. dalm. agrarji 89.25—89.75, 8% Blerovo posojilo 98—99, 7% Blerovo posojilo 92—93, 7% posojilo Drž. hip. banke 99—100, 7% stab. posojilo 97.50 do 98.50. — Delnice: Narodna banka 7700 do 7800, Trboveljska 182—192. Zagreb. Drž papirji: 7% invest. posojilo 99.50—100.50, agrarji 60—62, vojna škoda promptna 472—475, begluške obveznice 89.75—90.50 (90), dalm. agrarji 89.25—89 50 (89 25, 89), 4% severni agrarji 60 denar, 7% BlerovO posojilo 92 denar, 7% posojilo Drž hip banke 98 denar, 7% stab. posojilo 97 denar. — Delnice: Narodna banka 7600-7900, Trboveljska 185-186 (185), Gutmann 44—40, Osj. sladk. tov 60 —75, Osješka livarna 175 blago, Jadranska plovba 320 denar. Belgrad. Drž. papirji: 7% invest. posojilo 100 denar, agrarji 60.50—62, vojna škoda promptna 472.74-473.25 (473.50), za konec marea (472), begluške obveznice 89.75—90.25 (90), dalm. agrarji 89.50—89.75 (89, 75), 4 % 6ev. agrarji 59.25 denar,' 8% Blerovo posojilo (99), 7% Blerovo posoji-10: 91.50—92 25 (92). — Delnice: Narodna bam ka 7725—7800 (7750), Priv. agrarna banka 230 denar (230), ' ■ — 5 ..-■--...... Žitni trg Novi Sad. Pšenica bač., srem., slav., ban. 150—152. — Ječmen bač., srem., 64—65 kg, 150 do 152.50. — Koruza bač., parit Vršac, Indjija 99—101, bač., parit. Vršac, Indjija, sušena 112 do 113. — Moka bač., ban. 242.50—252.50, 222.5 do 232.5, 202.5-212.5. 182.5-192.5, 152.5-162.5, 120 do 125, 112.50-115, srem., slav. 237.5-247.5, 217.5 do 227.5, 197.5-207.5, 187.5-197.5, 147.5—157.5, 120—125, 112.5—115. —r Tendenca neizpremenjena. Promet srednji. Živinski sejmi Živinski sejem v Lendavi, dne 25. januarja. Po prenehanju slinavke v lendavskem okraju je bil dne 25. jan; t. 1. zopet živinski sejem, ki je bil pa slabo obiskan. Dogon: 191 kosov goveje živine, prodanih le 27 kosov. Cene: Bili 4—5 din, telice 3.50—4 din in krave 2—2.50 din za 1 kg žive teže. Živinski sejem o Sodražici (okraj Kočevje), dne 23. januarja 1939. Dogon: 59 krav, 13 volov, 15 telet in- 1-2 prašičev. Kupčij je bilo sklenjenih prav malo. Cene: Voli 4—5 din, telice 4.50—5 din, teleta 5.50—7 din in krave 3.50—4.50 din za 1 kg žive teže. Prašički za rejo 135 do 160 din za glavo. Cene živine in kmetijskih pridelkov v Črnomlju, dne 2S. januarja 1939. Voli I. vrste 5—5.0, II. vrste 4.50—5. III. vrste 3.25—3.50; telice I. vrste 5^-5.50, II. vrste 4—4.50; krave I. vrste 5- din,-II. _vrste 4—4.75, III. vrste 3; teleta I. vrste 6, II. vrste 4—5 din; prašiči špeharji 7.25—8 din, pršutarji 7 din za 1 kg' žive teže. — Goveje meso I. vrste 10, II. vrste 8 din, svinjina 14 din, svinjska mast 18 din, čisti med 16 din, goveje kože 8 do 9 din, svinjske surove kože 12 din za 1 kg. -r- Pšenica 180 din, ječmen 170 din, rž 180, oves 175—180, koruza 150, fižol 250—300, krompir 90 do 100, seno 100, slama 70—90, pšenična moka 350—400, koruzna moka 250 din za 100 kg. — Navadno mešano vino pri yinogradnikih din 4 do 4.50 za 1, finejše sortirano vino pri vinogradnikih din 5—5.50 za 1, mleko 2 din za liter.' Cene živine iz kmetijskih pridelkov v Krškem, dne 28. jan. 1939. Voli I. vrste 6 din, II. vrste do 5.50, III. vrste 5; telice I. vrste din 5, II. vrste do 4; krave I. vrste 3.50—4.50, II. vrste do 4, III. vrste do 3 din-, teleta I. vrste do 7, II. vrste do 6 din, prašiči špeharji do 10 din, prašiči pršutarji do 8 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste 12, II. vrste 10, III. vrste 8 din; svihjina 12r—16 din, slanina 16—17, svinjska mast 16—20, čisti med 16—20 din, neoprana volna 16 din, oprana volna 20—30 din, goveje surove kože 8 do 12, telečje surove kože 8—14 din, svinjske surove kože 4—7 din za 1 kg. — Pšenica 150—200, ječmen 125—175 din, rž 150—200, oves 125—225. koruza 100—150, fižol 150—300, krompir 60—75, seno 50—100. slama 25, jabolka I. vrste 400 din, II. vrste 300, III. vrste 200 din, pšeni«na moka 250—350, koruzna moka 150—250, za 100 kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 3.50 do 4 din za 1, finejše sortirano vino pri vinogradnikih 5 din za 1. Filmska utnetnina velikega moj-dra relišerja J0UEI DlllfVKRft. ki je bila na Biennali v Benetkah nagrajena s prvo Musolinijevo nagrado! PREOSIBVE ob 18, 19. In 21. uri Ilnmnn, knkrSnlb se n« tisoče dngnjn v vunkdnnjcm žlvbenju, prikazan r. vso kruto vednostjo £Mj«nJn, brc* kiCa, nrer. hnnulnostl — zalo panrnva n motni na Film francoskih n»eT.dnlkov:: Mar'« -Bili, Harrf Baur, Kalmiv Ptsrrs Sis.ishsr, Plsrrs S cfssri B!!!.t„ FrsKss ss SSi" (Un carnet d« bal) Njen prvi ples KINO UNION - Tel. 22-21 DANES PREMIERA 2ens, ki Je hotel« oživiti svojo preteklost' Je konfno doiiveln mzoPnrnnJi- za rn7.o cjirunjem, vse nlene nnde «o-n'Rtale nrn^ne Ibu.lje Film, ki en morn videti vsnk knl-tnrnl člnveR! Nnjlep4l film - nmetnlna, m vnni no oefaln neizbrisno v spominu Stanovanjsko stisko rešujemo g Ljubljani ftooSTM7 Število ' nn pridobljenih stanovanj: zgornja črta samska stanovanja in stanovanja Ljubljana, 30. januarja. Tudi pred vojno je poznala Ljubljana stanovanjsko stisko, sicer seveda ne v takem obsegu, kakor je katastrofalno nastopila v prvih povojnih letih, vendar pa so bila delavska stanovanja po večini podobna beraškim brlogom in le malokateri delavec si je mogel privoščiti čedno dvosobno stanovanje, kar je danes v Ljubljani že prvi pogoj za najbolj skromno družinico. Ce pogledamo dandanes po starih 6tavbah, ki imajo na zunaj sem in tja celo bahavo fasado baročnosti in rokokoja ter 60 nekatere celo zaščitene pred predelavo, pa jih primerjamo z notranjščino, potem bi bilo res najbolj umestno, da se vse te hiše izpraznijo in zavarujejo pred razpadanjem s kakšnim konzerviranjem, toda ostanejo naj kot umetniški spomeniki stare Ljubljane, ne bodo pa te hiše dolgo časa mogle ostati kot hiše za stanovanja, razen če bodo temeljito predelane. Pred 150 leti je bila v Ljubljani samo ena kopalnica Razvoj časa gre svojo pot in potrebe vsega prebivalstva, pa tudi zadnjega pisarčka v kakšni trgovini in zadnjega cestnega pometača naraščajo. Včasih je bila morda glavna želja ljubljanskih prebivalcev, da se v predpustni dobi dobro najedo flancatov, krofov in bobov ter da se naplešejo, danes pa sleherni skrbi, da si omogoči čedno in snažno, zlasti svetlo stanovanje. Ne samo potrebe ubožnih, temveč tudi potrebe premožnih so se nekoliko povečale. Pred 150 leti je imela v Gosposki ulici samo ena plemiška hiša kopalnico, namreč Auerspegova palača »Knežji dvorec«, tam, kjer se sedaj dviga ponosna in še lepša palača vseučiliške knjižnice, delo mojstra Plečnika. Ni dognano, Če je imela kopalnico tudi druga Auerspegova palača pri Križankah, kjer so sedaj mestni uradi, in prav tako to ni dognano za tretjo arhitektonsko umetnino, namreč za sedanjo hišo v Gosposki ulici 3, last trgovca Preloga. In vendar je bila Gosposka ulica, kar že ime samo pove, nekoč osrednje zbirališče najvišje ljubljanske družbe! Kaj si moremo misliti šele o meščanskih hišah na sedanjem Mestnem trgu, na Starem trgu, v Florjanski ulici in kaj šele o hišah v predmestjih, kamor je spadala pred stoletjem večina sedanje Ljubljane. Sedaj ima kopalnico vsaka četrta družina Že pred štirimi leti smo poročali, da ima sedaj že sleherno deseto ljubljansko stanovanje svojo lastno kopalnico, kar pa je novejših stanovanj z vsaj dvema sobama, pa skoraj prav vsa. Napredek Ljubljane se je stopnjeval in že sedaj moremo trditi, čeprav točne številke niso še znane, da ima vsako četrto ljubljansko stanovanje že lastno kopalnico, kar je sicer lep napredek, nismo pa še na višini evropskih mest Sicer pa tudi velika moderna ameriška mesta redko kdaj dosežejo tak odstotek, ker je pri tem treba šteti ne samo bogatih osrčij mest, temveč tudi zanemarjena predmestja, kakršnih v Ljubljani ni. Moremo pa Ljubljančani v začetku leta 1939 ugotoviti sijajen napredek naše stanovanjske kulture in dobro reševanje vpra- 1 pomeni število vseh stanovanj, spodnje črte pa i 1, 2, 3, 4, 5 in'več sobami. Sanja, kdaj se bomo končno rešili iz moreče stanovanjske stiske. " Razmere med vojno Med svetovno vojno, to je dobre štiri in pol leta, je gradbeno delo v Ljubljani'sploh počivalo. V Ljubljanici je zastalo vse delo, kar korajžen je bil moški, ki je popravil ■ kakšno drvarnico ali našel pol vreče cementa v zakotni trgovini ter zakrpal prag ali stopnice. Gradbeni urad na magistratu, ni imel -ne tehnikov, ne uradnikov in ne sredstev, da bi mogel' kaj ukreniti. > Iz Trsta, z Goriške, s Krasa in ■ Istre pa < so že med vojno prihajale velike množice beguncev, ki so naglo zasedle vsa prosta stanovanja. V Ljubljani se je naselilo, toliko vojaških in drugih uradov, ki so tudi zavzeli mnogo lepih prostorov, da je bila stiska za stanovanja na mah neizmerna. Nihče pa ni hotel med vojno zidati, češ, med vojno je zidava draga, denar, pa prepoceni, po vojni se bo denar popravil in bomo potem zidali s temi tisoči kron, ki smo si jih med vojno zaslužili. Naivno mnenje vseh, ki so mislili, da bo papirnata avstrijska krona res dobila zopet veljavo nekdanje avstrijske zlate krone! " . .......;•'..... ....... •'• Po prevratu tudi sprva nihče ni hotel zidati, čeprav so bila stanovanja iskana. Ljudstvo- je bilo obubožano in • ne- bi zmoglo amortizacijskih najemnin. Prvi,, ki se je odločil, da vsaj nekoliko poveča 6vojo hišo, čeprav v poslovne namene, je bil leta 1919 g. Adamič, trgovec z vrvarskimi izdelki na Sv. Petra ce6ti. Ta hiša, ki bi zaslužila, da bi jo spravili v muzej, je sedaj že podrta, namesto nje pa je bila pred nekaj leiti postavljena moderna trgovska zgradba. Odpravljena stanovanjska zaščita Za to prvo lastovko so sledile druge. Manjkalo pa je predvsem uradniških in delavskih stanovanj. Celo na shodu hišnih posestnikov smo slišali svarilo, naj hišni posestniki ne zidajo preveč, ker bodo cene stanovanjem tako in tako narastle, takoj, !ko bo odpravljena stanovanjska zaščita. Stanovanjska zaščita je res padla in zlobna intriga je hotela to dejanje podtakniti skupini dr. Korošca, bivši SLS. Izkazalo pa se jo dokumentarično, da je stanovanjsko zaščito odpravil pokojni dr. Basari-ček, član Radičeve stranke, to je sedanjega giba-nja dr. Mačka, ki so ga lani socialisti s tako vnemo volili. Takratna operacija je bolela, stanovanja so se res podražila, delavci in srednji stan, ki so imeli boljša stanovanja, so morali v brloge. Naenkrat se je izkazalo, da imamo v Ljubljani preveč stanovanj, toda samo za bogate. Če si imel denar,' si mogel najeti tudi stanovanje z desetimi sobami, če si imel pa pičle- dohodke, pa le stanovanje, v katerem sta; bili združeni kuhinja in spalnica za vso, pogosto številno družino, včasih pa tudi samo sobico s štedilnikom ali kletno stanovanje. Samopomoč Uradniški stan si je hotel pomagati sam. Pričel je graditi lastne hišice, po večini na obroke, na odplačila težkih posojil. Tako so nastale po zaslugi srednjega stanu lepe kolonije, predvsem za Bežigradom, kjer nastaja bodoče središče Ljubljane, na svežem in sončnem posavskem ozemlju. Prav srednji stan je pokazal Ljubljani pot proti Savi. Pomnožile so se naselbine na Viču, kjer so okrepile Rožno dolino, katero je ustanovil dr. Janez Ev. Krek, povečale so se kolonije v Mostah. Pa tudi osredje mesta so zazidali bolj premožni podjetniki. Pokojninski zavod je vložil ogromne milijone v stanovanjsko gradbeno'akcijo. Čeprav niso vsi prostori Pokojninskega zavoda namenjeni stanovanjem, vendar je Pokojninski zavod s tem razbretnenil mnoge zasebne hiše ter poživil gradbeno akcijo. Tu smo videli požrtvovalno delo že-lezničarskega fonda, ki. je zgradil lepo vrsto hiš za Bežigradom. Mestna občina je v prejšnjih dobah gradila velike stanovanjske kasarne, kakor veliko rdečo hišo, hišo na Jegličevi. cesti in hišo ob Janežičevi ulici. Še vedno pia ni bilo rešeno vprašanje delavskih stanovanj. Za uradnike in zasebni stan se je stanovanjska kriza kolikor toliko ugodno reševala, delavec in preprosti nameščenec pa je moral še vedno ostati v skromnih luknjah. Prvi je to uvidel sedanji minister za javne zgradbe dr. Miha Krek, ki je že leta 1926. spoznal potrebo cenenih delavskih stanovanj. Pri tedanji liberalni večini, ki je imela le minimalno potreben smisel za delavski stan, je mogel pri mestnem magistratu doseči le dovoljenje za 200.000 din brezobrestnega posojila, namenjenega za zidanje delavskih stanovanj. To posojilo je dala Mestna hranilnica. Ubogi delavci so s tem malenkostnim denarjem in z lastnimi žulji ustvarili kakor s čudežem naselbino Galje-vico, kjer ima danes streho okoli 250 delavskih in„ nameščenskih družin. Za silo pa so iz tega denarja dobili podporo tudi ubožni ljudje, ki so postavili barake v gramozne jame in v Mestnem logu. Marsikateri špekulant, iti je zidal s tujim denarjem, je v času krize propadel, ti ubogi de-lavei in nameščenci pa so svoja posojila vrnili do zadnje pare. Letna poraba kapitala ra vse vrste zgradb. zgrajenih v Ljubljani v letih 1929—1938. Samostani na Montserratu kjer se odigrava legenda a sv. Gralu, znana iz opere »Parsival«. V teh samostanih je zasedal rdeči parlament, sem se je iz Madrida j>reko Barcelone zatekla tudi vlada rdeče Španije. Po zavzetju Barcelone je tudi to legendarno gorovje v rokah narodne Španije. — Pr1 zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Frani-Josef« grenčice. Gradbena delavnost 1938 Naši diagrami nam kažejo, kako se je stopnjevala gradbena delavnost v Ljubljani, v katerih letih je narastla najbolj in v katerih je zopet padla. Statistika, ki smo jo prejeli od mestnega gradbenega urada, nam ne pove mnogo ter je bolj suhoparna: Tako smo lani dobili v Ljubljani 26 pritličnih, enostanovanjskih hiš. 55 enonad-stropnih, tri dvonadstropna, 12 trinadstropnih, 5 štirinadstropnih, eno petnadstropno in eno šest-nadstropno, skupno torej 103 stanovanjsko hišo. Moramo pa vedeti, da so med temi hišami upoštevane samo one stavbe, za katere je bilo izdano uporabno dovoljenje 1. 