If, ЈА?Ч11АКЈЛ IW19 — S'nt:v. 3 — 1ЖГО ЛЛ.Л.11 — СаН;ГЧА * DirSAKJE glasilo OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Eden od stikoii ki jih redno vzdržujemo г vami, spoštovani bralci, so gotovo vaša pisma, katerim, kot indite, odmerjamo čedalje večji prostor. Radi jih objavlja- mo, tudi tista najbolj kritična in le redka »o tista, ki »romajo v koš«, redka, kljub temu pa marsikdaj neprijetna. Takšna predvsem zato, ker nekateri ne upajo ali nočejo določene resnice — Se večkrat je to neresnica — podpisati s pravim imenom. Skrivanje za tujim ali izmišljenim priimkom ne prinese teljenega učinka in upa- mo, da bomo lahko to tudi v prihodnje vedno zagotovili. Se to, v prihodnji številki NT bomo pričeli objavljati kupone za izlet »100 kmeč- kih žena prvič na morje.t MILAN SENIČAR CELJE: KJE JE REŠITEV? Ni naključje, če so člani izvršnegn sve^a, celjske občin- ske akupàòine na prvi seji letos precej časa posvetili oceni stanja in dela Geodetskega zavoda. Položaj ni rožnat. Oce- nili so ga za kritičnega. In tako se je pojavilo vprašanje nadaljnje ixsposobljenosfci aavoda 2¡a izvajanje nalog v občini. Gre za kadrovske in druge probleme. Izreršni svet je me- nil, da je pot za rešitev problema moi-ebiti isfcati v paveao- vanju Geodetskega zavoda z Razvojnim centrom. V tem smislu tu<ü sklep, da naj tako Geodetski zavod kot Razvojni center do konca letošnjega januarja pripravita predlog za rešitev stanja. Seveda bo o tej pobudi razpravljal tudi izvršni s(vet. -nib ŠTORE: ŽIVAHNO V ŽELEZARNI Te dni so bile v žele- zarni Store zaključene javne razprave o pred- logih nekaterili aktov, ki jih zahteva zakon o zdru- ženem delu. In ne samo to, v teku so tudi zadnje priprave na volitve članov vseh samoupraTOih orga- nov v temeljnih organi- zacijah, zatem v delovnih skupnostih skupnih služb in ne nazadnje v sestav- ljeno organizacijo združe- nega dela Slovenske že- lezarne. Tako kot o volitvah v samoupravne organe, bo- do delavci tudi o spreje- mu sedmih samoupravnih sporazumov oziroma sta- tutov odločali na refe- rendiunu v sredo, 25. te- ga meseca. HURA! SPET JE ША! Foto: D. MEDVED OBMOČJE: SEMINAR SLO Olani političnih vodstev, šta- ba teritorialne obrambe, izvr- šnega sveta m pokrajinskega odbora za Zahodno štajersko, so imeli minuli teden štiri- dnevni seminar. Na seminar, ju je predavalo 11 strokovnja- kov z različnih področij, kot na primer o doktrini SIX>, teoriji in praksi sodobnih vojn, o specialnem vojskova- nju, o teritorialni obrambi, o nalogah političnih organ^izacij v pripravah in v vojni ter še o mnogih drugih problemih, ki bi jih sprožila morebitna vojna. SLOVENSKE KONJICE: 3048 EVIDENTIRANIH v občini Slovenske Konji- ce so doslej evidentirali S408 kandidatov za delegate v ob- činsko skupščino in samoup- ravne interesne skupnosti. Od skupnega števila evidentira- nih je 2383 moških in 1025 žensk, največ — kar 1155 — jih je starih med 27 in 40 let, po izobrazbi je največ к\'аИ- f ici ranih dela\'cev, od skupne- ga števila evidentiranih pa je 830 članov Zveze komunistov. Do konca januarja bodo v konjiški občini opravili še do- datno evidentiranje, ki bo na kandidatne liste zapisalo še okrog tisoč novih imen mož- nih delegatov. DS , V celjski občini so v teh I dneh na osnovi republiških i dogovorov oblikovali vsa gra- \ diva, pomembna za usmer- \ janje in organiziranje druž- benopolitične, predvolilne de- javnosti v temeljnih organi- zacijah zdru^nega dela in v krajevnih 'skupnostih. Fo- Ulnih priprav ne bodo zožili le na razpravo in sprejem nekaterih volilnih dokumen- tov, organizacijskih in kad- ; lovskih opravil. Pač pa bodo j izvolitev novih delegatskih te- ! les povezali z razpravo o do- seženih rezultatih v družbe- noekonomski preobrazbi Ce- lja v zadnjih štirih letih in 2 analizo uveljavljanja dele- ; gatskih odiiosov. Gradivo so pripravili v okviru občinske skupščine. Takšen pogled v življenje in delegatsko odlo- čanje celjskega delavca ob- čana bo razgrnil ustvarjal- nost naporov v vsaki delovni sredini, na delovnem mestu, kraju. Naglašena bo tudi ^sločijiva povezanost delav- čevega in občanovega priza- devanja za boljši družbeni ^n osebni Standard s krepit- njegove samoupravne '^loge v temeljni samouprav- skupnosti in na drugih ^^vneh odločanja v občini. bodo v tozdih in v kra- levnih skupnostih na pred- '^andidacijskih in kandidacij- V^^h konferencah prav tako ^oi bistven del predvolilne dejavnosti pregledali uspeš- družbenogospodarskega ^(i^voja v zadnjih štirih letih še posebej skrbno, zlasti P® kritično izvrednotili sa- '^oupravni vpliv delavca in Občana. ^^ celjski občini želijo tu- kar najbolj natančno se- ^^(^niti iim Širši krog obča- z nekaterimi snremem- v volitvah novih dele- ШЈЕ: ШРИ1РШ gacij. Nobenih nejasnosti ni pri volitvah delegacij za zbor združenega dela in zbor kra- jevnih skupnosti. Le da so v občini na skupnem zaseda- nju občinske konference SZDL in plenuma občinskega sindikalnega sveta predlagali manjše spremembe pri po- vezovanju v konference dele- gacij, in sicer v temeljnih organizacijah združenega de- la... Več vprašanj se v sedatiji fazi priprav na volitve nana- ša na izvolitev delegacije za zbore uporabnikov v skup- ščinah občinskih samouprav- nih interesnih skupnostih. V Celju ni nobenih dilem. V vseh sredinah bodo volili POSEBNE delegacije za zbo- re uporabnikov v SIS. Po- vejmo še določneje: 9. mar- ca bodo v TOZD in 12. mar- ca v KS celjski delavci in občani volili posebne delega- cije za zbore uporabnikov v naslednjih samoupravnih in- teresnih skupnostih: — izobraževalna — kulturna — zdravstvena — raziskovalna — stanovanjska — invalidsko-pokojninska — skupnost otroškega varst- va — skupnost socialnega skrb- stva — skupnost za zaposlovanje in — telesno-kulturna skupnost. Posebne delegacije za na- vedenih deset samoupravnih interesnih skupnosti bodo iz- volili v vseh tistih temeljnih organizacijah združenega de- la, kjer je zaposlenih več kot 300 delavcev. Če šteje TOZD ali delovna skupnost manj kot 100 zaposlenih, bo- do izvolili eno splošno de- legacijo. V tozdih s 100—300 zaposlenimi pa obvezno voli- jo štiri združene delegacije. Katere? Tudi o tem so v celjski občini organizirali javno razpravo in sprejeli sklep, da so možne naslednje štiri povezave oziroma sku- pine združevanja delegacije: 1. skupina: — otroško varstvo — socialno skrbstvo 2. skupina: — stanovanjsko gospodar- stvo — zaposlovanje — invalidsko - pokojninsko varstvo ' 3. skupina: — izobraževanje — raziskovalna dejavnost — kultura 4. skupina: — zdravstveno varstvo — telesna kultura To pomeni, da bodo v celj- skih tozdih izvolili le manjše število združenih delegacij, ki bodo delegirale delegate na zasedanja zborov uporab- nikov tistih samoupravnih interesnih .skupnosti, katere so navedene v posamezni skupini. Na primer: združe- na delegacija za 1. skupino (to je otroško varstvo in so- cialno skrbstvo) bo pošiljala delegate na seje skupščine, v zbor uporabnikov, samo- upravnih interesnih skupno- sti za otroško varstvo in so- cialno skrbstvo. Združena de- legacija mora šteti najmanj 11 delegatov, posebna pa naj- maiij 9. Redke splošne dele- gacije pa morajo šteti naj- manj 15 članov. Ničesar se ni spremenilo za tiste tozde ali delovne skupnosti, kjer je zaposlenih manj kot 30 delavcev. Tam bodo vsi za- posleni opravljali funkcijo de- legacije. V celjski občini bodo v vseh krajevnih skupnostih iz- volili posebne delegacije za samoupravne interesne skup- nosti, le na Svetini eno sploš- no delegacijo in v Ljubečni štiri združene delegacije. To pomeni, da bodo samo v kra- jevnih skupnostih izvolili čez 2600 delegatov. Poglejmo — v večji kra- jevni skupnosti bodo volili deset delegacij z najmanj de- vetimi člani za zbore upo- rabnikov v samoupravnih in- teresnih skupnostih in dele- gacijo, ki bo pošiljala dele- gate v zbor krajevnih skup- nosti občinske skupščine (z najmanj 11 člani). Ker bo- do v Celju do volitev izvedli nekaj referendumov o razde- litvi posameznih krajevnih skupnosti, bodo imeli v mar- cu namesto sedanjih KS naj- manj 25 KS in tako рггсеј več občanov, neposredno vključenih v samoupravno, delegatsko odločanje. V krajevnih skupnostih pa 12. marca ne bodo volili sa- mo naštetih delegacij, tem- več tudi listo kandidatov za delegate družbenopolitičnega zbora občinske skupščine in delegacije stalnih območij v KS, ki pošiljajo delegate v svet krajevne skupnosti ozi- roma v zbor delegatov. V celjski občini so v izho- diščih za izvedbo evidentira- nja in kadrovske aktivnosti opozorili na sestavo delega- cij in na širino evidentiranja možnih kandidatov. Socialna sestava delegacij mora izra- žati sestav zaposlenih v toz- dih ali delovnih skupnosti oziroma sestav prebivalcev določene KS (od kvalifikaci- je, starosti, spola do večje udeležbe iiekaterih poklicev, na primer kmetov, obrtni- kov, dslavcev iz drugih re- publik itd.). Delež mladih naj bi v delegacijah znašal najmanj 20 odstot. in delež žensk 30 odstotkov. Vendar niti v KS niti v tozdih ne bi smeli pozabljati na evideiiti- ranje kadrov za samouprav- ne Organe, za vodstva druž- benopolitičnih organizacij, za poravnalne svete, za interes- ne organizacije in društva itd. Samo takšna širina ka- drovske politike bo zagoto- vila resnično kakovostne možnosti za učinkovitejše sa- moupravno, politično in de- legatsko delo v temeljnih sa- moupravnih sredinah. Na seji predsedstva OK SZDL Celje v sredo, 25. ja- nuarja 1978 (to bo skupna seja s komitejem OK ZKS Celje) bodo v prvem de- lu evidentirali možne kan- didate za odgovorne funkcije v občinski skupščini, izvrš- nem svetu, v skupščinah sa- moupravnih interesnih skup- nostih in za družbenopolitič- ni zbor. Sprejeli bodo pred- log volilnih dokumentov za predkandidacijska, kandida- cijska in volilna opravila v tozdih in KS. Naslednji dan, 26. januarja ob 17. uri pa bo skupna seja plenuma občin- skega sindikalnega sveta in občinske konference SZDL Celje. Na njej bodo med dru- gim sprejeli poročilo o po- teku politične aktivnosti v pripravah na volitve in dru- ge dokumente. Takoj po skupni seji se bodo sestali izvršni odbori sindikalnih or- ganizacij v tozdih oziroma krajevnih konferenc SZDL v KS. Med drugim bodo obli- kovali predlog možnih kan- didatov za člane delegacij za ZZD in ZKS občinske skupščine in za člane dele- gacij za skupščine samour pravnih interesnih skupnosti. To bo obenem priprava na temeljne kandidacijske kon- ference. 2e ta bežni pregled seda- nje predvolilne aktivnosti ka- že na veliko živahnost, na obsežne naloge in zelo stis- njene roke. bo volitev osta- ja zares še malo časa. Zato bi morali v vseh tozdih in KS nemudoma temeljito oce- niti, kako uspešno so izved- li dosedanje priprave in ka- tere naloge jih še čakajo. J. V. 2. stran — NOVI TEDNIK St. 3 — 19. januar 1978 NAMESTO HUMORESKE: LAŠKO PRIPOROČILO Delegat dr. Samo Pečar je na skupščino občine naslovil naslednje delegat- sko vprašanje: »Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane je v »Ob- čanu« številka 24 objavil svoja stališča In predvide- ne ukrepe v zvezi z ome- jevanjem kajenja. Delegacija Zdravstvene- ga doma postavlja vpra- šanje, če jih skupščina občine Laško ne bi po- snemala?« Dr. Samo Pečar se s problemom prekomernega kajenja, nenehnega samo- vx>ljnega ogrožanja neka- dilcev ukvarja že leta. To. da njegov boj je kot boj z mlini na veter ... Vsi trije zbori občinske skupščine so v zveza s tem sprejeli p r i p o r o - č i 1 o , da je na sejah zbo- rov kajenje nezaželeno! Tako so sklenili. Kadil- ci pa so si olajšano nad takim fakulativnim skle- pom — prižgali cigarete. ■ec. KVALITETNEJŠI PRISTOP Osnutek načrta spominsko krajinskega parka Kumrovec —Kozjansko je že dalj čaisa ▼ javná razpravi med šmar- skjmi občinami, vendar le-ta kljub že izteklem roku še vedno ni končaiia. Predsed- stvo občanske konference SZDL Šmarje pri Jelšah me- ni, da bi jo bilo treba po- daljšati in vnesitd vanjo ne- koliko kvalitetnih sprememb, tako da bi se vanjo vključili vsi dejavniki v občini. Os- novna pomanjkljivost javne razprave je torej preskrom- na vključenost. četudi javna razprava še teče, &D vendarle že znane prve pripombe, ki osvetlju- jejo šibks točke osnutka na- črta. Največ pripomb so da- li občani, ki menijo, da je gradivo preobsežno, prema- lo pripravljeno in z veliko ponavljanja ter da bá besedi, lo moralo biti jiaisnejše in preprostejiše, predvsem pa kookretnejèe. M. S. DANES PROBLEMSKA KONFERENCA JAVNA RAZPRAVA JE PRINESLA NOVOSTI IN HUDO KRI Danes je v Celju problemska konferenca o zdravstvenem varstvu celjske občine. Uvodni re- ferat je pripravila predsednica sveta za zdravstvo pri občinski konferenci socialistične zveze v Ce- lju MARIJA ŠTORMANOVA. V razgovoru pa je predhodno nanizala neka- tere probleme, ki se porajajo v zdravstvu, zlasti zdaj, ko predvidevajo veliko novosti. I.« zdrav človek je lalilco uspešen proizvajalec. Celje je star industrijski center in rabi zdrave ljudi za osvežitev industrijske rasti. Kako si vi sama zamišljate ta pro- blem? »Vzpoiredno z rastjo in družbenim razvojem Celja bi moral ta rajzvoj dohajati tu- di zdravstvo. Ne moremo za. nikati, da se zdrajvstvo hitro razvija, ne zmore pa več po- krivati vseh potreb. Zato s takim stanjem v Celju ne moremo biti zadovoljili.« Kateri so aktualni proble- mi? »2Movoljini ne moremo bi- ti z visakim porastom bolni, škt^a staleža, z dolgimi ča- kalnimi dobami in org^iiza- cijskiini zadevami. Dodala bi še pomanjikaiaje kadrov in prostorov ter zastarelo opre- mo, Niidenje 2xiravstvenega varstva je bilo do adaj ne. dotakljdv tabu, kamor upo- rabniki niso imeJi niti vpo- gleda niti vpliva na organi- zacijo in kreacijo 2)dràvstve. ne politike.« Se je v dosedanjem dele- gatskem sistemu kaj spreme- nilo? »Minulo delegatsko obdobje je preseglo pričakovanja in dalo bistvene kvalitetne pre- mike na tem področju, ven- dar moramo v bodoče vpliv uporabnikov poglobiti in ga bolj povezati s svojo delegat- sko bazo in izdelati take ob. like sodelovanja, da bo nje- gov vpliv mogoč tudi izsven skupščinskega sistèma. Me- nim, da je zdravstveno var- stvo ena izmed osnovnih po- treb in interesov človeka in se lahko zato konlliiktne si. tuacije, ki nastanejo med iz- vajalci In uporabniki zgladi- jo le s skupnim sodelova- njem.« Kakšne možnosti ima da- nes uporabnik, da poseže v kreiranje politike zdravstve- nega varstva? »Danes so uporabmScu da- ne možnosti le preko skuj?- ščinskega sistema in v jav. niih razrpravah, ki se organi- zirajo ob sprejemanju novo- sti. Na primer zdaj, ko je potekala javna гагргалга o enotnem programu zdravstve- nega varstva v Sloveniji in celotnem programu zdrav- stvenega varstva na nijvoju občine.« So kakšne možnosti za boljše vključevanje uporab- nika? »Možnosti so. 2e s tem, da ga je potrebno povezati z de- legatsko bazo in ga vključe- vati v samoupravne organe posameznih toadov v zdrav, stvu. Povečati bi tudi morali vpliv sveta za zdravstvo pri OK SZDL in v delovnih or- gan'zacijah. Samoupravni or- gani v delovmh or^ranizacijah bi marali razpravljati o obratnih ambulantah in o problematiki zdravstvenega varstva deLaivcev.« Kakšni so rezultati iz prav- kar opravljene javne razpra- ve o zdravstvenem varstvu v celjski občini? »Javna razprava je dosegla širok odmev. Največ pripomb je bilo na tisti del samo- upravnega sporazuma, ki predvideva večjo soudeležbo posameznika pri koriščenju zdravstvenih storitev — par- ticipacije. Na primer za hiš- ni obisk, za udeležbo otrok in borcev NOV. Pripombe so bile tudi na dajanje staleža za nego družinskega člana. Nadomestilo za vse dni sta- leža je bilo v javni razpravi potrjeno. Pripombe so bile tudi na organizacijo adranr- stvene službe, na čalcalno do- bo, organizacijo dela ter na odnos med izrvrajalcem in upo- rabnikom. Kaj sodite o vlogi zdrav- stva v današnji družbi? »2e uvodoma sem omenila, da sodi zdravstvo med osnov- ne potrebe in interese člo- veka. Zdaj pa ороиагјат na specifičen položaj zdravstve- nega varstva v okváiru druž- benih dejavnosti, zlasti z vi- dika financiranja. V sklop zdravstvenega varstva ne so- di samo zdravljenje bolnih, tako v osnovni in bolniški dejavnosti, ampak tudi pla- čevanje vseh nadomestil za izostanke od dela, ki jih po- gojuje stalež bolnih in nega družinskega člana. Oponorila bi še na visoke materialne stroške, tako za zdravila, drage aparature, prehrano in nastavitev v bolnišnici, kar druge družbene dejonmosti ne vključujejo. Kaj bo po vaše prinesla današnja problemska konfe- renca? »Z današnjo problemsko konferenco zaključujemiO jav- no razpravo o prej omenje- nih dokumantah, v d'skusijl sami pa bomo obKIkovali sta. hšča za bodoče izvajanje zdrax-stveiîega varetva v Ce- lju. Upam, da bomo dosegli tudi na tem področju pozi- tivne premike.« ZDENKA STOPAR KDO NAJ SUCE VOLAN? — Naša soseda Italija (301.245 kv. km in оОи>И 54 milijoonv prebivalcev) spet preživlja sila krčevite dne- ve. Na zamaj se to vidi predvsem v tem, da človek ni Teč varen na ulicaii njenih velikih mest. Iterarizem, ki se skuša udomačiti v marsikateri evropski deželi, je z vso silo izbruhnil prav v Italiji. Prelepi Rim postaja pravo krvavo mesto. Po mnogih njegovih ulicah raz- sajajo skupine oboroženih fašistov, ki iščejo prilike, da lahko ubijejo kogarkoli, ki se še ni preobjedel fašizma ali pa se je kaj naučil iz zgxxiovine. V drugih velikili mestih pa ni kaj prida bolje, samo da imajo tukaj »glavno besedo« predstavniki skrajna levice, med njimi tudi razjarjeni študentje in razni i>ostopači. In rezulrtat je tak, da je bilo lani več deset ljudi ubitih, več sto ranjenih, mnogo ugrabljenih in več javnih poslopij po- žganih, da o stalnih grožnjah niti ne govorimo. In pri tem policija ne more odpraviti tega ix)litičnega raz- bojništva. Tudi sodišča so nemočna, mnogi sodniki pa so sami fašisti. Tako čaka v Rimu več kot sto procesov proti fašistom. Zadnje dni smo bili priča eksplozivnim bombam in nasilju tudi v Trstu. Za naše pojme razre- ševanja družbenih in drugih problemov je to divjanje, streljanje po ulicah, požiganje in ugrabljanje sila nena- vadno. — Kaj se skriva za vsem tem? Brez dvoma kore- nita politična in gospodarska kriza. Ta kriza je že taka, da ogroža javni red. To pa seveda sili italijanske delavce, uradnike, politike in gospodarstvenike, pa naj bo kapitaliste ali direktorje, da nekaj store. Vprašanje pa je, kaj se da storiti? — Italija je brezpogojno kapitulirala 9. septem- bra 1&43. leta, z referendumom pa so Italijani 18. juli- ja 1964 odločili, da se dežela iz kraljevine spreoneni v republiko. In ko so 1948. leta sprejeli ustavo, so pri tem sodelovali vsi predstavniki javnih interesov, komu- nisti .so bili tudi v vladi. To pa seveda ni trajalo dolgo. Komuniste so potisnili iz vlade in so ostali 30 let, do danes, v opoziciji ali pa vsaj ob strani. K temu je se- veda prispevala hladna vojna, zahodna protikomunistič- na histerija, ki še danes poganja zapcraneli politični ple- vel. Za 30-letno vladavino v Italiji so odgovorni pred- vsem krščanski demokrati. Sotrili so marsikaj, tudi odnosi z Jugoslavijo so šli skozi slabe in dobre čase, toda ni jim uspelo, da bi razrešili nekatere poglavitne probleme italijanske družbe. Dokaz za to je sedanja kriza, poulični boji in veUka nestabilnost itadijansk^a režima. — Krščanski demokrati pa so le uspeli, da so dobili široko ¡xxiporo za nekatere svoje zamisli pri urejanju italijanske družbe. Lani jeseni je šest italijanskih strank doseglo soglasje o teh zamislih. Vlada pa ni bila dovolj prožna in odzivna in tako so pred dnevi republikanci, socialisti in komunisti zahtevali novo vlado. Tako se je ustavni lok šestih partij porušil. In zdaj je Italija pred izbiro: ali bodo zavedli izredno stanje, ali pred^sne volitve ali pa se bodo sporazumeli za novo (začasno) vlado. Dosedanji predsednik vlade Andreofcti je dal ostavko svoje vlade. Andreotti je bil že trikrat pred- sednik vlade, njegova vlada februarja 1972 je trajala samo 9 dni. Gla\Tii kamen spotike je v tem, da krščan- ski demokrati ne marajo v vladi komunistov, brez ko- munistične partije pa italijanska družba najbrž ne bo OBdravila. Stvar pa je še bolj zapletena zato, ker so Američani že glasno povedali, da tudi oni ne želijo ko- munistov v italijanski vladi, kot da jih to sploh lahko kaj briga. Vprašanje se torej postavlja: kdo naj suče krmilo — ali Italijani sami ali pa še kaka zunanja roka. JANEZ PAUL širokoplečega in vedno nasmejanega Janeza Pau- la verjetno ni treba pose- bej predstavljati, saj je številnim Celjanom ée do- bro poznan. Rojen je sicer bil pred 43 leti v Maribo- ru, potem pa je po kon- čani železniški šoli službo- val na različnih postajah širom po štajerski. Leta 1959 se je preselil v Celje, kjer je bil najprej na železnici vlakovni odprav- nik, potem je zamenjal nekaj delovnih mest in svojo več kot dvajsetletno delo z vlaki sklenil na de- lovnem mestu šefa trans- portno—komercialnih po- slov. Med službovanjem na celjski železniški postaji je tudi končal višjo že- lezniško šolo v Beogradu. Ker je bil poleg dela tudi vedno aktiven na družbenopolitičnem pod- ročju, se je »prestavil« na sindikat (tam je med drugim bil tudi tri leta sekretar za občinske od- bore prometa in zvez, kmetijstva in gradbeni- štva), od tam pa predlan- sko leto na UJV Celje kot svetovalec za družbeno sa- mozaščito. Zdaj že od 1. januarja dalje opravlja pomembno funkcijo na UJV Celje kot vršilec dolž- nosti. Je tudi član Izvršnega odbora predsedstva občin- ske konference SZDL in predsednik zbora porab- nikov pri skupščini TKS. Za poklic železničarja se je odločil zaradi veselja in malo tudi zaradi tradi- cije, saj sta to delo oprav- ljala tudi njegov stari oče in oče. Poleg strokovnega dela se je vedno pred- vsem zavzemal za poglab- ljanje samoupravnih od- nosov najprej tam, kjer je delal (torej na železni- ci), kasneje pa mu je bil še poseben interes pri ure. sničevanju samoupravnih odnosov in pravic delav- cev, seveda s tem, da ni pozabil, da poleg pravic obstajajo tudi obveznosti in dolžnosti. Prostega časa ima Ja- nez Paul malo, če ga pa le najde, ga porabi za rekreacijo. Najraje še ved- no igra odbojko, katero je tudi aktivno igral celih deset let ter zaključil pri celjskem Ingradu. Rad prebira predvsem literatu- ro s področja samouprav- ljanja, seveda pa tudi stro- kovno literaturo, ki mu je neobhodno potrebna pri njegovem delu. Veliko razmišlja o po- družbljanju varnosti in zaščite in pravi, »da je treba razumeti, da skrb za varnost in zaščito ni več samo na strani orga- nov za notranje zadeve, temveč je za varnost in zaščito dolžan skrbeti vsak delavec in občan v okolju, kjer dela tn živi, oz. v vsakodnevnem življenju. To podružbljanje občani uresničujejo skozi družbe- ÎÎQBÇiAZÎ "Sí no samozaščito. Delavci organov za notranje zade- ve smo tako prešli iz iz- ključnih nosilcev varnosti in zaščite na uresničeval- ce družbene samozaščite. To pomeni, da smo posta- li strokovna služba samo- upravne družbe oz. če po- vem še bolj poenostavlje- no, da smo postali opera- tivne enote., delavcev, ki opravljajo predvsem tisto, za kar delovni ljudje in občani niso strokovno us- posobljeni«. Ob koncu je še dodal: »čimbolj in čimprej se moi amo vsi aktivno vklju- čiti v uresničevanje dru- žbene samozaščite, tako da bomo preventivno de- lovali in s tem preprečili marsikateri negativni po- jav, nesrečo, kaznivo de- janje. požar itd.