PRI SPORAZUMEVANJU 
SE ZATIKA
Sprejem nove usfave je posfavil vsebinske in formalne temelje nadaljnjega razvoja
družbenih odnosov v naši družbeni skupnosti.
Ustavna določila sama še ne pomenijo spremembe odnosov, te odnose moramo spreminjati paredvsem skoz družbeno pra-kso, skoz vsakodnevno delova-nje in odnose v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih inte-resnih skupnostih, družbenih in družbenopolitičnih organiza-cijah in tned njimi. Uvajanje teh novih odnosov je proces, ki po-teka postopoma, koliko so ti odnosi že uveljavljeni, pa kažejo posamezne družbene in poli-tične akcije.
Take akcije, taki preskusi so med drugim tudi samoupravni sporazumi o združevanju sred-stev za financiranje nekaterih družbenih dejavnosti.
Prav pri zadnjem takem pre-&usu pa smo v naši občini pa-dli na izpitu. V mislih imam samoupravno sporazumevanje o združevanju sredstev za dija&e in študentske domove in za financiranje krajevnih skup-nosti.
Pri obravnavanju in spreje-manju obeh samoupravnih spo-razumov smo dosegli izredno slabe rezultate.
Samoupravni sporazum za di-jaške domove je do 9. januarja podpisalo le 52 podpisnikov ali 31,5 % od skupnega števila za-poslenih delovnih ljudi, čeprav je bila akcija zastavljena zelo široko in je bil dovolj obrazlo-žen njen družbeni pomen.
Samoupravni    sporazum    o
ftnanciranju krajevnih skup-nosti je doživel podobno usodo. Razprava je potekala v krajev-nih skupnostih, organizacijah združenega dela, družbenopo-litičnih organizacijah, delega-cijah in skupščini. Krajevne skupnosti so sporazum pravo-časno podpisale, v organizacijah združenega dela pa je akcija uresničena le napol. Do 15. ja-nuarja je sporazum podpisalo 50 podpisnikov od skupnega števila 114. Pri tem je zanimivo, da so od večjih OZD sporazum sprejeli le v Javnih skladiščih, sicer pa so ga sprejeli in podpi-sali le manjši delovni kolektivi.
Ob tako velikem izpadu pod-pisnikov se moramo seveda vprašati, kje so razlogi za to. Ali smo opravili vsak svojo nalogo; aktivisti v SZDL, sindikatih, ZSMS, člani ZK, skupščina in njen izvTŠni svet ter ne nazadnje imivktualni in kolektivni poslo-vodni organi v OZD?
Razlogi. ki jih v nekaterih OZD navajajo v opravičilo temu, da o sporazumu še niso razpravljali in ga sprejeli, so po-gosto tehtni, a ne zdržijo pri-merjave s pomembnostjo spora-zumevanja. V mnoge OZD očit-no še ni prodrlo spoznanje, ki izhaja iz nove ustavne ureditve, da dohodek OZD ni le njen, temveč je dohodek postal druž-bena kategorija. OZD so pri de-litvi dohodka dolžne poleg po-krivanja OD, enostavne in raz-širjene reprodukcije kriti tudi
del potreb svojih delavcev tam, kjer le-ti živijo. Konec koncev je krajevna skupnost mesto obnavljanja delovne sposob-nosti delovnih ljudi. Prav zato prva aiinea 74. člena republiSke ustave neposredno zadolžuje delavce v OZD, da za zadovolje-vanje svojih sJcupnfli potreb v KS namenijo dei dohodka svoje OZD.
Samoupravni sporazum o financiranju KS je posledica ta-kega določib ustave.
Sistem zbiranja, razpolaganja in kontrole nad sredstvi, zbra-nimi s tem sporazumom, daje vso možnost vpliva na kontrole delovnim jjudem in občanom v združenem delu in v krajevnih skupnostih. Zato govorke o tem, da bodo KS zapravile de-
nar, nimajo osnove. Denar bodo porabfle za izvedbo nalog, ki so jih delovni ljudje in občani, organizirani v krajevni skup-nosti, zapisali v srednjeročni in letni program. Upajmo, da so bili pri kreiranju teh programov KS prisotni tudi ,,odgovorni" delavci OZD. Vsaj morali bi biti.
Pa še nekaj besed o skladu za razvoj družbenega standarda. Ustava ne govori več o skladih kot imovjnskih masah in jih bo torej treba v najkrajšem času odpraviti ali preoblikovati tako. da ne bodo v nasprotju s sicerš-njo družbeno ureditvijo. Taka usoda bo prej ali slej doletela tudi sklad za razvoj družbenega
(Nadaljevanje na 2. stiani)
(Nadaljevanje s 1. strani)
standarda v naS občini. Samo-upravno dogovarjanje o financi-¦ ranju KS je priložnost, da tudi sklad za razvoj družbenega stan-darda dosledno oblikujemo po ustavnih načelih ter uveljavimo novo, širšo vsebino.
Družbeni standard je vse ti-sto, kar družba ustvarja in gradi za skupne potrebe svojih Čla-nov. Sem spadajo vrtci, ttgo-vine, zdravstvenidomovi, šport-ni in kulturni objekti itd. Tak ,,d.-užbeni standard" je imelo v mislih tudi predsedstvo občin-ske konference SZDL na svoji seii 27. novembra lani, za tak ,4ružbeni standard" bodo ne-
dvomno tudi delavci v združe-nem delu in občani v krajevnih skupnostih. Zato bi morali tak družbeni standard vključiti v sistem financiranja KS ter zago-toviti možnost, da se o financi-ranju objektov dmžbenega stan-darda dogovorijo tisti, ki sred-stva ustvarjajo, torej delavci v združenem delu z občani v kra-jevni skupnosti.
V sleherni organizaciji zdru-ženega dela, kjer samoupravno sporazumevanje ne poteka v redu, bodo morale družbeno-politične organizacije ugotoviti in analizirati vzroke, za to in enako bo treba urediti tudi na občinski ravni.
ERNEST JAZBINŠEK