1938. Med temi sta tudi palači hotela »Slon* in I. C. Mayerja, nista pa upoštevani palači banke Slavijo in Bat'e. Lani ni Ljubljana na žalost napredovala niti za eno šolsko, tovarniško ali bolniško stavbo. Pridobljena stanovanja Nas najbolj zanima, koliko je Ljubljana lani pridobila stanovanj. Teh je bilo 394. okoli 400 družin ali povprečno 1600 oseb je torej lani pridobilo streho. Zgrajenih je bilo 339 malih in 55 velikih stanovanj. Enosohnih stanovanj je bilo 102. dvo sobnih 205, trisobnih 38, štirisobnih 7, petsohnih 9, šestsohnih 1, samskih stanovanj pa 32. Skupno cenijo, da so nove stanovanjske hiše vredne okoli 33,500.000 din. Zazidana ploskev je znašala 16.837 kvad. metrov, zazidana kubatura pa 201.768 ms. Živahno je bilo tudi delo s stanovanjskimi adaptacijami, bilo je izvršenih 41 adaptacij in 13 prizidav ter 28 prezidav. S tem je bilo pridobljenih 8 enosohnih stanovanj, 5 dvosobnih. 3 trisobna, 1 petsobno in 1 samsko stanovanje. Skupna vrednost teh adaptacij je znašala 1,045.000 din Zazidana ploskev adaptacij znaša 1873 ms in 6415 kub. metrov kuhature. Novih gospodarskih stavb pa je bilo lani dovršenih 15, gospodarskih prizidav 25, gospodarskih prezidav 28. S tem je bilo pridobljeno tudi eno dvosobno stanovanje. Skupna vrednost teh gospodarskih stavb in adaptacij pa znaša 1.603.000 din. Zazidano je bilo s temi gospodarskimi adaptacijami in stavbami .2860 m5 in 14.208 m*. Skupno so bila lani pridobljena 404 nova stanovanja, ki so veljala 36,168.000 din. Če primerjamo te številke z 1. 1937., vidimo, da je število pridobljenih hiš v primeri z napredkom iz 1. 1937. padlo za 63, pridobljenih stanovanj pa je 72 manj. L. 1937. je Ljubljana zazidala v vsa stavbna dela 45,370.000 din, lani pa 36,168.000 din, torej hi nazadovala za 9.201.000 din Ker pa v lansko statistiko nista všteti palači Slavijo in Bat'e, je dejansko Ljubljana lani mnogo napredoval v stavbnem oziru. Ljubljana se dviga, Ljubljana napreduje, v Ljubljani zidamo sebi in svojim potomcem lepšo bodočnost. Montserraf Mnogo ljudstva je čakalo vlaka, ki na6 odpelje z barcelonskega kolodvora. Počasi izginjajo hiše iz pogleda in ko pridemo na prosto, je odprta proti seVero-vzhodu zopet ona dolina, po kateri smo se pripeljali s Francoskega. A današnja vožnja se obrne na zapadno stran. Kmalu dospemo v tovarniško mesto Sabadell, nad katerim moli množica visokih dimnikov v zrak. To je katalonski Manchester. Še par postaj in pred nami stoji razčesano skalovje, ki se razteza na precejšno daljavo. Njegove ohlike so podobne visokim stolpom in vitkim piramidam, strmine se vzdigujejo v terasah ena nad drugo, nad njimi se vzpenjajo zopet novi oddelki z vertikalnimi pečinami, kakor bi jih bila postavila zidarjeva roka. Sploh se opazuje pri vsej gori neka Čudna, zelo interesantna tvorba. Sredi gore je enako Iastovičjemu gnezdu ob skalnatih stenah zgrajeno veliko poslopje cerkev in samostan Montserrat. Beseda Montserrat pomeni toliko kakor napiljena gora; ime je dobila od naravnih formacij, ki so podobne zarezam pile. V Monistrolu izročimo kolodvorskemu vratarju vso nepotrebno prtljago ter sedemo v voz električne železnice-zobače (el ferrocarril de cremallo-ra), ki nas bo potegnila navzgor. Kako zložno se potuje dandanes! Ni treba drugeoa, kakor da pre-sedeš, pa te odpošljejo kamor hočeš. A to ni nobeno potovanje več v pravem pomenu, ampak navadna ekspedicija živega blaga iz enega kraja v drug kraj. To ni več romanje s sragami na obrazu, • Iz knjig?: Josip Lavtilar: Med romanskimi narodi. 1901. z rožnim vencem v roki ali celo z žulji na nogah, to je zabaven izlet, pri katerem počivaš na mehki naslonjači, zrež skozi okno in nastavljaš daljnogled na oči. Cesta se spušča najprej v dolino, katero namaka počasni in kalni Ltobregat, ki ima svoj začetek pod Pirenejami, konec pa v Sredozemskem morju. Železen mosi nas prestavi z levega da desni breg, poleg katerega poganja visoko bičevje iz močvirne zemlje. Na postaji mesteca Monistrol dobimo požirek mlačne limonade, potem pa odrinemo v strmino — bilo je ravno poldne — ter se vozimo še 40 minut dO cerkve. To nad vse zanimivo gorsko železnico so zgradili Španci L 1892, slaveči 400 letnico, odkar je bila najdena Amerika in odkar so šli iz mont-serratskega samostana prvi oznanjevalci krščanske vere med indijanske divjake. Železnica je dolga 7800 m ter se vije med izklesanimi soteskami navkreber (10—15%) Postaje so tri: prva pri kolodvoru Monistrol, druga poleg mesteca Monistrol in tretja pod cerkvijo Montserrat. Vsa vožnja sem in tja (ida y vuelta) stane 4 pesete in 65 centimov; vlak vozi 4 krat na dan gor in dol ter potrebuje eno uro navzgor in eno navzdol. Kdor se prvič pelje po tej poti, ga obide neka groza, kajti nad seboj vidi navpične stene, pod Seboj pa visoke nasipe in prepade, toda počasi ga mine strah, ker se vzpenja stroj brez vsakega sunka naprej. Grozen primer bi bil seveda, ako bi se mehanizem bistveno poškodoval, a tako strašna nesreča je zelo neverjetna. ker so varstvene naprave toliko zanesljive. da se ne zeodi lahko kaka nezgoda, že gosti zobri, ki se vlečejo sredi tira, so popotniku neka tolažba. Vlak. ki je sestavljen iz stroja in dveh voz, namreč ne more zdrčati nazaj, ker bi se sicer ujel in obtičal v močnem zobovju. Pač bi bil rajši korakal po lepi cesti, ki je izpeljana v dolgih serpentinah proti vrhu. Kolikokrat bi bil postal, s* oziral v dolino nazaj in si natančneje ogleda! vso okolico, !sds sa oeihojo ni bile Saša. Spolnila se mi je torej želja, katero sem imel že dalj časa, da obiščem tisto Marijino cerkev, ki velja kot najbolj znamenita v vsej Španiji. Knjižica, katero sem prinesel z Montserrata za spomin s seboj, se začenja z besedami: »Quien no te conoce? y el que, sirjuiera una vez te ha visi-tado, podrA de ti olvidarse? el trono mSs sublime de la Reina de cielos y tirra. Tu, la Madre de Dios, eres la Abogada, de los hombre«, Madona de las batallas, Virgen de las victorias, Perla de Cataluna. Te venera con profundo respeto el pia-doso peregrino, le pronuncia con entusiasmo el turista.* (Kdo te ne pozna? in kdo, ki te je enkrat obiskal, bi te mogel pozabiti? ti visoki prestol kraljice nebes in zemlje. Ti, mati božja, si pomočnica ljudstva, zavetnica v vojskah, devica v zmagah, biser Katalonije. Tebe časti s posebnim spoštovanjem pobožni romar, Tebe slavi z navdušenjem jK>potnik.) Ko! so prihruli v začetku 8. veka Mavri na Špansko, sta skrila barcelonski škof Peter in gotski knez Erigonij Marijino podobo v neko votlino Montserrata, kjer je bila shranjena do 1. 880. Z veliko slovesnostjo so jo hoteli prenesti v bližnje mesto Manresa, toda niso je mogli — tako pripoveduje legenda — spraviti z dosedanjega kraja. O tej čudoviti dogodbi poroča ohranjeni napis z besedami: »Arjui se hizo immdvll la santa Im,igen.< (Tukaj so ni dala premakniti sv. podoba.) Sezidali so torej v montserratskem skalovju najprej manjšo cerkev in poleg nje benediktinski samostan. Sedanje veličastno svetišče pa je bilo zgrajeno ob času opata Garriga od 1560 do 1592. Dolgo je 68, široko 29, visoko 33 metrov. Poleg glavnega se nahaja na obeh straneh ladje dvanajst manjših oltarjev Pred cerkvijo je vplik obzidan prostor, podprt s Četverooglatimi stebri. Po hodnikih sem čital imena svetnikov, ki so prišli na Montserrat počastit preblaženo Dpvico ter tukaj manj ali dalj časa prebivali v celicah (aposentos) Zabeležil sem imena: sv. Izidor, sv. Fulgencij, •v. Bsnito. sv. Milan, sv. Ludovik, sv. Leonard de Porto Mauritio, sv. Frančišek Borgia, sv. Alojzij Goncaga. sv. Florentina in sv. Terezija. A časi, ko je bil Montserrat na vrhuncu sijaja so že davno minili, izginilo je bogastvo, katero je posedala cerkev, skrčiln se je število njenih varu hov — sinov svetega Benedikta. Največjo škodo so napravili Francozi ob času Napoleona 1. Cerke\ je leta 1811 pogorela, sa-mostan je hil razdejan, arhivi )>okončani, le milostna soha Matere božje, katero časte že toliko vekov, je ostala nepoško dovana. Dušno pastirstvo, ki daje mnogo dela, oskr bujejo še dandanes benediktinci, poleg tega imajo še dva druga posla. V samostanu je namreč zavod ki nosi pri vhodu naslov »Missionarii pro terri-transmariniss. V njem se pripravljajo duhovniki kot misionarji za paganske dežele onstran morja Dalje imajo tukaj menihi elovečo šolo (le escola nfa), v kateri poučujejo fantiče v cerkvenem petju Pa ne samo božjepotniku, tudi turistu nudi Montserrat marsikako zanimivost. Že pri cerkvi v višini 713 m imaš lep pogled okoli sebe. Posebne obsežen razgled pa se ti odpre, ako greš 258 ni višje do vrha. Pot pelje skozi divjo sotesko, nn obeh straneh te obdajajo pečine kakor okrnglasti stolpi, oglajeni od vetra in izprani zaradi deževja Kmalu prideš na poševno zeleno ravnino in pre den dospeš na vrh (1241 m), jp pot nekoliko bolj strma. Ves. trud ti poplača krasno obzorje, ki se širi pred očmi. Ob severu stoje pirenejski veli kani, proti severovzhodu se svetli snežnik Mont Ceniš, proti zapadu je raztegnjena aragonska pu ščava, na vzhodni strani pa zreš valovito gričevja in .Sredozemsko morje, v Čigar sredini opaziš pri čistem zraku Balearske otokp. Ko si se odpočil \ restavraciji, kjer ti postrežejo z imenitnim bene diktincem. z dobro kavo in s hladno vodo. sp vračaš vpsel nazaj, gledaš skozi razpokano crorovjF naravnost doli na cerkev ter si misliš: Koliko je stalo truda, predpn so izklesali te skale, da so do bili prostor za stavbo veličastnega svetišča, katero imenujejo Katalonci s ponosom: »La catearai de las montanas« (gorska prestolnica). 2}\o£lkc novice Koledar Torek, 31. januarja: Janez Bosko, spoznavalec; Marcela, vdova. Ta mesec je bil dan dolg od 8 ur 42 minut do 9 ur 38 minut in je zrasel za 56 minut. Sreda, 1. februarja: Ignacij (Ognjeslav), škof m učenec. Novi grobovi + Gospod Ferdinand Jenko, strojevodja v pokoju in posestnik, je v nedeljo v Ljubljani, Aljaževa cesta 17, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo danes ob 4 popoldne na pokopališče v Dravijah. •f Gospod Ignac Pome, inšpektor državne železnice v pokoju, je v nedeljo zvečer odšel v boljše življenje. Pogreb ix> danes ob 2 popoldno. ■f" Gospa Katarina Volkar, posestnica in go-stilničarka v Ljubljani na Poljanski cesti, se je v nedeljo, previdena s sv. zakramenti, preselila v večnost. Pokopali jo bodo danes ob 3 popoldne. -f- V' Ljubljani je umrla g. Itrigita Šolar roj. Bohinc, vdova po železniškem uslužbencu, stanujoča v Japljevi ulici 5. Pogreb bo danes ob 4 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice. •f" V Bršljinu pri Prečni je umrla Kostelic Jožefa, posest, in gostilničarja žena. Velikanske množica jo je spremila na pokopališče v Prečno, kjer so pred dvema mesecema pokopali njeno mater, ki jo je zelo ljubila in skrbela za njo. Bila je daleč naokrog znana kot zelo dobra mati, žena in modra gospodinja ter skrbna gostilničarka. — Zdravja je šla iskat v žen. bolnišnico v Novo mesto. Operaci ja je bila že prepozna in komaj 48 letna je zapustila moža in 4 hčerke. ■f V Ambrusu na Dolenjskem je umrl g. Jože Žnidaršič posestnik, star 41 let. Zapušča ženo in 7 nepreskrbljenih otrok. Bil je vseskozi poštenjak in dober mož, član občinskega odbora, gasilske čete, Apostolstva mož in fantov ter Kmečke zveze. Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožaljel Osebne novice = V Šmihelu pri Novem mestu sta proslavila, v krogu svoje družine petindvajsetletniro vzgled-nega zakonskega življenja gospa Ivana in gospod Oroslav Sadar. — Še na mnoga leta! — Upokojen je poštni inšpektor na pošti Ljubljana I. g. Ivan Pevec. m i»i™ VINO V SQDČKjH GORNJA RADGONA Jeseniški nameščenci so se organizirali Društvo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev je zopet ustanovilo novo postojanko. V nedeljo, dne 29. t. m., je bil na Jesenicah v Krekovem domu ustanovni občni zbor nove podružnice, ki bo povezala v krepko organizirano celoto naše nameščence in nameščenke iz vsega gorenjskega kola. Predsednik pripravljalnega odbora g. Klinar France je ob 10 dopoldne otvoril ustanovni občni zbor, na katerem eo so zbrali številni naši nameščenci in nameščenke. Po njegovih pozdravnih besedah je delegat društvene centrale g. Čošnovar Slavko v daljšem govoru pred številnimi udele-ženri orisal ves dosedanji razvoj društva, njegovo delo in dosežene uspehe. Poudaril je, da veže društvo tesno sodelovanje na istih temeljih s tovari-ško Zvezo združenih delavcev. Točno je opredelil stališče društva napram drugim nameščenskim organizacijam. Po tem govoru in debati so bili soglasno izvoljeni v društveni odbor dr. Zalokar Vinko, Klinar France, Ravnik Ludvik, Peternelj Tončka, Onič Maks in Gasser Albin; v nadzorstvo sta bila izvoljena Klinar Janko in Torkar France. Po volitvah je bil še živahen razgovor o prvih nalogah novega odbora in nove podružnice. Na Jese- JCaj V Belgradu je bila oni dan odprla razstava italijanske knjige. Kakor slišimo, naj bi se razstava italijanske knjige, ki je sedaj v Belgradu, prenesla tudi v Zagreb in Ljubljano. Italijanska književnost je za Slovence stvar, ki se za njo zanimamo. ln bi naš narod tako razstavo v Ljubljani z veseljem pozdravil. Take razstave namreč lahko mnogo doprinesejo k obojestranskemu razumevanju. in spoštovanju, kar je eden glavnih pogojev za prijateljsko sožitje. Kajpada bo prav gotovo isto zanimanje za slovensko knjigo na oni strani meja, zaradi česar bi nujno želeli, da bi se ob tej priliki že vnaprej vse ukrenilo, da bi tudi na oni strani spoznali slovensko knjigo. V ta namen ni dovolj, da je na oni strani vsem, ki se zanjo zanimajo, slovenska knjiga dostopna, marveč bi po načelu recipročnosti, ki sc mu po slovensko pravi tudi »roka roko umiva«•, bilo treba priredili razstavo slovenske knjige vsaj po Goriškem, na Krasu, na Tržaškem in v Istri. Tako bi bilo na obeh straneh ustvarjeno pravilno razpoloženje za obojestranske kulturne vrednote. S tem, v zvezi slišimo, da naj bi se tudi v Ljubljani ustanovilo slovensko-italijonsko društvo, ki naj bi poglabljalo kulturne stike med obema narodoma. Tudi tako društvo bo imelo svoj veliki pomen le, če bo ustanovljeno na načelu obojestranske vzajemne akcije. To si zamišljamo lako, da bi se istočasno tudi v Italiji, na primer kje v Julijski Krajini, ustanovilo drugo društvo, ki naj hi med italijanskimi državljani na oni strani poglabljalo smisel za slovensko kulturno delo ter ga na oni strani tudi izvajalo. Tudi tukaj veljaj isto načelo, kakor smo ga omenili pri razstavi knjig, da roka roko umiva. Pod temi vidiki bi, obe ustanovi, razstava knjig na obeh straneh in pa obojestranski društvi za poglabljanje kulturnih stikov, bili velikanskega pomena za nadaljnji razvoj v kulturnem življenju obeh sosednjih narodov, ki si sicer nista podobna ne po svoji politični veličini ne po razsežnosti svojega kulturnega udejstvovonja. ki pa živita le tisočletja tukaj kol dva soseda ter sta primorana drug drugega upoštevati. In če bosta drug drugega tudi spoštovala, ho In obema v veliko kulturno korist. Podlaga za to pa js dana r gori omenjenem smislu. nicah in v drugih večjih krajih se odpira novi podružnici široko polje d,ela. Prepričani smo, da bo novi odbor, v katerem so izkušeni javni delavci, krepko zagrabil v svoje roke vsa pereča vprašanja in jih tudi zadavoljivo rešil. Novi podružnici želimo, da bi poslala najagilnejša naša nameščenska postojanka v korist njenih članov, pa tudi vsega nameščenskega stanu pri nas. m soDosnn ukuh registroturo omooočfl red in točeo pregleci vse Zfl rrhive 10 pisabno POTREBSČine za pisouie stroje iv.boiipč, ""°"ot" JEitnBuRoova — Slomškova podružnica v Novem mestu priredi v dneh od 9. do 14. II. 1939 Vzgojni teden z naslednjim programom: 9. II. O vereki vzgoji družine. (Predava g. prošt K. Čerin.) Dom in šola. (Predava g. prof. Rakovec Josip.) 10. II. O verski vzgoji — splošno. (Predava g. p. Silvin.) Glavni in pomožni vzgojni činitelji. (Predava gdč. K. Hafner, šol. uprav, iz Ljubljane — Mladika.) 11. II. Pogled v srednio šolo. (Predava g. prof. Bajuk Hugo.) Vzgoja mladostnikov. (Predava g. Zargaj Tomo, učit. mešč. šole.) 12. II. Vrline in hibe današnjega otroka. (Predavata: Štular Franc, šol. upr., Vavta vas in Resman Ivan, šoj. upr. Toplice.) 13. II. O verski vzgoji mladine. (Predava g. Stare, kaplan v St. Petru.) Pouk ntodernih jezikov in njega vzgojni pomen. (Predava g. prof. Mizerit E.) 14. II. O vzgoji otroka, da postane srečen človek. (Predava gdč. Schweigerjeva.) Zaključna beseda. (Poda g. nadzor. Skebe Venceslav.) — Predavania se bodo pričela V6ak dan ob pol 4 popoldne v ljudski šoli v Novem mestu. — Nov Rotarv klub v Kranju. V soboto, dne 28. januarja je bila v Kranju inavguracija (ustanovna skupščina) novega Rotary kluba v Kranju. Svečani sestanek, katefrega se je udeležilo nad 50 rotarjev iz Ljubljane, Maribora in Zagreba, je bil v hotelu Stara Pošta. Skupščino je vodil predsednik ljubljanskega kluba g. dr. Adolf Golia kot zastopnik botrskega ljubljanskega kluba, svečani akt ustanovitve pa je opravil guverner jugoslovanskih Rotary klubov g. dr. Ivan Slokar. Na sestanku so govoreli zastopniki vseh navzočih klubov. Predsednik novega kluba v Kranju je kranjski župan g. Karel Češenj, tajnik pa g. dr. inž. Fran Kočevar. S tem se je število jugoslovanskih Rotary klubov povečalo že na 34. — Prijave po uredbi o invalidih. Opozarjamo invalide, vojne vdove in starše iz Gorenjske, Notranjske in Dolenjske, ki spadajo pod Okrožno invalidsko sodišče v Ljubljani, da naj se ne obračajo v invalidskih zadevah na Okrožno sodišče v Ljubljani na Kralja Petra trgu, ker posluje invalidski oddelek tega sodišča edino v vojašnici Vojvode Mišiča. Vse informacije in prijave daje Združenje vojnik invalidov. — Pri lenivosti črev in slabem želodcu z nerazpoloženjem za jed vsled zapeke, naj se rabi že davno znana in učinkovita naravna »Franz-Josefova« grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da je »Franz-Joseiova« grenka voda prav posebno koristno domače sredstvo, kadar gre za to, da se zjutraj očisti prebavni kanal s salinskim sredstvom za odprtje. _Ogl. reg. S. br. 30474/35. — Dve mesti zdravnikov uradniških pripravnikov razpisuje Splošna drž. bolnišnica v Ljubljani v skrajšanem roku. Kandidati morajo ustrezati pogojem po zakonu o uradnikih. Prošnje s potrebnimi dokumenti je vložiti neposredno sanitetnemu oddelku ministrstva socialne politike in narodnega zdravja. — Brzojavna služba pri. pošti Mala Nedelja je bila uvedena dne 20. januarja. — Dva ponesrečenca. Z Blagovice pri Luko-vici so ljubljanski reševalci prepeljali v ljubljansko bolnišnico nekega Janeza C., ki 6e je zastrupil z lizolom. Njegovo življenje je izven nevarnosti. — V Srednji va6i v Bohinju se je pri smučanju ponesrečil in zlomil nogo 15 letni posestnikov 6in Martin Arh. — Maistrovi borci v Ormožu. Zveza Maistrovih borcev v Mariboru vabi vise one borce, ki stanujejo v območju ormožkega sodnega okraja in so se v prevratni dobi leta 1918/19. borili pod poveljstvom generala Maistra za osvoboditev naše severne meje, na ustanovni občni zbor Odseka Zveze Maistrovih borcev, ki bo v nedeljo, 12. februarja 1939 po rani sv. maši v klubski sobi hotela Rajh v Ormožu. Vabimo tudi borce, ki morda niso prejeli našega vabilal — Otroške roke — zlasti v mrzlem letnem času — potrebujejo še posebno nego. Kaloderma Gelee je idealno ozdravljujoče sredstvo za nežne, bolne ročice. pO cbl&avi * Silen vihar na Jadranskem morju. V Splitu in srednjem Primorju je pretekli petek zvečer divjal hud vihar. Pravcati ciklon je pridivjal dvakrat nad Split. Hitrost vetra je znašala nad 100 km na uro. Prvič je pridivjal ob 6 zvečer in je trajal do sedmih, drugič pa ob 9. Vse ladje, ki so bile privezane v splitskem pristanišču, so morale odpluti od obale, ker je bila nevarnost, da jih silni valovi razbijejo ob obali. Že dolgo časa ne pomnijo lako razburkanega morja, kakor je bilo v petek zvečer. Vsi parniki so pripluli v Split z velikimi zamudami, parnik »Likat pa sploh ni prišel z Vele Luke. Ribiško ladjo iz Murtera, nn kateri je bilo šest oseb, med njimi dve ženski, je vihar prevrnil in vseh šest potnikov je padlo v morje. Nastala je huda borba z morskimi valovi. Vsak hip je bila nevarnost, da bodo ponesrečenci, utonili, ker se nikakor niso mogli prikopati na suho. Zadnji trenotek je prihitel na pomoč ribič Peter Jurič, ki je z nadčloveškim naporom rešil vseh šest in jih pripeljal na suho. Prevrnjeno ladjo so našli drugi dan deset milj proč od kraja nesreče. V Hramini na Murteru je strela ubila Ljubomira Mudraga. * Požar v skladišču piva na Snšakn. V skladišču zagrebške pivovarne na Sušaku je nastal požar, in sicer v podstrešju, kjer so bili shranjeni leseni zaboji ln pa slamnati zavijači za steklenice.. Zato se je požar hitro razširil. Hitre- mu nastopu gasilcev se je posrečilo, da so požar omejili in ga kmalu zadušili, škode je okrog 30 tisoč dinarjev. * Split zahteva podružnico Poštno hranilnice. Združenje trgovcev v Splitu je po Trgovski zbornici po-slalo finančnemu ministrstvu prošnjo, da se v finančni zakon za leto 1939-40 vnese kredit za ustanovitev podružnice Poštne hranilnice v Splitu. * Smrt treh rudarjev v rudniku. Ko so se preteklo soboto zjutraj ob 6 menjali rudarji v mostar-skem rudniku, je rudar Dragovič zapazil, da manjkajo trije rudarji, ki so delali od polnoči do 6 zjutraj. Ker je Dragovič vedel, kje so delali, jih je šel iskat. Kmalu je našel truplo rudarja Ahmeta Projata. Takoj je obvestil upravo rudnika, ki je nemudoma poslala reševalce v rudnik. Našli so trupli še ostalih dveh rudarjev Ilije Terziča n Mije Kunšteka, 45 let starega, doma iz Slovenije. Pokojni rudarji so delali na določenem kraju od polnoči naprej. Nenadoma je nastal požar, ki so ga gasili. Zdi se, da so jih zadušili strupeni plini. * Na ljudi so streljali. Pred varaždinskiin sodiščem se je zagovarjalo šest kmetov iz Čreta v Hrvatskem Zagorju, ki so lani februarja streljali na skupino ljudi in enega ubili, dva pa hudo ranili. Kolovodja napadalcev Shjepana Beloševiča je sodišče obsodilo na 8 let in štiri piesece robije. Njegovi tovariši so dobili po nekaj mesecev, eden pa je bil oproščen. * Dva nevarna vlomilca je prijela zagrebška policija, ki ima zadnje čase silno veliko opravka zaradi številnih tatvin in vlomov. Levojevič in Lazič sta zagrešila že veliko vlomov in tatvin. Te dni sta vlomila v neko pralnico in odnesla raznega perila v vrednosti na 6000 dinarjev. * 6000 kg mila v jarku. V Kustošiji pri Zagrebu se je pripetila hujša prometna nesreča. Tovorni avtomobil, na katerem je bilo naloženih 6000 kg mila, je s precejšnjo hitrostjo vozil skozi Kustošijo proti Zagrebu. Nenadoma se je pojavil pred avtomobilom prazen voz in šofer je moral hitro uporabiti vse zavore, kar pa je imelo za posledico, da je avtomobil s prikolico vred padel v obcestni jarek, kjer se je razbila karoserija. Tudi mila je velika večina uničenega. Človeških žrtev k sreči ni bilo. * Poskušen uinor in samomor v Bosanskem Brodu. V soboto zvečer so bili številni gostje v hotelu »Kolodvor« v Bosanskem Brodu priče krvave žaloigre. Okrog pol 10 so odjeknili streli. Na hodniku so našli 22-letno sobarico Jožefino Boršič, ki je ležala na tleh v mlaki krvi. V njeni sobi pa je ležal že mrtev 25-letni trgovski potnik Jovan Papič. Zdravnik je Boršičevo takoj odposlal v bolnišnico. Ko se je zavedla, je povedala, da jo je Papič hotel ubiti, ker ga ni hotela poročiti, čeprav ga ljubi. Slišala je namreč, da jo želi poročiti samo zaradi njenega denarja. V soboto je prišlo med njima zaradi tega do prepira. Papič je ponovno zahteval od nje, da ga poroči, ona pa tega ni hotela, nakar je Papič potegnil samokres in jOv ustrelil, nato pa še samega sebe. Stanje Boršičeve je brezupno. * Dvojni zločin v pijanosti. V Gibarcu pri Šidu sta delavca Radovanovi in Mihaljevič ves dan pijančevala. Ko sta se zvečer vračala proti domu, sta srečala delavca Lukiča in navalila nanj. Napadenemu je skočil na pomoč vaški mladenič Marko Pinterovič, ki jo bil slučajno v bližini. Ra-dovanovič je izvlekel nož in zabodel Pinteroviča v trebuh, nato je navalil na Lukiča in tudi njemu 7. nožem zadal smrtonevarne poškodbe na trebuhu. Oba so prepeljali v bolnišnico, kjer se borita s 6mrtjo. * Na 20 let robije je bil obsojen pred okrožnim sodiščem o Osijeku mizar Jovo Novakovič, ki je lani v Našicah ustrelil Franca Novaka in njegovega očeta Dragotina ter hudo ranil Dragoti-novo ženo. * Zepar jo hotel pojesti steklo. V Sarajevu so aretirali znanega žeparja Mehmeda Mehmedo-viča. Ko je sodnik odredil, da ostane Mehmedovič v preiskovalnem zaporu, je na hodniku razbil okno in hitro vtaknil nekoliko kosov stekla v usta ter jih skušal požreti. Paznik in nekateri ljudje, ki so bili slučajno na hodniku, so hitro priskočili k Mehmedoviču in mu s silo vzeli iz ust kose stekla, vendar si je že hudo ranil grlo. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu izvlekli še preostale drobce stekla. * Smola ciganske čarodejke. Kmetici Bari Koštec v Vuročecu pri Sisku je pred nekaj leti umrl mož. Zadnji čas se ji je pogosto sanjalo o rajnem možu. Ker je bila praznoverna, je mislila, da jo mož z onega sveta preganja. To je povedala tudi sosedam. O tem je zvedela ciganka Kata Nikolič, ki od časa do časa obiskuje "kraje gornje Posavine. Prišla je k Bari in takoj napeljala pogovor na rajnega moža. Kata ji je vse zaupala. Ciganka ji je naštela razne možnosti, da bi se rešila teh sanj, za to pa potrebuje 250 dinarjev. Kmetica ji je dala 150 din, po 100 din je pa šla k sosedi, ker sama ni imela več denarja. Ko je prišla iz hiše, je slučajno naletela na orož-niško patruljo in takoj je izgubila vse zaupanje do ciganke ter je orožnikom vse povedala. Ko se je Kata vrnila v hišo z orožniki, je ciganka kar ostrmela. Morala je vrniti kmetici 150 din. Odvzeli so ji tudi nekaj blaga, ki ga je v naglici nabrala po hiši, ko je šla kmetica po denar. — Nikoličevo so orožniki izročili sodišču. Anekdota Pri slikarju Bratislavu Nechledu je bil na obisku slaven politik. In ker je spadal k tistim ljudem, ki prav vse znajo, se je koj V6edel k neki začeti sliki in je govoril, kako bi on to sliko napravil, češ: »Tole bi takole naslikal, to postavo bi takole postavil, to ozadje bi pa takole sestavil. ..