« Poln elana in dobre vo- lje ter delovne energije bo prav gotovo zmogel uspeš- šno izpeljati tudi sedanje delo. kot je to storil pri prejšnjih. TONE VRABL PRIJATELJSKI OBISK NAŠI ZDRAVNIKI SO ODLIČNI Prijateljsko sodelovanje z Libijo traja že dalj časa. Zla- sti je bila Libiji nudena рк)- moč na zdravstvenem področ- ju. Naši zdravniki in ostalo medicinsko osebje se pred- vsem zadržuje v velikem 55dravstvenem centru Misura- ti. Vseh Jugoslovanov je v tem centru 350, med njimi je tudi zdravniška ekipa, ki jo vodi Celjan dr. Milan Ale- ksič. V prejšnjem tednu se je v Ceäju mudila tričlanska de- legacija iz Libije, iz zdrav- stvenega centra v Misurati. Delegacija, ki jo je vodil go- sipod OHMED ZUAWI je v Jugoslavijo prišla za tri ted- ne, v Celju pa se je zadrže- vala dva dni. V tem času je delegacija obiskala še klini- ke v Beogradu, Zajebu in Ljubljani, njen namen pa je bü podskati še več zdravni- kov, predvsem visok zdrav- stveni kader, ki bi bil željan delati v Libiji, konkretno v zdraa'stvenem centru Misura- ti. Ta obsega tri bolnišnice, pK>lildšniko ter trideset dis- panzerjev v mestu in v oko- lici. Vsak tak center v ma- lem mora skrbeti za 20.000 prebivalcev. Poskrbeli so tu- di za šolanje lastnega kadra. V tem delokrogu imaj'o šolo za medicinske sestre ter in- štitut za moške bolničarje in višji medicinski kader. Izred- no lepo imajo opremljene tu- di laboratorije. Ko smo na koncu povpra- šali čilane delegacije iz Libije, kako se počutijo v Jugoslavi- ji, saj so se mudili pri nas tri tedne, je gospod OHMED ZUAWI 'vidgovoml, da so se pučutili kot doma in kot med prijatelji. Poudaril je tudi ka- ko važno je prijateljsko so- delovanje z neuvrščeno Jugo- slavijo. Zlasti pa je še pohva- Ш naše zdravnike in ostalo medicinsko osebje ter dejal, da si želijo v Misurato pri- peljati še več naših stroko v- njak-ov. Siedilo je še povabi- te v Libijo in zdravstvena delegacija iz Libije je iz Ce- lja hitela v Ljubljano, da tu- di tam vodi nadaljnie razgo- vore za zaposilovanje našai) zdravstvenih delavcev. ZDENKA STOPAB §t. 3 — 19. Januar 1978 NOVI TEDNIK — stran IS pl ET^M OSZS ŽALEC ------^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ H ^^ ^^^ ^^ ^^ g ^^ ^^ j ^^ ZA PREDSEDNIKA IZVOLJEN RAFKO MLAKAR — VELIKO NALOG Na prvi letošnji seji plenu- j^a občinskega svçta Zveze sindikatov v Žalcu so za no- vega predsednika izvolili Raf- jia Mlakarja, analitika za go- spodarstvo pri žalski občin- ski skupščini. Sicer pa je bil_ Rafko Mlakar tudi vodja zbo-' ra združenega dela. Novega predsednika so izvolili zato, ker je Venčeslav Satler, ki je to funkcijo doslej oprav- ljal, bil imenovan za družbe- nega pravobranilca samoup- ravljanja v 2alcu. Na novem delovnem mestu je pričel z rednim delom 15. januarja v prostorih delovne skupnosti skupnih služb Montane. Sicer pa so na seji plenu- ma uvodoma govorili o pred- logu resolucije o izvajanju srednjeročnega načrta obči- ne Žalec za letošnje leto. Vsi so si bili edini, da iz pred- loga veje precejšnja mera optimizma. Predvsem tudi po zaslugi gospodarskih ter dru- gih rezultatov, ki so jih la- ni zabeležili v občini.' Pou- darili so, da so naloge v predlogu resolucije dovolj kvalitetno zastavljene in da ne bo kakšnih posebnih te- žav pri njihovem uresniče- vanju. Sicer pa so dali na predlog tudi nekaj pripomb. Poglavje o samoupravni or- ganiziranosti se potrebno spremeni. Več poudarka r^aj bo na uveljavljanju samoup- ravnih odnosov ter vsebini uveljavljanja zakona "o zdru- ženem delu. V resoluciji mo- rajo bolj izpostaviti stabiliza- cijska prizadevanja. Zanimi- va je bila pripomba, naj se sredstva, ki jih združujejo v sklad skupnih rezerv, bolj načrtno usmerjajo. Morda bi bilo prav, če bi zato ustano- vili posebno interesno skup- nost za gospodarski razvoj. V naslednjih letih bo treba namenjati večjo pozornost skladnejšemu razvoju gospo- darstva in družbene nadgrad- nje. Nemogoče je namreč, da v občini grade nove večje objekte, 2!dravstvene in kul- turne domove, šolske centre ter druge objekte, če ni no- vih objektov na področju ma- terialne proizvodnje. Zato pa bodo potrebni krajši .postop- ki za izdajo raznih dovoljenj, ko se organizacije združene- ga dela odločajo za nove in- vesticije. V resoluciji bo tre- ba nameniti večjo pozornost štipendijski politiki. Razprave o predlogu reso- lucije o izvajanju srednjeroč- nega načrta občine 2alec za letos so že zaključene. Pri- pombe nanj so že bile dane, niso pa še prišle iz družbe- nopolitičnih organizacij. Re- solucija bi morala biti spre- jeta na skupščini do konca tega meseca. JANEZ VEDENIK PREJELI SMO: BORCI KONJIŠKE OBCINEPRED NOVIMI HALOGAMI Občinski odbor Združe- nja borcev NOV v Slov. Konjicah je pretekli te- den na letni skupščini ovrednotil dosedanje delo T štiriletni mandatni dobi in sprejel smernice za bo- doče družbeno zelo odgo- vorno delo. Delegati šestih osnovnih združenj borcev so pK>vedali, da'se njihovi člani še vedno aktivno vključujejo v družbenopo- litične organizacije, v kra- jevne skupnosti ter povsod vnašajo v delo duha na- rodnoosvobodilne borbe in povojne graditve sociali- stične družbe. Posebno aktivni so v odborih splo- šno ljudskega odpora in družbene samozaščite, saj prav tu lahko koristijo z izkustvi narodnoosvobo- dilne borbe in jih prena- šajo na mlajše rodove. Ni in ne more jim biti vse- eno kakšen bo jutrišnji dan, kako bodo živeli nji- hovi otroci in otroci osta- lih občanov. Dolžni so mrtvim tovarišem, da vztrajajo v prvih vrstah pri gradnji samoupravne- ga socializma. Iz bogatega poročila predsednika občinskega odbora Združenja borcev Jakoba štefančiča smo po- povzeli, da je v Združenju 762 članov, od tega 248 žensk, kar je dokaz, da so žene in dekleta mno- žično sodelovale v narod- noosvobodilnem gibanju. Dasiravno v organizacijo stopajo novi člani, ki so pri komisija za ugotavlja- nje posebne dobe dokaza- li aktivno in organizirano delo v narodnoosvobodil- nem gibanju, se število članstva nenehno manjša. Umrlji\fost pri borcih je namreč velika. Komisija je imela veliko dela, bilo je vloženih kar 40 prošenj za priznanje posebne do- be. Večina prošenj je od upravičencev z območ. ja Pohorja, kjer so se za- drževale brigade in bata- ljoni, in iz krajev, kjer so bile partizanske bolni- šnice. Delegati so opozorili na slabo zdravstveno stanje borcev, na potrebo po re- clnih zdravniških pregledih in nuđenju zdravljenja v zdraviliščih. Nujna je to- vari ška pomoč ostarelim članom, posebno kmetom, so ostali sami na kme- tijah. Posebej so delegati pohvalili prizadevnost pio- l^irjev in tabornikov, ki imajo skrb za čiščenje ^obov padlih borcev in talcev. Priporočali so, da čimprej urede grobove 100 talcev na Stranicah. Sem namreč mncžično prihaja Nadina šol, delegacije podjetij, skupine izletni- borcev m seveda tudi svojci. KONRAD SODIN DOGOVOR MED DOBRINO iN POTROŠNIKI OBETAVNA DOLOČILA DOKUMENTA Ce bd malce pobrskali po svojem spominu, bi se ver- jetno marsikdo od vas z je- zo spomnil kakega neprijet- nega, včasih celo nesramnega in grdega doživljaja v zvem s trgovinami, ki jih vsako- dnevno obiskuje. Le spomni- te se, kaiko ste robantili, da vas je trgovec ogoljufal, da so trgovine slabo založene, da na policah ne najdete ni- ti najbolj zelene limone, da so vam prodali že skisano mle- ko, da ... Kdo bi našteval vse, kar vas je v trgovinah že jezilo! Slabe volje pa ste bili — potihoma povedano — tudi zato, ker ste že vnaprej vedeli, da vam še bolj glasno primojdušanje kaj malo ali celo nič ne pomaga. Nekako ste čutili, da nimate ne veli- kih možnosti in ne pravih moči, da bi se »borili« s tr- govci in njihovimi organiza- cijami. Včasih ste resda za- stavili celo svojo besedo, da jo boste naslednjega dne ma- hnili k tržnemu inšpektorju in mu povedali, kaj se vam je v trgovini pripetilo. Pa ste si — le priîmajte — do nasled- njega dne že premisli U in vsaj za nekaj časa ohladül vročo jezo na trgovce in tr- govine. In prav zato, ker so vas še. nedolgo tega mučili gla- voboli zaradi načinov, kako vam trgovci in trgovske or- ganizacije prodajajo svoje bla- go in vam ponujajo svoje sto- ritve, je še kako dobrodošel in predvsem obetaven doku- ment, o katerem prav v teh dneh teče razprava v vseh ob- činah celjskega območja. Gre za osnutek družbenega dogo- vora, ki ga bodo po zaključ- ku javne razprave podpisale vse organizacije združenega dela, ki so članice S023D Do- brina Celje in pa sveti po- trošnikov iz vseh občin celj- skega območja. Ta družbeni dogovor je pravzaprav v prak. si uresničena določba zako- na o združenem delu, ki je za vse občane in potrošnike res velikega pomena. Določ- ba namreč pravi, da morajo organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev na drobno sodelovati s potrošniki, orga- niziranimi v svetih potrošni- kov v krajevnih skupnostih. Prav tako so vse te organiza- cije dolžne ustvarjati take po- goje v katerih bodo imeli po- trošniki vse možnosti za izra- žanje s\'Ojih potreb in Inte- resov. Da bi zadostili vsem tem zakonskim določilom, so v osnutek družbenega dogovora zapisali vrsto konkretnih čle. nov, ki jasno opredeljujejo pravice in dolžnosti članic celjske Dobrine do organizira- nih potrošnikov. Tako je v členih med drugim razbrati, da se morajo organizacije združenega dela, ki so zdru- žene v Dobrini, dogovarjati s sveti potrošnikov o redni in kakovostni preskrbi, o razvo- ju trgovinske mreže, o asor- timentu, o pogoj'ih in načinu prodaje blaga, o delovnem času prodajaln in ne nazad- nje tudi o udeležbi potrošni- kov pri doseženem prihodku üi načinu njegovega ugotav- ljanja. Družbeni dogovor opredeljuje tudi vlogo in pri- stojnosti novo ustanovljenega delegatskega organa v Dobri- ni, ki se bo imenoval odbor potrošnikov. Njegove pristoj- nosti bodo zelo široke, saj bodo delegati odbora potroš- nikov enakopravno razprav- ljali domala o vseh vpraša- njih, ki so za občane in po- trošnike najbolj pomembna. Ko razpravljamo in spreje- mamo družbeni dogovor o medsebojnem sodelovanju med Dobrino in sveti potro- šnikov, pa ne smemo zatiskati oči pred dejstvi. Ne smemo se slepiti, da bomo po podpi- su dogovora kar čez noč ure- dili vse probleme, ki mučijo nas potrošnike in izboljšali odnose vseh trgovcev do nas kupcev. A eno je kot pribito. Tokrat bomo zagotovo vedeli, da bomo s pomočjo svetov potrošnikov in sprejetega do- kimienta zagotovo ublažili če že ne odstranili številne prob- leme, ki so doslej še neizko- reninjeni glodali marsikatere- ga potrošnika. DAMJANA STAMEJČIČ VELENJE KOMUNISTI O SVOJEM DELU Na volilni konferenci občinske organizacije zveze komunistov Velenje so za novega sekretarja komiteja občinske konference ZKS izvolili Janeza Miklavčiča, ki je bil doslej zaposlen v Gorenju. Janez Miklavčič se je rodil leta 1930 v LJubljani, končaj je srednjo tehničneo šolo, v Gorenju i)a je bü zaposlen od letâ 1963 dalje. Poleg ostalega je bil v zad- njem času direktor razvojne službe. Vsesk02à je bil napreden in so ga tako že leta 1946 sprejeli v SKOJ ter dve leti kasneje še v ZK. Vsa leta je poleg delovnih dolžnosti opravljal tudi številne družbenopolitične funkcije. Bil je sekretar i>artijske organizacije, sedaj pa sekretar tovarniškega komiteja ZKS in hkrati član občinskega komiteja ZKS in član CK ZKS. Osrednji referat na voUkià konferancá je imel dose- danji sekretar komiteja občinske organizacije ZKS Ve- lenje Franjo Korun (slednjega so evidentirali za dru- go odgovorno funkcijo v občini), ki je med drugim po- udaril, da so v zadnjih letih veük» naredili, vendar bo članov zveze komunistov ne sme uspa.vati. Vse komu- niste čakajo še težavne naJoge in prt njih reševanju morajo biiti prisotni vsi. Dosedanji reziultati, ki niso majhni, so rezultati skupnih naporov vseh m tako moi-a biti tudi v prihodnjvi. Komunisti morajo biti ved- no tisti, ki bodo dokazo\'ali, kje je njihovo mesto. Med drugim je tudi omenil, da čland zveze komu- nistov ne bodo odstopili od sprejetega razvoja, da bodo morali opraviti še več akcij, kot so jih doslej in da je treba odpraviti pojav malomeščanstva., ki se v Velenju pojavlja. Svoje pravo mesto mora dobiti delavec. Fra- njo Korun je med drugim spregovoril tudi o zdravstvu pa energetiki, integracijskih procesili, dohodko«vnih od- nosih in uresničevanju zakona o združenem delu. V razpravi so med drugim sodelovali tudi Mirko Bizjak in Srečko Meh, ki sta največ govorila o proble- mu R.EK in njegovem vključevanju v širši prostor ter Emil Roje, član CK ZKS. Ob koncu volilne konfe- rence se je za zaupanje zahvalil tudi novi sekretar ko- miteja občinske organizacije ZKS Velenje Janez Mi- klavčič in med drugim poudaril, da bomo močni samo takrat, če bomo združno in enotno nastopali talko, Icot doslej. Vedno in povsod se je treba boriti za utrjevanje vrst organizacije zveze komunistov, ki mora biti nosil- ka vsega naprednega v naši družbi. TONE VRABL MOZIRJE AVTOPREVOZNIKOV JE NAJVEČ V mozirski občini imajo 240 rednih obrtnikov, ki za- stopajo 59 vrst obrtne dejav- nosti. Popoldanski!! obrtni- kov je 84, zaiposlenih delav- cev v obrti pa 171. To so številke. V bistvu suhoparne. Za njimi pa so dejstva. Tudi ta, da med vse. mi prednjačijo avtoprevoz- niki, ki jih je kar 63, z go- stinsko dejavnostjo se ukvar- ja 38 občanov, z mizarstvom 25, zidarstvom 10, frizerstvom. 9, plastičarstvom 8 itd. Zato pa v občini nimajo klobu- čarjev, rezbarjev, sedlarjev, tesarjev, vodoinstalaterj,ev itd. Pa tudi nekaterih drugih je očitno premalo. Kar devet- najst je takih dejavnosti, ki jtih ohranja samo po en obrt- ni mojster. Analiza, ki marsiikaj pove. Z njo se je srečal tudi iz- vršni svet. Oddelek za go- spodarstvo in finance, ki je oceno pripravil, je opozoril še na drugo stran. Na dej- stvo, da so obrtniki v občini premalo povezani, še zlasti z industrijo. Zato so to ana- lizo diobili vsi delovni kolek- tivi v mozirski občini, tudi zavoljo tega, da zlasti večji, industrijski, vključijo v svo- je razvojne programe obrtno dejavnost, da tako zagotovijo servisne usluge in še kaj. In ne nazadnje, da tudi do- hodek, ki zdaj zaradi povezo- vanja gomjesavinjskih obrt- nikov z delovnimi organiza- cijami v drugih občinah, od- teka drugam, ostane v hiši, doma. Gre torej za pobudo o ik)- vih oblikab p>oslovno-tehnič- nega sodelovanja med obrt- niki in industrijo ter drugi- mi delovnimi organizacijami. Misli pa uhajajo tudi na go- stinsko in turistično področ- je. Tudi tu ni sodelovanja. Pa bi lahko bilo, zlasti pri nuđenju turističnih uslug, pri oddajanju zasebnih sob in drugje. Skratka, tudi na tem polju se lahko razvije tes- nejše sodelovanje med zaseb- niki in gostinskimi organiza^ cijami v občini. Seveda pa je analiza o sta- nju obrti v Gornji Savinjski dolini opozorila tudi na na- loge, ki jih vsebuje družbeni dogovor o iKvspeševanju ma- lega gospodarstva. Tudi ta odpira pota za okrepitev obrtne dejajvnosti, za njeno razširiti^ itt podobno. M. B. V času pomanjkanja plina je mož srednjih let vztrajno hodil v področno skladišče plina v Žalcu, kjer pa je na vratih, kjer je treba plin plačati, vedno pisalo »PLINA NI«! Nekajkrat je pozvonil pa mu nihče ni odprl. Bom- bo je ponovno zbasal v avto in jo peljal domov, nasled- nji dan pa spet »hajd« po ta nesrečni plin. Bil je petek, 13. januarja, ko se je mož okoli pol tretje ure popoldan vrnil iz službe. Med vrati ga je pričakal sin: »Očka, danes so dobili plin. Videl sem poln tovornjak, ko sem šel iz šole!« Res? »Res.« Mož je ponovno naložil svojo in sosedovo bombo in se odpeljal po plin. In glej zlomka, na vratih je ponov- no pisalo »PLINA NI«! Pred vrati je stal že nekdo drua in tudi vprašujoče gledal v tisto tablico. Mož je odloč- no pozvonil. Enkrat, dvakrat, trikrat, nakar so se vrata odprla in ženski glas je vse- kal oba plinska prosilnika: »Kaj ne znate brati, da pli- na ni!« O, znamo, znamo, samo po- vejte, kdaj bo? »Ne vem.« Pa danes ste ga dobili, ta- kole okoli dvanajste ure ... »V petnajstih minutah ga je zmanjkalo.« Izmenjali so še nekaj be- sed in vrata so se zaprla. Obema prosilcema pa vest le ni dala miru in sta odšla do stavbe, kjer je spravljen plin. Na vratih piše »vozni red« prodaje plina in lepo ter jasno, da ga ob PETKIH prodajajo od 15. do 17. ure. Ura pa je bila takrat nekaj minut do treh, plina pa ni- kjer več. Naslednji dan se je mož pozanimal pri Plinarni v Ce- lju, koliko plina so tisti pe- tek pripeljali dopoldne v Ža- lec. V knjigi lepo piše, da 50 jeklenk!!! Zdaj pa razvoz- Ijajte ta rebus: še pred red- no prodajo (popoldan) plina ni bilo več! Zanj so pač verjetno vedeli tisti, ki ima- jo veze pa oni, ki nimajo kaj delati in lahko ob vogalu ure in ure čakajo, kdaj bodo pripeljali ta nesrečni plin. Kaj pa tisti, ki so v službah? Ali si naj vzamejo dopust? Ali pa naj doma iz jeklenke naredijo vazo za rože? čudna zgodbica, ki po pli- nu in še čem drugem smrdi.. tv ŠENTJUR:ZA ČEBELJI ZAROD Celbelarsko društvo v Šentjurju sestavl;aijo dru. žine v Dramljah, na Po- nikvi, na Pianini in v Šentjurju, člani, 105 jnh je, so pri svojem dehi ze- lo aktivni. Nenehno sScr- bijo za dober čebelji za. rod in posvečajo veliko pozornosti tudi mladCm čebelarjem po osnovnih šolah. V minulem letu so štirim šolam darovali če- belje paviljončke. S tem darilom in seveda izbra- nimi mentorji, so poskr- beli za oživitev dela če. belarskih krožkov na šo- lah. Sicer pa se čebelarji večkrat letno sestanejo in se pogovorijo o svojem delu in načrtih. Tako bo redni letni občni zbor če- belarjev šentjurske občine 22. januarja v osnovni šoli Šentjur. E.R. 4. stran — NOVI TEDNIK St. 3 — 19. januar 1978 KAKO SO GOSPODARiLI V SLOVENSKIH KONJICAH? ZADOVOUNIZ DOSEŽENIM OSNOVE NADALJNJEGA RAZVOJA GOSPODARSTVA SO TRDNE Ob tem, ko v otoćini Slo- venske Konjice ocenjujejo» do- sežene rezultate družibeno- ekonomskega razvoja občine prvem dveletnem obdobju uresničevanja srednjeročnega družbenega plana občine ugo- tavljajo, da niso bistveno od- stopali od osnovnih razvojnih usmeritev. Tako so v letih 1976 in 1977 dosegli hitrejšo stopnjo rasti družbenega pro- izvoda, industrijske proizvod- nje in izvoza. To potrjuje tu- di podatek o višini ustvarje- nega narodnega dohodka na prebivalca občane, ki je se- daj veliko višji kot je bil le- ta poprej. V primerjavi e planirano stopnjo rasti, nakazaixo v srednjeročnem družbenem planu, je dioižbeni proizvod v letih 1976 in 1977 višji za nekaj več kot 5 odstotkov. Hitreje je naraščalo število zaposlenih, v okviru nakaza- nih smernic pa se je gibala tudi industrijska proizvodnja in udeležba vlaganj v ustvar- jenem družbenem proizvodu. Stopnja rasti izvozne dejav- nosti pa je büa za razliko od drugih postavk predvsem v preteklem letu nekoliko nižja od planirane. Na slabše reeul- tate izvoesa je v največji me- ri vplival neuresničen izvoz- ni plan v organizaciji združe- lœiga dela KostrOj, pa tudi za- stoj izvozne dejavnosti v ne- katerih manjših tovarnah. Za- nimiv je vsekakor podatek o investicijah, ki so se v zad- njih dveh letih v konjiški ob- čini bistveno povečale. Celot- na vrednost naložb je samo v letu 1977 znašala okoli 310 milijonov dinarjev, kar pis- meni preko 27 odstotkov ustvarjenega družbenega pro- izvoda te občine. Težišče na- ložb je bilo v industriji, ala- sti v Kovaški industriji Uni- or Zreče, v Konusu iz Slo- venskih Ko(njic ter v Come- tu Zreče. Kar zadeva ostala področja gospLxiajnsfcva so bi- le pomembneje naložbe še T kmetijstvu in gossdarstvu ter v trgovini in obrti. Nalož- be za razvoj negospodarskih dejavnosti pa so bile usmer- jene zlasti v stanovanjsko in komunalno izgradnjo ter na področja šolstva, otroškega varstva in kulture. Vsi doseženi rezultati go- spodarjenja pomenijo prav gotovo dobro osnovo nadalj- njega razvoja konjiške obči- ne. K njeg-vivi živahnosti pa bo gotovo pripomogla tudi hitrejša rast naložb, ki jih predvsem v letošnjem letu načrtujejo tako na področju gosîpodarstva, kot tudi na vseh podspočjih družbenih de- javnosti. DAMJANA STAMEJČIC NA ROBU DOLINE NOVE TOVARNE ŽALSKI URBANISTIČNI PROGRAM: NASELJEVANJE V HRIBIH v prejšnji številki smo že pisali o žalskem urbanistič- nem planu ter vlogi in raz- voju Žalca in vodilnih nase- lij, Prebolda, Polzele, Šempe- tra in Vranskega. Danes še nekaj besed o vlogi naselij nosilcev razvoja swjjega ob- močja. Gre predvsem za na- selja ob občinski meji v bli- žini večjih centrov. Mislimo torej na Vinsko goro, Pe- trovče in Letuš. Poleg takoimenovanih os- novnih fiuikcij, bore j vzgo- je, !i3x>braževanja, zdravstva, oskrbe, kulture in telesne kulture, pokrivajo tudi po- trebe sosednjiih velikih oen- taw, kjer so v glavnem za- posleni ti prebivalci. Vinska gora s svojimi nasdlji naj bi do leta 2000 štela 1450 pre- bivalcev, za okrog 100 otrok v prvih štarih razredih osnov- ne šole pa bi zadostovali štirje oddelki. Za vsaj 60 predšolskih otrok bo potreb- no zgraditi tri do štiri igral- nice. Potrebno bo še nekaj manj kot 500 kvadratnih me- trov proda;^ih površin. Naj- verjetneje se bo izboljšala tudi struktura prebivalstva pO dejavnosti. Predvsem tudi za- radi večjega naseljevanja ob- čanov, zaposlenih v velenj- ski občini. Petrovče bodo štele 4000 prebivalcev. Seveda z okoliš- kimi zaselki. Osnovno šolo bo potrebno povečati na 18 oddelkov, v vzgojnovarstveni ustanovi pa bodo potrebova- И še najmanj sectem novih igralnic. Ob tem ne gre po- zabiti na povečanje kapacitet v Levou. Prostore, namenje- ne osnovni preskrbi, bo tre- ba odpreti tudi v Drešinji vasi in Levou. Letuš z Do- brovljami in Podgorjem bi šted 1200 prebivalcev in bi v prvih štirih raziredih osnov- ne šole potrelboval za 80 obrok tri oddelke, za 40 pred- šolskih otrok pa bodo moaa- U abraditi dve igralnici. Velika Pirešica naj bá po programu štela do 4000 pre- bivalcev. Za nekaj manj kot 600 otrok bo treba zgraditi šolske prostore za 18 oddel- kov, za 200 predšolskih pa 10 igmlnic, od tega po dve tudi na Ponikvi in Galiciji. Za osnovno preskrbo naj bi agradiiü 1200 kvadratnih me- trov prodajnih površin. Za Zalog z Založami in Kalami predvidevajo iste potrebe kot za Letuš. Posebno mesto zavzemajo naselja na robu doline in izven območja kvalitetnih ob- delovalnih površin. To so Braslovče, Tabor, Smatevž, Griže ter že omenjena Zalog in Pirešica. Ta naselja pred- stavljajo centre bodočih no- vih uirbandh površin. V nji- hovi bližini predvidevajo tudi gradnjo гедјШ proistvodmäi obratov. Največ predvsem za- to, da bi zadovoljtidi eno iz- med osnovnih nalog začrta- nih v urbanističnem planu — ohranjevanje rodovitne ssem- Ije. Braslovče, Tabor ter Smatevž naj bi štefli po ok- rog 2000 prebivalcev. Potre- be so torej pribli^ enake. Mislimo na okrog' 10 novih učilnic ter po pet Igralnic v vzgojnovarstvenih ustanovah ter 700 kvadratnih metirOv prodajnih površin. Griže naj bi štele 4500 prebivalcev in bi potrebovale 16 učilnic, osem igralnic v Grižah ter dve v Zabukovdci. K temu je treba dodati še 1800 kvadrat- nih metrov prodajnih i>ovr- šin. Marija Reka, Zaplanina, Kasaze in Andraž, naselja v hribovitih področjih bodo prevzela vlogo pospeševanja razvoja do sedaj manj raz- vitih Območij. Seveda si do- sedjevanja sem ne moremo predstavljati brez prometnih zvez do imdaistrijskih centrov, urejene osnovne presikrbe ter brez uresničenih programov področja vzgoje in iaobira- ževanja. e TKANINA POKROVITELJ RAZSTAVE Da je kolektiv Tkanine uî; klonjen kiuilturi ni nobe«! skrivnost. Tokrat gre za poj kroviteljstvo razstave kipai' ja Rudija Stoparja, ki гад; stavlja svoja dela v Tkanini! ni prodajalni Stilles v Sev niči. Na otvoritvena slovesno! sti, ki je bila minuli peteii je govorila predsednica os! novne onganizacije sindikati! Tkanine Truda Tomažin: Otvordtve so se udeležil! predstavniki družbeax)-poli! tičnih Offganiisacij sevnišlii občine, jxnedstavniki Tkanim' iz Celja in drugi tigledni g« stje. Ob otvoritvi so zapel' tudi »Boètanjski fantje«. 