« Mechleda je nekaj časa poslušal to priskutno govoričenje in je dal gospodu politiku paleto, rekoč: »Kar začnite, gospod doktorl Čopič se pa takole prime v rokol« Iz ?esa pa sklepa:*, da bi bil pijan? Ali iz tega, ker se zjutraj kopljem?« Ljubljana, 31. januarja Gledališče Drama: Torek. 31. jan.: Zaprto. — Sreda, 1. febr.: »Upniki — na plan!« Red Sreda. — Četrtek, 2. febr. ob 11 dopoldne: Odkritje Cankarjevega spomenika in akademija. (Za akademijo cene od 10 din navzdol.) Ob 20: »Hlapci«. Premiera. Premierski abonma. — Petek, 3. febr. ob 15: »Veriga«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Opora: Torek, 31. jan.: Zaprto. — Sreda, 1. febr.: »Lohengrin«. Premiera. Premierski abonma. — Četrtek, 2. febr. ob 15: »Grofica Marica«. Po-slednjič v letošnji sezoni. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20: »Tosca«. Gostuje Vera Majdičeva in Josip Gostič. Izven. — Petek, 3. febr. »Jolanta« - Gianni Schicchi. Red Četrtek. Rokodelski oder Pevski odsek Rokodelskega društva bo uprizoril na Svečnico, 2. febr. ob pol 8 zvečer Lavti-žarjevo romantično spevoigro »Darinka«. Spevoigro je naštudiral g. M. Slatnar; režiser je g. Fr. Gajeta. Zanimanje za novo spevoigro je zelo veliko in pričakovati je, da ho dvorana Rokodelskega doma na Svečnico napolnjena do zadnjega kotička. Radio Ljubljana Torek, 31. jan.: 11 Šolska ura: Nekatere zanimivosti Belgrada (g. V. Iiupnik) — 12 Sinf. orkester iz Filadelfije (dir. L. Stokovski, plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Koncert na dveh harmonikah (brata Goloba) — 14 Napovedi — 18 Pester spored, igra Radij, orkester — 18.40 Problem malega naroda (g. dr. Veber) — 19 Napovedi. poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Deset minut zabave — 20 Za dobro voljo (plošče) — 20.10 Ivo Šorli: Dve zgodbi v Tolmincih: a) Zgodba o trdovratnosti in trmoglavosti; b) Janez Trpin (izvajajo člani Nar. gledal. — 21.30 Iz Leharjevega bogastva (Radij, orkester) — 22 Napovedi poročila — 22.15 Iz Leharjevega bogastva (nadaljevanje -igra Radij, orkester). Drugi programi Torek, 31. januarja: Belgrad: 20 Konc. večer. -— Zagreb: 20 Violina — 20.30 Igra — 21 Zab. koncert — 22.20 Plesna glasba. — Praga: 20.15 Vojenska godba. — Sofija: 19,30 Ork. konc. —20 Sonate — 20.55 Ruske romance. — Budimpešta: 20 Igra — 21 Cig. ork. — 22 Jazz — 23.10 Plošče. — Trst-Milan: 17.15 Plesna glasba — 21 Verdijeva opera »Otelo«. — Rim-Bari: 21 Igra — 21.30 Ritmična glasba — 22 Pisan konc. — Dunaj: 18.50 Rih Straussova sonata — 20.10 Igra — 21.10 Zab. konc. — Berlin: 20.10 Verdijeva opera »Ri-goletto«. — Hamburg; 20.10 Opereta »Moja sestra in jaz«. — Vratislava: 19.15 Plesna gl. — Lipsko: 20.10 Vojaški, večer. — Koln: 20.10 O filmu — 20.30 Plesni večer. — Frankfurt: 20.15 Komorni koncert. — Stuttgart: 20.10 Operetni koncert. • • Prireditve in zabave Sasavsko okrožje ZFO in ZDK. V nedeljo, dne 5. februarja t. 1. ob 8. zv. bosta Zasavsko okrožje ZFO in ZDK priredila akademijo v Frančiškanski dvorani v Ljubljani. Na sporedu je 15 telovadnih točk, katere bodo izvajali člani, članice, mladenke, gojenke, mladci in naraščaj. Vse točke bodo izvedene kar najboljše in bodo zadovoljile vse prijatelje naše organizacije. Zato vabimo cenjene občinstvo, da se te akademije polnoštevilno udeleži! »On in njegova sestra« je naslov velezabavni predpustni burki v 4 dej. s petjem in godbo, ki jo ponovi Frančiškanska prosveta M. O. na Svečnico, v četrtek. 2. febr. ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani. Režija Milana Skrbinška. Glasbeni vložki od Jože risane, ki vodi društveni orkester. Če se želite za predpust od srca nasmejati, si pravočasno rezervirajte vstopnice v pisarni »Pax et bonum« v frančiškanskem prehodu. Skladatelj Anton Lajovic je najodličnejši predstavnik slovenske glasbe in njen prvi reprezen-tant. Ni slovenskega koncertnega sporeda, na katerem ne bi bil zastopan s svojimi deli. Decembra je obhajal svojo 60-letnico in v proslavo tega dogodka priredi Glasbena Matica ljubljanska prihodnji ponedeljek v veliki dvorani Filharmonije koncert njegovih del z odličnimi sodelavci. Natančni spored smo že priobčili, o sodelavcih jutri. Poudarjamo, da no koncert v ponedeljek, 6. febr. ob 8 zvečer v veliki dvorani Filharmonije. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. Prosvetno društvo Trnovo uprizori na Svečnico, 2. febr. ob 3 popoldne veselo spevoigro >Moč uniforme«. Predprodaja vstopnic od 10—12 dopoldne v Društvenem domu Predavanja Karitativno predavanje Karitativne zveze (3. v letošnji zimi) bo drevi ob osmih v beli dvorani hotela Union. Predaval ho g. prof. Ethin Roje o temi: Karitativnost in narod. Vsi prijatelji kari-tativnega gibanja iskreno vabljeni, da se predavanja udeleže I Vstopnine ni! Frančiškanska prosveta M. 0. v Ljubljani Ima v torek. 31. jan. ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani skioptično predavanje iz vsakdanjega življenja papežev pod naslovom »Nepoznani vatikan«. Kot dodatek skioptično predavanje »Spomini na Budimpešto 1938*. Ob številnih skioptičnih slikah predava dr. P. Roman Tominee. Vstopnice po enotnih cenah 3 din v pisarni »Pax et bonum«. Člani popust. Pod okriljem Prirodoslovnega društva predava danes, v torek. 31. jan. v mineraloški predavalnici univerze g. prof. Miroslav Adlešič o »Sodobnih problemih akustike«. Začetek ob 18.15. Sestanki Angleško društvo ho imelo svoj letni občni zbor z običajnim dnevnim redom dne 8. februarja ob pol 21. v društvenih prostorih, Kralja Petra trg 8. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 43; mr. Trnkoczy ded, Mestni trg 4, in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. Poizvedovanja V nedeljo med 9. In 10. uro se je Izgubila denarnica z večjo vsoto denarja od frančiškanske cerkve v smeri Miklošičeve. Dalmatinove in Go-sposvetske ceste. Pošten najditelj se naproča, da jo odda proti nagradi v gostilni »Novi svet« — Gosposvetska cesta 14. Otroški dežni plašč sem izgubila na poti od Mestnega trga do Vodnikovega trga. Najditelja naprošam, da ga proti nagradi odda v pekarni g. Iv. Kante (poleg trnovske cerkve). Večji križec je bil zgubljen pred časom od cerkve sv. Družine do kolinske tovarne ter se naproša najditelj, da ga odda proti dobri nagradi v zakristiji. Veličastna proslava Kristusa Kralja V nedeljo, 29. januarja, je bila v frančiškanski dvorani ob 5. popoldne prva prireditev kot priprava na kongres Kristusa Kralja. Ideja kongresa je ljudstvo že vžgala. Prostorna frančiškanska dvorana je bila kljub skromni reklami zasedena prav do zadnjega kotička. Prireditev je počastil tudi prevzvišeni g. škof dr. Gregorij Roiman, ki se je za kongres Kristusa Kralja zavzel z vso dušo in se ne ustraši nobenega truda, da bi kongres lepo uspel. Ideja je dobila prav posebno za-slombo pri oo. frančiškanih, ki so se te prve prireditve zelo častno udeležili s svojim provinciaioin p. dr. Gracijanom Hericem na čelu. Pod njihovim vodstvom je Frančiškova mladina pograbila za idejo in jo v krasni nedeljski akademiji predstavila ljubljanskemu občinstvu. Prvi je nastopil dijak-križar z Modrovo pesmijo »Kristus, kralj Slovencev«, ki jo je deklamiral navdušeno in globoko občuteno. Nato je sledil Bachov koncert klavir in vijolina. Oba mlada umetnika sta se sijajno odrezala. Precej nato je nastopil slavnostni govornik g. gen. lektor p. Krizostom Sekovanič, gvardijan ljubljailskega samostana, ki je z navdušeno besedo vnel poslušalce za idejo kongresa. V svojem govoru je v treh točkah spretno naštel naloge, ki jih mora izpolniti ljubljanski kongres Kristusa Kralja. Prva naloga je, združiti vse katoličane v mogočno armado zoper brezboštvo in moderno pa-ganstvo. Vsi naj bi se čutili eno veliko družino, katere glava je sveti oče. Kot en mož moramo stati za svojim vojskovodjem in pastirjem. Naro-dostna razcepljenost je velika slabost katoličanov. Prva naloga kongresa je delati na to, da postanejo vsi katoličani pravi bratje in prave sestre v Kristusu. Druga naloga kongresa je zunanja manifestacija. Ljubljanski kongres mora postati veličast- na proslava Kristusa Kralja. Ako mi molčimo, bo kamenje vpilo. Sv. Frančišek Asiški je imenoval samega sebe »Glasnika velikega Kralja«. Taki glasniki moramo biti vsi, kar prav izrečno želi sveti oče Pij XI. v svoji okrožnici »Quas primas«. Tretji in bistveni namen kongresa [>a je pregledati verski položaj po svetu in izdelati načrt, kako pobijati kraljestvo satanovo in kako pomagati Kristusovi stvari do zmage. Končno je govornik poudaril veliko čast, ki bo v kongresnih dneh zadela Ljubljano in ž njo vso Slovenijo, zakaj oči vsega katoliškega sveta bodo v tistih dneh uprte v našo belo slovensko prestolnico. Naša slovenska čast zahteva, da se bomo tiste dni nasproti vnanjemu svetu lepo iskazali. — Po govoru, ki je bil deležen živahnega pritrjevanja in odobravanja, so Frančiškovi križarji-dijaki spretno recitirali v zboru kongresno himno Kristusa Kralja, ki jo je spesnil p. Krizostom. Nato se je g. konzist. svetnik Kalan Janez, član pripravljalnega odbora, zahvalil vsem, ki so pripomogli k tej uspeli akademiji, in vsem, ki sploh sodelujejo pri pripravah na bližajoči se kongres, in je s svojo živahno šaljivo besedo spravil navzoče v veselo razpoloženje. Lepo akademijo je zaključila p Krizostomova igra Sv. Tarcizij v dveh dejanjih, ki so jo Frančiškovi križarji podali z izredno živahnostjo in velikim ognjem. Dramatični višek je dosegla igra, ko je Tarcizij padel zadet od zločinske paganske roke in umrl za Kristusa Kralja. To je bila prva prireditev te vrste kot priprava na kongres Kristusa Kralja, ki je med Ljubljančani vzbudila izredno veliko zanimanje za vzvišeno idejo. Da bo pa zanimanje in navdušenje vedno bolj raslo, bodo tej akademiji sledile še druge prireditve. ! Velik obisk v Jakopičevem paviljonu, V Jakopičevem paviljonu so sedaj razstavljeni osnutki za spomenik kralja Aleksandra, nagrajeni in nenagrajeni. Zanimanje za razstavljene osnutke je prav veliko in občinstvo v velikem številu prihaja na razstavo. Zanimivo je slišati mnenje ob- ničarju Rudolfu Babniku v Bizoviku hišo št. 171 na Vodovodni cesti z vrtom za 177.000 din. — Od Frančiške Plantarič je kupila gdč. Justina Kolar-jeva hišo št. 8 v Aljaževi ulici za 117.000 din. — Kelbel Terezija je prodala trgovskemu potniku Josipu Verčonu hišo št. 57 na Poljanski cesti v č.instva, ki ocenjuje osnutke, in sicer največkrat ! Mostah za 100.000 din. — Posestnik Ernest Galle popolnoma drugače, kakor pa 6ta jih ocenila umetniško razsodišče in pa osrednji odbor za postavitev spomenika. Občinstva je zelo skeptično in dvomi, če bo javnost zadovoljna s spomenikom, ki si ga je izbral glavni odbor. Izražen je bil tudi dvom, če bo odločitev glavnega odbora kančno-veljavna. 1 Živahen predpust. Zdi 6e, kakor da smo iz krize že ven. Številni letaki vabijo po mestu na to ali ono predpustno prireditev in nekaj jih je bilo tudi zadnjo soiboto ter v nedeljo. K sreči so takse za manjše prireditve, kjer je največ nered-nosti, precej visoke, tako da je le malo prireditev po gostilnah in še te 60 v skromnem obsegu. Velike prireditve pa so po navadi letos tudi dolgočasne. Plešejo po navadi tisti, ki nimajo bogve kaj drobiža pod palcem in le malokje so bufeti razprodani. Bufeti pa donašajo prirediteljem po navadi več kakor vstopnina. Po mestu beremo cel kup letakov z vabili na razne plese in če bodo vsi ti plesi, ki se nam obljubljajo, res dobro obiskani, potem skoraj ne bo odraslega Ljubljančana, ki ne bi letos v predpustu obiskal kakšne plesne prireditve. To bo šlo seveda pa bolj težko. Kriza je namreč res minula, toda predpust tudi letos še ni tak, da bi ljudje imeli polne žepe denarja, ki bi ga razmetavali na veselicah. 1 »Njen prvi ples« (Un carnet de bal) premiera v kinu Unionu. Vso našo kulturno javnost moramo opozoriti, da predvaja od danes naprej kino Union najreprezentativnejši film francoske produkcije, umetnina režiserja Julien Duvivierja, ki je bil nagrajen na mednarodnem filmskem festivalu z najvišjo nagrado, Musolinijevim pokalom. Vsi stebri in zvezdniki francoskega filma sodelujejo v tej filmski umetnini, in sicer: Marie Bell, Hary Baur, Pierr Blanchar, Raimu, Francois Rosay, Pierre Richard, WitLma itd., v najrazličnejših vlogah. Naj nihče ne zamudi tega sporeda, kajti prepričal se bo lahko, da je film dandanes res dosegel višino prave umetnosti. 