1 Kipar Rudi Stopar ni nt znano ime. Sodeloval je ži na številnih razstavah dom in y tujini. Izidelal je tud dva nwnumentalna spomendù kmečkim uporom v Sevnlc in žrtvam faSizma v Pijavcai D.li Cinkariia in okolie Ce torej napravimo bilanco vs^a vloženega dela in sredstev za varovanje okolja, je očitno, da se v takšnem obsegu s podobno problematiko doslej ni srečala nobena industrija v bližnji okolici in trdimo lahko, da je Cinkarna z mnogimi težavami, vendar kljub temu uspešno, rešila najtežji del. Nakazani preostali problemi pa terjajo nadaljnje na- pore celotne TOZD. Tako bo treba npr. v nevtralizaciji odpraviti še vsa ozka grla. Daljinski plin bo v Sloveniji na razpolago v prihodnjem letu in naleta Cinkarne je, da se nanj preusmeri pri kalcinaciji in površinski obde- lavi. Predvidevajo, da bo do takrat rešeno tudi zmanj- šanje emanacije vodne pare pri kalcinaciji. Tudi pogodba z Inštitutom Jožef Stefan za čiščenje iztoka iz deponije v 2epini je že podpisana in v kratkem bodo začeli s pri- pravami za postavitev pol industrijske naprave. Seveda pri vsem tem ne smemo pozabiti, da je pro- izvodnja tega TOZD za cca 13 % dražja od konkurence, ki Ji do nedavnega še ni bilo treba nositi takšnih stroškov. Hkrati pa to v prihodnosti predstavlja za Cinkarno dolo- čeno primerjalno prednost, saj bodo ostale tovarne te probleme morali začeti reševati. TOZD GRAFIKA Cinkarna je pričela proizvodnjo grafičnih materialov že leta 1963 in sicer offset plošč in avtotipijskih plošč za knjigotisk. Ta proizvodnja je potekala v skrcennih okvirih do leta 1966. To leto je bila zgrajena Grafika I in leta 1968 Grafika II. S tema dvema obratoma je bila prak- tično postavljena industrijska proizvodnja offsetnih plošč T Cinkami. Relativno mala proizvodnja plošč in pozitiven odnos delavcev do okolja, je urejevalo problematiko či- ščenje voda na zadovoljiv način. V vodi ni bilo mehanskih delcev, kemijsko škodljivih snovi. Voda ni bila niti kisla nita alkalna. Leta 1972 se je pričela proizvodnja tiskarskih plošč ▼ novem obratu Gi-afika III. Povečan obseg proizvodnje je zaostril problematiko čižčenja odpadnih vod. Zahvaljujoč dobremu strokovnemu vodstvu in izredni strokovni etiki vseh delavcev v tem obratu, poteka čiščenje voda v do- govorjenih kriterijih brez izpadov in napak. V teku je uresničitev investicijskega programa — gradnje sodobn^a avtomatiziranega obrata za proizvodnjo tiskarskih plošč, ki bo predvidoma ustvarjal trikrat večjo proizvodnjo, pri čemer pa bodo nastale večje količine odpadne vode, ki jo bo potrebno čistiti. Vzporedno z načrtovanjem investicije so reševali pro- blematiko čiščenja odpadnih voda in sicer na sodoben način s poF>olno avtomatizacijo in ustrezno signalizacijo. Naprava za čiščenje odpadnih voda predstavlja sestavni del bodoče proizvodnje tiskarskih plošč. Čistilna naprava ima tudi nalogo, da za 60 odstotkov PIŠE 7 LEOPOLD SLAPNIK zmanjša odvzem sveže industrijske vode za potrebe pro- izvodnje, ker se bo ta količina uporabljala v zaprtem krogu. Vodo, ki pa bo odtekala v kanalizacijo, bodo ne- nehno kontrolirali in z registratorji pismeno opredeljevali za vse meritve in pK>trebe kontrole. Od leta 1972 obratuje tudi obrat tiskarskih barv. Pri tej proizvodnji dejansko ni odpadnih voda, ker tu rabijo vodo le za hlajenje. Pri čiščenju prostorov v tem obratu nastopajo manjše količine vode, ki so one,snažene z mastnimi snovmi in pralnimi sredstvi. Ob obratu je zgrajena naprava za čiščenje odpadnih voda, ki služi za zbiranje maščob. Pri predvideni izgradnji obrata za pro- izvodnjo veziv je načrtovana ix>sodobitev omenjene čistil- ne naprave z bolj učinkovitim lovilcem maščob. Pri načrtovanju primernih rešitev za čiščenje odpad- nih voda in izbiri ustreznih naprav se strokovni delavci TOZD Grafika p>osvetujejo z raznimi inštituti in projek- tanti bodočih novih čistilnih naprav. Pred približno enim letom je bil uspešno rešen pro- blem čiščenja hlapKW pri pripravi solitme kisline za jed- kanje mikrocinkovih plošč. Čeprav proizvodnja tiskarskih plošč, prepxaratov in ti- skarskih barv po svoji naravi ne predstavlja večjega eko- loškega problema, se delavci v TOZD Grafika zavedajo, da razvoj industrije v vse večji meri posega v okolje, zaradi česar se položaj nenehno slabša. Zavedajoč se tega dejstva posvečajo veliko pozornost reševanju ekoloških problemov. Vložena sredstva v projekte in zagotovljena finančna sredstva za gradnjo novih čistilnih naprav so najboljša potrditev pravilnega odnosa do teh problemov. Posodobitev obstoječih naprav za čiščenje odpadnih voda in zraka so v precejšnji meri otežili novi predpisa za uvoz opreme. Carinske dajatve za tovrstno opremo, ki ni poceni, so izredno velike. ZAKLJUČEK Kolektiv Cinkarne se zaveda, da dosedaj opravljene naloge za izboljšanje ekološke situacije še niso dovolj. Potrebno bo opraviti še veliko dela, saj ne gre le za ekološko zaščito novih naprav, predvidenih v srednjeroč- nem planu razvoja, ampak za saniranje starejših obratov, ki v času izgradnje niso imeli čistilnih naprav. S pridobitvijo zemeljskega plina bodo ustavljeni še zadnji generatorji za proizvodnjo plina, prav tako pa bo odpadla potreba po uporabi mazuta, ki močno vpliva na onesnaženost ozračja. Posebna strokovna služba za varstvo okolja, ki delu- ^ v Cinkami in je bila poleg drugih strokovnjakov os- novni nosilec pri izdelavi sanacijskih programov okolja, bo o vseh tekočih rešitvah in problemih javnost sproti obveščala. ŠENTJUR ZDAJ BOUE V ALPOSU RAST KAKOVOSTI Komisija za spremljanje sanacijskega programa v de- lovni organizaciji ALPOS, ki je büa formirana pri Izvrš- nem svetu občine na pred- komisije za družbeno- ekonomske odnose tn vseh treh skupščinskih zborov, je prenehala z delom, ki ga je dobro opravila. Seveda nika- kor ne pomeni, da je s tem, ko je nehala delovati, oprav- ljeno že vse delo na sana- cijskem programu v tem podjetju. Vendar pa komisi- ja ugotavlja, da je büo ta- ko sodelovanje koristno in da so dostóeni c^pazni pre- miki. Sestavni del sanacijskega programa v Alposu je bil tu- di program stabilizacijskih ukrepov. Komisija je bila aktivna zlasti pri nakazova- nju odprtih vprašanj in predlogih za možne rešitve. Po posebnem programu so člani komisije proučevali sa- moupravno organiziranost v podjetju, proizvodni pro- gram, področje planiranja, tehnologijo, marketing, raz- vojne službe, vprašanje zalog in piodročje kadrovske poli- tike. Pri delu so sodelovali tudi predstavniki delovne organizacije, zMnanji pred- stavniki, Izvršni svet občine in občinski komite ZK. K delu so bistveno pripomogli tudi odgoT^omi delavci v to- varni ALPOS. Na področju proizvodnega programa je bila napravlje- na analiza nerentabilnih poro- izvodov, žal pa je komisiji ugotovila, da niso bili vsi ti proizivodi docela izdočeii iz proizvodnje. Program uva janja novih proizvodov ji bil pripravljen z zamudoi Zadovoljive rezuLtate je ka misija v času svojega detti ugotovila na področju plaiü ranja. Tudi rezultati gospo darjenja v devetih mesecil minul^a leta so bili ugodni Komisija je ugotovila, da j« k dobrim rezultatom pripo mogla TOZD cevarna, ki j< proizvedla za 32 odstottooi več. Padla je tudi količini izdelkov П. in III. kvalití te, kar kaže na bistveno vei jo kvaliteto dela. Tudi t TOZD oprema so bili opi zni premiki v povečani pr¿ izvodnji. Na področju mai ketinga je komisija ugotovi la določen napredek, ki j* bil pc^ojen z reorganizacij* v delovni organizaciji. Mna go nalog čaka delovni koleï tiv zlasti na področju razvo ja, saj je prav od novil proizvodov odvisno boljl^ F>oslovanje podjetja. Toda < proizvodi le iKJčasi prodiral na trg, oziroma jih trg p« časi osvaja. Zato je očitni da bo treba to službo окг< piti. Komisija je področje W drovske politike opredelila ' precejšnjo aktivnostjo, zlast družbenopolitičnih organici oij v podjetju in tudi odgark, tudi et- nografski spomenik, pred- vsem pa miniaturni prikaz dela in življenja ljudi v do- Uni. Nekdaj zapuščeno zemlji- šče, ki so ga uporabljali kot pašnik in pozneje kot kraj, ki je dajal na stotine in več kubikov gramoza za ceste in hiše, je spremenil svoje lice. Sega od Delejevega jezu do Ločkega mosta. Ima nekaj nad 5 hektarjev površine. Na vzhodnem predelu ga- ja je mozirska ribiška diai- žina skupaj z Nivojem lupi- la lep gojitveni ribnik v iz- meri 127 arov. Na njegovem bregu stoji prelep dom, ki velja okoli 800.000 din. V srednjem delu gaja ima- jo svoj prostor v glavnem vrtnarji. Tu je že nastala in bo še nastajala prva jugoslo- vanska razstava cvetja v na- ravi. V akciji za ureditev teh 180 arov je sodelovalo več kot 70 slovenskih vrtnarskih delovnih organizacij in za- sebnih vrtnarjev. V zadnjem času prihajajo prijave za so- delovanje tudi iz Nizozem- ske. Vso to vrtnarsko površino prepletajo steze. Seveda so tu še zelenice, okrasno grmi- čevje, postavili pa bodo tudi klopi. Zahodni del gaja v izmeri 158 arov bo uredilo Gozdno gospodarstvo Nazarje. Drevje. V tem predelu sodelujejo tu- di mozirski lovci ter kolektiv Lesne industrije GLIN Na- zarje. Sicer pa bo del povr- šine pod jezom ostal prvobi- ten. Ob vhodu v park, kjer sto- ji opuščena hmelj ska sušilni- ca, bodo uredili prireditveni prostor z gostinsko turistič- nim objektom. Na predelu čez cesto pa že raste avto- matsko kegljišče z bifejem. Gozdarji bodo predstavili nekdanji način dela v gozdu. Lesna drča, bivak-skorjevka, sodobno urejen prostor za vikend ... Nazarski lesarji bodo uredili splav, lovci kr- mišča za visoko divjad, sol- nice in visoko prežo. Savinjski gaj bo torej predstavil celotno dolino v malem in bo simboliziral bo- dočo urejenost vseh krajev v mozirski občini. Toda, ne gre samo za Sa- , vin j sla gaj, gre za prizadeva- ! nja, da bi uredili in olepša- li celotno dolino, vse kraje, vasi in zaselke v njej. Celot- na dolina naj bo park. Ne samo letos, ko bo v njej os- rednja slovenska hortikultur- na prireditev, marveč vse dni. Vselej. V tem parku pa niso samo gredice, okrasno grmičevje, stezice in objekti. So tudi ure pridnih rok. Neštetih prostovoljcev. Več tisoč udarniških ur. Ko ga bodo aprila odprli, bo veljal okoli imiimiiiiimiiiinmimiiimmtiiimmmiiiiiin štiri milijone dinarjev in to brez ribnika z domom, brez ureditve površine »gozd in les«, brez cest, družabnega prostora itd. V celoti torej gre za dosti večjo vrednost gaja in ne nazadnje za vred- nost, ki je pravzaprav ni moč oceniti. Ni je mogoče plačati, ker je to vrednost naredil človek. Savinjski gaj, kot ponos Mozirja in doline, bodo od- prli konec aprila. Za tem se bodo vse do konca avgusta zvrstile številne prireditve. MILAN B02IC Ob robu vrtnarskega dela Savinjskega gaja so mozirski pJaiiinci postavili majhno, a lepo planinsko postojanko CELJE LETOŠNJE REPUBLIŠKO SREČANJE V CELJU Lutkarska dejavnost je v Celju docela neorganizirana, slabo rasvita in razdrobljena po nekaterih šolah in vzgojno- varstvenih ustanovah. Ponava- di smo »uvažali« lutkovne predstave od drugod, kljub dokaj visokim stroškom. Lut- karski praznik so najmlajši doživljali le toliko, kolikor je bilo za to namenjenih sred- stev iz sklada kulturne skup- nosti, pa tudi Zveza kultur- nih organizacij Celje za to ni imela potrebnih sredstev. To je le nekaj misli, ki že dalj časa vznemirjajo vse tiste lju- di, ki se zavedajo p>edagoške in vzgojne vrednosti lutke za naše najmlajše. Te ugotovitve so bile že velikokrat zapisane, toda dalj običajno ni prišlo. V letošnjem letu se je Zve- za kulturnih organizacij za- vzela za to, da je treba vsa razdrobljena prizadevanja or- ganizacijsko povezati, jim po- magati in vspodbuditi vsa vodstva osnovnih šol ter vzgojno-varstvenih ustanov, da bi v bodoče začeli načrtno uvajati v svojo dejavnost tu- di lutke. Menimo, da bi bilo prav, da bi ob tem povezali tudi želje Kiütume skupnosti ter Slovenskega ljudskega gledališča (le to je dalo v svoj program tudi organizacijo predstav), kajti lahko se po- novno zgodi, da bomo (govo- reč iz izkušenj) sile drobiU vsak po svoje, pravega učin- ka pa ne bo. Zveza kulturnih organizacij je ob sodelovanju s Pedagoš- kim šolskim centrom in Zdru- ženjem gledaliških skupin Slo- venije (komisije za lutkar- stvo) v dneh od 13. do 15. januarja organizirala seminar za začetnike. Zavedala se je, da bo vsaka naložba in stro- šek najbolj koristil bodočim pedagogom in V2®ojiteljem, zato ni zgolj slučaj, da je ob organizaciji zaprosila za sode- lovanje in pomoč prav Peda- goški šolski center. Na prak- tični prikaz dela z lutkami je povabila vse osnovne šole in vzgojno-varstvene ustanove. Udeležba je bila presenetlji- vo dobra, saj se je seminarja udeležilo kar trideset udele- žencev, največ s Pedagoškega šolskega centra. Zdriiženje gledaliških sku- pin Slovenije se je odločilo, da bo letošnje zaključno sre- čanje lutkarjev prav v Celju. To bi naj bila vspodbuda in priložnost za poživitev te ta- ko pomembne dejavnosti, to bo priložnost spoznanja do- sežkov — predvsem iz severo- vzhodne Slovenije, nastopile pa bodo tudi profesional- ne skupine. Srečanje bodo spremljali strokovnjaki iz vse Slovenije, Jugoslavije, udelež- bo pa so najavili tudi najvid- nejši češki lutkarji. Ob enotnem delu ne dvomi- mo v uspeh! ŠTEFAN ŽVIŽEJ CELJE: V PLESNEia KORAKU Dve tradic jonalni celjski družabni prireditvi, dva ple- sa, sta že najavljena. Morda se jim bo pridružil še kak- šen. Prvi po teh informacijah bo DITOV ples, torej ples članorv Društva inženirjev in tehaiiikov, kii se jim bodo le- tos pridnižild še člana Dru- štva ekoenomistov. Ples bo v soboto, 25. februarja v Na- rodnem dramu. Drugi napovedani ples je enajsti tradicionalni Valčkov večer, ki ga sikupaj z Zdrav- n'iškim društvom pripravi» celjsko Turistično društvo. Ta prireditev pa bo v soboto, 4. marca. Torej, po teh informacijah dovolj časa aa vse priprave. •MB OBMOČJE: OBČNI ZBORI TD Zimski čas je tisto obdob- je, ko imajo turistična dru- štva na cšeijtsikem območju svoje redne občne zbore ozi. roma letne konference itd. Med prvimi so to delo opra- vili v Vojniku in v Rimskih Toplicali. Pri turističnem dru- štvu v Rimskih Toplicah je nastala sprememba v vrhu, saj sta dosedanja dolgoletna predsednik Jože Kajtna in tajnik Alojtz Koželj zaradi boletmi odstofpila od te od- govornosti. Prejšnjo soboto pa je bfl enak obračun dela v Strm- cu. Ob tej priložnosti so v doffnaičd osnovni šoli odprli tudi manjšo razstavo o tu- rističnem propagaindnem gra- divu. -an Nova igra - PIKAPOLONICA Simbol LjTiibljansike banke za naj. mlajše varčevalce, pikapoloraca, je vsem znan. Dosedanja nagradna igra PiikapoloDlca je temeäjüa na vóádni vlo- ge, kax pomeni naslednje: čim večji je bil znesek na hrandlini knjdžicd tem več- ja je bila nagrada. Najvišji zneseik za glavno nagrado na šoilah v Pioaiirsikih hranilnicah je bil 750 din, v enotah Ljoi- bljanske ba¡nke pe lÄ» din. To je do- stikrat slabo vplivalo na tiste najmlaj- še, ki so sicer pridno obiskovali Pio- nirske hranilnice, niso imeli možnosti za varčevanje v takšnem obsegu, ker so meli pač manj denarja. Zato je po- trebno izreči oib tej priložnosti vso po- hvaOo Ljubljanski banM, ki je z novim sistemom igre izenačila vse najmlajše varčevalce. V novi nagradni igri Pika- polonice, ni več i)omembna vloga, am- pak lahko dobijo vsi enako darilo vsak mesec, ne glede na višino pri- hrankov. Po^j pa je seveda vsaj ^ kraten obdslk v Pionirsikl hranilnici ali enoti Ljubljani^ banke —■ Splošne banke CJelje. Pionirske hranilndce so na celjskem območju že pognale globoke korenine, zasnovane so na novih temeljih in ovre- dnotene s pedagoškega stališča kot dru- žbeno koristne. Z »>vim sistemom na- grajevanja, ki Je ▼ skladu i našo ал- moupravno socdalisitičino stivamostjo, so Plooirsike hrandilinloe vključeioe т učno. vT^gDjnl proces ki se bodo na ta način lahko še vnaprej razvdjaa« in i^popoi. njevale. In kateri so tìemeotì noive igrice? To so kot dosaej praktična darila» pomembno pa je, da Jih bodo lahko dobdJi vsi To so: ploščice za бПјепјв svinčnikov, radárke, vrečke za copa^ prtičld za malico aH bloM barvastih И- stov z znaki Ljuibljanske banke. In kako Je z vzgojnimi smotri var- čevanja naših najmlajših? Učitelji in še posebno mentorji Pi- onirskih hranilndc vzgajajo mladega člo. veka k varčevanju, a ne skopuštvu in sebičnosti, jim krepijo zaupanje in od. govomost, navajajo učence na pošteno delo in podrejanje osebnih interesov in- teresom skupnosti. Nadalje jih učijo pametno gospodariti in vrednotiti de. nar ter sočustvovanja do človeka, ki je T težavah. Otroci varčujejo za kon- čne Šolske izlete, knjige in interesne de- javnosti, maUce, kosila pa tudi za naj- različnejše hobdje. Ploščica asa Siljenje Sfvlnčnlkov — nagrada Ljubljanske banke — SploSne banke Celje za najmlajše varčevalce v januarju 1978. 6. stran — NOVI TEDNIK St. 3 — 19. januar 1978 OBMOČJE KRITIČNI ČEBELARJI potrebna je enotna organizacija Pred dnevi so se v Celju sestali zastopniki čebelarskih organizacij celjskega bazena. Prišlo je štirideset čebelar- jev iz celjske, laške, mozir- ske, konjiške, šentjurske, èmarske, velenjske in žalske občine. Sestanek je pripravi- la medobčinska zveza, vodil pa ga je njen predsednik inž. Vlado Krajne. Poseben poudarek so da- li proslavi 80-letnice čebelar- ske organizacije. Osrednja proslava bo v Ljubljani, si- cer pa bodo čebelarji iz vseh predelov sodelovali še na raz- stavi in predavanjih, ki bodo v osnovni šoli v Polju pri Ljubljani. 2ivahna razprava je poka- zala, da člani niso povsem zadovoljni z delom organiza- cije. Tako so obsodili način poviševanja članarine oziro- ma naročnine za list, saj o teh spremembah zvedo šele tedaj, ko je treba začeti z zbiranjem denarja. O poprej- šnji razpravi, na kateri naj bi člani zvedeli vse, zaradi česar prihaja do poviševanja obveznosti in kjer bi lahko povedali tudi svoje mnenje, ni govora. Navzoči se s риз- jasnilom, da za kaj takega ni bilo časa, niso strinjali. Čebelarji zahtevajo demokra- tično razpravo, ne pa ob- sodbo, če nekdo s p»ismom Zvezi vpraša, kako je s te- mi zadevami, kar se je pri- petilo lani. Povišanje člana- rine je glede na stanje na sploh upravičljivo, toda če- belarji želijo vedeti, ali so morda takšne spremembe tu- di zaradi prevelikega števila profesionalnih delavcev na Zvezi, kako je z uredniki lista itd. Prav tako želijo od- govor, ali se morda del tega denarja ne troši tudi za na- daljevanje gradnje Čebelar- skega izobraževalnega centra. Na koncu so sklenili, da je povišanje dajatev sicer upra- vičeno, da p>a mora biti sklep o tem sprejet na zakonit na- čin. Vse to kaže, da je odnos vodstva Zveze čebelarjev ne- primeren. Primer, ko je za- služen član organizacije vpra- šal Zvezo p>o vprašanju, za kar je imel pravico in je bil zaradi tega grajan, kaže, da bo propagator j ev čebelar- stva vse manj, prav tako pis- cev strokovnih člankov, še zlasti, če bodo p>otem, ko jim bo zaradi starosti usahnilo p>ero, sprejeli »pohvalo« od nekoga, ki ima morda manj zaslug za organizacijo. Kot na vsakem sestanku čebelarjev, so tudi tokrat mnogo in preveč razpravljali o sladkorju, ki so ga čebe- larji prejeli p>o znižani ceni. Vsekakor bo treba odgovoriti na eno temeljnih vprašanj: komu sploh pripada sladkor za čebele po znižam ceni. Na vsak način je zgrešeno sta- lišče. da ga lahko dobi.io sa- mo člani, ká so plačali di- nar po panju v tiskovni sklad. Zato so nastali prime- ri, za katere nihče ne more trditi, da so normalni, da na primer sladkorja ni prejel čebelar, katerega čebele so opraševale privatne in druž- bene sadovnjake, prejel pa ga je za mnogokrat večje število čebeljih družin tisti, ki je ob času, ko je njego- ve čebele p>otrebovalo kme- tijstvo, bil z njimi na pašah, kjer navzočnost čebel ni nuj- na s stališča opraševanja. Ostre, v večini primerov upravičene kritike na račun delovanja Zveze čebelarskih družin Slovenije kažejo, da gre v resnici za probleme in da bo treba odprta vpra- šanja rešiti, kajti sicer se zna znova_ pojaviti vprašanje o zapostavljanju čebelarstva tostran Trojan in o delitvi če- belarske organizacije. Na vsak način bodo morali če- belarji trezno presoditi polo- žaj, saj je spričo važnosti čebelarstva v narodnem go- sp>odarstvu naše republike, enotna slovenska čebelarska organizacija nujnost! SAVINJSKI ŽALSKO SOCIALNO SKRBSTVO V OBČINI 400 DRUŽIN, KJER VLADA ALKOHOLIZEM Ena izmed najtbolj po. membnih težav pri delu skupnosti socialnega skrb- stva v žalski občini je piomanjikanje strokovnih delavcev. Trenutno sta za- poslena le dva socialna delavca ter en priprav- nik. Razumljivo je, da je lahko skupnost reševala le najnujnejše zadeve. K temu je treba prišteti še no^'e pristojnosti, ki jih je dobila ta skupnost. Gre za valorizacijo preživnin, vodenje p>ostopka glede plačevanja stroškov oskr. be otrok zavarovancev na usposabljanju in pxxseb- nem šolanju, rehabilita- cijo mlajših invalidnih oseb in še bi lahko našte- vali. Kritik na račim dela skui>nosti je, lahko sd mi. slamo, kar precej. V občini je 43 otrok, ki žive pri rejniških druži- nah, Mesečne rejnine zna^ Sajo od 500 do 1900 dinar- jev, Z letošnjim letom so se povišale za 13 odstot kov. Vseeno pa je bilo do sedaj čutiti premalo zanimanja občanov, ki so se odločali, da v rejnino sprejmejo otroke. Verjet- no se bo stanje popravi- lo, saj so rejništvo pri- znali kot px>klicno dejav. nost. V skrbništvu je 17 mladoletnih oseb, odras- lih, ki so jim delno ali popolno odvzeli opravilno sposobnost, je 40. Sicer pa se skupnost ukvarja še z razvrščanjem otrok z motnjami v telesnem razvoju, tu je delo z ve- denjsko in osebnostno motenimi otroki, mlado- letniki in mladoletnimi prestopniki, letovanje so. daino in zdravstveno ogro- ženih otrok. Posebno poglavje zavze- ma delo na področju var- stva družjne, saj družba socialnega skrbstva ob. ravnava in niidi pomoč družinam, ko same ne zmorejo rešiti nastalih problemov. Mislimo na nezakonska rojstva, raz- veze, preživnine ter alko- holizem. V občini je kar 400 družin, kjer se pojav- lja alkoholizem. Poleg družin p>a je še 120 alko. holikov. V klub zjdravlje- náh alkoholikov je vklju- čenih le nekaj ljudi. Ob vsem tem je treba omeniti še varstvo osta- relih. Družbene denarne pomoči kot edini vir pre. življanja prejema 39 ob- čanov. To so ljudje, ki so zaradi bolezni aii staro- sti nesposobni za delo in nimajo niti svojcev. V domskem varstvu je 113 občanov. Lahiko bi jffih bi- lo več, žal pa ni na vo. Ijo prostih mest v domo- vih. Malce se je stanje popravilo z dograditvijo depandanse pri domu oskrbovancev na Polzeli. Precej je še težav, ko gre za nego na domu. V krajevnih skupnostih jim ni uspelo najti ljudi, ki bi prevzeli tovrstno nu- đenje pomoči. Izjema sta le Braslovče in Andraž. Stanje se popravlja, p>o- tem ko je nego na domu prevzel polzelski Dom upokojencev. JANEZ VEDENTK KOVINARSKA ŠOLA ZREČE V NJEJ SE SEDAJ ŠOLA STO DESET UČENCEV v Zrečah lef^ že drugo leto uspešno deluje srednja kovinarska šola, ki je kot od- delek vezana na tovrstno ve- lenjsko šolo. Vanjo je vklju- čenih 110 učencev iz vseh krajev konjiške občine, naj- več pa jih pirihaja v šolo iz pohorskih in píodpOhorsküi vasi. šola je predvsem iz dveh razlogov zelo velikega pomena za konjiško občino: prvič zato, ker daje visoko- kvalificirane kadre, ki jih po- trebujejo v dVjmala vseh ko- njiiških tovarnah in drugič za- to, ker je to edina srednja poklicna šola v občini. Zato omogoča vsaj nekaterim učen- cem, da med šolanjem osta- nejo doma. Kako velikega pomena je šola za vse konji- ške tovarne priča tudi njihov medsebojni dogovor o finan- ciranju celotnega praktičnega dela pouka v šoli. Prav v le- tošnjem šolskem letu pa so konjiške tovarne — pri tem velja še posebej omeniti Uni- ar iz Zreč — denarno podpr- le izgradnjo nove delavnice ob šoli. Delavnico sedaj že delajo, do prihodnjega š'ol- skega leta pa jo bodo zgra- dili in opremili z vsemi pot- rebnimi pripomočki. šolanje na p>oklicni kovi- narski šoli v Zrečah traja tri leta in prihodnje šolsko leto bodo iz nje izšli že prvi ma- turanti. Večina njih se bod'o zaposlili v Uniorju — Kova- ški industriji, kjer bodo рк)- sebej z zgraditvijo nove orod- jarne potrebovali veliko šte- vilo kvalificiranih kovinar- skdh delavcev. D.S. SAH: TUDI LETOS VINTERLIGI V soboto se bodo pričel srečanja v Inter šahovski li gi. Celjski šahisti se bod z najboljšo osmerko pome rili v prvem kolu proti Slov Bistrici. Potem bodo sledil! srečanja proti Humanlku ' Gradcu, Framu v Celju te Fuerstenfeldu v gosteh. 