1 Veliki stroški za ljubljanski kriminal. Lani je jetnišnica ljubljanskega okrožnega sodišča na novo sprejela 3728 arestantov, ki so se nahajali deloma v preiskovalnem zaporu, deloma pa so prestajali zaporne kazni do 18 mesecev ali nižje. Od okrajnega sodišča je bilo spravljenih v zapore 1700 oseb, od okrožnega pa 2028 pripornikov. Povprečni dnevni stalež je znašal 316 oseb, najnižji dnevni stalež je bil leta 1930, ko jih je bilo v zaporih le 192 pripornikov, preiskovancev in obsojencev. Lani je bilo zaznamovanih 110.163 porcij prehrane, za katero je jetniška uprava izdala 388.341 din celo leto. Za prehrano računajo dnevno 3.52, za vso skrbo in režijo pa pride na vsakega zapornika dnevno 8 din. Arestanti so nas lani v Ljubljani veljali okoli 500.000 din. 1 Posestne spremembe. Letošnji januar je zaznamoval že več kupnih pogodb, s katerimi so bila nakupljena zemljišča v mestu in okolici. Mestna občina ljubljanska je odkupila od odvetnika dr. Josipa Sajovica star. večji zemljiški kompleks na severnem pobočju Grada v izmeri 810 kvadratnih metrov za regulacijo modernih nasadov, Kupnina znaša 8100 din. — Posestnica Ana Suhadobnikova je prodala posestniku in gostil- v Zgornji Šiški je prodal stavbeniku Antonu Bat-telinu pare. št. 17/1 k. o. Zgornja Šiška v izmeri 1377 m2 za 100.000 din. I Kegljišče priporoča gostilna Martine, Zg. Šiška. Ali so plfnCnc bolezni ozdravljive? To nad vse važno vprašanje zanima vse, ki bolehajo na astmi. Katarju, na pltHtili, zastarelem kaliju, tasluzenju, dolgotrajni hripavostl tn hripi, pa doslej niso našli zdravila. Vsi laki bolniki dobe od nas popolnoma brezplačno knjigo s slikami, izpod peresa gospoda dr. med. Guttmanna. Treba je pisati samo dopisnico (frankirano z Din 2--) s točnim naslovom na: PUHLMANN & C o., BERLIN 019, HUggelsfrasse 25-25-a Oimas reg. od ministrstva locljalne politik«, .amlenu odilelenic S br. 2411) od 12. XII. 1931 Cerknica Slovo. Dekliški krožek in Fantovski odsek v Cerknici sta priredila prejšnji teden prisrčno od-hod.nico svoji priljubljeni voditeljici gdč. Magdi Soukalovi. V velikem številu so prihiteli, da ji izkažejo še enkrat vso svojo vdanost. Gdč. Šoukalova je dobila v dar prekrasen servis in velik šopek rdečih nageljnov. Ko se je ginjena nad tolikimi izrazi ejHištovanja in ljubezni zahvalila, se je marsikomu za rosi lo oko. Odhajajoči naši kulturni in prosvetni delavki želimo v daljnih Apačah prav toliko razumevanja za svoje delo, kot ga jo imela med tukajšnjim ljudstvom, ki izgubi z njo odlično ocenjeno učiteljico. Prisrčno ganljivo je bilo tudi, slovo otrok, ki so 6e je oklenili z vso ljubeznijo in jo imenovali svojo drugo mamico. Prehitro je minil med petjem in prisrčnimi besedami ta topli poslovilni večer. Ko smo stopili okrog polnoči v zvezdnato noč, so je pravkar utrnila zvezda. Vedeli smo, da je ne bo nikoli več nazaj. Trbovlje Jubilej. 30 letnico poroke in 40 letnico službe pri rudniku je slavil v nedeljo g. nadgozdar Arhar Franc s svojo ljubeznivo soprogo v krogu svoje družine in sorodnikov. G. nadgozdarju iu njegovi soprogi prav iskreno čestitamo in želimo, da lako mladostna kakor 6ta še, še dolgo uživata sadove svojega delal Igro »Čez previs« in malo akademijo priredi DekliSki krožek na svečnico popoldne ob pol štirih v dvorani Društvenega doma. »Seviljski brivec«, pevski film jx> znani operi, predvaja kino Društveni dom v sredo, četrtek in petek zvečer. Nov službeni red za rudarje je bil prebran zadnjo soboto po vseh rudniških obratih. Prvi vtis o njem ni bil ravno ugoden. Treba ga bo natančneje pregledati in spoznati. Ker je bil sprejet v sjiorazumii z drugo rudarsko skupino, upamo, da V6aj slabši ne bo od dosedanjega. štiri milijone in pol za socialno skrbstvo Zanimiva primerjava s socialnimi izdatki drugih mest Maribor, 30. januarja. Na zadnji proračunski seji mariborskega občinskega sveta so bili odobreni izdatki za socialno skrbstvo za leto 1939-40 v znesku 4,573.490 din. Na prvi pogled je to izredno visoka vsota, zlasti če se pomisli, da se je še pred nedavnimi leti ta proračun gibal okrog 1 milijona dinarjev. Potrebno je, da se mariborski javnosti pojasni, v kakšne namene gredo ti veliki izdatki. Izdatki za socialno skrbstvo se dele na sledeče postavke: za starostno skrbstvo je določenih 1,767,120 din; od tega za starostne podpore 525.720, za izredne podpore 50.000, za hiralniške stroške v tujih hiralnicah 161.170, za mestno oskrbnišnico 571.400, za hrano v Ljudski kuhinji 337.620, za drva mestnim ubožcem 60.000 din. Za mladinsko skrbstvo je določeno 1,001.370 din; od tega gre za stalne mladinske podpore 212.580. Za Delavsko skrbstvo je v novem proračunu določeno 1,060.000 din. Največjo postavko tvorijo izredne podpore brezposelnim v obliki dela, ki se krijejo s 10% socialno doklado ter so predvidene s 850.000 din. aZ podpore brezposelnim delavcem je določenih 120.000, za penzijski fond mestnih delavcev kot prispevek mestnim podjetjem 80.000 din Za razne druge skrbstvene zadeve je določenih 330.000 din, od tega za pogrebne stroške za ubožce 20.000, za pomoč brezstanovanjcem 50.000, za zdravila in bolniške pristojbine 250.000 din. Posebej je v novem proračunu predviden še prispevek k anuitetni službi za delavsko kolonijo v znesku 412.500 din. Proračun mestnega socialnega skrbstva znaša 7% celotnega proračuna ali 16% proračuna brez podjetij. 37% izdatkov socialnega skrbstva gre za starostno oskrbo, 27% za mladinsko in 36% za delavsko skrbstvo. Zanimiva je primerjava izdatkov mariborskega mesta za socialno skrbstvo z drugimi slovenskimi avtonomnimi mesti. Proračun mesta Ljubljane za social. namene znaša 7,135.000 din. Za socialno skrbstvo izdaja Ljubljana 7.35% celega proračuna. Na mladinsko skrbstvo odpade 3,023.475, na delavsko pa 603.400 din. K temu znesku se prištejejo še prostovoljni prispevki in dotacija iz banovinskega bednostnega sklada v znesku 500.000 din. Na starostno skrbstvo odpade v Ljubljani 2,913.160 din, na splošno skrbstvene zadeve pa 594.965 din. — V Celju nimajo ločenih panog socialnega skrbstva, temveč so vsi izdatki v proračunu izkazani s pavšalnim zneskom Oddelek nemških bombnikov, pripravljen za vaje v »navpičnem bombardiranju«, pri katerem letalo v višini okrog 6000 m poišče svoj cilj in nato navpično pade nadenj, bombe pa izpusti izpod trupa šele v višini kakih 100 m. Na ta način se doseže velika gotovost v zadetkih in je skoro izključeno, da hi obrambno topništvo bombnik zadelo, 938.930 din. Tudi Celje izdaja 7.5% celotnega proračuna za socialno skrbstvo. V Ptuju znašajo izdatki za socialno skrbstvo 300.000 din, pred 10 leti pa so znašali samo 30.000 din. Ptuj izdaja 10% -Celotnega proračuna v socialne namene. Če se primerjajo postavke socialnega skrbstva posameznih mest po panogah, se vidijo velike razlike. Eno mesto forsira to, drugo spet drugo panogo. Tako ima ljubljanska občina največje izdatke za starostno in za mladinsko skrbstvo, dočim za delavsko razmeroma malo izda. Je pa to odvisno od strukture prebivalstva posameznih mest. Maribor ima več delavstva kot Ljubljana in s tem tudi več brezposelnih, pa mora biti tudi postavka za delavsko skrbstvo višja. Poleg tega si je Maribor že v preteklih letih izgradil zlasti mladinske socialne ustanove, ki jih Ljubljana šele sedaj gradi. * m Blagoslov sveč bo na svečnico, dne 2. februarja, v stolnici ob 9.30. Po blagoslovu sveč bo procesija, nato pa pontifikalna sv. maša. m Poročila sta se v baziliki Matere Milosti Rehar Rudolf, narednik 45. pp., in gosjiodična Ko-semburger Marica, trg. pomočnica iz Sj>. Brega pri Ptuju. Novojjoročencema obilo sreče I m Žetev smrti. V bolnišnici je pokosila smrt 55 letnega sodnega oficiala Josipa Pogrujca. — V Kamniški ulici 22. je umrla vdova po železniškem nameščencu gospa Josipina Resman. — V bolnišnici je umrla vdova jx> posestniku gospa Ana Rupnik, stara 63 let. — V bolnišnici je pobrala smrt 20 letno soprogo krojaškega pioinočnika go. Milko Gungl. Naj počivajo v mirul m Zamenjava hišnih tablic in uličnih napisov precej naglo napreduje ter je sedaj v IV. mestnem okraju (Koroško predmestje) že končana. Skraja bodo delali nekoliko zmede novi nazivi ulic; zlasti v Koroškem predmestju je namreč precej izprememb, ki so bile izvršene na j>od-lagi sklepov odseka o preimenovanju ulic. tn Občni zbor »Jadrana« je bil v nedeljo dopoldne v Narodnem domu. Bil je to 20. občni zbor ter je z njim proslavilo to agilno mariborsko pevsko društvo lep jubilej. Zborovanje je vodil predsednik Marino Kralj, poračala sta poleg njega še tajnik Loboda in blagajnik Polh. Društvo šteje 415 članov ter je imelo 80.000 din denarnega prometa. Lansko leto je priredilo številne samostojne koncerte v Mariboru in v obmejnih krajih, s čemer je opravilo veliko nacionalno nalogo. Na občnem zboru se je veliko govorilo o fuziji »Jadrana« z »Nanosom«, vendar ni prišlo do konkretnega sklopa. Pri volitvah je bil zopet poverjen stari odbor s svojo funkcijo. m V sredo obrtniška prireditev. Slovensko obrtno društvo v Marihoru ima v sredo, dne 1. februarja, veliko prireditev v Narodnem domu. Začetek je ob 20. Mariborski obrtniki vabijo vse svoje prijatelje, da se njihove tradicijonalne prireditve udeleže. m Zveza Maistrovih borcev poziva svoje člane, da poravnajo članarino še pred ohčnitn zbo-dom. Tajništvo uraduje v Kopališki ulici 17 (Narodni dom) dnevno od 8. do 12. ter od 15. do 18. ure vsak dan. Vsi člani, ki ne bodo izpolnili svojih obveznosti, ne bodo imeli pristo|>a k občnemu zboru dne 5. februarja. m Drevi premiera. Opozarjamo na premiero, ki bo drevi v mariborskem gledališču. »Auto-melody« je dramska reportaža iz življenja moderne avtomobilske industrije ter daje s svojo originalnostjo in satiro izvrsten vpogled v današnje razmere v industriji. V igri nastopa 20 oseb. Re-žira Vladimir Skrbinšek. m Čudna praksa — reveže odpuščajo, bogate nastavljajo. Iz Slovenske Bistrice nam javljajo, da je tamošnja lesna industrijska družba »Pohorje« ijr, ? • * ■■ m Stolna dekliška Marijina kongregacija upri zori dne 12. februarja ob pol 5 v dvorani na Ale ksandrovi cesti (5 igro »Prisegam«. Vstopnina 10 8 in 5, stojišče 3 din. m Nahavka za vojaštvo. Dne 1. februarja bo v pisarni 65. čete granične trupe v vojašnici 32 art. polka v Mariboru 1. javna ustmena licitacija za nabavko 276 kub. metrov drv. Potrebna kav ci ja 1500 din se vplača pri blaga jni omenjem čete do 10. ure 1. februarja. Vsi ostali dražbem pogoji so razvidni na mestnem vojaškem uradu ali v pisarni 65. čete. m V duševni zmedenosti v smrt. 25 letni Ju rij Kujavec iz Bednje na Hrvaškem je do 11. ja nuarja t. I. služil za hlapca pri mesarju Štampfli na Pragerskem. Omenjenega dne pa je službo n; tihem zapustil, ukradel gosjMKlarju kolo, galoše obleko in nekaj gotovine, v hlevu pa je pusti pismo, da gre v prostovoljno smrt. Kmalu pa si ga orožniki aretirali ter so ga izročili v zapori okrajnega sodišča v Slov. Bistrici. Včeraj zjutni ga je našel ječar v zaporu obešenega. Bil je ži mrtev. Mož je bil nekoliko slaboumen. — V du ševni omejenosti je šel v smrt tudi prevžitka Koban Vincenc v Zgor. Polskavi. Mož je bil sta' 70 let ter je živel pri svoji nečakinji. Že trikra se je poskusil obesiti, pa so mu domači vsakokra preprečili samomor, četrtič pa se mu je namer: posrečila. Našli so ga viseti v hlevu ter je bil ži mrtev. m Skrivnosten samoumor. Včeraj dopoldne jf jx>vzročil v Mariboru veliko senzacijo samoumo neznanega moškega, ki se je pognal okrog 11 ; dravskega mostu v reko. Bil je okrog 30 let sin' moški, oblečen v črno suknjo in je imel črn klo buk. Prvotno so se o sanioumoru bliskovito raz širile razne govorice in komentarji, ki so se pu j>ozneje izkazali kot netočni. Kdo je samomorilec še niso dognali. m Nočno lekarniško službo Imate do petka lekarni Vidmar na Gl. trgu 20 in Savost, Kralja Petra trg 3. Gledališče Torek, 31. januarja, ob 20: »Automelody«. R" C. Premiera. Sreda, 1. februarja: Zaprto. Celje Zadnja pot Val. Hladina Včeraj ob 4 po poldne so položili K večnemu jx>čitku celi ekega veletrgovca in hišnega posestnika Valentina Hladina. Dolg sprevod se je vil i/ Prešernove ulice skozi mesto proti okoliške mu pokopališču. Po greha so se udeležil številni celjski odlič niki, zastopniki razni! društev, tako gasilcev Fantovskih odsekov »Celjskega zvona«, godbi, častno zastop stvo vojske in številni prijatelji in znanci, saj snu g. Hladina vsi poznali in ga ljubili in zato ni ni. čudnega, če ee je zbrala ob njegovi krsti ogromn: množica, da se od njega poslovi in ga spremi n: njegovi zadnji poli. Ob odprtem grobu se je ' imenu vseh njegovih prijateljev in znancev pe 6lovil od njega poslanec dr. Ogrizek, v imen nameščencev pa g. Ivan V rabi »Celjski zvon je zapel žalostinko, nakar je krsto pokojnika sprf jela zemlja v 6voj hladni objem. Velikega poko ni.ka bomo vsi ohranili v trajinem 6pominu! N mu bo Bog bogat plačnik! * c Pogled na smisel češke zgodovine v h današnjih dogodkov. O tem bo pod okriljem KI' predaval drevi ob pol 9. v vrtni dvorani hotel. Evrope g. dr. Tine Debeljak. c Podružnica Slomškove družbe v Celju im v soboto 4. februarja ob 11 dopoldne v mali dvo rane Ljudske posojilnice svoj redni občni zbor. N. sporedu so poročila društvenih funkcionarjev te sprememba društvenih pravil in volitev noveg. društvenega odbora. Predaval bo banski šolsk nadzornik g. Ferdo Bobič o temi: »Jedro novejš. pedagoške preobrazbe«. c Namesto venca na grob pokojnega g. Valen tina Hladina je darovala Mohorjeva tiskarna Vin cencijevi konferenci 200 din, ravnatelj g. dr. Kot nik pa 100 din. Bog plačaj! c Mestna občina celjska razpisuje nabavo 1 pi salne mize, 1 omare za tiskovine. 5 6tolov, 1 mi žice za stroj s predali in rolojem ter pisalne mi žice. Pojasnila ter proračunski pri[X>močki 60 do bijo pri mestnem poglavarstvu soba št. 2. c Opozarjamo na razglas mestne občine celi ske, s katerim razpisuje prevoz in delno dobav gramoza za posipanje občinskih cest. Razglas naj dete na uradni deski mestnega poglavarstva. c Roko si je zlomil 30 letni hlapec Rostoha Anton iz Loke pri Zidanem tnosilu. Pri delu mu j' padla namreč deska na roko in mu jo zlomila Zdravi se v celjski bolnišnici. c Danes so je na celjskem okrožnem sodišču nadaljevala razprava proti Ivanu Končanu in dru gim njegovim soobtožencem. Sodba bo izrečena 1 sredo 1. februarja ob 9 dojioldne. c Po izkušen vlom v Petrovfah. V noči od eo bote na nedel jo so neznani mladi moški poizkusil vlomiti v pošto v Petrovčah. Pravočasno pa so jih še zapazili tamkajšnji kmetje, ki so neznance pre-fKHlili in jim tako prekrižali njihove načrte. c Afera o Hirschlovih načrtih. Na članek po'1 tem naslovom smo prejeli: Celolni odstavek, k se tiče dr. inž. Knopa, obratovodje v Metalnen a. d., je neresničen. Ni res, da bi bilo prečitan kako pismo dr. inž. Knopa, ki bi ga naj pisa tehniku g. Gostiši. Res je nasprotno, da ni bil-nobeno tako pismo prečitano in dn dr. inž. Kno-nobenega takega pisma ni pisal. Ni res, da bi b' dr. inž. Knop dajal kakšne obljube in izjav g. tehniku Gostiši. da bi pričal proti Miloševiču res pa je nasprotno, da dr. inž. Knop takih lzja\ odpustila več delavcev, namesto njih pa je na- i ni dajal in ni mogel dajati. Ni res, da je nastal mestila druge. Značilno pa je to, da so bili odpuščeni samo reveži, ki nimajo ničesar, nameščeni j pa so bili sinovi bogatih kmetov s Pohorja, ki bi I imeli doma dosti dela in jela. 1 razburjenje znradi prečitanega pisma, ker se tn koga pisma ni moglo niti prečitati in znto ni bil povoda za razburjenje. Z odličnim spoštovanjem dr. iuž. Ljubo Knop. KULTURNI OBZORNIK Dom in Svet 1939, št. 1-2 Natančno ob napovedanem času je izšla prva Jvojna številka 51. letnika Doma in sveta. Naša .lajstarejša katoliška kulturna in še posebej literarna revija je stopila s tem v drugo polstoletje svojega življenja, pa se je v uredništvu in lastništvu spremenila. Pa tudi notranje spremenjena glede na smer, ki jo je kazala pred nekaj leti, krepko in moško 6topa v svojo novo življenjsko dobo. Prva dvojna številka namreč odločno izpričuje, da se je Dom in svet, ki jc bil pred kratkim splošno kulturna katoliška slovenska revija, posvetil sedaj vsebolj umetnostnim problemom: leposlovju, literani kritiki, književnim esejem, likovni, gledališki umetnosti itd. To stališče urednika dr. Tineta Debeljaka je treba danes povsem odobravati, kajti pomisliti je treba, da je kak časopisni »omnibus« v današnjem bujno razcvelem kullurnem življenju popolnoma nemogoč. Naj dobč tudi gospodarska, socialna, pedagoška, filozofska n druga vprašanja svoje strokovne liste, kolikor iih pač že nimamo. Tudi sicer stopa novi Dom in svel pred slovensko javnost v novi spremenjeni obliki in z novim sotrudniškim krogom. Ovitek in vinjete v li-;tu so odlično umetniško delo akademske slika--icc Bare Remčeve. Med sotrudniki pa najdemo mena od Preglja, Faturjeve, Malešiča, Bevka in Grafenauerja pa prav do najmlajših (Čampa, Šali, Dular, Jakličeva, Krivec). Vseh sodelavcev samo v prvi dvojni številki je trideset, kar pomeni vsekakor močan kulturni krog. ki sc bo med letom *rav gotovo še pomnožil. V listu zaenkrat še občutno pogrešamo sodelavcev iz kroga bivših Dom-nsvetovih urednikov in sotrudnikav in vsa jav-lost iskreno želi, da se tudi ti čimprej vrnejo c listu. 2e zgoraj omenjeno veliko število sodelavcev v prvi dvojni številki dovolj jasno priča o pestrosti te številke. Na uvodnem mestu je urednik Tine Debeljak prevedel slovaškega pesnika P. L. llbina »Molitev za pesnike«, ki naj bi bila nekaka načelna izpoved vsega lista in stoji tako nekako mesto uvoda. Škoda, da je le prevod! Ivan °regelj objavlja pod naslovom »Za zarjo« spomin svojemu velikemu dobrotniku župniku Jožetu Fa-Sianu, ki ga je že v marsikaterem delu literarno aslikal. Ivan Čampa je prispeval lirsko pesmico Skrivnost ob ribniku« Z daljšim ciklom »Pesmi« e nastopil v listu mladi pesnik Severin Šali. To je iklus prelepih impresij, ki pa niso 6amo stvarno likanje narave, marveč ožarjene s toplim ču-tvom. Posebna novost je njegova pesem »So-nrak«, kcT je pisana brez pik, da bi ne bila uničena melodija, ker je pri teh pesmih nekaj bistve--icga. Pesem »Obisk v rodnem kraju «je posvetil Srečku Kosovelu. Zdi sc, da radi motiva, na ka-erega je navezal spomin na svojo dolenjsko roj-tno vas. Z resnično preprosto, a tiho in globoko "reprosto pesmijo« se je uvrstil med naše prave :ligiozne pesnike. Tudi ženski svet je med sotrudniki. Gea Fa-urjeva je napisala prav dobro zgodovinsko sliko • naše Vipavske »Mladi hlevar«. V sliki je pisatc-ica zelo posrečeno zadela, naše srednjeveško ple--niško življenje Črtica se končuje s prav duhovito loanto in je dokaj, da je U nadarjena pisateljica ie vedno močna oblikovalka in ni bilo prav, da je lila tako pozabljena. Med sotrudniki je tudi pesnica Vida Taufer-'eva, ki je objavila pesem »Vrt v snegu«. Tudi ta Tešem je tiskana brez pik, da ne izgubi mclodi|e, n je lepa zimska impresija, prepletena s smrbo-ko. Helena Jaklič je napisala sliko »Moderni časi«. V nji nam pokaže zgodbo dveh zaljubljencev irav iz sedanjih dni, ko je njuna ljubezen povsem *ekaj praznega in plitvega, nekaj mimogrede, a važno je igranje šaha, kavarna, turistika, šport, avantura in šc kaj. Novo ime med sotrudniki je tudi Dušan Lud-vtk, ki je prispeval lepo lirsko pesem »Slovo v eseni«, pesem, ki prav lepo podaja jesensko raz->oloženje, ki je vse prepleteno z žalostjo in lo-iitvijo. Slabša je njegova pesem »Reci, kdaj!« Uvodno celoletno povest piše Francž Bevk ood naslovom »Domačija«, te iz uvodnih poglavi) ltegnemo sklepati na precej o.bširno epsko delo, ki bo zgrajeno na sporu med možem in ženo. Obširnejšo in končno sodbo bo pač mogoče izreči šele čez leto dni. _ Dvajsetletnice Cankarjeve smrti se je Dom m svel spomnil z esejem Mirka Javornika »Srečanje 5 Cankarjem«. V eseju Javornik v obliki pogovora s Cankarjem na Rožniku razpravlja o proslavah Cankarjeve dvajsetletnice po Slovenskem (med drugim na primer obsoja Narodno gledališče v Ljubljani, da se Cankarja za dvajsetletnico še sedaj ni spomnilo!) in o prepirih, ki še sedaj tra-jajo med nami, kakšen in čigav je bil Cankar. Esej izzveni v misel, da je bil Cankar samo umetnik in nič drugega. Anton Vratuša objavlja esej »Svel Mjška Kranjca«; v njem analizira Kranjčeve ljudi in njegove opise zemlje ugotavlja njegov naturalistični slog, njegov klic po sreči v svetu in povezanosti z zemljo, kar jc klic vsakega Prekmurca, pomanjkanje ljubezni v plemenitem smislu, razdvojene in nedognane podobe, suho in brezsrčno gledanje na mateT in pomanjkanje etičnih prvin. Esej se zaključuje z mislijo, da bomo tudi še o globini Kranjčevih del utegniti govoriti, kadar se bo dvignil v risanju otroškega sveta, v katerem kaže sedaj največ uspeha. Cankarjeva proslava v Drami V začetku meseca februarja 1939 je preteklo 20 let, odkar igra slovenska Drama v lastni hiši. Meseca decembra 1938 je minilo 20 let, odkar je imrl Ivan Cankar. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani bo proslavila ob 20-letnici v četrtek (na Švečnico), dne 2. februarja s tremi prireditvami: 1. z odkritjem Cankarjevega po-prsja v veži Drame ob 11 dopoldne; 2. s Cankarjevo akademijo, ki se bo začela takoj po odkritju spomenika v dramskem gledališču, ter 3. z uprizoritvijo Cankarjevih »Hlapccv« ob 20 v Drami. Vabimo občinstvo, da se teli prireditev v čast '"■ankarja in v proslavo jubileja Drame udeleži r največjem številu. * Dejanje, Letnik II, št. 1. — Zdaj je stopil v drugo leto mesečnik »Dejanje«, ki so ga lani ustanovili nekateri sotrudniki »Doma in sveta< s pritegnitvijo novih moči. Uvod novemu letniku je 'apisal odgovorni urednik in izdajatelj Edvard 'ocbek. kjer je podal smer revije, ki »naj bo ustvarjalna ustanova, tovariško grajanje zavestno radečega kroga, ki hoče združevati osebno kul-uro in strokovno znanje ter z novim celostnim merilom ocenjevati dosedanjo neuspešnost ter polagati duhovni temelj novi človeški stavbi med Matija Malešlč je napisal črtico »Zelena jasa v gozdu«. V nji slika jetničarjevo družino s sedmimi otroki. Iz otroškega pogovora sc v dramatični napetosti pokaže notranja drama te družine, predvsem matere, ki je iz neuklenjene prostosti kot ujeta v družino in celico. Toda njeno hrepenenje in usoda je utelešena v Jernejčku, ki je sin njene svobode. Kam pelje ta svoboda, ve oče-rednik, žandar, ki pa čudovito ljubi vso družino in jo uvaja v spoštovanje življenjskih zakonov, »Življenje«, ciklus Jožeta Dularja, obsega šest sonetov, ki v njih pesnik v primerjavi spremlja letne čase s človeškim življenjem. Dasi je ta primera že precej stereotipna, vendar so ti 6oneti že dovolj zrela lirika v znamenju novega Gradni-kovskega realizma, posebej pa je treba pohvaliti obliko in kleni jezik. Mikuž Stane obravnava v C6eju »Ob grafiki Božidarja Jakca« slogovni razvoj Jakčeve umetnosti od leta 1921. do sedaj, kako je v prvih svojih delih oblikoval idealistično in dajal slikam bogato čustveno vsebino, resnični svet pa reduciral na minimum, torej slikal ekspresio.nistično, kako pa se je zadnje čase razvil v smeri nove stvarnosti. Ta razvoj pokaže v njegovi grafiki, kar ponazarjajo tudi priloge (4). Urednik Tine Debeljak ie poslovenil katol. češkega pesnika Lazeckega »Psalm«, ki naj priča, kako so katoliški pesniki sprejeli narodno katastrofo na Češkem. Joka Žigon je začel pisati igro v šestih odrskih podobah pod naslovom »Nikoli več vojskd«. Tu objavlja prvo podobo. V nji nam naslika mrzlično napetost tik pred izbruhom svetovne vojskč v bližnji bodočnosti. To prvo dejanje se zakliuči s splošno mobilizacijo in z izbruhom vojne brez napovedi. Že ta prva podoba priča, da bo drama povsem sodobna (saj smo tole prvo dejanje prav v preteklem septembru skoraj doživeli!). Jezik in slog pa sta povsem v smislu nove stvarnosti, zlasti jezik, ki ga govorž sluge, je povsem naturalističen. O zgradbi in vsebinski 6trani pa bo mogoče govoriti šele kasneje. Ivan Grafenauer nadaljuje razpravo o motivih slovenske narodne pesmi, kar je že lansko leto začel v Domu in svetu. To pot govori o Zariki in Sončici in še kaj o španskih junakih. Celotna razprav bo imela zlasti velik pomen za literarno teoretični in literarno zgodovinski študij na naših srednjih šolah. _ ... Novo me v naši reviji je tudi Krivec Jože. Ta je prispeval prvi del zgodbe »Mladost je mimo šla«. To bo povest o dečku Cencu, najstarejšem od sedmih otrok iz revne družine. Rad bi bil kaplan, a mora v službo pastirja. Krivčevo ime že po tem objavljenem odlomku mnogo o,beta za našo slovensko epiko. Ivan Trinko - Zamejski priobčuje spomin na beneškoslovenskcga modroslovca in učenjaka Jakoba Štelina, katerega dvestopetdesetletnico rojstva praznujemo letos. Italijani Štelina po krivici štejejo za svojega, ker je pač deloval v Padovi kot »doetus in omni scientia«. Pri tej priložnosti posebej opozarjamo pisce Slovenskega biografskega leksikona, da ne pozabijo na ime Jakoba Štelina. , . ... Zelo bogat je oddelek Književnost. V njem ocenjuje Severin Šali drugi zvezek izbranih Pesmi Silvina Sardenka, Avgust Žavbi Jožeta Cvelbarja izbrano delo, Tine Debeljak Jalenovo Cvetkovo Cilko, Janko Moder Prvi zvezek Mlakarjevih Izbranih planinskih spisov, Stane Mikuž Steletova Monumenta artis Slovenicae in Fr. Jesenovec Dmitrijevskega Stalina. V oddelku Umetnost govori o razstavi Kosa, Maleša in Goreta umetnostni zgodvinar Joža Gregorič. V zapiskih so objavljena pisma iz Gorice, Zagreba, Prage in Budimpešte; v njih govori R Bednarik o knjižnih založbah primorskih Slovencev, Jože Gregorič, slavist, o Dnevih hrvatske knjige, Ludvik Dušan o kulturnih razmerah v drugi republiki na Češkem, Vilko Novak pa o madžarskem literarnem življenju v zadnjem času. Na platnicah je objavljena satira »Vesela pi-sarija« in opombe uredništva. 2e iz tega kratkega pregleda je razvidno, kako bogata in pestra je ta dvojna številka Doma in sveta. Gotovo je, da bodo mnenja o listu precej deljena, a tega bogastva za naše čitajoče občinstvo ne bo mogel nihče zanikati! Prav tako ni mogoče zanikati visoke kvalitetne vrednosti posameznih leposlovnih del, esejev in razprav v listu. Hvaležni moramo biti lastništvu in uredništvu, da je Dom in svet speljalo v novo polstoletje in da je za delo poprijelo toliko mladih moči. Ob koncu bi želeli samo še to, da bi uredništvo bolj pazilo na enoten pravopis v listu, da ne bo pisano tu kesneje, tam kasneje, tu solnce, tam sonce itd. Ker imamo nov slovenski pravopis, 6e morajo po njem brezpogojno ravnati vsi pesniki in pisatelji, kritiki in znanstveniki in sploh kdorkoli priše za javnost, če hočemo, da vendar že pridemo do popolne enotnosti. F. J. Uprava »Doma in sveta« javlja, da je poslala to številko »Doma in sveta« na ogled tudi nekaterim nenaročnikom. z željo, da bi postali naročniki te častitljive slovenske revije, ko stopa v novo polstoletje. Prav tako je pripravljena na prošnjo poslati to številko na ogled. Obenem javlja, da imajo naročniki 51. letn. »Doma in sveta«, ki stane letno 80 din, oziroma za dijake 60 din, 25% popust pri vseh knjigah, ki jih izdaja Jugoslovanska knjigarna (razen pri šolskih!). Slovenci.