1 zadnjem kolu, ki bo v Mari boru pa se bodo Celjani po merili proti ekipi Leutscha cha. Ker pa imajo Celjan izredno ekipo pri članih, i v tej Mgi nastopa osem čli nov, imajo veliko priložnos za osvojitev prvega mesta i s tem vrnitev v prvo A Inte ligo. SLOVENSKE KONJICE: SEMINAR ZK V torek je bil v Slovenskih Konjicah celodnevni seminar za sekretarje osnovnih orga- nizacij, svetov in aktivov zveze komunistov, na katerem so obravnavali več aktualnih tem. V prvem delu semi- narja so govorili pwedvsem o nalogah komimistov v zve- zi s kadrovskimi pripravami na voliitve, o izobraževanju članov ter o programih dela osnovnih Organizacij, v dru- gem delu pa so temeljito ob- ravnavali izhodišča družbe- no-ekonomskega in socialne- ga razvoja konjiške občine v letošnjem letu ter se dogo- vorili o nalogah komunistov pri uresničevanju srednjeroč- nega načrta. Ob koncu so na seminarju spregovorili še o metodah političnega dela ter o nalogah Zveze komtmistov v pripravah na XI. kongres ZKJ in VIII. kongres ZKS. O tej temi je na seminarju govoril član izvršnega komi- teja predsedstva CK ZKS Emil Roje. — DS ŠMARJE PRI JELŠAH: PRITISK NA POSOJILA V šmarski občini so do- slej dobifli za odpravljanje posledác i>otresa okoli 550 milijonov dinarjev, učinek te p'jmoči I» je viden na vsa- kem koraku, četudi je v treh letih obnove precej te- ga denarja skoi>nelo z ne- nehnimi podražitvami. Zaradi pomanjkanja sred- stev, ki je že kar kronično v šmarski občini, so bili prisiljeni zaprositi repubHko za ^daljšanje prispevka. Prošnji so sicer ugodili, ven- dar ne v celoti: potrebovali bi še okoli 200 mállijonov, do- bili pa jih bodo še nekaj nad trideset. Kljub časovni oddaljenosti od pKrtresa je po-itisk občanov za posojila še vedno izredno velik. V Biro- ju za odpravo pxjsledic p»- tresa dajali nova posojila, skupščini občan'om svetujejo, naj se bolj pK>služujejo po- trošniških poeejil, ki jih da- je Ljubljanska banka. M. STRAŠEK §t. 3 — 19. Januar 1978 NOVI TEDNIK — stran IS TEŽAVE RAHITIČNE STARKEZIME NA PRVI POLEDICI SMO NADRSALI. PLINA PA NI že vrsto let tarnamo, da so se letni časi pomešali in da pravzaprav ni no- benih pravih ločnic več med pomladjo in polet- jem pa vse tako do med jesenjo in zimo. Sploh zi- me so v nižinah postale nekaj čudnega in kar dr- žalo bo, ko pravijo, da so zdaj rojeni otroci рк) svoje ubogi, saj niti tega ne ve- do, kakšen je sneg. Med- tem ko se na našem ob- močju ukvarjamo s po- manjkanjem snega, pa se z njim otepajo v Grčiji pa Turčiji in na Portugal- skem, torej tam, kjer smo si včasih med našimi hu- dimi zimami kosti greli I)od toplim sredozemskim soncem. Danes ni več ta- ko in nič ne moremo po- magati, kot da potrpežlji- vo čakamo na kakšno be- lo pošiljko izpod neba. Nekaj malega smo dobi- li pred dnevi, in to v obli- ki krepke poledice prvič in drugič v obliki nekaj centimetrov debele snežne odeje. Naj'prej smo se raz- veselili kot otroci, saj ni- smo mogli verjeti, da so polja bela in so se smre- ke upognile pod mokrimi kopami snega. Otroci so s podstrešij in drvarnic po- tegnili sanke in smuči ter jo mahnili na pobeljeno naravino naročje. Bilo je vriskanja in jukanja pa kepanja in postavljanja prvih snežnih mož. Toda, joj! Kmalu zatem smo začeli ugotavljati, da to ni »ta prava zima«, kaj. ti sneg se je začel kar pre- hitro topiti in namesto bele opojnosti se je poja- vila tečna bro2^a, ki se ujame v vsak današnji čevelj, da ostro zazebe рк) podplatih do vratu. In ker tudi letos nismo pričako- vali kakšne posebne po- sai j-ke snega (seveda glede na prejšnja le- ta!), se nanj tudi nismo kaj posebej pripravljali. Vsaj vsi ne! Tako nas je najprej presenetila poledica. V za. četku smo se smejali Lju- bljančanom, ki so se dr- sali p» zaledeneli Ljublja- ni, takoj naslednji dan pa smo dobili podobno »neluštno« drsalnico veli- kih dimenzij tudi v našem ж1оти«. Tisto jutro smo vsi po vrsti telovadili in na veliki ledeni plošči iz- vajali vse mogoče akro- batske figure, ki pa so se pri mnogih kaj žalostno končale s trdim padcem in poškodbo. Tako so imeli v dopoldanskem ča^ su veliko dela na nezgod- nem oddelku v celjski bolnišnici, kjer so nudili prvo pK>moč ljudem zara- di zlomov rok, raznih udarcev pri padcih in za- radi poškodovanih glav. Medtem ko so bile glav. ne ceste pravočasno poso. Ijene (regionalne in magi- stralne ceste urejuje Cest- no podjetje Celje, TOZD Vzdrževanje cest), pa so na izpitu padli vsi tisti, ki skrbijo za urejevanje osta- lih cest in piočnikov. Obo- ji so bili še dolgo v do- poldanski čas gladki kot steklo. Ljudje so se zara- di tega umikali na cesto in hodili po njej, s tem pa so se izpostavljali možnim nesrečam v pro- metu. Prav bi bilo, da bi ob takšnih primerih vsi storili tisto, kar je treba, da ne bi prihajalo do ne- potrebnih nesreč. Bolj bi se morali izkazati tudi hi- šni sveti s pravočasnim urejevanjem pločnikov, da bi po njih bila vama ho- ja. In če so v Celju tnje, ki skrbijo za odpravo po- ledice oz. snega, bi to že nK>rali storiti. Pri letošnji poledici pa lahko rečemo, da so iz- pit položili le pri TOZD Vzdrževanje cest, kjer je vso noč in še dalj delal štab 200 ljudi z vso po- trebno mehanizacijo in so- ljo. Ista služba se je iz. kazala tudi nekaj dni ka- sneje, ko smo dobili tistih nekaj centimetrov snega. O tem pripoveduje Milan Plevčak: »Takoj, ko je začelo sne- žiti, smo se podali v akci- jo in smo aktivirali vseh osem delovodskih mest na celjskem območju z oko- li 200 delavci in potrebno metianizacijo. Najprej smo solih, ker pa je zapadlo le preveč snega, smo zače. li plužiti. Nekatere ceste smo ponoči in naslednje jutro splužili tudi po tri krat.« Inšpektor za promet pri UJV Celje Franc Lavrič: »Tako pri poledici, kot pri prvem večjem snegu ni bilo v prometu večjih zastojev in nesreč. Mar- sikdo je pustil avto doma in se p>oslužil drugega pre- voznega sredstva. Mislim, da so se ljudje le malo spametovali in uvideli, da v otežkočenih vremenskih pogojih in slabem stanju na cestah nima nobenega smisla divjati ter se izpo- stavljati nesreči. Vsem vo. znikom priporočam, da v teh dneh, ko je gosta me- gla p>a sneg, brozga in po- ledica, prilagodijo vožnjo tem pogojem ter da imajo vozilo vedno tako oprem- ljeno, da je sposobno za premagovanje vseh težav.« Pri avtoturističnem pod- jetju Izletnik je Janko Ce. sar, vodja TOZD Potniški promet, povedal: »Pri pole. died gre vsa pohvala Cest- nemu podjetju za hitro posipanje cest, tako da je bil varen dovoz ljudi na delovna mesta. Res je, da so nekateri avtobusi imeli po nekaj minut zamude, vendar to ne gre pripisati neurejenosti cest v niži. nah, kot bolj v odročnih krajih, kot Svetini, Bovšah in drugje.« Ob poledici (ki je na vso srečo trajala samo en dan) in prvem snegu so imeli veliko prometa tudi na bencinskih črp>alkah in trgovinah z avtomobilskim marerialom, saj je vsak hitel kupovati razne spre- je za odtalitev zamrznje- nih stekel pa odmrzovanje ključavnic in brisalcev ter podobnega, kajti je- kleni konjički, ki noč pre. živijo na prostem, so do- kaj občutljiva zadeva. Sne- ga р>а so poleg otrok bili zlasti veseli kmetovalci za- radi odeje na rastočo p)šenico, pa tudi kolje se lažje ob takšnem vreme- nu, ko je belo in hladno, kot pa takrat, ko sijejo sončni žarki. Nekdo pa je ob vsem tem našem »haloju« ob poledici in snegu mirno rekel: »Zakaj le takšen hrup? Včasih je bilo po meter in več snega in po tri mesece je ležal, pa ni- smo delali nobenega hru- pa!« Morda je po svoje imel celo prav, vendar se je marsikaj spremenilo, in to je treba tudi upoštevati. Danes je promet vse večji in ne more nam biti vse- eno, kako se bomo vozili v službo in kako se bodo zaradi neočiščenih cest ve- čale žrtve tn nesreče. Plin je, ga ni, bo ... Se predno smo začutili poledico in sneg, smo za- čutili pomanjkanje plina. V naših gospodinjstvih je vedno več štedilnikov na plin in če ti tega zmanj- ka, zlasti v zimskem času, je to hudo resna stvar, še hujša p>a je tam, kjer imajo centralno kurjavo in več majhnih otrok ali bolnikov, za katere nima- jo kje pogreti najnujnej ših stvari. Alojz Terbucje operativ m vodja pri c^jski Pli nami: »I*ri nas je kriza nastopila nekako sredi lanskega decembra, med tem ko so jo po drugih krajih Slovenije čutili že v novembru. V tej situa- ciji pomanjkanja plina bi morali po dogovoru z INO (v Zagrebu so bili na razgovorih naši pred- stavniki in predstavniki EMO kot največjega po- trošnika plina!) dobivati vsak dan eno cisterno pli- na, to pa je približno 20 ton. V normalni situaciji bi potrebovali 25 ton pli- na. Od 20 ton gre skoraj polovica za EMO in vzgoj. novarstvene ustanove, ob- rate družbene prehrane, trgovine itd., ostalo polo- vico pa razdelimo v pri- bližno dvajset področnih skladišč od Krškega In Sevnice do Lašk^a, Šent- jurja, Vojnika, Velenja ter Savinjske doline. Konji- ško in šmarsko občino s plinom oskrbuje Maribor, mozirsko občino pa Ljub- ljana.« Do kdaj bodo še dolge vrste za plin? »Će bo šk) vse po sreči, predvidoma do konca me- seca. Takrat bd krizna si- tuacija pomanjkanja plina morala miniti.« Lahko pričakujemo po. dražitev plina, saj veste, če nečesa ni in se potem pojavi, je ponavadi draž- je... »To absolutno ne drži, vsaj pri plinu ne. Ostale bodo iste cene!« Nekdo je vprašal, za- kaj ste ukinili plinarno v Celju, ko pa veste, da je vsako leto pomanjkanje plina? »To je približno tako, kot da bi se danes peljal v Ljubljano s kolesom, ko pa prideš z avtom hi- treje in varneje.« Kje so vzroki za po- manjkanje plina? »Med drugim tudi v tem, da ga nekateri po- rabljajo za ogrevanje sta- novanj, kjer pa se ga porabi veliko več, kot za kuhanje. Vsaj ti bi morali s tem v takšnih situacijah prekiniti in se posluževati drugih oblik.« Plin je, plina ,,. Kje je resnica? »Plin je, vCTidar manj kot ga potrebujemo.« Zakaj v doglednem času vsi ne morejo dobiti pli- na? »Vsak ima lahko dve bombi in to zadostuje za približno šest mesecev.« Imajo morda nekateri doma večje zaloge plina? »Tega ne bi vedel.« Upanje po izboljšanju Pregovor pravi, da se nobena juha tako vroča ne poje, kot se skuha. Torej bi kazalo tudi v tej situaciji poledic, snega in pomanjkanja plina obdr- žati mimo kri. Predstav- nik celjske Plinarne nam že ob koncu januarja obe. ta ali napoveduje lepše plinske čase, kar se pa poledic in snega pa bro- zge in megle tiče, to pa bo slej ko prej pregnala pomlad in za njo poletje. Takrat pa bomo tarnali, da nam je prevroče. Saj, za vraga, nikoli nismo za- dovoljni! TONE VRABL ŠENTJUR EVIDENTIRALI PRECEJ MLADIH IN ŽENA v Šentjurju so sklenili krc^ evidentiranja za bližnje volitve. Z veseljem ugo^tav- Ijajo, da je med predla, ganimi kandidati precej žensk, mladine in članov 2K. V TOZD so za delegate v zbor zjdruženega dela občinske skupščine evidentirali 179 kandixiatov. Med njimi je 45 mladih, 63 žensk in 50 čla- nov ZK. Za delegate v skup- ščine samoupravnih interes- nih skupmosti so evidenitiralá 309 kandidatov, od tega 138 mladih, 155 žensk in 42 čaa- nov ZK. V krajevnih skupnostih so za zbor krajevne skupnosti občinske skupščine eviden- tirali 220 kandidatov, od te- ga 53 mladih, 24 žensk in 36 dlaiïjv ZK. Za delegate v skupščine samoupravnih in- teresnih skupnosti pa so v krajevnih skupnosti evidenti- rali 317 kandidatov. Med nji- mi je kar 90 mladih, 67 žensk in 54 članov ZK. Zapisano pod örto, so т šentjurski občini evidenftirall skupno 1025 kandidatov. Velja povedati tudi to, da je šent- jurska občina ena redkih na našem območju, ki je doslej uspjela evidentirati zadostno Števil'vj kandidatov za bližnje volitve. V občina računajo, da bodo moraM dodatno evi- dentirati le še približno 30 kandidatov. MIP DU ROGAŠKA SLATINA USPEHI SO NEPISMENOST ŠE PRISOTNA Delavska univerza т Ro- gaški Slatini se lahko p^jhvali z vrsto dobrih rezultatov na področju izobraževanja odra- slih. Prav v teh dneh konču- jejo razred slušatelji osnu^ razreda. Zelja po znanju je vse bolj prisotna zlasti med tistimi mladimi delavci, ki ni- so končali obveznega osnovno- šolskega šolanja. Mnogo de- lavcev p>a se odloča tudi za obisk Ekonomske srednje šo- le, administrativne šole ali pa strojepisnih tečajev. Z učnimi uspiehi sicer pri Delavski univerzi niso najbolj zadovoljni, čeprav so tisrpehi v povprečju 80-odstotni, ven- dar menijo, da so s svojim delom na do^bri poti in da zato uspehi tudi v prihodnje ne bodo izostajadi. Večina ski- šateljev si pouk plačuje sama in prihaja рх) znanje na lastno pobudo, čeprav bi moralo bi- ti obratno. Vendar pa se itß- katere delovne organizacije nekako bojijo, da bi izgubile nekvalificirane delavce, če- prav ne morem reči, da jim i/abraževanje branijo. So kx> lektivi, ki imajo izreden po- sluh za izobraževanje svojdii delavcev. Ob dejstvu, da ne- pismenost še ni povsem isgi- nila zlasti iz nekaterih bodj oddaljenih predek>y Kozjan- skega, je res skrajni čas, da dobivajo delovni kolektivi in ne nazadnje tudi posamezni- ki, posluh za izobraževanje ob delu. MAP ŠENTJUR: Z0RU2ITEV SOL Priprave za združevanje šol v enotno organizacijo zdru- ženega dela so v šentjurski občirii v zaključni fazi. V ča- su polletnih počitnic se bodo šolniki odločali za združitev. Hkrati pa se bodo odločili za sprejetje samoupravnega spo- razuma o združitvi v delovno organizacijo Vzgojno izobrar ževalni zavod Šentjur, o statutu tega zavoda ter o statu- tih TOZD. Tako bi namreč tako nastalo sedem TOZD, in sicer: osnovna šola Planina s podružnico Dobje, Cîorica pri Slivnici s podružnicama Prevorje in Loka, osnovna šola Šent- jur s podružnicama Kalobje in Blagovna, šola Dramlje, Ponikva, Vzgojno va.rstveni zavod Šentjur z vsemi dislocira- nimi oddelki in glasbena šola. Poleg teh sedmih TOZD bi po združitvi imeli še delovno skupmost skupnih služb s pe- dagoško svetovalno službo, kadrovsiko personalno službo, efconomat in del finančix) računovodske siužbe. ER DVAJSETI JUBILEJ Jurtri, v p>etek, 20. januar- ja, ne bo samo deseti redni občni zbor Društva računo- vodskih in finančndih delav- cev Celje, marveč bo hkrati z običajnim deûovnim oibra- čtmom tudi ри-oelava dvajse- te obletnice organizacije, ki povezuje račimovodske in fi- nančne delavce v deloaTiüi Organizacijah. Gre torej za jubdlej, kd bo opozoril na delo organizaci- je, ki je v tem obdobju do- segla izredne uspehe, saj so zlasti računovodski in fi- nančni delavci tisti, ki mo- rajo ob nenehnih spremenv bah najraziličnejših predpoisor tudi sami slediti koraku ča- sa, se torej stalno stroiCvJvno in družbenopođttično izpopod- njevatd. Svet osnovne šole »Pranja Vrunča« Slivnica pri Celju razpisu j e opravljanje ded in nalog POMOČNIKA RAVNATELJA za nedoločen čas Kandidati morajo izpolnjevati z zakonom določene izobrazbene pogoje za učitelje osnovnih šod. Biti morajo družbeno-poditično aktivni in moraJno neoporečni. Nastop dela s 1. februarjem 1978. Raapis velja do zasedbe. 8. stran — NOVI TEDNIK St. 3 — 19. januar 1978 OSREDNJA KNJIŽNICA O.ŽUPANČIČ1878-i949 RAZSTAVA ŽUPANČIČEVIH DEL V KNJIŽNICI Ko smo preteklo leto pro- slavljali stoletnico rojstva na- šega velik^a pisatelja in mi- sleca Ivana Cankarja, smo že imeli v mislih drugega velika- na slovenske modeme in Cankarjevega sodobnika. Oba st« se zapisala y knjigo slo- venski literature z zlatimi čr- kami. Ivanu Cankarju ni bilo da- no doživeti veli'Kih dni naše revolucije. Oton Zupančič pti je tudi v teh usodnih dneh ostal »v areni življenja« ter tvorno in živo doživljal in spremljal naš bo j za obsta- nek ter se mu oddolžil s svo- jimi uporniškimi pesmimi. Oton Župančič, pesnik f>a- mogovorov. Dume in Ciciba- na, se je rodil leta Ш8 v BeM krajini, kjer je tudi od- raščal. Vse življenje je ostal snrest domačemu kraju, nje- govi govorici in ljudskemu ustvarjanju. Po vojni je po pravici do- bil naslov ljudski pesnik. Njegovo pesniško delo sodi v vrt slovenskega pesniš'Kega ustvarjanja. Neki francoski kritik ga imenuje »kneza slo- venskega pesništva«. Po svo- jem pesniškem izrazu velja Oton Zupančič za ut nut in odpeljal se bo v Skopje. Stefan Kordeš s Polene je sedaj že teden dni v Smederevski Palanki. Za- upal nam je, da je bilo doma ob slovesu malce žalostno, da pa se sedaj, ko odhaja, kar dobro po- čuti. Na to, da bo dobro leto preživel pri vojakih, je pravzaprav ponosen. Povedal nam je, da se ne bi p>očutil preveč dobro, ko bi vsi njegovi prijate- lji bili pri vojakih, on pa ne. Navsezadnje pa služIjo vojaški rok zdravi fantje in bolje je tako, kot pa da bi bil nesposoben. Vriskanje in petje Na železniški postaji vlada vedno večji vrvež. Sliši se vriskanje in pet- je, skupina fantov in de- klet je objeta ter veselo prepeva venček narodnih, mnogo pa je tudi takšnih. ki si privoščijo kakšen po. žirek. Kdo le bi to zame- ril?! Na klopi sede tri mlada dekleta. Objeta so in na ves glas jočejo, trije fantje pa se jim smejejo in jim dopovedujejo, da vse pač mine. če se oni dobro počutijo ob odho- du, potem ni razloga, da se one ne bi. Nekako jim jih le usp>e pomiriti in utolažiti, nato pa vsi tri- je pari objeti čakajo na prihod vlaka. Miran Komplet je odha- jal v Kraljevo. Nasmejan je bil in sploh dobre vo- lje. Priznati je treba, da je mak) takšnih, ki znajo svoje razpoloženje tako dobro prikriti, kot je to uspelo Miranu. Najprej ^ je pripovedoval, kako je bilo doma ob slovesu, ko pa je govorU o svojih občutkih pred odhodom, je misU strnil z beseda- mi: »Za vsakega fanta je služiti domovini največja čast. Ne vem, zakaj bi se potem slabo pvočutil. Tudi tisti, ki jim je pri srcu hudo, ko oahajajo, bi se verjetno odločili za odhod k vojakom, pa čeprav bi bila odločitev prepuščena njim samim.« Tomaž Fabjan iz Griž je sedaj verjetno že pre- cej zaposlen. Odšel je na- mreč v Sarajevo v veteri- narsko šok). Učni progra- mi gojencev so dokaj za- htevni in vsaj na začetku prostega časa skorajda ne I>oznajo. To konec koncev niti ni slabo, saj čas tako hitreje mineva. Stanko Jakob iz Celja je odšel na morje. Seveda ne na počitnice. V Baru bo namreč služil pešadijo: »Ja, saj se kar dobro počutim in tudi doma sem jih prepričeval, naj jim ne bo hudo. S prija.tel.1i pa smo odhod kar dobro proslavili. Malce p>a mi bo pri srcu vseeno težko, če prej ne, potem takrat, ko bom vstopil na vlak in pomahal Celju v slovo. Pa zdravi ostanite, Celjani!« Brane Leber iz Matk je zatrdil, da se bo po svo- jih najboljših močeh tru- dil, da bo v Zagrebu do- ber vojak in bo lahko čim prej prišel za nekaj dni spet domov. Karli Kolar iz Migojnic pa nam je povedal, da je že komaj čakal na odhod. V Gor- njem Milanovcu se že kali v dobrega vojaka. Da bo zares takšen, je moral ob- ljubiti tudi svojemu de- kletu, ki jo bo zelo рк)- grešal, prav tako pa tudi vse domače. Prav spomin na njih ga bo bodril. Pi- sma pa bodo tudi storila svoje, tako da mu ne bo pretirano dolgčas. Sicer pa se tega niti ne boji. Mnogokrat je poslušal pri. jatelje, ki so govorili o svojih vojaških dogodivšči- nah. In prav vsi so pove- dali, da so pri vojakih pre- živeli lepe trenutke. Tako nam je zatrjeval tudi Voj- ko Hribar izpod Homa, obkrožen s prijatelji, ki so mu vneto zatrjevali, da ga bodo obiskali in rrai vsak mesec pK>slali »nekaj drobiža« za pivo. Objemi, stiski rok Na postaji vlada vedno večji trušč. Tu in tam poči p)etarda, vse več se sliši petja. Nekateri se ob- jemajo, drugi na ves glas prepevajo, kot bi trenil, pa je naenkrat vsega tega konec. Prii>eljal je vlak. Se zadnji stiski rok, po- ljubi, objemi s starši ali dekleti... Potem pa NA SVIDENJE! Vlak je zapi- skal in počasi speljal. Z oken se vidi mahanje. Ena izmed mater z očmi sledi vagonu, v katerega je sto- pil njen sin ... Solze in smeh. žalost in -veselje, vse to .ie bilo združeno v eno. že čez nekaj minut je na postaji tako kot po nava- di. Le tu in tam se vidi kakšna prazna steklenica in blizu enega izmed ti- rov zagledam sliko neke- ga dekleta, ki se prijazno smehlja. Verjetno jo je fant v množici in preriva- nju izgubil... Ponosni smo na vas Naši mladi fantje so ta- ko spet odšli. Toda ne za dolgo. Kmalu se bodo vr- nili. Tistih nekaj mesecev kar hitro mme. Marsikdo izmed njih, ki se bo iz- kazal kot dober vojak, bo med tem nekajkrat prišel domov na dopust. Vsi pa smo ponosni nanje. Dobro namreč vemo, da so odšli širom po Jugoslaviji, zato da bodo varovali našo so- cialistično samoupravno domovino, zato da niko- mur ne bi padlo na misel, da bi si hotel lastiti ti- sto, kar je naše in samo naše. Tisto, za kar Je mo- ralo imireti toliko lju<ü. In — držite se, fantje! JANEZ VEDENIK ŽALEC: AVTOBUSNA POSTAJALISCA Krajevne skupnosti žalske občine, komunalna skupnost. Republiška skupnost za ceste. Izletnik Celje, cestno podjetje iz Celja, komunalno podjetje Žalec ter Izvršni svet občinske skupščine bodo najverjetneje sprejeli družbeni dogovor o izgradnji in financiranju avtobusnih postajališč v občini. Ce bo predlog sprejet, bodo do leta 1932 uredili in financira- k izgradnjo vseh potrebnih avtobusnih postajališč. Nosilec Investioije za posamezno avtobusno postajališče ter za pri- pravo ustrezne dokumentacije naj bi bil upravijalec ceste, ob kateri bodo 2^radili postajališče. Krajevna skupnost bo ponudnik akcije za uresničevanje družbenega dogovora na svojem območju. Ob magistralnih in regionalnih cestah bodo zgradili avtobusna postajališča na obeh straneh ceste, na tokalnih in nekategoriziranih cestah, pa le na eni strani. Vsako postajališče bo imelo tudi potkriito čakalnico. Vzdrže- vanje novih objektov naj bi prevzel upravijalec ceste. Ta se bo obvezal, da bo šest mesecev po podpisu družbenega dogovora pripravil program postopne ureditve in izgradnje postajališč ter predica načina sofinanciranja. J. V. VIRSTANJ, SLADKA GOBA: ZAŠČITNA ZNAMKA DA ALI NE? Boj Virétanjcanov s tem pa tudi vseh šmarskih vinograd- nikov, ki je v pretekelm obdobju dosegel nemalo neprijetnih zapletov, za svojo zaščitno znamko vin, se še vedno nadalju- je z vso ostrino. Kot pramjo v TOZD Kmetijstvo Šmarje, je težav z SLOVINOM TOZD Brežice bržkone konec, zaple- ti pa so nastopili doma: vina je premalo. Pa ne zato, ker bi ga bilo premalo glede na število trt, temveč enostavno zato, ker je bila lanska letina silaba in ker vinogradniki vina ne prodajajo. Pogoj za pridobitev lastne zaščoitne znamke (ime je т Šmarju iMi Jelšah že zdavnaj znano: Virštanjčan) je jasen: 25 vagonov vina. V šmarskem vincgradniškem okolišu so ga lani pridelali 13 vagonov, medtem ko vinogradniki še raz- polagajo s precejšnjimi količinamd. Odkup grozdja še ved- no šopa, to pa je seveda posledica minulih odnosov med vinogradnikom in zadrugo. Prav zaradi premajhne količine vina so v TOZD Kmetij- stvo Šmarje začeli premišljevati o odkupu vina in ne le groz- dja. da bi dosegli zaželjeni cilj, kar bi pomenilo velik na- predek za vinogradnike šmairske občine: plasiranje doma- čih vin navzven. Odkup vina bo možen le, če se bodo s SLOVINOM Iz Brgžic sporazumeli za primemo ceno. Vina je na Šmar- skem dovolj, vprašanje je torej le odkupna cena. S. M. AVTOMOBILSKA PRAVLJICA Nekoč je bUo. Da, nekoč je bilo dovolj osebnih avtomobi- lov. V trgovinah namreč. Bilo jdh je toliko, da so čakaU tedr ne in tedne na kupce. Polna so bila ttidi skladišča. Morda je tak» še danes, če se ni kaj spremenilo .,. Taiko bi se lahko pričela pravljica o avtom3büih. In kot dokaz o lepih, zlatih časih, je tudi tale posnetek, napravljen pred leti na železniški postaji v Oalju. Takrat so tile fičM že na postaji čakali več dni, saj trgovci niso vedeli, kam z rxjinrá. In kako je danes? čakanje, tudi po več mesecev. Se bodo zlati stari časd avtamiobiüov kdaj povmili? Tekst lin foto: MILAN BRECL CELJE: NA PLES Občinska plesna šola CeOje Je pretekli teden uspešno zak- ljučila začetni plesni tečaj, ki je trajal vse od oktobra sem. UdeOežik) se ga je 432 mladih plesalcev iz CeOja in okolice. Število torej priča, da se mladi žele naučiti plesnih veščin, lepega estetskega plesa. Zato bo Plesna šođa že to soboto pričela z najdaljevmlnim tečajem, ki bo v svojem programu zajemal predivsem latdnskoamerdäke plese. Cena tečaja osta- ja ista — 200 din. In Se novica! Lansfeo leto je Sola prvič organizirala zBJČei- ni tečaj m ociraale in starejšo mladino. Ker je bal odzáv ze- lo velik, so se organizatorji domenáiU, da podoben tečaj organizirajo tudi leboe. Pričel se bo 28. t. m., v telovadnici TVD Partizan-Gaberje Celje, MariborsOca 42. Poučeval bo, prav tako kot vse tečaje dostej, ddjpl. jÄesnd mojster Ludvik Siiaončič u Maribora. DARJA GLANCNIK NE BOM SE JEZILA! Püc&dravljen urednik! Vsem lep püízclrav, sreče in zdravja p« veliko uspehov pi'i ureja- nijii Novega tednika. Ne vem, kaj me je priteg- nilo, da Sem si rekla, da mo- ram riapisatà nekaj vrstic. A, že vem! To je izlet sto žensk na morje. Vem, da je še ve- liko takih, več sto, ki še niso bille na morju. Zato, slutim, da spet ne bom izbrana. Za- radi tega sem tudi sklenila, da ne bom pošiljala izpolnje- nih kupleča, saj je tega dne obiskalo center okoli 1.800 oseb. Poleg tega je sedežnica tista naprava, ki povezuje hotel Golte z ostali- mi smučišči in je njen za- stoj povzročil zastoje na vseh ' ostalih vlečnicah. Čeprav do zastoja ni priš- lo pO krivdi naših delavcev, ki so pred zimsko sezono opravili vsa predpisana re- montna dela, se želimo v ime- nu celotnega kolektiva na Golteh opravičiti smučarjem v želji, da bodo kljub temu še nadalje ostali naši obisko- valci. Se nadalje se bom'o trudili, da bodo naše naprave na smučiščih delovale kar naj- bolje v upanju, da nam bodo tudi vremenske luzmere bolj naklonjene. KOLEKTIV TOZD RTC GOLTE HVALA KOLEKTIVU ZDRAVILIŠČA Upaan, da se lahko v ime- nu vseh, še živečih bivših de- lavcev, zdajšnjih upokojen- cev Zdravili.šča Laško, iskre- no zahvalim kolektivu za po- vabilo in sprejem. Razimiljivo, da se vsi upo- kojenci tega srečanja niso m'agii udeležiti. Nekatere je pač doma zadržala bolezen. Toda, navzlic temu, so tudi ti dotadU, tako kot udeleženci sprejema, kartico za 21 ko- I>eli in iistresaii denarni zne- sek. Nagrado. Hvala vsem za to poisor- nost, še pf>sebej tovarišu di- rektorju, kajti kot vem, smo letos že četrtič zapored do- bili upokojenci za takšno pri- ložnost denarno nagi-ado prav po direktorjevi zaslugi. UPOKOJENCI HVALA ZA POZORNOST Telesni invalidi na območ- ju krajevne skupnosti Fran- kolovo smo bili pred krat- kim deležni posebne pozorno- sti: ubiska na domu in obda- ritve. Za to človekoljubno ge- stu se najprisrčneje zahvalju- jemo Draštvu telesnih invali- dov v Celju, zlasti še požrtvo- valnima predsedniku in taj- nici ter seveda vsem, ki so prispevali denarne deleže. Posebna zahvala velja tudi požrtvovalnim ' odbornikom društva, ki so sodelovali pri zbiranju daril in nas obiskali na domovih. V imenu telesnih invalidov v KS Frankol'ovo ANTON PODPEČAN TAKSNA JABOLKA PANE! 2e dolga leta, kar petin- dvajset jih je, ko kupujem za družino ozànnico oziroma jabolka. Toda, vse do zdaj nisem naletel še na primea-, kot se mi je pripetil lansko jesen. Ne vem, kako bi naj imenoval kmeta, ki mi je ta- ko za^el. Doma je v Pre- kopi. Na priporočdro sodelavcev .sem lansko jesen prišel do le kmetije. Z 'gospodarjem sva se dogovorila o vsesn, tu- di o tem, kdaj lahko prev- zamem jabolka. Prvi dan jih nisem mogel vzeti, ker sem imel že zelje. Seveda sem pred tem pustil pri njem gaj- bice, da jih je napolnil. Že pri prevzemu se md je zdelo, da jabolka niso bila obrana, da so bila nekatera udarjena. Toda žena je ug-J- varjala, pa sem si mislil, da so morda samo nekatera po- škodovana. V prvem 25abojčku so bili na whu murčki. Res lepa ja- bolka. Spodaj ï« je bilo po- livico gnilih. V drugem zabo- ju so bili na vrhu carjeviči. Spodaj pa? Ne morem po- vedati. Tudi za svinjsko krmo bi ne bila. V tretjem zaboju bi naj bil krivopecelj. Toda, ta jabolka so bila pomešana z bogatinkami. V četrtem za- bojčku so bili na vrhu bo- bovci, spodaj pa industrijska jabolka, ki še za stiskanje ni- so bila primerna. Takšna je resnica. Jabolka ima vskladiščena. Plačal sem jih po 4 dinarje za kilogram. Vso to »ozimnico« sta vide- la tudč moja s'v>delavca, ki sta me napotila k temu kinetu 'X) jabolka. STANE ZALOŽNIK, Arclin 16, škofja vas IJKKDNKSTVD: \% zayiisa smo namenoma izpustili ime in priimek kmeta, kjer je pri- zadeti kupil jabolka. Spu.stili za to, ker gre bolj za obsod- bo primera, kot pa za kaj več. Sicer pa si to dejanje konkretno zasluži pot pred sodišče. Ime smo izpustili tu- di zavoljo tega, ker iz dopisa ni razvidno, kdaj je prizade- ti ugotovil, da .je kupil »mač- ka v žaklju«. Ta čas pa je pomemben, tembolj, ker le- tos jabolka ne držijo najbo- lje in je njihovo gnitje več ali manj običajen pojav. To- da, ne glede na ta razmišlja- nja, zaslužijo takšni in podob- ni primeri, če so se seveda še k,je pripetili, obsodlM». Za- to naj bo pisanje bolj opo- zorilo, da .ie treba paziti na kvaliteto blaga tudi pri na- kupu ozimnice. Ob prevzemu ,je- treba ugotoviti stan,je in kakovost, kajti poznejše re- klamaci,je so lahko dvomlji- ve. Pa še nekaj, morda bo prav to pisanje spodbudilo kmeta, ki vam je po vašem mnenju prodal tudi slaba ja- bolka za dobra, da vas bo obiskal in se opravičil. Če se ho to zgodilo, vas vabimo, da nam sporočite. Tudi tako bo namen dosežen. STRELSKO TEKMOVANJE Na Ekonomski srednji šo- li v Celju deluje v okviru ob- rambnega krožka tudi strel- ska sekcija. Njeni člani so zelo delavni. Od novembra, ko so krožek ustanovili, so imeli več kot petdeset trenin. gov, na katerih je s'odelomla skoraj polovica dijakov na šoli. Pred kratkim pa so pripra- vili tekmovanje v streljanju z zračno puško. Vsak raz- red je lahko prijavil po eno petčlansko ekipo. Od 32 se je prijavilo 30 razredov. Tekmovanje je vodil men- tor strelske sekcije, prof. Rado Gabrovec. Trajalo je ves dan. Največ točk je do- segla ekipa 2.b razreda. Pri posamessniklh je bil najbolj- ši Mirko Paj, ki je od sto inožnih dosegel 74 točk. Pri ZGODOVINA V ORUMENELIH LISTIH KMET BO TUDI JANČIČEV NAJSTAREJŠ Obiskali smo jO na nje- nem domu v Mest inju ob njenih dveh fantih in tastu na kmetiji, ki ima prav go- tovo enega najlepših razgle- dov v tistem delu doline. Moža Franca ni bilo doma, v vinogradu je delal terase. Za hišo, lepim novim po- slopjem, postavljenim po po- ti-esu, nastaja novo gradbišče: hlevi za 'okoli dvajset glav živine. Ix>jzka Jančič je dober so- govornik. Hitro izv«no, da se preusmerjajo, da se bodo îkvslej ukvarjali le z živino- rejo in proizvodnjo mleka, vinograd pa bo le dopolnil- na dejavnost. To je v grobih orisih vse. »Za preusmeritev smo dobili doslej okoli 15 milijonov, vendar so nam v TOZD Kmetijstvo Šmarje za- gotovili, da bodo še dali, če bo fareba. Trenutno Imamo 10 glav živine, radi pa bi jih redili .še enkrat več,« v mi- slih zbira podatke o svoji kinetiji Lojzka, ko zbrano govori i« še pove, da naih- če ne kmetiji ni zaposlen. I>\a fanta, skoraj še otro- ka, sta doma, tretji se pri- pravlja na kmetijski šoli v Mariboru za materin in oče-- tov poklic. Postal bo kmet in nadaljeval Jančičev rod trdnih kmetoa' v Mestinju. Nasploh je rod Jančičevih zanimiv. Lojzka rada goVori o njem, o svojih. O rodo- vih, ki so zapustili svoje sle- di v premnogih dokumentih, M jih hrani mestinjska dru- žina. »Naša ksnetija je zelo sta- ra in .smo eden redkih, ki jim je uspelo ohraniti razne listine o poreklu domačije. Najstarejši ^pis o naših ljudeh izvira iz leta 1680!« Pred nas je razgrnila zaru- menele liste s pečati. 30. julij 1769. Grof Tuim, tedanji zemljiški gospvXi, v zaviti gotici govori o Janči- čevi kmetiji. O čem, nismo uspeli raabrati. Med papirji častitljive -sta- rosti je tudi listina gi-ofa Attem-sa, ki je bil eden slednjih zemljiških gosf na tem когкла. Napisana lé SPORED OD 19. DO 25.1.1978 Četrtek, 19. 1.: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldanska sre- čanja, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.45 Ob- vestila, 16.00 Poročila, 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 16..Ч0 V živo — stari grad (vmes ob 17.00 Kronika), 17.50 Zalmvni globus, 18.00 Zaiključek ;4x>reda. Petek, 20. 1.: 8.10 Poročila, 8.15 V živo — muzej NOB, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.45 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo, 16.50 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabavne glasbe, 17.30 Turistična oddaja, 17.45 Domači ansambli, 18.00 Zaključek sporeda Sobota, 21. 1.: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldanska sreča- nja, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda, 15.45 Obve- stila, 16.00 Poročila, 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 17.00 Kronika, 17.15 Zabavni globus, 17.30 Fihnski sprehodi, 17.45 Cocktail melodij, 18.00 Zaklju- ček sporeda. Nedelja, 22. 1.: 10.05 Poročila, 10.15 Obvestila, 10.30 Kekčevi prijatelji, 10.45 Vedri z\-oki, 11.00 Med prija- telji, 11.30 Predstavljamo vam, 11.45 Zabavni globus, 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 13.00 Literarna oddaja, 13.15 Feljton, 13.30 Kmetijska od- daja, 14.00 Zaključek sporeda. ronedel.iek, 23, 1.: 8.10 Poročila, 8.15 V živo, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda, 15.45 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 16.50 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Nove plošče, 17.30 športni pregled, 18.00 Zaključek sporeda. Torek, 24. L: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldanska sre- čanja, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.45 Ob- ve.stila, 16.00 Poročila, 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 16.50 Zaba-v-ni globus, 17.00 Kronika, 17.15 I.e.sitvica narodno-zabavne glasbe, 17.30 Reportaža, 17.45 Domači zbori, 18.00 Zaključek sporeda. Sreila, 25. 1.: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldanska sreča- nja, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.45 Obve- stila, 16.00 Poročila, 16.05 Našd posJušalci čestitajo in poc&dravljajo, 16.40 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Vedri zvoJu, 17..30 Aktualno, 17.45 I« artüva resrte glasbe, 18.00 Zaključek sporeda. dekletih pa je s 73 točkasni osvojila prvo mesto Marija Lesičar. BETI^L^ ŠELIGO TOVARIŠ JAKEC JAGER, OBIŠČITE NAS! Da, tovariš Jakec Jager z Dečkove 15 v Celju, če boste slučajno prezrli to naše po- vabilo, pi'osimo stanovalce te hiše, da ga oix>zorijo. Radi bi se z vamá pogovorili o pis- mu, ki ste ga nam poslali. Moramo reči, da je zanimivo in aktualno. Toda, da bomo razčistili nekatere zadeve v pogovoru, vas vabimo na kratko srečanje. Že v naprej, hvala za razu- mevanje in sodelovanje! UREDNIŠTVO OD KDAJ ZAJEDNICA OSIGURANJA »TRIGLAV« Pismo ni prišlo iz sosednje bratske republike, marveč iz Laškega. Poslal nam ga je Stanko Dežman, Rimska ce. sta 4, Laško in v njem napxi- sal samo en stavek: »Bolj pridna je bila prej Zavarovalnica Sava, saj se je na slovenščino vsaj spozna- la. Mar si nova zasluži ime Triglav? P. S.: Prilagam do- kaz!« Da, in res v pismu je bil tudi dokazni material. Droben listič, ki ga zavarovanci prejmejo kot potrdilo za plačani mesečni prispevek za zavarovanje. Takole se glasi: »Zajednica osiguranja Tri- glav. Priznanica za osigura- nje života. Javite odmah pro- mjenu adrese. Osigiiranik. Ugovaratelj. Adresa osigurani- ka — adresa naplate. Početak. Doba. I.stek ...« in seveda še tako naprej, s posebnim opo- zorilom in podobno. Kaj naj bi rekli? Bodimo kratki, kot je bdi kratek Stan- ko Dežman. »Bolj pridna je bila zavarovalnica Sava, saj se je na slovenščino spozna- la!« VRSTA V BANKI Kot večina občanov tudi јаг prejemam osebni dohodek na hranilno knjižico. Vpise in dvige opravim v Ljubljanski barià v Vodnikovi ulicd. Te dni, ko .se pripisujejo obresti in preverjajo stanja, so v vseh podi-užnicah še po- sebno dolge vrste pred oken- ci. Do sedaj, se mi je že trik- rat primerilo, da sem bü na vrsti ravno takrat, ko se je tovarišica pri okencu »hra- nilne vloge« odločila, da gre na malico, dolgi vrsti ljudi pa je rekla, naj se postavijo v vrsto pri drugem okencu, če imaš nato še smolo, da ta- krat, ko po ponovnem čaka- nju spet prideš na vrsto, od- ide tudi ta tovarišica, moraš vse dopoldne oz. popoldne preživeti v banki. Tak odnos delavcev v banki do občanov ni pravilen. De- lavci v banki vedo, ob kate- rih dnevih je največ dela s hranilnimi vlogami, zato bi se naj o poslovanju z občani in svojem dnevnem odmoru dogovorili tako, da bi občani lahko svoje denarne zade\'e uredili brez rM^potrebnega pre- dolgega čakanja. Mislim, da so tudi drugi občani podobnega nmenja. - G. P. CELJE Poročilo se je 5 parov, и njimi MILKO BEZCtOVšSj sprevodnik, Šentjur in бв DA KOŽUH, med. sestra, 1 žinska vas. 1 CEUE j Friderik Tekavc, 68, V« nje; Ivana Kvac, 73, SI. J strica; Frančišek КгаЈад 59, Celje; Marija Resnik, i Tmovlje; Anton Kotnik, | Sp. Zreče; Ferdinand Blaji 49, Lokavina; Frančiška J nik, S6, Socka; Ivan Vre| 89, Celje; EmdMja Mikull 46, Celje; Helena Mazil, ! Ix>če; Anton Božačnik, 91,4 }je; Ivan Miklavtin, 67, C^ I\-an TrupkovlČ, 54, Celje; i gita Poljanšek, 61, C» Fi^ic Sotlar, .57, Celje in ^ toT Pimat., 66, Celje. . m èe in Se polaga ^ pred nas Zigodovino igoa trdoživega r^xiu in jewo ji je pri srcu. [jíaá ^ propaded kïuetje bomo še jj « reče in vemo, da mi- ла pridnega dijaka v Ma- i>ru. pogovor ima često- jt tako zelo različne od- ^e in aato je kar raziim- da smo napViSled pri- še do plačevanja ^-stvenih storitev. Zgleda, je to v zadnjem času ze- vroča tema pogovorov t^i- nied kmeti. ¿¡^ bo tako, kot pravijo, ; naj bi bilo — in to ne ■ dobro — potetn b'j л-^ај U od naju moral v skiž- in to po vsej verjetno- mož. Saj veste, redni do- [iek bo moral biti pri hi- I ni ničkaj veselo pripo- lila Lojaka, gostoljuibna, jaana in očarljiva g'v>stiit€- ». MILENKO STR-AŠEK Foto: DR.\GO MEDVED E lODNOZABAVNIII ME- k ììe gore Savinjski fantje ä^e laži ič; Lepe so naiše gt>re pmih melodij je na spo- le ob 17.15, lestvica na- melodij pa vsak torek riljubljenejsili narodsx>- j sem .......................................... »aslov ..................................... iništvo Novega tednika 10«. Ue П dečkom- in 30 deklic. f^lON: do 25. januarja l^i baT\'ni film »Emili« ^ ®TROPOL: do 22. 1. ame- ^ ^^ barvni film »Jezdec na ^ ^Poti« ^ ^23. 1. dalje ameriški S film »Dve minuti pa- S f S 1- ob 10.00 uri matine- s . j'Ugoslovansko-ameriški^ v film »Slovo velikega ^ Javarja« ^ do 20. 1. ameriški ^ iilm »Zaljubljeni boQ- ^ 21. 23. 1. ^ film »Neprijatelj Apa- ^ ^ 1. dalje j^igoslovBin- ^ ^f^eriški boirvnd film C velikega poglavarja. ^ RAZSTAVA NANDETA LESJAKA Jutri, v petek, 20. t. m., bodo v avld doma kulture v Šoštanju odprli raz- stavo slikarskih del Naiideta Lesjaka iz Prebolda. Slikar — tek.stilec, Nande Lesjak, ima za sabo že šest samostojnih in šti- ri skupinske razstave po vsej Sloveniji. I/esjakova razstava je lep prispevek k uijoi'abni iimetnxj&ti na podi'očju tek. stila, s posebnim ozirom na uveljavi- tev' sodobnih likovnih izpovedi. V. KOJC LJUBECNA:PREDAVANJA V krajevni skupnosti so imeli pre- tekli teden predavan.ia za tako imeno- vam nerazporejeno prebivalstvo. V treh dneh so številni krajani poslušali, ka- ko ravnati v primeru vojne ali narav- nih nesreč. V krajevni skupnosti I.o^'bečna pra- vijo, da se tudi na teh predavanjih vi- di cKigovomost, s katero prebivalci sprejemajo svojo vlogo v SLO in dru- žl)eni samozaščiti. B. BRECL LJUBECNA: ZAZIDALNI NACRT BO Raz\'ojni center Celje, TOZD Plani- ranje, je že začel izdelomti definitivni preznali tudi tisti, ki so pred leti pre- prečili sprejem zazidalnega načrta za Ljubečno. M. BRECL ŠMARJE PRI JELŠAH: SKOK MED NAJBOLJŠE Vinogradniki šmarske občine, pred- vsem proizvajalci vin iz virštanjskega in sladkogorskega pogorja pa tudi vino- gradniki iz Bučke in Imenske gorce, se bodo konec meseca, natančneje od 26. do 29. januarja udeležili letošnjega pra- zniika posavskih vin na Bizeljskem. So- delovanje med elito bo za vinogradnike šmarske občine ne le samo skok med najboljše, temveč tudi delček njihovega boja za samostojno znamko vina, že se. daj imenovano Virštanjčan. Na Bizeljskem bo vzorce vin razsta- vljalo okoli 250 vinogradnikov iz Po- savja, novomeškega vinogradni.škega okoliša in šmarskega, razstavili pa bodo okoli 400 vzorcev. Prireditev, od katere si v Šmarju dosti obetajo, bo v bizelj- skem zadružnem domu in v prostorih domače osnovne šole in bo združena s kulinarično razstavo, pokrovitelj pa bo SliOVIN iz Ljubljane. S. M. ŽALEC: IMENOVANJA Za raraatelja osno\Tie šole Nade Ci- lenšek v Grižah so na zadnji šeji dni- žbenopolitičnega zbora občinske skup. ščine imenovali Alojza Ambruša, pred- metnega učitelja iz Velike Nedelje. Dolžnost bo pričel opravljati 1. febru- arja. V ponedeljek je nastopü ravna- teljsko mesto na osnovni šoli Bratov Juhart v Šempetru Rudi EberlLnc, pred- metni učitelj iz Prebolda, Sicer pa so na seji med drugim imenovali tudi ini- ciativni odbor . za ustanovitev samoup- ravne interesne skupnosti za pospeše. vanje kmetijstva v občini, za predsed- nika pa Vlada Pla^dcana, predsednika OK SZDL. Anico Trpin iz Pi'ebolda so imenovali za sodnika sodišča zdnižene- ga dela v Celju, imenovali pa so tudi komisijo za reševanje pritožb o odme- ri .samoprispevka. J. V. ŽALEC: NASA BESEDA 78 Tako kot že dve leti nazaj, bo tudi leto«, v marcu, v žalski občini »Naša l>eseda«. Tudi letos se bodo .širši javno- sti predstavile razne mladinske in pio- nirske gledališke, plesno-baletne in dru- ge kulturne skupine. »Naša beseda« ni tekmovanje, niar- več le predlog in ocena dela mladih na kulturnoprosvetnem področju. Kljub te- mu pa je v pripravah čutiti tekmovalni duh, ki daje večji ustvarjalni polet. Ker gre tudi za kakovost, bodo člana komisije za kulturo pri predsedstvu ob- činske konfei-ence Zveze socialistične mladine obiskali vse prijavljene skupi- ne in si ogledali njihove nastope, pnv grame. Več skrbi kot doslej bodo po- svetili tudi organizaciji sami in ne na- mdnje odnosu starejših do kulturnih stvaritev mladih. DARKO NARAGLAV ŽALEC: I frna fiWiGLOVA ZIDANICA Ne samo lani, tudi letos Vx>mo pro- slavili marsikatere pomembne dogod- ke, jubileje. Med nje sodi tudi počasti- tev 40-letnice I. konference CK KPS. Bila je natanko leto dni po čebinah, v Smiglovi zidanici nad Grajsko vasjo. Te z.iïodovinsko izredno pomembne konfe- rence se je udeležil tudi tovariš Tito. V žalski občini se na praznovanje te- ga jubileja skrbno pripravljajo. Zato so pri občinski konferenci ZK in občinski mladinski konferenci že imenovali po- sebna odbora. Tako so se mladinci že dogovorili o nekaterih delovnih akcijah, sicer pa bodo pripravili pohod mladih članov — prostovoljcev teritorialne ob- rainbe po poteh slavne konference. Or- ganizirali bodo slikarsko kolonijo za učence osno\Tiih šol, razpisali natečaj za pisanje spisov na temo od čebin do šmiglove zidanice, itd. Dela torej, do sredine aprila ne bo zmanjkalo. DARKO NAR.\GLAV ŠMARTNO OB PAKI: PIONIRSKI PRAZNIK Pred kratkim so na osnovni šoli v šmartnem ob Paki lepo proslavili 35- letnico pionirske organizacije. Posame- zne nastope so poživile dobro izpeljane pevske točke. Posebno zanimivi pa so bili opisi o življenju v času okupacije. Te so učenci napisali po pripovedova- nju starejših ljudi. Ob vsem tem pa še nekaj: na pro- slavo so bili povabljem predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij in društev, udeležil pa se je je le dele- gat кгајетое orgai.üzacije Zveze borcev, ki je mladim ne le čestital k jubileju, marveč jim je tudi pripovedoval o de- lu partizanske šole v Gornji Savinjski dolini i n ne nazadnje or^življenju šest- najstletnega partizana Juričevega Drej- čka iz Dobrije vasi, ki so ga Nemci us- trelili 12. januarja 1945. leta in po ka- terem se bo imenovala posebna šola v Налтгаћ na Koroškem. ZORKO KOTNIK CELJE: ZBOR PROSVETNIH DELAVCEV Pred kratkim so se na svojem red- nem sestanku spet zbrali upokojeni prosvetni delavci celjskega območja. Srečanja se je udeležil tudi nestor celj- skih učiteljev, 89-letni Lojze Gobec. 24 udeležencev tega srečanja je v prijet- nem vzdušju kramljalo o tem in onem. Obravnavali pa so tudi nekaj zelo važ- nih zadev. Eden izmed udeležencev je poročal, kako je bil povabljen v ime- nu upokojencev v cñiprijo. Spomnili so se tudi pokojnega učitelja in pisa- telja Franja Rosa. Na sestanku so prebrali tudi zanimiv članek v Slovenskem vestniku, glasilu koroških Slovencev, ki izhaja v Celov- cu, in sicer zapis o upokojitvi zaslužne- ga šolnika dr. Pavla Zablatnika. Vsd pristojni so poudarili, da se je v času njegovega ra\-nat€ljevanja na ginmazijd mar.sokaj spremenilo. STANKO SKOC:m Že petnajst let pripravlja v zaöetku vsakega januar- ja odbor internirancev skupaj z Občinskim odborom ZZB NOV Velenje srečanje vseh bivših inteinirancev iz velenjske občine. Tudi letxjs se je v Delavskem klu- bu v Velenju zbralo preko 100 nekdanjih internirancev, ki so v pìonovnenì srečanju obujali spomine na hude dra, ki so jih preživeli po raznih koncentracijskih ta- boriščih doma in v tujini. Seveda je pogovor nancsel tudi na današnje življenje, ki je lepo, mimo in prijet- no. Vse internirance sta pozdravila ing. Ludvik Mali in Berto Zavolovšek. F/VMKA RREZvlVNÎK. Skorno 37, Šmartno ob Dreti: »Mene so izselili 13. aprila 1942. Najprej v Celje, potem pa v Au- schwitz, od koder sem .se vrnila leta 1944. Moža in brata so ustrelili, v.si ostali pa sano morali to догје prenašati. BiH .smo namreč izdani, da se pri nas zadržujejo partizani. Seda,) dobivam priznaval, nino za sodelovanje in le/po živim. Nikoli ne bom pozabila gorja, ki sem ga prestala med vojno, zla-, sti v taborišču in ne že- lim, da bi se to še kdaj ponovilo.« IVANKA TAMSE, Pleši- vec 3« pri Velenju: »Sta- ra sem bila komaj štiri leta, ko so me leta 1942 izseliti v Noještifto in Kastel. Tam ni bilo otro- ških iger in tudi toplega materinskega objema ni- sem poznala. Doraščala sem s pomočjo sestre, sosedov in sorodnikov. Imela sem težko mladost in zdaj sem srečna, da sem vse tisto prestala in d® danes živim v mirni, svobodni in samoupravni Jugoslaviji.« MARIJA SLOKAN, Pa- бк1 vrh 3J: »Bila sem sta- ra 13 let, ko so me Leta 1942 odpeljali v tujino, od koder sem se vrnila leta 1945. Nekje v istem сак.и so ustrelili očeta, mamo in otroke pa odpeljali v taborišče. Z mamo sva se srečali po dveh letih. To srečanje je bilo en- kratno. Obe sva jokali. Sedaj sem poročena in imam štiri otroke. Dva sinova sta že poročena. Lepo in srečno živimo. Imam pa eno samo željo, da bi bil vedno mir.« ALOJZ TURKAR, Skale 55: »Zajeli so med kot ranjenega partizana in odpeljali v nemško tabo- rišče Dachau. Svobodo sem dočakal v strogi ka- ranteni. Vsi smo zelo tr- peli. Za hrano smo imeli kakšen deciliter čaja ali bolje, pobar\'ane vode, opoldne malo juhe, bolj čorbe, z\'^ečer so nas pa tepli in tudi drugače mal- tretirali. Nikoli ne bom pozabil hudih tabori.ščnih dni. Naši mladini pripo. ročam, da naj ceni in brani vse te lepote in do- brote, ki jih imamo da- nes.« ŠTEFANIJA PECNIK, Plcšivec 13, Velenje: »Bila sem stara osem let, ko .ЧО me ločili od staršev. Očeta so v Mariboru ustrelili, mama pa je tu- di darovala življerije v Celju. Svoji življenji sta morala darovati, ker smo bili izdani, da delamo s partizani. V taborišču je bilo hudo. Ločena sem bila od staršev in sloven- sko nisem smela govoriti. Zdaj sem srečna, da je mir in da sem zdrava. Vo.ina se naj nikoli ne ponovi.« Prijetno srečanje se je končalo s skupno mislijo, rta se ponovno srečajo čez leto dni z željo, da bi bih adravi in da se ne bi nikoH več ponovili huda časi, ki so marsikomu še danes pusüli nezaceljene rane Tekst ifi foto: LOJZE OJSTER^iEK 12. stran — NOVI TEDNIK St. 3 — 19. januar 1978 NOVA ŠPORTNA TRGOVINA Kolektiv trgovskega pod- jetja »Tkanina« v Celju ča- ka v letoânjem in naslednjih letiJi nekaj pomembnih na- log. Tudi na investicijskem področju. Lotili so se dveh del, ki bosta terjali veliko zr. .'zetosti in seveda prav ta- ko dosti sredstev. Tako bodo letos stekle pri- prave za zgraditev razrezo- valnice oblog oziroma skladi- šča za TOZD Veleprodajo na Lavi. Gre za lokacijo, ki je kodektivT najbolj v^č in za ^•vtero se je dolgo zavzemal. Druga nal'^^, ki pa je ča- sovno bližja, je ureditev po- slovnih prostorov za skupne sliržbe delovne organizacije in vseh temeljnih organiza- cij združenega dela ter za ureditev prodajalne na mato v Cuprijski ulici. Kot je zaiano gradi Gradiš v Cuprijski ulici poslovna objekt za tržišče. V njem bo kolektiv »Tkanine« odikupil tri nadstropja za poslovne prostore skvepnih strokovnih služb delovne organissacije in temeljnih organizacij, v pri- tlidju in kleti pa bodo ure- dili specializirano trgovino za prodajo športne opreme. Po programu, ki ga je osvojil kolektiv in na podla- gi katerega je dobil pri celj- sM podružnici Ljubljanske banke tudi ix)sojilo, b'odo dela pri tej naložbi končali decembra letos. Celotna inve- sticija pa bo vel jada blizu 19 miHjonov dinarjev. MB TEŽAVE Z MEHANIZACIJO Povsod tam, kjer se v zad- njem času ukvarjaio s p>oso- dabljaryem vinogradniških površin, se morajo spopada- ti tudi s težavami, še posebej z nabavo težke mehanizaci- je. Stroji, ki jih za to delo uporabljajo, se zelo radi kva- rijo, razen tega pa je cena Ta uro dela po nmenju mno- gih ргетика. Zaa-adi tega je največkrat precejšen problem pri obnovah vinogradniških površin, kje dobiti stroje, v družbeffii lastá pa jäh ni do- volj. NA BRECLJEVEM FRANC PLETE KOŠE, ANGELA SEJE DOBRO VOLJO v mrzlem jutru se odpra- vimo na pot. V Šmarju zavi- jemo v desno in brž, ko zmanjka asfalta se nam za- zdi, da smo na pravi poti. K sreči je cesta, ki se vije mi- mo rahlo zasneženih p>obočij, travnikov in skcœi gozd, su- ha in daje nam up>anje, da se bomo srečno pripeljali do cilja. Sicer pa, resnici na ljubo, cilja sá sploh nismo začrtali. Hoteli smo le na Brecljevo, med tamkajšnje prijazne in gostoljubne ljudi, med griče, ki so razdeljeni med seboj z ozkimi, vijuga- stimi kolovoza. Hiše in hiši- ce stoje razmetane na teh prijaznih gričih. Treba se je le odločiti in ix>trkati na ena od hišnih vrat. Povsod vam jih bodo na stežaj odprli, in čeprav tujca, povabili v top- lo izbo. Tako, vidite, smo sd tiste- ga jutra izbrali cilj tudi mi. In niti trkati nam ni bilo treba, kajti Franc in Ange- la Lovrenčak sta opazila naš prihod skoza majcena oken- ca, pe sta nas pričakala kar na hišnem pragu. Niti začu- denja ni bilo v njunih očeh, stisnili smo si roke v po- zdrav kot stari znanci, šele kasneje smo iz razgovora z njimi lahko razbrali m dou- meli, da Angela in Franc sprejemata dejstva takšna kot so. Preprosto, brez pre- tiravanja, brez lažnega nav- dušenja. Človeku takoj prirasteta k srcu. S svojo skromnostjo, kleno miselnostjo in zdravim humorjem spravita v dobro voljo vsakega človeka. Kramljamo o njunem živ- ljenju, ki teče v majhni, s slamo kriti hišici. Nekdaj je bila to zidanica, pove Franc. Njegova mati jo je pred dol- gimi leti dala preurediti v skromen, a prijeten dom. Franc je v tej hiši privekal na svet, zato mu je še po- sebno draga. Silvestrovega, leta 1934 An- gela in Franc prav gotovo ne bosta nikoli p>ozabila. To je bil njun ix)ročni dan. An- gela, ki je prišla na Breclje- vo iz Šentvida pri Grobel- nem, je bila navajena trdega dela na kmetijah in zato ji nikoli v življenju ni bilo za- radi dela hudo. Rodilo se ji- ma je pet otrok, štirje, ki še živijo, so že zdavnaj od- šli od hiše. Ustvarili so si svoj dom, svoje življenje. Ce ne drugače, saj z mislimi so prav gotovo velikokrat doma, pripoveduje Angela in ne skrije želje, da bi p>ogosteje videla svoje najdražje. Ena hčerka že 19 let živi v Av- striji in verjetno si njo, ki je najdlje od doma, želi An- gela najbolj vroče objeü. A tega ne pyove naglas. Ve, da tudi ptice kmalu odidejo s svojega domačega gneada. »Eh, kaj bi«, pravi Franc, kot bi ujel misel svoje dru- žice. »Navadila sva se žive- ti v dvoje. Tudi dela ima- va dovolj, še zmoreva ga ne. Kadar pa ml je dolgčas, vza- mem šibje in pletem koše in košare. Zamudno delo je to, a ga imam vendarle rad. Kakšen dinar k majhni ženi- ni pokojnini pa tudi prav pride. Saj nama pravzaprav nič ne manjka. Zadovoljna znava biti z majhnimi stvar- mi.« In res je tako. Tudi Ange- la se nad ničemer ne pri- tožuje. Zna biti vesela in do- bro voljo prenašati tudi na druge. Rada zapoje, še po- sebej tiste stare, že skoraj pozabljene pesmi. Pravi tu- di, da je tam, kjer je dobra volja, v hiši sreča in razu- mevanje. Iz prijaäine hiše in od pri- jetnih sogovornikov smo se tudi mi poslovili dobre volje. MATEJA PODJED Frane in Angela Foto: D. Medved prL \m ет FERRALIT Livarne, strojni obrat, modeiarna ŽALEC, Šlandrov trg 22 išče za zaiKDslitev nove dedavce z naslednjimi po- klici: 1. DIPL. ING. STROJNIŠTVA — za vodenje vzdrževanja 2. DIPL ING. STROJNIŠTVA — za razvojne naloge 3. DIPL ING. KEMIJE — za vodenje laboratorija Zaposlitev je možna talco j ali po dogovoru. Pismene prijave sprejema splošno-kadrovski sektor v 15 dneh po objavi. DO »TKANINA« CEUE DS SKUPNIH SLUŽB odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge ADMINISTRATORJA I. POGOJ: SŠ — ekonomske aU upravno-adminJstrativ- ne smeri in znanje strojepisja in siteoografije POSEBNI POGOJ: J-mesečno poskusno delo Vloge sprejema Sektor za samoupravno crganizrira- noet in kadre »TKANINE« Celje, Prešernova lO/IV, v rodai 15 dna po objavi. Kandidati bodo pismeno obvežčeni o izbiri v roku 30 dni po zaključnem ob javnem roku. AGROTEHNIKA LJUBLJANA POSLOVALNICA CELJE objavlja sledeča prosta delovna mesta: 1. Administrativno tehničnega referenta za delo v komerciali in evidencah Za to delovno mesto se zahteva dovršena elsonomsfca srednja šola ali administrativna srednja šoda in tri leta delovnih iakušeinj. OD po samoupravnem siporazumu. DeLo se združuje za nedoločen čas. 2. Več učnih mest v šoli za prodajalce za vpis v šolskem letu 1978/79 Kandidati naj pošljejo svoje prijave na naslov": Agrotehnika Ljubljana posdovaJnica Celje Ašdcerčeva 15 v petnajstih dneh po objaivi. KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC obj avlj a po sklepu Komisije aa kadrovske zadeve: TOZD »KOMUNALE« ADMINISTRATORJA za oipravljanje adminisitrativnih del in nalog TOZD s končano srednjo šolo in 18 mesecev pralcse; dva MONTERJA za opravljanje montažnih ded pri vodovodu, s po- klicno šolo vodoinstalaterske ali kovinai-ske stroke oz. monterje brez ustrezne predizobrazbe za priučd- tev, za otpravljanje monterskih d&L Delovna skupnost Skupnih služb KNJIGOVODJA za opravljanje del in nalog v finančni službi, s kon- čano etoonomsko oa. administrativno šolo in 12 me- secev ïxrakse. * Nastop dela je možen takoj, oziroma po dogovo- ru. Prijave z ustreznimi dokazali dostavite v 15 dneh po izadu objave v Sptošno-kadrovstei oddelek podjetja — Nade Cilenšek 5, 63310 Žalec. §t. 3 — 19. Januar 1978 NOVI TEDNIK — stran IS 14. stran — NOVI TEDNIK St. 3 — 19. januar 1978 KOLIKO SO ZASLUŽILI PEVCI? NOVOLETNA ZLATA - NOČ JE VEDNO ZA MALO DENARJA MALO MUZIKE? čeprav smo se že dodobra oddaljili od začetka leta in preživete silvesterske noči pa je še vedno aktualno, ko- liko so zaslužili tisti, ki so nas na različnih krajih za- bavali v novoletni noči. To je še toliko bolj aktualno tu- di zato, ker so že v rednem obtoku maškarade, kjer pev- ci in ansambli tudi veliko na- stopajo ter dobro zaslužijo. Res nekoliko manj, kot v silvesterski noči, vendar še vedno dovolj. 2e vrsto let vlada med p>evci in ansambli prepriča- nje, da morajo v novoletni noči čimveč iztržiti. V tisti noči vidijo zlato jamo, ko se v mošnjo nabere veliko cven- ka. čeprav smo pred leti že začeli obširno akcijo proti takšnemu načinu bogatenja v silvestrski noči jm so s po- dobnimi »štosi« mnogi po- skušali tudi letos oz. ob kon- cu lanskega leta. To se je še posebej pojavljalo v drugih republikah, kjer so pevci in ansambli zahtevali takšne vsote, ki jih gostinci in ho- telirji niso mogli vkalkulira- ti v ceno, ki bi bila potem sprejemljiva kolikor to- liko srednje poprečnega obča- na željnega silvestrovanja. Korak dalj od tega je šlo združenje glasbenikov Lira v Ljubljani, ki združuje pretež- no vse, kar na slovenskem poje in igra. Preko Lire je bilo možno za solidne denar- je dobiti pevca ali -i>evko pa seveda ansambel za zabava- nje ljudi. Poleg tega pa je p>omembno tudi to, da pri tem ni šlo za kujwvanje mačka v žaklju, saj pri zdru- ženju za vsakega vejo, koli- ko zna ia koliko velja ter kakšno ceno lahko zahteva za svoj eno ali dvonočni na- stop. Bili so namreč prime- ri, ko so se za priložnostne praznike (novo leto, maška- rade in podobno) na hitro sestavile skupine, pK>kasirale lepe denarje, potem pa raz- padle. Zaigrali so nekaj sta- rih in preizkušenih viž, kaj več pa od sebe niso dali in tako so po večini ljudje osta- jali razočarani. Že v začetku smo rekli, da je pri nas z izredno zmer- nimi honorarji stopila na tr- žišče ljubljanska Lira, ki jo vodi celjski rojak Feri Smo- la. Tako so recimo pevci »kalibra« Janko Ropret pa Braco Koren in Marjana Der- žaj kot solisti dobili za pre- pevanje v dveh nočeh po 15 tisoč din, kar sploh ni preti- rano, če p>omislimo, da so to bili najvišji honorarji v Sk)- veniji preko Lire. Celjanka Tatjana Dremelj je prepeva- la dva večera oziroma noči v Pak hotelu na Bledu in to za 7.000 din! Tomaž Domicelj in Eva Sršen sta dobila za dva dni petja po 8.000 din. Celjski ansambel Kavalir- ji je nastopil v gradu Mo- krice in za tri dni igranja dobil samo 20 tisoč din. Vo- kali so za dva dni igranja v hotelu Argonavti v Novi Gorici dobili 25 tisoč din itd., da ne naštevamo vseh. Prav letošnja novoletna noč pa je še enkrat dokaza- la, da tudi na tem področju nismo enotni, saj sta pevce in ansamble »rihtali« za na- stope še dve agenciji in to Harmonija iz Maribora ter iz Kopra. Pri obeh so bih honorarji občutno večji, kar pa ni pošteno do drugih. Ta- ko je, recimo, Mar jetka Falk za (če seštejemo) 40 minut petja v hali Golovec dobila za eno noč 11.000 din, an- sambel Venus, ki jo je spre- mljal in nastopal tudi na- slednji dan 40 tisoč din in VeseU hmeljarji 18 tisoč din. Venusov je p)et članov, hmel- jarjev pa sedem. Sporen ni zadnji honorar, medtem ko je prvi očitno večji, kot pri Liri. Podobno je bilo s kopr- sko agencijo, ki je pripeljala menda v Velenje Dubrovačke trubadurje za osem starih milijonov. Ob tem je zani- mivo to, da so izrazih pri- pravljenost nastopanja pri nas tudi mnt^ znani pevci iz Italije, vendar so bili nji- hovi honorarji enaki našim, nekajkrat celo nižji, zelo red- ko pa za malenkost višji. Komentar ob vsem tem verjetno ni potreben. Nihče ne pričakuje, da bodo an- sambli in pevci nastopili za- stonj in če že zahtevajo vi- soke honorarje, potem jih morajo tudi opravičiti z vsaj dOFK>lnjenim, novim reperto- arjem, raznimi okusnimi do- mislicami, uglajenim nasto- pom in vsem ostalim, kar naredi prijetnejši »štimung«. Malce nerodno pa je, če po- slušaš pevca, ki p>oje svoje stare (tudi po deset let) vi- že ali lista po zvezku, kjer so besedila melodij, ki jih skorajda vrabci čivkajo. Letošnjo oz. lan^o potezo ljubljanske Lire je treba podpreti, vendar se ji mo- rajo pridružiti tudi ostali. Ob takšni akciji bomo zado-imii- ni vsi: tako pevci s honorar- ji, ki tudi pri Lin niso oui slabi, kot mi, ki odštevamo »cvenke«, da jih poslušamo. Sploh pa bi bilo verjetno do- bro pripraviti širši cenik za vse glavne priložnosti, kjer potrebujejo p)evce in an- samble TONE VRABL NAPREJ P& PESNEM BREGU v prvem nadaljevanju smo našteli že pet go- stiln. Nadaljujmo pot p» desnem bregu Savinje. Zaenkrat smo še onstran železniške p>ostaje, kjer je na koncu ulice ob progi »vila Karola«.' To poslop- je je bilo še pred gradnjo železniške proge. Tu je imela železniška gradbe- na uprava svoje pisarne, spodaj pa je bila menza za gradbene delavce. Po- slopje je železniška up- rava pozneje prodala tr- žaški Romendorf, in so vilo spočetka tako tudi imenovali. Lastniki so v hiši uredili kolodvorsko restavracijo s tujskimi so- bami v gornjih prostorih. Na vrtu so nekoč stale tri mogočne platane, pod njimi pa so bile kamnite mize in klopi za goste. Pred hišo je bil gaj vi- sokih smrek. Leta 1885 je stavbo kupila družina Schönhaber, ki je restav- racijo preuredila v trško kavarno. Po šestih letih jo je kupila Karolina Kühne, ki je dala poslop- ju tudi napis: »vila Carol- la«. Vrnimo se k cesti. Dom Dušana Poženela. Kot so- kolski dom je bil zgrajen leta 1933. V spodnjih pro- storih je do leta 1941 vo- dila gostilno družina Pin- ter.' Nekoliko naprej proti Celju je tik za poslopjem postaje milice poslopje z dvostranskim stopniščem, ki ga je po letu 1871 zgra- dil Jože Drolc. V hiši je odprl gostilno. Nekaj let je bila lastnik p>oslopja slovenska Kmečka hranil- nica, ki je leta 1905 hišo nadzidala. Tedaj je bil tu Narodni dom. V avstrij- skih časdh je imela gostil- na ime »Pri splavarju«,' ker so se tu ustavljali splavi. Zanje so uporab- ljali tudi spodnje prosto- re bivše Sketove mizar- ske delavnice. Nasproti gostilne je na drugi stra- ni ceste stala dolga vrtna steklena dvorana, ki je bi- la namenjena zdraviliškim gostom. Za njo je v sen- ci nekdanjega kostanjeve- ga parka bilo kegljišče. Po prvi svetovni vojni so stekleno dvorano odstra- nili. Gostilničarji v prej omenjeni stavbi so bdli ркз Drolcu še Seibet, Newald, šuhel, šket, Gačnik in na- zadnje Demovšek. Po voj- ni so v hiši uredili sta- novanja. Severno, nekaj korakov naprej je poslopje, ki je bilo nekdaj last Ehnilije Rozin. Pravzaprav sta dve hiši. V prvi je bila trgo- vina, v drugi, ki je bila prizidana leta 1927 pa je bila do leta 1941 gostil- na." Na prostoru, ki ga zavzemajo obe hiše so bili v prevozniški dobi konjski hlevi. V nekda- njih gostinskih prostorih ima zdaj svoje pisarne »Ingrad«. Nasproti zdraviških po- slopij i>elje pot pod želez, nico skoza gozd na strmo pobočje šmihela. V hiši številka 5, ki je bila nek- daj znana »Svicarija« ali »vila Berta«. Nekoč je bil tu kmečki dom, kmalu рк) izgradnji toplic sta ga ku- pila Berta in Valentin Meierhofer, ki je bil vi- šji avstrijski častnik. Na- mesto kmečke hiše sta p>ostaviila sedanjo stavbo. V hiši je bilo nekaj tuj. skih sob in izletniški bife. Gostišče »vila Berta«" je vodila žena lastnika, ki je bila odlična pianistka. Pred hišo je še ohranje- na steklena terasa, kjer je bilo plesišče. Tej terar si so rekli, glorieta (px) mnogo bolj imenitnem razgledišču v dunajskem Schönbrunu). Nad stu- dencem sta zakonca Mai- er p)ostavila kamndt kip angela Mihaela, ki pa sta ga kasneje podarila isto- imenski cerkvi. Leta 1905 sta vilo prodala Ojsteršku iz Zagaja, ki je bife opu- stü. (se nadaljuje) RIVDA »Da, da,« je gostolel krojač, »takega ni kakor je Dvornikov Tevž. V Beogradu je služil in podnared- nik je bil. Oficirji so rekli, da pri vsem polku ni boljšega vojalca. še kapetan ali celo polkovnik bi bil postal, če bi bil pri vojakih ostal.« »Kaj bo pri vojakih ostal, ko ima grunt in bol- nega očeta doma!« »Seveda! Očeta tma rad, grunt ima rad. Pa s ka- planom sta si kakor brata.« »Saj se tikata.« »Kaplan njega že tikajo, Tevž pa kaplana vedno vika.« »Mladeniško zvezo zdaj ustanavljata in Tevž zbi- ra tudi absolvente kmetijskih šol v posebno društvo.« »Kako klavrna je bila naša strelska družina pod prejšnjim načelnikom! Odkar je Tevž, je vse kot namazano.« »Seveda, ko maze,« se je zarezal Janez. »Vsako- krat sodček piva! To ti bi prišli vsak dan.« »Molči, žolna!« ga je dregnil mojster, »če Tevž plača, plača iz svojega. Ti pa tudi nisi nikoli tešč zraven.« »O, Golijat, stari ti! Saj si tudi ti žrl, da se ti je od rus cedilo.« »Kaj? Osel! Bik! Mar naj bi Tevža razžalil, če mi napije?« Stari Zvonik je zmajal z brado in dejal: »Ali je Dvornik tako deiiaren, da more sin toliko ra pijačo dajati?« »Denaren, denaren,« je zatrjeval mojster krojač. »Najlepši grunt v naših hribih je njegov, brez dolgov je in še S2ihega ima, 20 repov v hlevu in edinega Tev- ža — hčeri sta omoženi in izplačam. Staremu je tudi po volji, da se sin postavi; kajti skop ni.« »Pravijo, da so gor pri Dvorniku radodarni in da siromakom radi pomagajo,« se je oglasila Marta. »Preveč, preveč! Saj si berači in brezposelni pri njih kar kljuko podajajo. Stari suknjo da, če ga kdo lepo poprosi, Tevž pa še hlače povrh. Pa kaj drobiža izposodijo, da ga jim potem nihče ne vrne!« »Usmiljeni ljudje so! Tevža pa vsi hvalijo,« je dodala stara Zefa. »Da je Tevž poštenjak, sem koj vedel,« je rekel Zvonik. »Ze koj prvo nedeljo po tem, ko je od voja- kov prišel, je bil pri obhajilu.« »Res, ko sveča raven je hodil in marsikdo ga ni niti spoznal ni več.« »Saj so nekateri še povpraševali, kdo je ta lepi fant,« se je vtaknila Mojcka. Oče jo je strogo pogledal, starejša sestra pa jo je pokarala: »Kako pa govoriš, Mojcka!« »He, Krištof, kaj bi ne smela govoriti, kar vsi ljudje pravijo? Lep je Tevž in možat, posebno še, kadar je kot komandant v strelski uniformi.« »Malo premlad je za komandanta.« »Petindvajset! V najlepšem cvetju! Pameti in mo- žatosti pa ima za petdeset let. Zata ga tudi sivi vete- rani radi ubogajo.« »še rajši pa bi ga mladi dekliči poslušali,« se je zahihital škilavi Janez. »Da, da, da! Dekliči pa se oblizujejo po njem, ko mačke po masti. Vse se mu nasmihajo in vsaki naj hi kaj povedal. Vsa zatelebana pa je Blazinova Liza. Po vsej sili ga je včeraj hotela za zadnji raj.« »Ta se ji je pred nosom zasukal.« »Ta ga ne bo pustila, dokler ga ne dobi.« »Ta?! Ti Krištofov štor, ti! Tevž pa Lizo? Prej se bo mesec z mačko oženil« »Ali se Tevž ženi?« je nedolžno vprašala Mojcka. »Moral se bo. Seveda! Joža, njegov oče, kar na- prej boleha; treba jim je zanesljivega človeka pri hiši. Da bi pa Tevža h kapucinarjem vleklo, tega še nisem čul.« »Kaj meniš, katero bo vzel?« »Katero? Tega Tevž še bržkone niti sam še ne ve. Dobil pa bo vsako, če bo le usta odprla. Edino ena bi ga morda odbila, hehehehe!« Krojač se je zahehetal in pomenljivo pogledal Marto, ki je rahlo zardela. Zvoniku pa je bilo videti, da mu ni nič kaj po volji, ker se je beseda tako za- sukala. Ko je z domačimi odšel iz izbe. je zunaj skregal Mojcko in jo pokaral, kaj se vtika vedno odraslim v. besedo, pa še celo v takih rečeh. Dekle se je malo\ pokujalo, zato jo je oče še bolj trdno prijel. Medtem sta Marta in Zefa v kuhinji pomiti it- pospravili. Ker so bili z ravnega seno že zvozili, in zo^ ta dan ni nobeno delo posebno naganjalo, je prosilo^: Marta očeta, naj bi jo pustil na goro po češminje;\ zelo ga je obrajtala kot zdravilo. Oče ji je rad dovoi m. Da bi se ubranila vročega sonca, si je zavezaM belo ruto, vzela kanglico in z naglimi koraki zavila zfi hišo skoz les po hribu navzgor. Vse tiho je bilo v gozdu, po smoli dišalo, vr- hovi smrek so se bleščali, skozi tisoč zelenkastih^ okenc je migljalo sinje poletno nebo in zlate lučkii so se igrale po Martini obleki. Postavno dekle je bil^: gosti in polni so bili nje črni lasje, v črnih očeh ji ji. sanjal mehek mir. Lepa je bila. Ko se je takoli vzpenjala navzgor, je bila podobna mestni gospodih ni; le obleka je pričala, da je kmečko dekle. Na ko. raku ji je bilo videti, da je vajena hribov in oddahni' la si je šele, ko je po eni uri hoda prišla na jaso ni vrhu. Odtod je bil lep pogled na drugo stran dolintl Iznad pisane preproge travnikov in lesov so strmeli' sivi vrhovi in beli oblaki so se vozM nad njimi. , Nekaj časa je Marta gledaal v to stran. Zdajà: pa je prisluhnila. Zazdelo se ji je, da je začrda čuden, glas. Prisluhnila je še bolj — tedaj se je zopet ogm silo; nekdo je ječal in stokal. Tam levo pri vrhu ñ moral biti. Za božjo voljo! Gotovo se je kak člo-ven ponesrečil. Zavpila je: »Hojooo!«, od zgoraj pa ji n odgovoril močnejši stok. Nič več ni oklevala. Udrl^ je skozi grmovje in šla za jekom. Nekaj minut pozni\ je je že bila na koncu gozda. Tu za leso je čepel stal\ ček in hropel. Stekla je k njemu in spoznala stareé Dvornika. »Za božjo voljo, kaj vam je?« je vprašala. »A^ si ti, Zvonikova? Hvala bogu,« je zasopel. »Pomaga mi, umrl bom!« »Joj, joj, kje pa vas boli? Ali ste padli kje?« »Ne, ne! Srce mi razbija, strašno, ne bo mogl>> dolgo več. Oj, srce, srce!« Pokleknila je poleg njega in ga prijela za ¿Ш ki mu je močno bila. Potem ga je vprašala: »Ali vas boli?« »Ne nič,« je ječal, »samo bije in tolče tako. à? mislim, zdaj pa zdaj ho počilo — in slab sem, slab' »Menim, da ni tako nevarno. Počakajte!« §t. 3 — 19. Januar 1978 NOVI TEDNIK — stran IS ZAGOTOVLJENA POT DO KUPCEV PISE JOŽE PETEK Zadružniki v nekaterih državah se čudijo, če zvedo, da našim kmetoval- cem segnijejo nekateri pridelki, ker ne najdejo kupcev za njih. Trdijo, da se pri njih to ne more zgoditi ali le v zelo izjemnih primerih. Kdo pa jim jamči, da prodajo vse? Organizacija, seveda. Kakšna? Njihova, zadružna. Po takih odgovorih smo se lahko ču- dili mi. Pa so nam kaj hitro razložili, da je za vse pridelke treba skleniti po- godbe. Ne tik pred prodajo, temveč že v začetku leta, da zadruga ve, kaj bo kdo pridelal in koliko. S sklepanjem pogodb hkrati načrtujejo pridelovanje, da ne bi npr. hitro pokvarljivih vrtnin posadili več, kot jih potrebujejo za do- mači trg in izvoz. Kaj pa če jim načrtovani pridelek okrnijo ali zvečajo vplivi vremena, leti- na, ki je obilnejša od poprečne? Tudi s tem računajo. Ob ugodni le- tini je treba skleniti dodatno pogodbo za presežke nad pridelkom, za katere- ga je bila sklenjena pogodba že prej. Dodatna pogodba pa mora biti sklenje- na najmanj štiri tedne pred spravilom pridelkov, da je še dovolj časa za dogo- varjanje med' organizatorji trgovine, kam presežke poslati. Morda je drugod manj pridelkov, če jih je povsod do- volj, pa je treba poiskati možnosti za izvoz ali znižati ceno na domačem trgu, da se zveča poraba. Razliko pri zniža- ni ceni krijejo iz rizičnega sklada, v katerega prispevajo tudi sami, ko je prodaja ugodna. Kaj pa če trg preplavijo s svojimi pridelki taki kmetovalci, ki niso pove- zani v zadrugah? Zatrjevali so, da je pri njih takih zelo malo. Zato se ne more zgoditi, da hi zadružniki bili na slabšem, kot neorganizirani pridelovalci. če se spomnimo mnogih razprav o organiziranem pridelovanju in prodaji živil pri nas, nismo zvedeli veliko no- vega. Novo bi lahko imenovali le to, da so oni že uresničili nekatere stvari, o katerih mi še razpravljamo, tu in tam podpišemo družbeni dogovor ali samo- upravni sporazum, delamo pa še veliko po starem. Kadar naši kmetovalci ne morejo prodati svojih pridelkov ali živine, kli- čejo na pomoč materialne rezerve, ali jim celo očitajo, da so premalo podjet- ne in okretne. Toda ali so materialne rezerve lahko tak dedek Mraz, ki pride s polnim košem denarja in strpa v svo- jo malho vse presežke, ne da bi vpra- šal, komu so potrebni ali kaj naj počne z njimi? Najpomembnejši pogoj za zajamčen odkup je načrtovanje pridelkov. Tako trdijo tuji zadružniki, ki se čudijo naši premali organiziranosti. Naši organiza- torji kmetijske proizvodnje pa še ob letošnjem pričetku spravila krompirja niso prav vedeli, koliko ga bo, ali so nekateri dejali napačne podatke, mis- leč, da bodo tako vplivali na cene. Naše kmetovalce najbolj tepe neorganizirano pridelovanje. Pogosto tudi tiste, ki skle- pajo pogodbe. To se bo dogajalo tako dolgo, dokler bo še veliko takih, za ka- tere ne bo nihče vedel, kaj bodo ponu- dili porabnikom. AKTIV MLADIH ZADRUŽNIKOV V SLOVENSKIH KONJICAH SO ŽIVAHNI Poleg strokovnih in druž- beno političnih problemov, piàe v svojem pismu Ida Te- pe j, se v aktivu mladih za- družnikov kmeitijske zadruge Slovenske Konjice posvečamo tudi družabnim. Radi bi do- segli, da bi se mladi lepo ob- našali v vsaki sredini, kamor jih bo pač zanesla pot. Več- krat poudarjámo, da je tre- ba narediti to in ono, kadar pridemo v družbo, cta se mo- ramo vsi zavedati, da vsak po svoje predstavljamo ožjo in širšo skupnost pa tudi svojo državo. Da je lepo, če poje- mo, kadar obračamo seno, da pa to sredi mestmh ulic ni preveč zaželjeno. Radi bi se ugladili, a bi bi- li enako samozavestni, kot so drugi mladinci, to pa bo moč doseči le z vajo. Vadimo, nadaljuje Ida Te- pej, na plesnem tečaju, že ne- kaj let zapovrstjo, pod stro- kovnim vodstvom mojstra Si- mončiča. Udeležujemo se tu- rističnih prireditev. Vsako le- to sodelujemo na kmečkem prazniku v Ločah. Lani smo se udeležili prireditve na Vranskem, ki je bila zanimi- va in vesela. Organizirali smo sosedsko pomoč, ko je nekemu kmetu zgorel hlev. Skupaj smo pre- orali njivo in jo posejaU s pšenico. Pridelek bomo skup- no pospravili, prodali in iz- kupiček porabili za tekoče de- lo. Le redkokje se čuti ta- ko močna vez kot med mla^ dinci našega aktiva, zaključu- je svoj sestavek naša dopis- nica, kakor tedaj, ko dela- mo skupaj. Delo je najbolj.ši vzgojitelj, to je stara resnica in vsa nova dejstva jo še sa- mo potrjujejo. LAŠKO: PRIPRAVE NA VOLITVE Torkova seja predsedstva občinske konference SZDL Laško je bila v celoti name- njena problëmatiki in vsebi- ni priprav na volitve. Bila je zelo kvaliteten prispevek v ce- lotni akciji. Sprejeli so vrsto dogovorov izmed Jsaterih je bil najvažnejši dogovor o skli- cu skupnega zasedanja občin- ske konference SZDL in pred- sedstva občinskega sindikal- nega sveta Laško, katero bo prihodnji teden. Na tem za- sedanju bo razprava o poro- čilu, kako je potekal in še poteka, postopek evidentira- nja možnih kandidatov v raz- ne organe, delegacije, zbore, konference, predvsem pa o evidentiranih možnih kandi- datih za vodilne fimkcije v občini; bodisi v občinski skupščini ali v samoupravnih interesnih skupnostih. Na za- sedanju bodo v razpravi od- loki o oblikovanju konferenc delegacij v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, delegacije kmetov in volilne skupnosti za volit- ve delegacij obrtnikov. Nada- Ije so razpravljali še o po- slovniku občinske kandidacij- ske konference, pa rokovniku za izvedbo predkandidacij- skih, voUlnih opravil in kon- stituiranja delegacij ter dele- gatskih skupščin v letu 1978. Na seji je bilo veliko go. vora o merilih in oblikovanju družbenopolitičnega zbora skupščine občine Laško, o možnih delegatih evidentira- nih za OK SZDL. PANIKA LAPORNIK Tovarna Modne konfekcije TOPER TOZD KONFEKCIJA ELEGANT razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo rabljenih osnovnih sredstev in sicer: 1. dostavni avto ZASTAVO 750, letnik 1973, vozen, neregistriran, izklicna cena 5.000 ND 2. pisalni stroj SUPERMETALL — širina va- lja 60 cm, ispraven, izklicna cena 400 ND 3. štedilnik Gorenje, kombiniran (plin elektrika), delno ispraven, izklicna cena 200 ND 4. dva pralna stroja Gorenje — neispravna izklicna cena 100 ND 5. oljna peč »EMO 8« neispravna, izklic- na cena 100 ND 6. tri oljne peči »KONTAKT« neispravne — izklicna cena 50 ND 7. telefonski aparat — neispraven, izklic- na cena 50 ND Licitacija bo dne 20. 1. 1978 ob 8. uri za družbeni in ob 10. uri za zasebni seiktor v prostoru kemične čistilnice, Gubčeva ulica Ogled je možen 20. 1. 1978 od 6. do 8. ure. Pravico do udedežbe na javni dražbi imajo vse prav- ne in fizične osebe. Udeleženci morajo pred pričet- kom plačati 104>dstotno kavcijo od začetne cene, predstavniki podjetja pa morajo poleg tega predlo- žiti še posebno pooblastilo. Po prejemu blaga se ne priznava nobenih reklama- cij glede kvalitete. Vse podrobnejše informacije lahko dobite pri me- haniku specialistu v obratu konfekcija Stanetova ulica Kupnino in prometni davek morajo pravne osebe plačati v roku 8 dni po prejemu račima, fizične ose- be pa morajo plačati takoj ob prejemu osnovnega sredstva. SAH: CELJANI PRVAKI Kar deset ekip s celjsikega območja je sodelovalo na moštvenem brzopoteznom pr. venstvu. Videli smo zanimive dvoboje, v katerih so bili daleč najiboljšd celjski šahi- sti, ki so ob koncu zmagali pred Velenjem in Žalcem. Celjska peterka Pešec, Ber- var, Cegler, Markovič in Per- tinač, je oddala le štiri toč. ke, od tega kar dve mladim šahistom iz Griž. Krepko pa so premagali Velenje 3,5:0,5 in Žalec 4:0. Končni vrstni red: Celje 32, Velenje 24,5, Žalec 22,5, Griže 20,5, Cinkarna 20, Šen- tjur 18, Rogatec 18, Laško 14,5, Polzela 6,5 in Nazarje 3,5 točke. Med posamezniki je bil najboljši Franc Pešec, ki je na prvi plošči zmagal v vseh devetШ igrah. Na drugi plo- šči je najiboljši rezultat do- segel Vedenik iz Velenja, na tretji Markovič iz Celja in na četrti Pertinač, prav tako iz Celja. VRZELI V CELOTI PIŠE MILENKO STRAŠEK Modernizacija kmetijske proizvodnje je dandanes nuja, saj prihaja z njo tudi po- cenitev pridelkov, manj truda in končno, kmetovalec lahko zagotovo računa tudi na izboljšanje kvalitete pridelka. O tem, ali bo svoje gospodarjenje mo- derniziral ali ne, dandanes razmišlja in od- loča lanetovalec popolnoma sam, na pod- lagi lastnih izkii.šenj in opazovanj, ne glede na takšne in drugačne vplive s strani tistih, ki mu bodsi žele dobro, bodisi žele doseči svoj namen, ki ima spet pozitivne strani. Še največ modernizirajo kmetijsko pro- izvodnjo kmetje kooperanti, ki z moderni- zacijo neke proizvodnje prevzemajo tudi svoj del rizika, Id pa tako ali tako obstaja ne glede na modernizacijo. Pretežen del m,o- dernizacije proizvodnje gre predvsem na račun pitajna govedi pa piščancev, pone- kod tudi vinogradništva in še nekaterih dru- gih panog. Uspehi so očitni. žal se ta proces mnogokje nasilno za- ustavi nemalokrat zaradi nerazumevanja in neustreznega pojmovanja. Še vedno so tu in tam prisotne že ničkolikokrat škodljive tipično lastniško posestniške tendence posa- meznikov, ki menijo, da je modernizacija, s tem pairadi skupno obdelovanje in delitev dobička, odveč in voda na mlin posamez- nikov. Zgodilo se je in se še dogaja, za primer vzemimo posodobitev vinogradov, da ionetijski obrat enostavno ni začel s poso- dabljanjem, ker je bilo to ekonomsko nera- cionalno prav zaradi tega, ker se je le en sam kmetovalec na širokem kompleksu izo- gnil modernizaciji in se kot klin zabil v si- cer strnjeno ozemlje. Tako so in še ostajajo pri zastarelem načinu obdelovanja, pri sta- rih cenah, slabi kvaliteti. Vse to pa se se- veda najbolj pozna pri kvaliteti. Razumljivo je, da mora biti vino iz sta- rega vinograda, ki ga obdelujejo več ali manj po starem, na roko, drago in nekon- kiirenčno onemu, ki ga obdelujejo povsem strojno in je tudi cenejše in bo z izpolnje- no mehanizacijo najbrž glede na prejšnjega tudi vedno cenejše. Posamezniki, ki zavirajo takšen proces, gledajo izključno le nase in nikoli na skup- nost, na skupne koristi. Sam ima svoj vino- grad urejen, vsaj kolikor toliko, kaj več pa ga ne zanima. Obstaja pa še drug problem, ki ga lahko mirno poimenujemo bojazen pred posojili. Še vedno ponekod prevladuje tista misel- nost, ki pravi, da je najboljša nezadolžena kmetija. Brez posojila pa je danes nemogc!^ preusmeriti kmetijo in ji dati nov smisel. Tako so na primer ponekod kmetje imel! na razpolago precejšnjo kvoto Icreditnih sredstev pa jih niso izkoristili iz prepro- stega, že navedenega razloga. Tako je, za primer, samo za šmarsko občino bilo pri Ljubljanskki banki na voljo mednarodno posojilo za razvoj živinoreje. 70 kmetij bi lahko dobilo sredstva za pr©- usmeritev, odzvalo pa se jih je le borih šti- rinajst. Kljub vsem tem pojavom pa lahko z go- tovostjo trdimo: čas takšne posameznike in njihovo trmoglavost povozi in slej ko prej tudi sami spoznajo, da so ga polomilL Spoznajo takrat, ko je njihovo spoznanje že za par krepkih tisočakov dražje. Gozdno gospodarstvo Celje PLANINSKO DRUŠTVO LAŠKO Delovna skupnost skupnih služb ' razpisuje vabi k sodelovanju delavce za opravljanje nasled- prosto delovno mesto njih delovnih nalog: 1. PLANERJA « «r,^^«...^«.« OSKRBNIKA 2. PROGRAMERJA Planinskega doma na Šmohorju 3. OPERATERJA na luknjaču nad Laškim Za opravljanje delovnih nalog so določeni naslednji POGOJI: рокИс gosrtánske stroke (natadrar aü ku- pogoji: iiar) pod L: Ekonomska šola in 1 leto delovnih izkušenj izobrazba ekonomska smeri Prednost pri razpisu imajo zaJconsld pari, ki izpol- Ш 4 leta dekmuh izkušenj ^^^^^ zahtevane pogoje. Nastop dela s 1. 3. 1978. pod 3.: Osnovna šola in 6-mesečna ustrezna priu- OD рмз dogovoru, čitev Pismene ponudbe z dokazili o izi^jenih pogojih Kandidati naj prošnji priložijo krateik življenjepis, naj pošljejo kandidati v roku 10 dni po objavi na j-rdüo o nekaznovanju ter doka^o o izobrazbi na naslov^Goz^ gc^p^rstvo Celje, Kadrovsko spio v rokni 14 dni po objavi, sm sektor, Celje, Ljubljanska c. 13. 16. stran — NOVI TEDNIK St. 3 — 19. januar 1978 Mi in bodoč- nost: sí kop- Ifemo grob? Nasprotujoča si nmenja stroJcovnja- kov o klimatskih spreanembah na na- šem planetu, ki z ene strani predvide- vajo splošno ohladitev, z druge p>a oto- plitev in nenavadne vremenske razme- re (v Moskvi so sredi novembra cve- tele vrbe —- kar se še ni nikdar zgo- dilo, kot pravijo), povzročajo, da so razgovori o klimi vedno bolj aktualni. Članek v Spieglu je vzpodbudil mo- skovsko »Literaturnajo gazeto«, da je med sovjetskimi strokovnjaki izvedla anketo o predvidevanjih otoplitve. Predvidevanja je bilo mogoče čuti na Jnedrarodnih srečanjih metereologov in drugih znanstvenikov, in mnoga od teh so bila zelo črnogleda. Se bodo vrniie predzgodovinske pošasti? »Kot so pokazale meritve«, piše Spiegel, »se je v zadnjih sto letih — torej v obdobju strahovitega razvo- ja moderne industrije — količina og- ljikovega dioksida v atmosferi pKjveča- la za 13 odstotkov. Ce bi bila ta stop- nja rasti trajna, bi že leta 2200 — mor- da pa še prej — bila povečana pov- prečna temperatura na zemlji za 6 sto- pinj in zavladala bi takšna klima, kot je bila pred 70 do 100 milijoni leti v mezocoiku, ko so po našem planetu križarili dinozauri. Največja nevarnost pa je v tem, ker bi vrnitev v predzgo- dovinsko klimo tokrat nastopila 500.000 krat hitreje, kot je naravni proces ustvarjanja današnjih vremenskih raz- mer.« Prepričan sem, da bo velikanska na- loga očuvanja ugodnih klimatskih raa- mer rešena še pred koncem tega sto- letja, piše dopisni član Akademije znanosti v Sovjetski zveza M. Budikov kot odgovor na senzacionalistično na- pisan omenjeni članek v Spieglu. Ne bo tako hudo! Sovjetski znanstvenik ni tako črno- gled glede znakov otoplitve, ki pa jih ne zanika, temveč jih razlaga z no- vega stališča. Medtem, ko pisec v nemškem ted- niku trdi, da je naša civilizacija »pre- tresla klimo našega planeta«, M. Bu- dikov pojasnjuje dejstva, ki pričajo o ugodnih vplivih civilizacije na pro- cese v atmosferi. M. Budikov: »Znano je, da ogljikov dioksid obkroža naš planet kakor ode- ja in tako preprečuje toploti, da bi se razpršila v vsemirski prostor. V zadnjih sto milijonih let je bila ta ode- ja vedno tanjša in klima vedno hlad- nejša. Kam je odšel iz atmosfere oglji- kov dioksid? Vsrkalo ga je in ga še rastlinje. Ce bi koncentracija ogljiko- vega dioksida še naprej padala, bi bil v relati-vno kratkem času (z geološke- ga stališča seveda) ogrožen obstanek življenja na Zemlji. K sreči se to ne bo zgodilo, zahvala pa gre pojavu novega faktorja v zgodovini našega planeta — človeški civilizaciji.« »Zdravilo« za ozračje Nemški novinar trdi, da se bo v »naslednjih desetletjih naš plavi planet spremenil v velikanski stekleni vrt, v katerem bosta žeja in zadušljivost rastla s fantastično hitrostjo in da bo vlogo nekakšnega steklenega plašča — pod katerim bo Zemlja — odigrala že omenjena plast ogljikovega dioksida, ki ga ustvarja izgorevanje lesa, premoga in bencina. Budikov predstavlja povsem nas- protno trditev: »Z izgorevanjem ogromnih količin organske materije, ki so se kopičile v osrčju planeta milijone let, je začel človek s tem samim obnavljati prvotni sestav atmosfere. Pomikanje klime k ohlajevanju se je zaustavilo in se — kot vse kaže — obrnilo k otoplitvi. Tako vračanje tople klime nekdanjega časa ne skriva ne- varnosti za človeštvo. Celo mnogo več, nekateri rezultati otoplitve bodo lahko aelo koristni.« (KONEC PRIHODNJIČ) ALPINISTIČNI KOTIČEK ZIMSKA V OJSTRICI PREPLEZANA JE BILA 7. JANUARJA 7. januarja je bila preple- zana Modec-Režkova smer v severni steni Ojstrice. S tem, ko sta Pranček Knez in Jože Bornšek to smer preplezala v zimskem času, se skoraj že dopolnjuje seznam zim- skih vzifMMiov v tej strmi tn slikoviti steni nad Logarsko dolino. Po vojni je bila visoko či- slana predvsem zaradi izred- ne Herletove smeri in še ne- ponovljene Ogrinove in Rež- kove. Ponovitve sta opravila Rado Kočevar in Cic Debe- ljak v letih 1949 in 1950, prva zimska v severni steni pa je »padla« Ogrinova marca 1952, ko sta jo s primitivno opre- mo preplezala Debeljak in Mirnik v enem dnevu. Vzhod- ni Nemci so leta 19G6 opravi- li v dveh dneh prvo zimsko ponovitev te smeri. Leta 1953 prepleza Debeljak z Mi- lovanom Zidarjem Severoza- hodni raz ter s Kokošinekom smeri v vzhodni in zahodni steni. Dolga leta je stena po- zimi samevala, zimski alpi- nizem je v svojem izrednem zagonu po vojni za nekaj ča- sa v Savinjskih Alpah obstal. Mlada, predvsem celjska ge- neracija plezalcev pa lani in letos ponovno »pobira« naj- težje kar je še ostalo. V Ojstrici so bile v tej zi- mi že preplezane tri izredne smeri: »Spominska«, Desna in Režkova. Najboljšim še ostane Prečenje Ojstrice, kjer bo varovanje problematično, in pa »Leva smer« (Debeljak- Veninšek) z vedno ledenim srednjim delom stene. Tudi Herletova še nima »čiste« zimske ponovitve, ker so jo šoštanjčani plezali v aprilu, ko se vzpon ne registrira več za zimskega ne glede na raz- mere v steni. Opozorilo: v Savinjskih Al- pah je zapadlo do 50 cm no- vega snega na strnjeno pod- lago. Obstaja velika nevar- nost plazov, zato naj planin- ci in alpinisti do nadaljne- ga ostanejo v dolinah in ra- birajo kondicijo na smučars- kih terenih. Na sliki: zimski kipar na delu. CIC Tokrat smo krenili v Plastiko, v Sta- netovi ulici. Zdaj po prazničnem zatišju vas v tej prodajni enoti čaka na policah že bogata izbira predmetov za vaše sta- novanje. (PIŠE DR. FRANCE PLANINŠEK) SPECIALNO-MEDICINSKI POGLEDI NA BOLEZNI Pri 'odraslih ljudeh se vrsta vzrokov, ki lahko povzročijo bolezni srca ali zmanjšajo njegovo zmogljivost, močno poveča. Na to vplivajo delo, odgovornosti, življenjske prili. ke in navade, prehrana in še vedno živi povzročitelji bolez- ni. Od slednjih imajo pose- ben pomen bakterije, ki se zadržujejo v gnilih zobeh, v kotiščih mandeljev in kje drugje kot vdiri žariščne okuž- be. Težke posledice za srce imajo lahko tudi revmatizem, spolna bolezeai sifilis in debe- lost. Pri vsaki debel'osti brez ozi. ra na vrsto in nastanek se maščoba nabira na površini srca in v njegovi mišici. Vse to je ovira za nemoteno de- lovanje srčne mišice in vzrok za upadanje njene moči. Vsakodnevno pitje večjih ko. ličin pijač, pomeni dodatni in povečani napor za srce, saj se vsa v želodcu in čre- vesju vsrkana količiina preto- či tudi skozi krvni 'obtok. Po neltaj letih taMne obremenit- ve se srce močno poveča, ime- nujemo ga pivovsko srce, njegova moč pa znatno osla- bi. Pri drugih vrstah alkoho- lizma, kjer količine dnevno popite tekočine niso tako ve- like, je ta pojav manj 'opa- zen, zato nastopijo posledice zaradi delovanja alkohola, ki je sicer najbolj stnipen za možgansko in dingo živčevje, zastruplja pa poleg ostalih organov tudi srce. Kajenje ima svoj škodljivi vpliv že pri nastajanju neka- terih okvar na srcu, posebno nevarno lahko postane pri arteriosklerotičnih pojavih na žilah, ki oskrbujejo srčno mi- šico. Nikotin zožuje te žile in tako še poslabša že zaradi skleroze zmanjšano prevod- nost teh žil. škodljivost ka- jenja je nekako premo soraz- merna od let trajanja te raz- vade. Količina nikotina, ki se nahaja v eni cigareti, po- vzrroči pri odraslem človeku težko zastrupitev. Pri kajenju pride na srečo samo majhen del te količine v telo, ker ve- čina zgori v žarečem delu ci- garete in se zadrži v ogorku. Koliko nikotina zadrži na ci- garetah filter mi ni znano, menim, da prav malo. Prava kava vsebuje poživi- lo kofein. Poživi delovanje nekaterih možganskih sre- dišč, zmanjša zaspanost in pospeši utripanje srca ter po. veča njegovo zmogljivost, pod njegovim vplivom se poviša tudi krvni tlak. Delxavanje je precej kratkotrajno. Majhne, občasno i>opite količine pra- ve kave verjetni) ne škodijo sicer zdravemu srcu, večje količine pri okvarjenem srcu in pri povišanem krvnem tla- ku pomenijo nepotrebno in nevarno dodatno obremenitev srca. Posledice arterioskleax>tič- nih sprememb na srcu so srčna angina, zahteva dolgo- trajno zdravljenje v bolnici in večmesečno okrevanje v zdraviliščih in doma ter za- radi tega tudi dolgo trajajočo odsotnost z dela. Iz navedenih dejstev zaklju- čimo sledeče osnovne mere za pr^rečevanje obolenj srca pri odraslih: — umirjeni način življenja s pravilno in uravnovešeno prehrano, z zadostnim spa- njem in časom za rekreacijo, — pokldcn'o in drugo delo mora ijsijreizati telesnim in umskim zmogljivostim, — redna nega zob s potreb- nim zdravljenjem ter odkri- vsnije in zdravljenje žariščnih okužb, — zelo zmerno uživanje alkoholnih pijač, — splošna borba proti alko- holivimu, — dosledna borba proti ka- jenju, posebno pri mladini, — zgodnje odtorivainje in ustrezno zdravljenje vseh ob- lik povišanega krvnega tlaka, — zgodnje odkrivanje ter pravočasno zdravljenje sifili- sa, — zgodnje odkrivanje obo- lenj in hib srca z ustreznim zdravljenjem, — izvajanje še vseh drugdh ukrepov, ki se v ta namen predvidijo v progcramih zdrav- stvenega varstva ali s poseb- nimi sporazumi. Možnosti za 'odkrivanje, ugotavljanje in potrebno zdravljenje obolenj srca so že zelo velike in za nje skrbe ustrezne specialistične služ- be zxiravstvenüh zavodov s svojimi za to področje medi- cine specializiranimi zdravst- venimi delavci. V tem sestav- ku navedeni nekateri preven- tivni ukrepi bodo temu delu lahko veliko pcmagalL §t. 3 — 19. Januar 1978 NOVI TEDNIK — stran IS ROKOMET M. PEVNIK IN M. BOJOVIČ V JLA Rokometno prvenstvo v I. zvezni ligi je ponovno pre- kinjeno in to za dober me- sec zaradi bližnjega svetov- nega prvenstva, ki bo na Danskem. V 11. kolu so Ce- ljani nastopili doma proti večkratnemu državnemu pr- vaku in eni sploh najbolj- ših ekip v Jugoslaviji Parti- ianu iz Bjelovarja. Kljub te- mu, da so nastc^piU oslablje- ni (brez Mihe Bojeviča in po- škodovanega Božiča) so nu- dili nasprotniku izredno mo- čan odpor in bodimo po- šteni, imeli so celo večino tekme ▼ svojih rokah. Za- čeli so odlično in povedli s Stiri proti nič, nato pa so se rutinirani gostje zbrali in r 22 minuti prvega polčasa prvič izenačili na 10:10 ter nato povedli najprej z enim, pa dvema in tremi zadetki ter tako polčas odločili v svojo korist s 12:15. Že v prvem delu igre sta »čudno vlogo igrala« oba sod- nika, ki nista bila dorasla srečanju, saj je šlo ne na- zadnje za derbi tega kola v našem najelitnejšem roko- metnem razredu. Vsa situaci- ja se je ponovila tudi v dru- gem polčasu, vendar s to razliko, da domačini nîso po- pustili, ampak so gostje že v 10. mimiti drugega polčasa ujeli in rezultat i^načili na 18:18. Od 16. minute dalje pa do šest sekund pred kon- cem tekme so Celjani vodi- li z enim ali dvema goloma razlike, gostje pa so hoteli to izenačiti in iztržiti vsaj točko. To jim je tudi uspelo potem, ko sta sodnika šest sekimd pred koncem dosodi- la kazenski strel za goste. Ti so ga realizirali in tekma se je kOTičala neodločeno — 27:27! Bila je to tekma, kakršne že dolgo nismo videli v Ce- lju: razburljiva, dinamična, tudi ostra (v mejah fair pla- ya) in kvalitetna. Zal sta vse te lepote pokvarila sodnika, ki nista bila dorasla igri v hali Golovec. Tako bi ob kon- cu tekme kmalu prišlo do incidenta, ki ne bi bil niko- mer v korist, najmanj pa Ce- ljanom. Težo igre proti Partizanu so nosiM Vlado Bojevič (dal je tudi 8 golov). Vlado Vu- koje (6), Anderluh (7), Peu- nik (4), Levstik in Ivezič (vsak po enega) ter zlasti v drugem polčasu izvrstni vra- tar Tomic. Celjani so zdaj na lestvici četrti, vendar s tekmo manj, katero bodo igrali 11. febru- arja proti Crvenki na nje- nem terenu. Za vodečim že- lezničarjem iz Niša zaostaja za dve točki, za drugo oz. Partizanom tn Železničarjem tretje uvr.ščenima ekipama iz Sarajeva pa za točko. V primeru zmage v Crvenki bi se ponoTOo .p>ovzpeli na prvo mesto. To pa bo težko, saj je v zadnjih dneh prišlo v ekipi do večjih sprememb. Tako sta odšla v vojsko dva izmed ključnih igralcev Miha Bojevič v Zagreb in Milan Peunik v Ljubljano. Prilož- nost bodo dobili mladi igral- ci, kot Toplak, Ščurek tn Praznik, v ekipo pa se bo po daljši poškodbi vrnil Božič. Tu sta še Guček in Kleč ter seveda ob koncu prihodnjega meseca oz. začetku marca še Zorko, ki se bo vmil iz voj- ske. Trener Slobodan Miško- vič bo novo prekinitev pr- venstva zaradi svetovnega ro- kometnega prvenstva na Dan- skem izkoristü za temeljito uigravanje pomlajene ekipe, saj ne želi kakšnih posebnih presenečenj v drugem delu, ko bodo fantje igrali kar petnajst kol, da bo prvenslTO končano. Mihi Boje\aču in Milanu Peuniku 'želimo dobro počut- je v JLA in čimprejšnjo vr- nitev v celjske rokometne vrste. Vladu Bojeviču pa us- pešen nastop v naši državni reprezentanci na Danskem, od koder naj bi se vmil z medaljo. TONE' VRABL JOŽE KUZMA iVIilan Peimik (v padcu) je trinajst let nastopal za cel>»ki rokoraetzy klub. Mimo lahko zaipišemo, da je bil vseskozi eden izmed njegovih najdiscipHniranejših ia najmarljivejših igralcev, ki ni poznal i^roblta in nešiportnlh izpadov. Bil je vseíiftranisko uporaben igralec, ki ga bo trener v nadal^vanju prvenstva &e kako pogrešal. Foto: TOiNE TAVČAR КвШКА: NESREČEN PORAZ Celjski koŠArkarJi so M vrnili Iz Slavonskega Broda praznil» rok. Ko so nadigrali jostc v II. poIča.su In Imeli še predzadnjo minulo igre zmago v žepa, so jo Tseeno izgubili v zadnji minuli. Rezultat 98:97 ( 54:52) nam pove, da je bil pod koši Izenačen boj v Obeh polčasih. Trener Zmago Sagadbi: »Nesrečno in deloma tu- di po zaslugi sodnikov smo 14 sekund pred koncem Izgubili sre- čanje. Takrat so namreč doma- čini prvič povedi! v II. polča-STi! Ves drugi del smo bili v vod- stvu do pet košev! Za poraz ne morem kriviti igralcev. Dali so svojo običajno igro. Splet nesreč- nih okolnosti je botroval temu tesnemu poraztj s koSftn razlike. Naiboljši so bili — Polanec i 42 koši, Pipan 26. Gole 14 In T. Sa- gadin 14.« Sedaj so Celjani po 10. kolu II. ZKL — zahod zdrs- fili na 5. mesto. V soboto ob 19. uri se bodo v dvorani Golo- vec v H. kolu »i>o pri jeli * No- vim mestom. Ženske Celia so doma prema- gale Ги)гепјвко s (И:46. Zmaga .le bila JKwlu?ena in bi bila lahko Izražena še z višjim rezultatom, lira sama ni bila na i>osebnl ri- iHnl. Celjani imamo v renski eki- pi dobre posameznice, И jim manjka predvsem moči in i-zdrž- Hivostl. Nujno pa bo treba pi- liti tudi Se tehnično «nanje In zaključne mete na koš. Brez dvo- ma je vodilna igralka Borov.ša- kova. čeprav je tokrat dosesla le 9 košev, pa Kune jeva 24. Bela 14 In .«iibnkovska 6. so *e Ч to zmago v repitMlšld Hl nadaljujejo košarkarji FTi^KTRF. Tokrat »o ^ 10. kolu SKI. v fosteh prema- mi Pomnrie 7 89:R8 In so tako " 14 točkami trerntno na 3. me- Ro| na vrhn i«^tviee «e nam- J^č Izredno Izenačen, sal Imn'o «ar i moštvr\ e"ako .število »"^k. V MiirsVI SnhotI so se odlično '^''Ur^vili- Toït 24. TMr!h 1Д, jp. ^ 12. Hlfš n In Karid5lč z 10 noma hortn ▼ soboto nasto- pi proti VrhnlM. K. .ItlG KEGLJANJE ^ Celjski kegljači presenečajo iz t nedeljo. Medtem, ko smo n* nspehe ženske ekipe že navajeni, «o tes,|ak 421, Gobec 4 >5 in M7, Bajde 406 in 403. Ma- rine 42.Î In 407 ter ürh 442 In 405. Dve celjski kegljavki sta po- vabljeni v državno reprezentanco. To sta Magda Urh in Jan,ja Ma- rine. Obe bosta v soboto in ne- deljo nastopili na pr\em kontrol- nem tekmovanju. Lojzka Bajde pa je prva rezerva. Zelo dobro so kegl.fali tudi fan. t.ie. S pre.jsnjega četrtega mesta so se prebili na tret.je. Prvi je Gradiš, drugi Rudar 1?. Trbovelj In tretji Celjani, ki so j» tri ke- glje boljši od Triglava Iz Kranja. Rewiltatl: Srot 899 In 847, Va- novšek 884 In R5S. Tisovec 882 in 893. Nareks 876 in 847, Toma- ilč 880 in 846 ter Kompan 836 In 830. Za prodor med najboljšo četverko je potrebno na preosta- lih dveh nastopih obdržati tret.le ali četrto mesto. To pa hI bil tudi na,tvečjl uspeh eeliskega mo- škega kegllanla v zadnjih desetih letih. KegVJavke ITmezada so po prvih dveh nastopih osme. J. KUZMA НПШ NA i mi: ZDAJ MLADI Tedenski odmor vsekakor nI koristil celjskim hokejistom, ki so po srečanju proti INI s 5:0 brez borbe v soboto nastopili т Zaerebu proti Mladosti. Trener cel.iskega moštva Albin Felc je v tem srečanju dal priložnost mladim igralcem, k! so to tudi delno Izkoristili. Toda ostali Igral, cl so Igrali vse preveč medlo, da bi dosegli svoj standardni vi- soki rezultat. Zato .je rezultat 6:1 dokal skromen za celjske Igralce. OiMzItI je, da Igralci sedaj, ko premočno vodijo na lestvici, nI- ma,jo več niti želje niti potre!)e, da bi zalirrall resno proti slab- šim nasprotnikom. Torej v poprečni Igri so bili najboljši ravno mlajši Igralci, saj le prvi zadetek dascgel Marčec, drueeea na prav tako mladinec Perčli";. Ostale pa so dosegli Oara- Icnšpk, Smerc, Vertovšek In Ker- koš. Seveda tnđl tokrat nI igral Al- bin Felc. Njerova ielia ie. da f«i Cel.Innf «lobHI v dober tretji napad in tretjo ob- rambo. V tem pa je že uspel, kajti tretji napad Ograjenšek, Per. ćič in Marčet; je dosegel skupaj s svojo obrambo Sendelbahom In Janackovlčem polovico zadetkov. V soboto bodo celjski Igralci Igrali T Ljubljani proti Tivoliju. To je zadnje gostovanje Celjanov proti tej ekipi, ki letos Se nI uspete presenetiti Celjane. Za uspeh |M bo potrebno kiokazati mnogo več, kot т Zagrebu. Pionirji Celja »o Se nadalje naj. bol.fši v svoji skupini. Po zmagi nad Pre vo jami so tudi v drugem kolu brez borbe osvojili točki proti Tivoliju, ki ga titkrat ni bilo v Celje. ííkoda. kajti celj- skim pionirjem primanjkuje Iger. J. KUZ^IA STRELJANJE Prizadevni strelski organizatorji iz Hrastnika so pripravili ti-adi- cionalno tekmovanje z zračno pu- ško Ea trofejo »Rudarska svetil- ka«. Tekmovanja se je udeležilo 10 ekip. Zmagala je odlično pri- pravljena ekipa SD »RlIDNIK« iz Hrastnika in tako bo njihovo vi- trino za eno leto krasila lepa srebrna knapov.ska luč, icakor ji rečejo po domače Hrastničaiii. Sledijo SD »Alojz Hohkravt. — Trbovlje, SD »Celje«, И pa je na.stopUa oslabljena brez Doho- vičnika, Seršena in Jerama. Za Celjane so to pot nastopili: Tone Jager (273), Branko Malee (264), Ivan Kočevar (263), Vili Dečman (238) in Alenka Jager (256) kro- gov. Med posamezniki je z odlič- nim rezultatom 284 krogov zma- gal Rešetar (Hrastnik), sledijo pa Cvetko 277 (Hra-stnik), T. Jager 273 (Celje) Ud. Celjski piStolarji pa so se v Novi Gorici udeležili prvenstva Slovenije z zračno pištolo stan- dard. Prijetno je presenetil Ivan Stuhec, ki je Izpolnil normo za nastop na prvenstvu Jugoslavije. Zadovoljil Je tudi Zoran I^h, ki je bil le za 2 kroga pod normo. Popolnoma pa Je razočaral Mar- jan Dobovlčnik. Pr\'ak Slovenije Je postal Hinko Bola iz Velenja. I.A.šran Vinko Lavrinc Je tudi za- dovoljili 2 uvrstitvijo med prvo deseterico. T. J. SMUČANJE Na Kobil je bflo republiško pr- vertstvo v veleslalomu. Med čla- nicami je na 1300 m dolgi progi prepričljivo zmagala ANDRKJA JEZERNIK. članica Izletnika iz Celja in tako postaja republiška prvakinja. Po tekmi Je dejala: »Po poškodbi takšnega uspelia nisem pričakovala, zmaga pa je dokaz, da se počasi vračam v formo.« 85 PIONIRJEV NA C^LTEH Z» prehodni razred se Je na smučiščih Golt pomerilo 85 pio- nirjev in mladincev s celjske in koroške tekmovalne skupnosti. Organizator je bil SD Velenje. Med starejšimi pionirji je zma- gal Cesar (Izletnik), med starej- šltnl mladinkami pa Pecovnikova (Velenje). 1ЂС.\Ј1 NA GRIČKU Pred dnevi dolgo pričakovani zapadli sneg Je dal vsaj nekaj upanja, da bo možno na smuči- ščih v bližini Celja organizirati smučarske začetniške tečaje. Tako so se pri ZTKO odločili, da bo- do pripravili teča.ie za odrasle »nesmučarje« na Gričku ia o» Svetini. Ker sta obe smučišči osvetije5). Najibolj pripravljena člana celjske- ga društva tov. Spil jak in tov. Kramer sta bila poslana na to prvenstvo, kjer sta osvo- jila prvo in drugo mesto. Kako laliko nekdanji, zaradi intrig in ne- sposobnosti i23ključeni predsednik Judo klu- ba »Ivo Reja« (Jelje tov. Rado Krušič, ki je šele pred letom dni našel zatočišče v ce- Ijiskem Jiîgokai društvu, sodi o moralno- športnih kvalitetah edinega aktivnega bek- raovalca od same ustanovitve tega kluba (de- vet 1^) tov. Spiljaka, nam je popolnoma ne- razumljivo. 25animiva je ugotovitev, da so Spiljakove kvalitete in uspehi nenadoma postali popolnoma nepomembni in to ravno ▼ trenuitkîu prošnje za Lapis iz kluba Jugo- kai, v katerem je do tega trenutka oprav- ljal celo funkcijo podpredsednika. Karate klub »Slavko Slander« ni nikakor takoimenovani full kontakt Idub, niti se v njemu ne zbirajo ljudje, ki slovijo po ne- športnem obnašanju. Tendenca kluba je predvsem na popularizaciji tega športa, bo- disi rekreacijsko kot tekmovalno. Da pa bo- do mojstri kluba v individualnem interesu iskali tekmovanja tudi v kontaktnem kara- te ju, je to popolnoma v načelu z demokra- tičnimi načeli socialistične ureditve. Kakšna je selekcija v tej zvrsti karate športa, mi- slim, da je znano mnogim aktivnim in ne- aktivnim poznavalcem kontaktnega karateja. Izjave tov. Krušiča so očitno provokativ- nega značaja, neutemeljene in izražajo samo neke vrste hladno vojno med športnimi dru- štvi. Nerad bi odgovarjal s trdimi besedami in očitki. Za nas obstoja samo eno geslo: »Delo, delo in mnogo športnih in prija- teljskih odnosov,« ki pa jih s takšnim pi- šarjenjem prej uničujemo kot pa stimuli- ramo. Karate društvo Jugokai Celje in predsed- niku tov. Krušiču zato želimo ob tej priliki predvsem veliko uspehov na športnem pod- ročju in prijateljsko sodelovanje med vsemi ljubitelji tega športa. Predsednik: .'\ndrej Koren, prof. glasbe PRIPIS: Dobili smo »Odgovor na odprto pismo Jugokai (jelje v avezi z odprtim pismom li- ste najboljših, ki ga je poslalo društvo Ju- gokai« našemu uredništvu. Tudi ta odgovor objavljamo v celoti ter takšen, kot smo ga dobili. Ob vsej zadevi pa smo dolžni dve pojasnili: 1) naša športna stran ni aa raačišievanje medsebojnih skaljenih odnosov med športni- ki pa naj gre za katerokoli športno panogo in zato predlagamo, da se vsi omenjeni spo- ri, ki so prisotni, rešijo na ustreesnejših me- stih. 2) predlagamo, da čimiprej sedeta obe strani karate klubov skupaj za isto mizo (pridružijo se naj tudi predstavniki TKS in ZTKO) ter raizčistita vse tisto, kar kali med- sebojne odnose in nadaljnji kvalitetni razvoj te panoge pri nas. Ob tem bomo i^wrabili stavek iz pisma, ki ga .je podpisal predsed- nik Karate kluiba »Slavko Slander« Andrej Koren: »Delo, delo in mnogo športnih in prijateljskih odnosov,« k: pa jih s takšnim pisar jen jem prej uničimo, kot pa stimuli- ramo. 3) vedno bomo radi pisali o problemih in uspehih karateistov, ne pa o tem, kar smo v prejšnjem in sedanjem sestavku. To naj bo tudi vodilo za kasnejše sodelovanje. TONE VRABL V VELENJU IZBOR ŠPORTNIKA: NAJBOLJŠA ANDREJA SVERC Tudi v velenjski občini so se odločili, da bodo za lan- sko leto izbrali naj"boljšega športnika, ekiix) in vse osta, lo, kar sodi zraven. Tako so prejšnji teden pripravili za- nimivo športno zabaivno pri- reditev v Kulturnem domu, kjer so proglasili najboljše, ki so jih izbrali člani poseb- ne žirije in bralci tednika Naš čas. Pri organizaciji ie sodeloval tudi občinski sin. dikalni svet, saj so med dru- gim podelili рг;ипапја tudi tistim, ki so se najbolj iz- kazali v delanrskih športnih igrah. Najboljši športnik oziroma športnica v velenjski ottóini za lansko leto je postala atletinja ANDREJA SVERC, večkratna državna reprezeav tantka in ena n^'iih najna. darnejSih atletinj na srednje ter dolge proge. Drugo me- sto sta osvojila odlična mo- torista prikoličai ja HUBERT CAMLEK in PETER РСХК). RELEC, državna prvaka. Za najiboljše moštvo so izbrati nogometaše Rudarja, ki so lani osvojilo naslov republL škega prvaka in se uvrstili v II. zvezno ligo. Priznanja so dobila tudi šolska športna društva. Naj- boljše je bilo SSD OS Gustav šilih iz Velenja, drugo ŠŠD OS Bratov Letonja v šmart- nem ob Paki in tretje ššD OS Biba Rock v Šoštanju. V delavsko sindikalnih Športnih igrah pa so imeli največ uspeha delavci Gore- nja in REK. Prireditev je lepo uspela in še enkrat potrdila, da se tudi v velenjsiki občini širi kvalitetni šport. Tekst in foto: UXJZE OJSTERSEK 18. stran — NOVI TEDNIK St. 3 — 19. januar 1978 §t. 3 — 19. Januar 1978 NOVI TEDNIK — stran IS PO SIBIRIJI (6) NAŠI PEVCI V IRKUTSKU JEANS SO ŽELJE IN SANJE VEČINE MLADIH Ogled mesta, ki so ga leta 1661 ustanovili Kozaki! Prvi objekt je bila velika lesena trdnjava. Pet let kasneje do- bi Irkutsk že status mesta in naslov vzhodnosibirsike pre- stolnice. Do konca 18. stolet. ja je bil Irkutsk mesto, ki so ga sestavljale izključno lese- ne zgradbe, prebarvane z mo- dro in zeleno barvo, ki sta ponazarjali nebo in tajgo, še sedaj je ohranjenih nekaj takšnih hiá. Potem je izbruh- nil velik požar, v katerenj je zigorcflo več kot sedemdeset odstotkov vseh zgradb. V de- vetnajstem stoletju so zgra- dili novo mesto iz zidanih stavb. V neznosni vročini si ogledamo znamenito poljsko katedralo, zgrajeno v drugi polovici 19. stoletja. Sem so namreč bili izgnani Poljaki, ki 90 se leta 1Ш uprli Ru- som, vidimo prvo rusko cer- kev zgrajeno iz kamenja, ogledujemo si razne spomeni- ke, visoke šol0, v katerih se èôlajo strokovnjaki, Id se bo- do v kratkem razkropili po širni Sibiriji in gradili nova mesta, nove tovarne, na oba- li Angare pritegne našo po- zornost spomenik ljudem, ki so prvi osvojili Sibirijo ... Se in še bi lahko našteval vse dnige zgradbe, številne irkutske muzéje, visokošol- ske ustinove, vendar nima smisla, ker si lahko vse to preberemo v različnih leksi- konih. In potem sprehod po mestu, z obveznim ogledom tržnice, trgovin in veleblagov- PIŠE JANEZ VEDENIK nice na centralni ulici Karla Marksa, kjer je množica raz- Učnih ustanov. Irkutska ve- leblagovnica je izredno dobro založena in v njéj dobe lju- dje tako rekoč vse. Od živil- skih potrebščin do brivskih aparatov Moskva, ki jih iz- delujejo po licenci Braun. Za brivnik Synhron, kakršni so sedaj pri nas naprodaj in ki jih izdelujejo v kranjski Iskri, sem odštel v naš denar preračunano, kakšnih dvaj- set starih tisočakov. V vele- blagovnici se tre ljudi, med njimi tudi pecej mladih, ki se zaman ozirajo po jeansu. Ta ima v Sovjetski zvezi ne- znansko vrednost. Ni čudno, da so nas v daljnji vzhodni Sibiriji ustavljali mladi lju- dje, spraševali, če smo Jugo- slovani in če prodamo kav- boj ke, srajce ter ženske hlač- ne nogavice in seveda žvečil- no gumo. Mlad fant mi je za kavbojke ponujal LW rubljev, to pa jé že presneto dobra plača. Včasih sem imel obču- tek, kot da smo Jugoslovani očetje j eansa in da ga pro- izvajamo le pri nas. Na tržnici je tako kot pač povsod na svetu po tržnicah. Najbolj pa smo se razveseli- li, ko smo lahko kupili mor- je razglednic in precej bolje izdelanih, kot smo jih doslej bili vajeni kupiti v Sovjetski zvezi, V eni izmed čudovito uréjenih knjigarn smo okupi- rali prostor, kjer so proda- jali gramofonske plošče, ki so skorajda zastonj. Poleg klasi- ke, je na voljo tudi precej plošč z zabavno glasbo in s polic se nam nasmihajo sta- ri znanci naših festivalov Djordje, Duško, Zdravko, Radmila in ' celo sam kralj srbske narodnozabavne glas- be Predrag Živkovič-Tozovac. Neverjetno ka'ko priljubljeni so pri njih naši, lahko bi rek- li že upokojeni pé\'ci, pa če- prav sem se lahko prepričal, da so sovjetski pevci zabavne glasbe precej boljši od njih, da o njihovih dobrih sklad- bah niti ne govorim. (Prihodnjič dalje) ZANIMIVA KRIMINALIST UPODOBIL NEANDERTALCA Mož je bil revež. Imel je hude zobobole, gnojna vnet- ja in še artritis povrhu. Po njegovi nasilni smrti, so ga bržčas pojedli kanibali... Po 30.000 letih je krapinski pračlovek prišel v roke mo- ža, ki ga je prijazno obde- lal. To je Moritz Furtmayr, visoki uslužbenec urada za kriminal v Miinchnu. Po 300 urah trdega dela je na osno- vi koš,>v lobanje krapinske- ga pračloveka nastal »por- tret« neandertalčevega sodob- nika iz skalne pečine v bli- žini Krapine (na sliki). Ostanke, najdene v tej jami. So začasno odstopili strokov- njaku za rekonstrukcijo obrazov pri mllnchenski po- liciji Moritzu Furtmayru, ki je poročen z Jugoslovanku. Med rekoffiÄtnikcijo, ki naj bi pokatsala kakšen je bil krapin&ki pračlovek, so ugo- tovili še marsikaj. Mož je bil razmeroma ni7,ke rasti, komaj 150 cm naj bi meril v višino. Trpel je za kari- esom, kajti mnoge kosti so pokazale sledove slabj zace- Ijenih zlomov. Ali je naš Krapinec bil res tak? PurtmajT je pred leti do- bil v rekonstrukcijo neko lo- banjo. Niso mu povedali, koga domnevajo z njo. Ko je bil »partirei« gotov, so vsi Usupli spoznali v njem hi- tlerjevega namestnika Marti- na Rormana, Lobanjo, ki naj bi billa Bormanova, so stro- kovnjaku tudi dali. Furtmayr je strokovnjak, ki skuša na o.Sinovi najdenih človeških ostonkov rek an.stnii ruti iz- gled domnevnih žrtev. Sicer pa je bil naš Kra- pinec tudi žrtev. ШВШОЕН Tovariš direktor, prosim za povišico, pfide ponižno s prošnjo uradnik Pero- prask. Direktor vzroji: »Vas ni sram. Tri mese- ce že dobivate višji oseb- ni dohodek v vaši plačilni kuverti.« In Peroprask: »Glej, glej. Pa mi moja žena o tem ni nič pove- dala!« BOBER msvET žena pri spovedi vpra- ša svojega spovednika za nasvet. Moža, ki je imel ducat drugih žensk, je spo- dila iz hiše. Rada bi vede- la, če ga mora sprejeti na- zaj pod streho, ker že rav- no moleduje za tem. »Krščansko usmiljenje in odpuščanje nas obvezu- je, je dejal župnik, da se pobotamo. Zato morate svojega moža sprejeti pod streho. Toda, ali bi vam, draga moja, dejanje ne šlo lažje od srca, če bi se vašemu razvratnežu neko- liko maščevala?!« TEMPORA ШТАШВ Cetrtošolec m valeti vr- ti v valčkovem taktu svojo profesorico in pogleduje na uro. Ko so kazalci na deveti, pomenljivo pokaže na uro rekoč- »Po predpisu o »Hora legalis« bi morala zdajle Breze so najbolj značilna drevesa sibirske tajge. Pa tudi jezera in močvirja so njen del. TV NAD FILMOM MALI EKRAN VEDNO BOLJ POPULAREN Medtem, ko je število ki- noobiskovalcev iz leta v leto •manjše, postaja televizijski ekran vedno bolj popularen. Ali doživlja sodobni film do- končno krizo, ali pa mu bo uspelo ostati — kot že ne- kajkrat dosedaj — glavna človekova zabava, O tem nekaj več v naslednjih vrsti- cah. Od leta 1895., ko je Fran- coz Louis Lumière podaril svetu izum, ki je omogočil proizvodnjo in prikazovanje filmov, je sedma umetnost preživela izredno burno zgo- dovino. Neverjetni uspehi, množična histeričn:Ost, na drugi strani pa velike umet- niške in ekonomske krize, vse to je spremljalo razvoj te umetn'osti in ene najbolj popularnih zabav tega sto- letja. Ko jé pred 50 leti vse kazalo, da bo film dokončno uničen, je nastopilo obdobje zvočnega filma in — filmski trak je bil resen. Danes je sedma umetnost zopet v krizi. Vendar, ali bo tudi zdaj mogoče najti sred- stvo, ki bo povizrjčilo rene- sanso filma, zdaj, ko je kon- kurenca mnogo ostrejša kot pred 50 leti? Letošnjo — kot tudi že nekaj prejšnjih —- svetovno kinematografijo označujejo trije osnovni fen'^rmeni: od- ločna prevlada ameriškega filma na vseh mednarodnih tržiščih (tako je bilo v Beo- gradu letos v prvih devetih mesecih prikazano 144 premi- emih filmov, od tega kar 62 iz ZDA), nenehno zmanjševa- nje števila kinoobiskovalcev in ogromna moč televizijskih ekranov, ki množično izvab- Ijaj'o ljudi iz 'kinodvoran. Nadmoč ameriških filmov v kinodvoranah vsega sveta je mogoče pojasiniiti z njihovo kvaliteto in predvsem z iz- redno elastičnostjo ameriških filmskih ustvarjalcev, ki so ta medij prilagodili današ- njim pogojem — predvsem pa televiziji. Po letih stalne- ga upadanja, je ameriški film znova našel moč in vi- talnost. S tem, da se je 'oprede- lil za velike spektakle, kot so »žrelo«, »King-Kong«, »Vojna zvezd« itd., je Hol- lywood preko mreže distri- buterskih podružnic znova zavladal na svetovnem film- skem tržišču. Tako n. pr. na Japonskem predstavljajo arneriški filmi tri četrtine skupnega programa. Zaradi kvalitete filmov, na- rej enih v ZDA, in njihove po- pularnosti, je ta država edi- na na svetu, kjer se v zad- njih letih število kinoobisk'j- valcev ni zscnanjsevalo. Po razpoložljivih podatkih je bilo lani na svetu od 18 do 19 miUjard kinoobisko- valcev, od tega v Ameriki 1,3 milijarde. Povsod drugod so zabeležili padec, celo v Sovjetski zvezi, čeprav je bi- Гј tu lani okrog štiri mili- jarde obiskov kinodvoran. Zanimiva je tudi številka ia Kitajske — sedem milijard kinoobiskovalcev. In kako je v Jugoslaviji? (Konec prihodnjič) biti že v postelji, ali ne to- varišica profesorica?« PRVA KAVARNA v Ev- ropi 7ii bila na Dunaju, kot bi pričakovali. V letu 1554 je bila prva kavarna odprta v Carigradu, leta 1647 v Benetkah, šele po- zneje je prišla kava z ob- leganjem turške vojske na Dunaj, kasneje še v Pariz (brez vojske) in po pre- ostali Evropi. NAJVEČJI HOTEL na svetu je moskovski hotel »Rusija«, ki so ga odprli 1967 leta ob 50-letnici ok- tobrske revolucije. Stavba ima 21 nadstropij, ima 3200 sob za približno 5500 gostov. Hotel ima 93 dvi- gal. pet restavracij, tri ki- nodvorane, koncertno dvo- rano. Za goste skrbi 3220 zaposlenih. NAJDALJŠI POLJUB sta uživala Vincent Toro in njegova prijateljica Louise Heath iz Fort Lauderdale na Floridi (ZDA). Na tek- movanju v poljubih sta si zashLŽila potovanje po Ka- nadi potem ko sta v po- ljubu vztrajala 96 ur in 32 sekund. Med tem poljti- hom sta smela vsako uro za net minut »loviti zrak« in kaj malega pojesti. »Ljuba ženka. Danes pridem malo kasneje domov. Imam stranko, ki h0če več za svoje usluge ...« NOVI TEDNIK - Glasüo ot)člnskib orgmizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško Slovenske Konjice, Šentjur Šmarje pn Jelšah m Žaiec - Uredništvo: Celje, G regorčičeva 5, poštni predaj 161 Nar>čnma m oglasi: Trg V. kongresa 10 — Glavni m odgovorni areolniK: Milan Seničar; tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija; Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed. Vojko Rizmal, Brane Stamejčič (odg. ur Radia Celje), Damjana Stamejčič, Zden- ka Stipar Milenko Strašek, Janez Vedenik Tvne Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGF »Delo« LJubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke 4 din — Celoletna naročnina 180 dm, polletna 90 din Za inozemstvo je cena dvojna Tekoči račun 50102 601 ^'ООТг CGP »Delo« Liubl.iana - Teleton 22-369, 23 105, ot>lasi in narrnlnina 22-800.