« V tej številki sodelujejo še: dr. A. Terstenjak (Človekova veličina), Edvard Kocbek (Pesmice), Andrej Kolar (Bratovščina), Taufer Vida (Smrtna ura), dr. A. Slodnjak (O neminljivem Cankarjevem delu), dr. Andrej Ciosar (Zapiski na robu), Severin Šali (Krščanska antro-pozofija Nikolaja Berdjajeva). Med dokumenti je priobčen prevod odlomka »Vzhod in Zapad« iz knjige Walterja Schubarta. V Pregledu pa članek Boga Grafenauerja o slovenskem položaju po »petih letih skritega boja med obema evropskima blokoma«. Književna poročila o novih knjigah so pisali dr. Lino Legiša, Bogo Grafenauer, dr. A. T. in Janez Logar. Sin ruskega krvnika Džeržinskega — skladatelj. — Te dni razburja Estonce afera z opero »Tihi Don«, ki jo zdaj igrajo v glavnem mestu z velikim uspehom. Uglasbil jo je skladatelj Džier-džinski, sin bivšega glavnega poveljnika ČEKE in največjega krvnika ruske revolucije, ki pa je kot trockist pregnan iz Rusije. Zanimivo je, da je na premieri bilo prisotno celo sovjetsko i>o-slaništvo ter je poslanik priredil celo banket v čast igralcev in prirediteljev. Zdaj pa je naenkrat isti poslanik vložil pri ravnaieljstvu protest ter zahtevo da ee opera vzame iz repertoarja. Zdaj se vprašuje estonski dnevnik >Rahwa!et«, kaj vodi sovjetsko poslaništvo v vprašanju umetniških del: umetnost ali politika? Roparski napad na ameriškega škofa na Kitajskem Apostolski vikar v Kanhovu, msgr. 0'Shea, je poročal svojim prijateljem v Filadelfiji, kako so ga na njegovem misijonskem obisku na Kitajskem napadli roparji. Msgr. 0'Shea se je z nekaterimi misijonarji z avtom peljal na pogreb rajnega apost. vikarja v Yukiangu, msgr. Misner-ja. Avto je pravkar prevozil mejo njegovega vika-riata. Tu se je avto nekaj pokvaril in msgr. 0'Sbea s spremljevalci so šli peš naprej. Nenadoma so začele pokati puške. Misijonarji so stekli po brdu navzdol. Pater Elija je bil toliko priseben, da je skočil nazaj v avto, poiskal bežeče tovariše in so se nato vsi kar moči naglo odpeljali. V Kinčangu so misijonarji obvestili policijo o napadu in čez več dni so bili trije roparji ujeti. Avto apost. vikarja je bil na več krajih prestreljen. Vzhodni Indiji grozi lakota Podgane uničujejo riževe zaloge Nekemu gorskemu plemenu v Vzh. Indiji, Karensem, ki biva na meji med Britsko Indijo in Siamom, grozi strašna lakota, ker so podgane popolnoma uničile pridelek riža. Ker se Karensi večidel preživljajo z rižem, je to pleme v strašni stiski. Bojijo se posledic lakote — epidemije kuge. Pravijo, da takrat tako številno nastopajo podgane, kadar cvete bambus, kar se baje zgodi le vsakih 50 let enkrat. Krsto so napolnili s prstjo V grobnici portugalskih kraljev v Belemu je nasproti žare s pepelom Vasca da Gamasa tudi nagrobnik, ki so ga naredili največjemu portugalskemu pesniku Luisu Vaz de Camoes, ki je spesnil slavne »Luizide«. Vendar niso mogli dati slavnega pesnika v to krsto, kjer je nagrobnik. Luis de Camoes je umrl za kugo kot berač I. 1580 v Lizboni. Pokopali so ga v kak skupni grob. Njegovih kosti niso takrat nič več našli, ko se je domovina spomnila pesnika in se pripravila, da mu postavi nagrobnik. Pa so si znali pomagati. Krsto pod nagrobnikom so napolnili s prstjo iz vseh krajev, kjer je bival Luis de Camoes. Nabrali so prsti iz pokrajine Ribateje in iz Ceute v Ognjenik, ki je povzročil potres v Chile. Nekaj dni pred potresom v Chile je izbruhnil sicer tihi ognjenik Quizabu. Tudi dosedanjim redkim izbruhom so navadno v nekaj dneh sledili potresni sunki ki 60 se to pot razvili v silen potres z neprecenljivo škodo in mnogimi človeškimi žrtvami. (Na sliki ognjenik Quizabu ob izbruhu). Afriki, kjer se je pesnik vojskoval za svojo domovino; pa iz Indije, Makaa in Coe, kjer je bival; in iz Mozambiquea, kjer je ležal ves bolan in zapuščen, dokler mu niso dovolili, ker je bil izgnan, da se sine vrniti v Lizbono. Ljudska govorica pravi o čudnem grobu, da je »grob partiklov«, ker ne vsebuje okostja mrtveca, namreč le delce, partiklje, zemlje. Skupščina Jugoslovanske nogometne zveze Belgrad, 30. januarja, m. Včeraj je bila v Belgradu skupščina Jugoslovanske nogometne zveze pod predsedstvom dr. Andrejeviča. Po pozdravnih brzojavih in prečitanih poročilih tajnika in blagajnika je verifikacijski odbor verificiral 633 ]x>lnomočij. Slovenske klube je zastopil predsednik Ljubljanske nogometne podzveze dr. Janko Kosti s 4/4 polnoniočji. Zborovanje je bilo nato 1 prekinjeno in se je delo nadaljevalo popoldne ob pol 6. Najprej so bili prečitani vsi predlogi, ki so bili predloženi za reorganizacijo JNZ. Potem so delegati Zagrebške nogometne podzveze dr. Ivo Kraljevič, dr. Jerko Šimič in Kovač obrazložili zahteve zagrebške podzveze, da se ustanove tri nogometne zveze: v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu. Predlog Zagrebčanov je naletel na ostro kritiko, zlasti pri južnosrbski delegaciji. Po govorih zagrebških delegatov je govoril predsednik Skopljanske nogometne podzveze Stevo Trivunac v precej pomirjevalnem tonu. Izjavil se je za reorganizacijo in predložil, da se izvoli poseben odbor, ki naj pripravi vse potrebno za reorganizacijo, o čemer naj potem sklepa izredni občni zbor. Atmosfera je bila še precej mirna, posebno še, ker se je delegat Ljubljanske nogometne podzveze dr. Janko Kosti pridružil predlogu Trivun-ca. Za njim je govoril Raka Milutovac, delegat kruševskega Obilica, ki je s svojim govorom po- kvaril razpoloženje in vnesel razdor med delegate. Vehementno je napadal zahtevo Zagreba. Ker je g. Milutovac, ki je obenem tudi član zve-zine uprave, šel v 6vojih napadih malo predaleč, so Zagrebčani in Splitčani v znak protesta zapustili občni zbor. Skupščina je bila prekinjena. Da bi se zborovanje nadaljevalo, so vsi delegati pregovarjali zagrebške delegate, naj s vrnejo. Po približno enournem odmoru se je zborovanje nadaljevalo okoli 9. G. Milutovac je bil prisiljen podati ostavko na svoj mandat v zvezni upravi. Kljub zadoščenju, ki so ga Zagrebčani in Splitčani vzeli na znanje, se niso hoteli vrniti, temveč so odpotovali v Zagreb. Zato je skupščina sprejela predlog Trivunca, da se izvoli poseben odbor, kateremu je stavljena naloga, da vsa vprašanja in vse predloge glede reorganizacije Jugoslovanske nogometne zveze pretrese najkasneje do konca julija, nakar bo meseca avgusta sklicana izredna skupščina JNZ, na kateri bodo razpravljali o reorganizaciji zveze. Ker je letos jubilejno leto JNS, namreč dvajsetletnica, je občni zbor izrekel splošno amnestijo za vse kaznovane funkcionarje, igralce in sodnike. Na koncu zborovanja je predsednik zveze predlagal skupščini, da izvoli predsednika vlade dr. M. Stojadinoviča za častnega predsednika JNZ, kar je občni zbor sprejel z aklamacijo. Nedeljski šport Tekme za zimski pokal. Grarljanski : Hajduk 1 : 1. Tekma se je predčasno zaključila zaradi pretepa med igralci, ki se je pozneje prenesel še med gledalce. Slavija (S) : Concordia (Z) 2 : 0 Jugoslavija : Bask 2 : 1 BSK : Jedinstvo 3 : 0 Na Črnem vrhu nad Jesenicapii je imelo Triglavsko fantovsko okrožje smučarske tekme, katerih se je udeležilo lepo število tekmovalcev. Manjkali so nekateri izborni smučarji, ki zastopajo trenotno našo državo v inozemstvu. Dolžina velesalomske prope je znašala 1700 m z višinsko razliko 220 m in je imela 24 vratc. Pri članih je zmagal Baš Davorin v času 2:35,6, pri mladcih pa je bil prvi Špec Ivan s časom 1:48. Pri ženskih tekmah na Pokljuki ob zaključku smučarskega tečaja je zmagala v smuku Stolzer Pavlina, v slalomu pa Praček Alojzija, ki je pri smuku tako nerodno padla, da se ni mogla plasirati. V celotnem tekmovanju je prišla na prvo mesto Stolzer Pavlina z 98.98 točkami. V Ljubljani so zborovali lahkoatleti, ki so napravili več koristnih sklepov za napredek naše lahke atletike. V Belgradu pa je bil buren občni zbor jugosl. nogometne zveze. V Ga-Pa je zmagal v smuku Nemec Willy Walch, pri ženskah pa je bila v smuku in slalomu prva znana Nemka Christel Cranz. V italijanskem nogometnem prvenstvu vodi po nedeljskih tekmah v prvi ligi Liguria in Bologna vsaka s 24 točkami. V meddržavni noRometni tekmi Nemčija : Belgija, ki je bila v nedeljo v Bruslju pred 50.000 gledalci, so zmagali Nemci s 4 : 1. R. Menzel je postal teniški prvak Neničiie na pokritih igriščih. Državno prvenstvo v klasični kombinaciji JZSZ obvešča vse klube, da se bo vršilo državno prvenstvo v klasični kombinaciji 4. in 5. februarja na Sljemenu pri Zagrebu. Zapadlo je dovolj snega, tako, da bodo tekme gotovo izvedljive. Vsi ostali pogoji prvotnega razpisa za državno prvenstvo ostanejo v celoti v veljavi. Prijave je poslati najkasneje do petka 3. februarja v pisarno SK Maratona v roke g. Zalokarja, Ilica 36-dvorišče, ali do 8 zvečer (3. februarja) vodstvu tekmovanja na Sljemenu. Priporoča se odhod tekmovalcev z vlakom iz Ljubljane v petek ob 13.12, 1» Maribora imajo zvezo z vlakom ob 9.16 ali z brzovlakom ob 13.43, ker bo vozil na Sljeme tekmovalce samo en avtobus takoj pri prihodu brzega vlaka ob 17.i0. Nov ženski svetovni rekord v prsnem plavanju Belgijska plavačica Yvonne Vandekerckhove je naskočila v Ostende svetovni rekord v prsnem plavanju na 500 m. Poskus je ji je popolnoma posrečil, kajti omenjeno progo je preplavala v času 8:01.6, kar znači nov svetovni rekord. Prejšnji rekord danske plavačice Sorensenove ie zbol'* za tri desetinke sekunde. 50 km smučarski maraton v Mojstrani Razpisana medklubska tekma na 50 km bo 2. februarja v Mojstrani. Zaradi idealnih snežnih razmer in pa števila prijavljenih tekmovalcev obeta ta tekma mnogo zanimivosti. Proga je izpeljana po najidealnejših predelih okolice Mojstrane tako, da bo imel tekmovalec užitek. Start je točno ob 8. Ponovno poudarjamo, da so snežine razmere idealne. Slalom tekme juniorjev NIZSP Zimskošportni odsek SPD v Celju razpisuje za juniorje podsavezno prvenstvo v slalomu, ikrajine izdali v ruskem jeziku. Delavci pa, posebno v Ge-orgiji in Aserbajdžanu, zahtevajo, naj bodo delavske knjižice v njihovem materinskem jeziku. Zato so delavci, na primer v Bakuju, sežgali več ko 2000 teh knjižic, ki so bile tiskane v ruščini 40 letni jubilej dela Trbovlje, 29. januarja. Danes obhaja gospod Franjo Arhar, višji gozdar Trboveljske premogokop. družbo 40 letnico, kar je kot mlad dečko stopil v službo pri rudniku. 24. jan. 1. 1899 je šel v trboveljske jame, 1. 1909 jo postal jamski paznik, kar je bil do 1. 1917, ko je bil premeščen v pisarno in v njej delal kot kanclist do 1. 1921, ko je dobil 4 mesečni dopust, da jo mogel na gozdarski tečaj v Kostanjevico, ki ga je končal s prav dobrim uspehom. Pri rudniku je bil kmalu nato nastavljen za gozdarja, 1. 1924 je napravil v Ljubljani še državni izpit za gozdno varstvo in tehnično pomožno službo in bil 1. 1926 imenovan za višjega gozdarja, katerega dolžnosti še danes pri polnem zdravju opravlja. Gospod Arhar slovi kot razumen in vesten gozdar, o čemer pričajo rudniški gozdovi in kulture. Odlikuje ga velika ljubezen do divjačine. V lovskih krogih daleč okoii Trbovelj notri v Savinjsko dolino je zelo priljubljen kot imeniten družabnik in znan zaradi svoje imenitne lovske latinščino. Pri svojih podrejenih uslužbencih je priljubljen kot dober predstojnik, sam pa kot uslužbenec uživa polno zaupanje s strani rudniškega ravnateljstva. S svojo ženo Pepco nosita zakonski križ že trideset let, tako da slavi gospod Arhar te dni kar dva pomembna jubileja. V zakonu so se mu rodili 4 otroci, katere je veren katoliški mož vse lepo vzgojil. Dve hčerki sta poročeni, ena od teh z ravnateljem mariborsko podružnice Karitas g. A. Kovačičem, ena hčerka še obiskuje šolo, sin pa je gozdar pri rudniški družbi. G. Arharju, naročniku našega Usta, k lepemu jubileju čestitamo in mu želimo, da bi ga obhajal v kar največjem veseljul Metlika Gibanje prebivalstva v naši župniji v letu 1938. Naša župnija šteje 3078 duš. Rojenih je bilo 90 otrok in sicer 52 dečkov, 44 deklic, umrlo je 46 oseb, 17 moških, 29 žensk. Poročenih je bilo 14 parov. Ban dr. Natlačen je razrešil odbornika okrajnega cestnega odbora v Metliki g. Malešiča Ivana, župana v Metliki in g. Reliča Nika, obč. Radotoviči, in na njuni mesti imenoval g. 6tupar.ja Jožeta, posestnika in mlinarja v Metliki, in Ueba Janka, posestnika v Dragoševcih, obč. Radatoviči. Dekliški krožek Prosvetnega društva v Metliki vprizori na svečnico popoldne ob 3. v dvo rani Hranilnice in posojilnice, igro: Prisegam. Prireditve po deželi Iloče. »Tri matere« je naslov veseloigri, ki jo vprizori Dekliški krožek v Hočah pri Mariboru na svečnico, dne 2. februarja ob 3. in ob 7. Tovorni avto se je pogrezni! v led Dolores Vieser: 38 Podkrnoški gospod Poslovenil Janez Pucelj Grenki, zategli jok ji zamira v razritih blazinah. Lenart stoji togo sredi izbe. Od bolečine si grize brezkrvne ustnice. Samo to še spravi iz sebe: »Kaj jokate, mati? Da bi se smejal, tudi meni ni!« Zavorja se zarije globlje v belo, volliko platno. Tega ne more Lenart že nikakor prenesti. Počasi seže po čepici in odide s težkim korakom iz izbe. Ko jaha doli po travnati rebri' se mu zazdi, da sliši vreščavi glas stare Nane, ki kliče njegovo ime. Vendar bolestno-kl jubestna grenkoba se je v njem tako razbohotila, da mu srce ne da, da bi se ozrl nazaj. Sladka, mala Alenka, kako bi te mogel zapustiti? Kadar tako ležiš pred mano, in se ti temni lasje vijejo po rjavi gozdni travi in se rahlo gibljejo mehki valovi tvojega telesa, ko dihaš, tedaj bi te objel z bolestno silo, bi rad vse srce pogreznil v tisoč vročih, grenkosladkih besedah v tvoje spanje. Toda — mala Alenka, ti bi se morda prestrašila. Zelene luči ti oprezno plešejo po licih, ki cveto od mojih poljubov. Iščejo tvojih rdečih ust, ki so tako ponosna in žlahtna kakor rubin in tako mehka in sladka kakor temna roža. Bleščeče se oči so ti še čudovitejše zastran otožnosti tvojih obrvi in plahe nežnosti tvojih trepalnic. Sladka Alenka, takšne, kakršna si ti, ni nobene ženske več nn svetu! Ti si tako sladka in mehka kakor le kdaj kakšna ženska, in tako srčna kakor kakšen fant — si kraljica in dekla. — ln si vsa moja! Ti bogata žena — rad bi te vzel na srce, tako vso — vso. — Kako more biti to, ljubljena, da si moja in si mi vendar še vedno daleč — samo malo, samo toliko, kolikor potrebujejo časa in |>rostora najine ustnice, da se poljubijo. Ti si moja in vendar trpim glad po tebi. To jc zadnje, najzadnje še, kar mi daj. Ne vem k.aj. Morda tega sploh nimaš, mala Alenka? Ker je bil Lenart z Alenko dva dni na lovu s sokolom, je izvedel šele tretji dan, da mu je umrla mati. Kar se da naglo od,jaha na Gori-čico in pride baš še prav, da more še enkrat pogledati materi v togo obličje, preden zapro krsto. Tiho stopi Lenart v zatemnelo izbo, ki mu v njej leži mati na mrliškem odru. Med tlečimi svečami stoje in žalujejo obilne cvetilce. Izba je že polna šepetajočili ljudi. Lenart dobro čuti, kako ga prekasto opazujejo. S klopi pri peči sliši glasno lirkanje stare Nane. V srcu mu je trmasta jeza, ko koraka ponosno k odru. »Svojat,« si misli, »toliko časa ste ji govoričili, da —« Nato pa le sklene prevzet roke in se zazre materi v bledi obraz. Na voščenem čelu leži Zavorji spokojen mir in nad upadlimi očmi ji počivajo trejialnice rahlo in lahno, kakor da spi. Lsta so še na pol odprta, kakor da hočejo spregovorili še zadnji hropeč klic, in na bradi in licih ji leže zamrli sledovi brezupne boli. Lenartu stiska srce obroč tesno in strašno tesneje. Mu je, kakor da ga kliče mrtva mati še venomer in ve: klicala mu bo naprej iz zemlje, ker je preslišal njen zadnji klic. Mu je, kakor da sliši, kako ihti in grenko joka, — ah, jokaje zastran njega je umrla. Njegovo uboga. ljuba, mala mati — Solze mil hočejo privreli v oči. Toda tn so vendar tuji ljudje, ki se nemo stiskajo po ko- tih in poskušajo z bolščečiini pogledi uloviti kak njegov vzdihljaj. Slednje dobro čustvo se zdaj upre jiroti njim —■ in jiovrli tega se mora tudi braniti zavesti, da je sam kriv. Teži ga kaj težko, dn je mater ob njeni smrtni uri žalil in zapustil; saj je vendar moral videti, kako je pri kraju. In vendar meni, da bi tudi danes ne mogel govoriti drugače — kur je bil rekel, je bilo vendar prav! Izpod nasršenih obrvi strmi Lenart v mrtvo mater; ljudje mu vidijo samo temni, zamišljeni obraz, ne slutijo nič, v kakšnem boju mora braniti svojo trmo proti žalosti in ljubezni svojega srca. ki si je sveta krivde »Še žebra ne,« šepne Nanej Tevžti. Stari, gluhi hlapec misli, da je čas, da za|>re krsto, in vzame od klopi pri peči bel topolov jiokrov, ki je nanj naslikan srebrn križ. Pri tem tiho reče Lenartu: »Ali naj jo zabijemo?« Lenart malce pobledi, vendar prikima in stopi na stran. Stari hlapec zdaj skrbno zapre krslo nad mrtvo ženo in drhtavo zabije nekuj žebljev. Nato na glas zaihti: »Tako dobre ženske ne bo nikdar več na svetul Še tri dni pred smrtjo je poskrbela v špi tal »i jiri Svetem Duhu, da sva z Kanejo preskrbljena do smrti.« Tudi Nane,j joka in dostim sosedam teko solze — samo Lenart ostane tog in mrzel, ko stopa počasi za krsto, ki jo neseta dva moška iz niše. Pri križu na polju čaka šentiljski kaplan v črnem plašču, okrog njega nekaj l judi iz mesta, ki so poznnli Zavorjo. Lenart se ne ozre kvišku, šele ko po blagoslovu možje krsto spet vzdignejo, zagleda sivoplavo glavo gospoda Sebasti-jana moleti iznad vrst, in zdaj mu vse topleje zapol jc sočutje z umrlo materjo. Pa ta trenutek zazvone špitalski zvonovi pri Svetem Duhu. Zdaj bo kmalu konec. Lenart sc zbere. Čez ozki shojeni prag sc rinejo ljudje na malo pokopališče. Lenart sliši kakor od daleč, kako mrmraje molijo ljudje, kako tožijo zvonovi, komaj da čuti sonce in zagatni dim voščene sveče. Vse to se mu zdi kakor težke sanje, toda Lenart jih zdaj noče tolmačiti. Nekega jutra v zgodnjem septembru ee Od-l>ravi Katrica na božjo pot. Starejši brat pojde z njo, zakaj molila naj bi j»ri Materi božji na Otoku za Anderča. Katrica ei je že snoči pripravila rajnke matere rožni venec z granatnimi grolicami zraven cvetoče belo srajco s čipkami okrog vratka in obleko iz temnordečega blaga. Tudi črno pečo je že pripravila in tako je Katrica že zgodaj zjutraj nared in stoii že v veži, ko pride iz čumn^te doli jio stopnicah Krištof s svojimi dolgimi, lesenimi koraki. Ni dobre volje, zakaj sanjalo se mu je, da ga tlači truta-mora. Katrica ne opazi tega. Je tako prisrčno vesela, kakor že dolgo ne. Marija na Otoku je najlepši kraj na vsem božjem svetu, ket tam stanuje nebeška Mati in usliši vee prošnje, ki ji jih prinašajo romarji. In Katrica ima toliko prošenji Oče pride še v hišo, medtem ko zajema Krištof svoj znjtrk, in reče resnobno ee smehljaje: »Le pridno moli, Katrica, da se vrne AnderČ. Ga skrbi lahkomiselni fant bolj, kakor pokaže. In ko Katrica vneto prikima, doda: »Za Narteja ti tudi lahko pade kakšna gr<5-lica.« »Saj bo, oče,< meni deklica in se boječe nasmehne. Nato oditeta z bratom iz julrnjega mesta ven na polje, mirno sivih koč, kjer brodijo po rosi bosi otroci, bledi in z velikimi očmi; gresta vzdolž pe ozkem, vlažnem potu, ki se vije skozi daljno, zeleno ravan in izginja daleč v nežno presončeni megli. Pobožno zamaknjen,je trepeta nad Zakam-nom, ki plava v slikoviti ljubkosti na valovitem polju, nad mrkim Vetrinjem, ki leži še v svilenih sencah, in nad Smartjnom, ki leži tako lepo in domače na svoji rebri, kakor se spodobi za 'aro očetovskega škofa. Končl Ahačič: 49 Jaka Spaka in čudodelna dlaka A r J^A/, I • X v JU jnl/Sd I 1 V j)\ j j j / v j Neverno pogleda Marjetica v zrcalo in zagleda smešen obraz, ki mu desno oko buli v svet brez pajčolana temnih trepak, in mu ob levem sencu štrli čop rdečih las kakor oguljena krtača. Strašno zakriči kraljična in bi od groze onesveščena padla na tla, da je ni prestregel Jaka. Potem pa sede Marjetica na stol in zdi na njem zopet tri dni in tri noči in nič ne je od žalosti in nič ne spi in sploh, ne odpre svojh oči, boječ se, da ne bi v zrcalu zagledala svojega spakedranega lica. Jaka pa razmišlja, kako bi jo potolažil. Vzame iz žepa svojo piščalko in ji zapiska najlepšo pesem, kar jih je znal. V naši podružnici v Kranju (pri vhodu na novi most) lahko dobite vsa pojasnila glede insera-tov. Podružnica sprejema tudi vsa naročila za časopise. Razpis Pri državnem zdravilišču za tuberkulozo v Topolšici se razpisuje v smislu odloka ministrstva socialne politike in ljud. zdravja O. št. 38334-38 mesto upravnika-šefa v IV.-l pol. skupini in mesto sekund, zdravnika v VIII. pol. skupini Pravilno kolkovane prošnje z vsemi potrebnimi prilogami je vložiti v roku 15 dni po prvi objavi v »Službenih novinah« pri upravi državnega zdravilišča Topolšica. Topolšica, dne 27. jan. 1939, E. št. 687-39. Uprava. Mati oglasi V malih oglasih velja vsaka beseda I din: teriltovanjgkl oglasi t din Debolo tiskani! naslovne besede se računajo dvojno. NaJmaiiJAl znesek za mali oglas IS din. ■ Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. • Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, S mm visoka Dotltna vrstica po 3 din ■ Za pismene odgovore dede malih oglasov treba orllotlU znamko. Pouk Strojepisni pouk Večerni tečaji, oddelki od pol 7 do 8 in od pol 8 do 9 zvečor za začetnike ln Izvežbanco. Pouk po dik-tatu. Vpisovanje dnevno. Novi tečaji se prično dno 3. februarja. Chrlstofov učni zavod, Domobranska cesta 15. (u) Mesarski pomočnik vajen vseh del, tudi sekanja, lSče službo. - Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 1438. (a) Pisarniška moč z večletno prakso, s per-fektnim znanjom nemške korespondence. Išče službo za takoj ali pozneje, event. tudi samo dopoldne ali popoldne. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »Korespondentlnja. ilužbodobe Hlapca za vsa poljska dela takoj sprejme Anton Len-če, Kleče 21, p. Ježica. b Entlarice na overlok. Šivilje belega perila, samo izvežbane, samostojne delavke, takoj sprejme Matek & Ml-keS, Ljubljana, Frančiškanska ulica. (b) Zanesljivega uradnika mlajšega, zmožnega slovenskega, srbohrvatskega in nemškega jezika, takoj sprejme industrijsko podjetje v Ljubljani. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Zanesljiv uradnik« št. 1237. (b) IEEB3I Anton Peršin otvori moderno urejeno mesnico na Vodovodni cesti, pri Zeleni trati. — Solidna, točna postrežba! Kupimo Indio kupuje staro železo In kovine, sukneno odpadke, papir, belo steklo ln steklenice. Celovška cesta 67, tel. 40-76. (k) Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, juvellr, Ljubljana Woliova ulica ŠL3 Rabljen parni kotel kupimo v brezhibnem stanju, 30—40 m- grelne površine (Heitzflache) z 12 atm. Točen opis kotla, kakor tudi zadnji pregled ter najnižjo ceno, je poslati na upravo »Slovenca« pod »Kotel 1343.« jk) SI Naznanjamo, da je inkasant g. Brglez JoSko izstopil iz službe »Jadranske zavarovalne družbe« ln »Internationale« ter zaradi tega ni več upravičen zanje In v njih Imenu poslovati. — Jadranska zavarovalna družba, tli. direkcija za rlravsko banovino, Ljubljana. — Internationale, fil. direkcija za dravsko banovino, Ljubljana, (o) DOTRPEL JE NAS LJUBLJENI SOPROG, OCE, BRAT, STRIC IN SVAK, GOSPOD Ferdinand Jenko STROJEVODJA V POKOJU IN POSESTNIK POGREB DRAGEGA POKOJNIKA BO V TOREK, DNE 31. JANUARJA 1939 OB 4 POPOLDNE 17. HIŠE ŽALOSTI, ALJAŽEVA CESTA 17, NA POKOPALIŠČE V DRAVLJAII. LJUBLJANA, DNE 30. JANUARJA 1939. GLOBOKO ŽALUJOČI: MARIJA ROJ. ARHAR, SOPROGA - ANICA, HČERKA OSTALO SORODSTVO. rirrriTffl Pozor, kupci! Na dražbi bo prodana za polovično ceno petstano-vanjska hisa z vrtom blizu banovine. Vrednost 690.000 din, sodno cenjeno 607.000 din. Obrestuje se po 8"/i. - Nadponudba najmanj 445.000 din, mogoča do 4. februarja pri sodišču v Ljubljani, (p) Varno naložen denar! Prodamo kompleks petih parcel skupno na najlepšem kraju ljubljanskega P"Ma po primerni ceni. Naslov v upravi »Slov« pod št. 1119. (d) Glasba Priložnostne prodaje ne iščite, ker dobite tovarniško nove plošče v poljubni izbiri že po Din 30 —. JL Iščite seznam. i JOTfffffff ■MranaM Pocenili smo vsa zimska oblačila, perilo itd. Presker, Sv. Petra cesta 14. (1) a» Sveža jajca in Inozemsko cvetje vedno v zalogi pri Baloh, Kolodvorska 18. (J) Prodam Šivalni stroj, globok voziček, žensko kolo, železno peč. - Marenčičeva ulica 3, Moste. (.1) Sveža jajca zajamčena, zaboj 720 kom. 540 din la suhe bos. slive 10 kg 80 din, franko voz-nina razpošilja G. Drech-sler, Tuzla. (1) DRVA PREMO V JCHIIMI O O L E H J S K A CCITA Sladni kalički (male) so najboljša krma za molzno živino; fižol pa za pitanje govedi. Oboje dobite najceneje pri tvrdki Fran Pogačnik d. z o. z. v Ljubljani Tyrševa (Dunajska) 33. Šivalni stroji s tovarniško garancijo na ugodne mesečne obroke. Rabljene stroje vzamemo v račun, isti tudi po zelo ugodnih cenah na prodaji Nova trgovina Tyr$eva cesta 36 (nasproti Gospodarske zveze). Državna razredna loterija Žrebanje petega, zadnjega razreda sedanjega 37. kola srečk se bo vršilo v Belgradu od 11. do 22. februarja in v Sarajevu od 27. februarja do 9. marca t. 1, To je glavno žrebanje sedanjega kola, ker bo izžrebanih šest in trideset tisoč dobitkov. ,, r,--; e , med katerimi jih je več po 200.000, 100.000, 80.000, 60.000, 50.000 din itd, štiri premi{e in sicer po 400.000, 500.000, 1,000.000 in 2,000.000 din v skupnem znesku din 56,927.000'- y najsrečnejšem primeru je mogoče zadeti z eno srečko din 3,200.000'- Osebe, ki se udeležuje jo loterijske igre, mora jo svoje srečke IV. razreda zamenjati za srečke V. razreda vsaj do 6. februarja zaključno. Tisti pa, ki še niso kupili srečk, vendar bi hoteli poskusiti srečo pri tem glavnem žrebanju, si jih lahko nabavijo pri pooblaščenih prodajalcih srečk in pri njihovih podprodajalcih, ki so v vsakem kraju, za doplačilno ceno, in sicer: 1 cela srečka 1.000 din 1 polovična srečka 500 „ 1 četrtinska srečka 250 ,, Dobitki se izplačujejo pod jamstvom države brez vsakih odbitkov. Pomaranče, fige, rozine, Cene nizke. Veletrgovina južnega sadja, Ljubljana, Tyrševa cesta 48. (1) Damske plašče zimske In za zgodnjo pomlad, nudi od 250 din dalje v veliki izbiri novo urejena trgovina F. I. GORIČAR Ljubljana, Sv. Petra c. 29 Stanoianja Dvosobno stanovanje s kabinetom in kopalnico, v centru mesta, išče mirna stranka s 1. majem. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Točen plačnik« št. 1246. (č) m Sobico lepo opremljeno, oddam. Ilirska 10, I. n., desno. LIPSKI POMLADNI Začetek 5. marca 60% popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah Vsa pojasnila dajejo: Zvanični biro lajpciškog sajma, Beograd Knez Mihajlova 33/1 SEJEM 1939 in častni zastopniki: Ing. G. Tonnies, Ljubljana Tyrševa 33, Telefon 27-62 in Jos. Bezjak, Maribor Gosposka 25, Telefon 20-97 Odšel je v večnost po kratki in mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, snoči ob 11 naš ljubljeni soprog in najboljši brat, stric in svak, gospod Ignac Perne inšpektor državne železnice v pokoju dne 31. januarja 1939 ob 2 popoldne iz hiše žalosti, Tržaška cesta 11, na pokopališče k Sv. Križu. Pogreb bo v torek liše žalosti, Tržaška Prosimo tihega sožalja. Ljubljana, dne 30. januarja 1939. V imenu sorodstva iena Amalija. + Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustila naša ljubljena soproga, mamica, stara mamica, sestra in teta, gospa Katarina Volkar roj. Bizjan posestnica in gostilničarka Pogreb bo v torek ob 15 popoldne iz hiše žalosti, Poljanska cesta 9. Maše zadušnice bodo darovane v več cerkvah. Ljubljana, dne 30. januarja 1939. Žalujoče rodbine: Volkar, Dular, Kessler, dr. Kessler, Goršič. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel ČeH Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenčič