st 10. V Gorici, v četrtek dne 23. januvarija 1913 Ishaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Oorici na dom pošiljana: vse. Jeto _ *. • • 15 K • a/s" "m" " •"**•• **Vr*iL*IJ Za Nemčijo K 16'60. Za Ameriko in inozemstvo .... K 20.— Posamične številke sta-***"-' nejo .10 vin. Na naroČila bre?, doposlaoe naročnine se ne oziramo. Tečaj XLI1I Telefon št. 83. -Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. /C Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Oorici v I. nadsir. na desno. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni. . Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo pO Pefit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Nemci v iilainMili deželah in Jioslom Kjerkoli zborujejo južni Nemci, pov-sodi se bavijo v teh zgodovinskih dneh po vojni na Balkanu z Jugoslovani. Povsodi na takih zborovanjih se povdarja narastla moč Jugoslovanstva in zavzemajo se stališča napram Jugoslovanom. V Lincu je zboroval Volksbund in govoril je župan dr. Dinghofer. Bavil se je z mednarodnim položajem, z dogodki na Balkanu in nato posebej z jugoslovanskim vprašanjem. Med drugim je rekel dr. Uing-liofer: »Glede na razmere Nemcev na Češkem je stopilo v krogih planinskih poslancev Nemške narodne zveze v ospredje vprašanje, ali ni koristnejše za južne Nemce, ako se sporazumejo z Jugoslovani. Meritorni razgovori pa so imeli negativen uspeli. Potrebno je, da južni Nemci ostanejo povsem neodvisni ter postavijo močan jez proti slovanski invaziji na nemški teritorij. — S tem vprašanjem pa se bodo pečale tudi konference, ki bodo v kratkem med planinskimi poslanci, Ki so člani Nemške narodne zveze m delegati Narodnih nemških svete ' planinskih dežel.« — Dinghofer je dosvvjl, da pričakuje zadovoljiv uspeh. Kak za lovoljiv uspeh? Pač le tak, da se alpski Nemci trdno strnejo v jedno celoto proti Jugoslovanom! Pred oči stopa posehno beseda o močnem jezu proti slovanski invaziji na nemški teritorij. Če imajo tu v mislih le Jugoslovane, pred vsem Slovence, se alpski Nemci pač ne morejo pritoževati radi slovanske invazije na nemški teritorij. Pritoževati se imamo mi Slovenci radi nemške invazije na slovenski teritorij. Proti tej treba močnega jeza. Le žal, da ga ni in da radi tega Nemci neprestano prodirajo na slovenski teritorij ter nam jemljejo kos za kosom slovenske zemlje. Letna poročila Siid-marke in Schulvereina govorijo v tem pogledu trdo resnico; izpričala sta jo ljudsko štetje in obrambna razstava. POTAPENKO: Generalova hči. Prevel: A. M. (Dalje.) »Ali se norčuje, ali kaj?« je pomislila Zinajida Petrovna z neopredeljenim strahom. Toda Manjička je govorila tako prosto in, kakor se je zdelo, prav nič »zagonetno«, ni mršila obrvi, marveč se je bolj sama zmedla, kakor pa da bi hotela koga drugega zmesti. V tem se je med Manjičko in popovo hčerjo, Sofjo Semjonovno, raz-predel živahen razgovor, v katerem • je Manjička zelo radovedno izpraševala, kako preži ve čas doma, če jim ni dolgočasno; čudila se je, da je mogoče preživeti celo življenje na kmetih, ne da bi bilo dolg čas. Z eno besedo: to ni bila o n a Manj i-e k a, kakršno je poznala Zinajida Petrovna; in dasiravno ji je bilo to zelo povšeči, je bila vendarle ves čas vznemirjena. Zakaj nenadoma bo to postala ona pr'ej-š ti j a M a n j i č k a, namršila bo obrvi, iskre se ji bodo zasvetile v očeh, in reklu bo; »Pojdite proč od mene, zoprni Vsled zmag na Balkanu dvignjeno Jugoslovanstvo dek: skrbi Lahom in Nemcem. Jedni in drugi čutijo pomembnost velikih dogodkov in prihajajo na svoja politična zborovanja resnih obrazov. Veliki trenotki jih družijo in včasih jih spreleti misel: ali bi vendar le ne bilo prav, če bi se malce pomenili s temi-le Jugoslovani, če bi se malce sporazumeli ž njimi. Toda velika je nemška napihnjenost in velika laška kratkovidnost — mi pa Jugoslovani računajmo z jedno in drugo in kakor iščejo trdnega združenja Nemci zase in Lahi zase, istotako se moramo tudi Jugoslovani združiti; velika jugoslovanska celota, ta more biti jez, ki vstavi vse nemške in laške nakane! Nova avstrijska izselieniška politika. Lani poleti je uvedla Canadian-Paci-fie-Railway na državni železnici razgledne vozove, in to po planinskih deželah, da potniki vidijo pred seboj krasoto avstrijskih Alp. V kaki drugi državi bi se morda sramovali, iz tujine si nabaviti take vagone, ali v Avstriji so bili ti Kanadski vagoni sprejeti kod dar iz nebes in po listih se je zatrjevalo, da se tem potom šele prav dvigne tujski promet. Na poskusne vožnjo s Kanadskimi čudežnimi vagoni je povabilo železniško ministerstvo do 300 gostov, katere so peljali po Dolenji in Gorenji Avstriji, Solnograški, Koroški, Štajerski, Kranjski, Primorski do Trsta. Canadian-Pacific Railway se je tako upeljala v Avstrijo — s posebnimi nameni, kateri so se jej že uresničili. Pred kratkim smo beležili, da je Canadian-Pacific-Rail-way dobila v Avstriji koncesijo, da si sme iz Trst a urediti prevoz izseljencev v Kanado. Dobila je koncesijo za vso Avstrijo in agenture sme ust.rL . ati kjer hoče. Tako ima ta družba oblastveno dovoljenje za kupčijo s človeškim mesom. Na temelju pogodbe z Avstrijo bo družba sprejemala samo take izseljence, ki se obvežejo, da si v Kanadi nabavijo zemljišče. Ona ob jednem jamči izseljencem, da dobijo po treh letih kanadsko dr- ste mi, sita sem vas do grla!« pa bo okre-nila gostom hrbet in odšla iz sobe... Manjička pa je zabavala dami. Obe ste se zdeli olikani, zelo olikani, česar se ni nadejala. Žena popova je govorila malce čudno, trudila se je namreč, da bi govorila književno ruščino, pa ji je jezik se-mintje nehote zašel in sredi književnega jezika je nenadoma izgovorila Čisto malo-rusko besedo. Bila je to popolnoma drugačna vaška dama, kakor si jih navadno predstavljamo, bolj suhotna, rumena ženska, s prijaznim nasmeškom na tenkih, bledih ustnicah, in prijetnega, pojočega glasu. Skromna temna barva obleke ji je pristojala k obrazu, na katerem se je videlo, da je pretrpela silne bolesti, ki pa je bil navzlic temu živahen, celo vesel. Na Sofji Semjonovi pa se je videlo, da bo postala sčasoma prava vaška dama, ako bo dobro živela. Okroglega obraza, rdečih lic, bujna, je vsa sijala v zdravju in svežosti. Glas je imela krepek, sonoren, smeh zveneč in zdrav, a kretnje in obnašanje umirjeno; z eno besedo, to je bilo dekle, zdravo kakor riba, S svojim močnim glasom je lahko zagljušila vsak hrup in vrišč; zraven tega se je še neprestano smejala, ker je bila veselo dekle in je rada žavljanstvo. T i i z s e 1 j e n c i s e n e p o-vrnejo več v staro domovino. Da svoj cilj bolje doseže, hoče Canada pacifte postaviti take prevozne cene, da jej ne bodo mogle konkurirati druge družbe, ki prevažajo ljudi v Ameriko.. Avstrijski LIoyd odškoduje s tem, da mu prepušča avstrijski prevoz v Vstočno Indijo; najbolj bo konkurirala Avstro-Amerikani. Canada-pacific ima že sedaj v Avstriji o-koli 100 agentur, ali ni imela doslej izselje-niške koncesije. Potnike bo redno prevažala iz Trsta, ali dobila je ti \\ dovoljenje, da sme voziti potnike tudi po kopnem na Angleško in od tam v Kanado. Kanada je mrzla dežela s pragozdovi. Ljudje, ki pridejo tje, se ne vrnejo več, ker bodo imeli tam zemljišče, svoj dom, svojo kmetijo in državljani Kanadski postanejo po treh letih; torej za Avstrijo tujci. Doslej se je vlada upirala dovoljevanju izseljeniških agentur in doslej so šli ljudje večinoma v indiistrijalne države, ker le tam so si mogli kaj prihraniti, da so pošiljali v staro domovino denar in se kedaj vrnili; oni, ki so šli v Brizilijo, se ne vračajo in nič ne pošljejo. Agrarne države jih navežejo nase in ni jih več; pa tudi zaslužek se ne da primerjati z onim v industri-ilnih državah. V Kanado doslej niso hoteli izseljenci, sedaj pa je nastavljena past iz Kanade in v to past jconi. Avstro-Ogrska svoje državljane. Kdo bo največ trpel? Brez dvoma avstrijski Slovani! Ti naj izsekajo pragaz-dove v Kanadi in obdelajo zemljo, za njimi pride morda nova izseljeniška politika, ki jih požene z zorane zemlje ter nastani druge narode na njej. K temu dostavlja Splitska »Sloboda«: »Ni se še dogodilo, da je kaka država koncesijonirala podjetje za odpravo svojih državljanov, da se ne vrnejo več! Sedaj je dobila Canadian- pacific železnica pravico, da odpravlja naše ljudi iz Avstrije ter se ne vrnejo več, odpravlja v notranjost Kanade z lastnimi železniškimi progami, kakor naznanja poluslužbena objava, ki obsegajo skoro ves ameriški kontinent. To je v resnici milijonski kšeft in o-nih par izglednih vagonov in vsa ona reklama se je dobro izplačalo. Siužbena govorila o veselih rečeh. Njena obleka je bila svetla, pisana, še nedavno nova, okrog vratu je imela trak rožne barve; dve težki dolgi kiti sta ji viseli na tilnik, tako lepi, da sta vzbudili zavist v Manjički, ki je rekla naravnost z odkritim občudovanjem: »Kako krasne lase imate! Le kako imate tako lepe lase?« »Ej, Bog jih je dal! Sami so zrastli!« je odgovorila Sofja Semjonovna in se nasmehnila veselo. Manjička se je strašno začudila, ko je zvedela, da se peča popova hči s knjigami in da zelo mnogo čita. »Dolgčas je sedeti tako!« je rekla ravnodušno. »Včasih se zavalim na posteljo s kako debelo knjigo — romanom ali časopisom, pa ležim tako, dokler ne preberem cele knjige!« »To je resnica!« je pritrdila mati. Včasih se zgodi, da jo kličemo in kličemo k obedu, oiia pa se ne gane z mesta. Ne morem, pravi, zelo je zanimivo... In ves čas ne gre ne jest, ne pit... Taka je...« »Odkod pa dobite časopise?« je vprašala Manjička radoznalo. »Sami si jih naročamo, kako pa. Oče Seinjon ima tri časopise: »Njivo« potem bbjava pravi, da bodo prevozne Iadije velike, 38—10.000 ton, 14 milj hitrosti na uro in da bodo vozile tudi blago. Avstrijska vlada prav forsira izseljevanje, dočim ga druge države omejujejo, in to potom konkurence proti domačim brodarskim podjetjem, Razven tega hoče Canadian Pacific s temi svojimi starimi Noetovimi barkami voziti tud blago in je po svojih železnicah odvažati tudi v Zje-dinjene države. Po tem Avstrija odjemijc domačim podjetjem tudi promet z blagom v Ameriko. Še nekaj: Kanadska vlada dovoljuje izseljencem iz Francije, Nemčije, Angleške, Skandinavije in Švice »bonus«, to je vrača vsakemu dva funta Šterlinga od prevoznih iroškov. Ali to ne velja za. izseljence iz Avstrije in Avstriji je to tudi prav. Vidi se, da v tem času denarne krize pride avstrijski vladi vse prav, samo ako dobi kako začasno denarno korist. Kaj mara, ako bodo od take koristi imeli narodi ogromno škodo in če jih čaka propast? Kam vodi to in taka socialna ir gospodarska politika?« Poslanska zbornica je poklicana spregovoriti resno besedo o tej stvari. (V. Knaflič.) " Gospodarstvo balkanskih držav; »Podlaga za gospodarstvo balkanskih držav je poljedelstvo in živinoreja. Industrija se je komaj začela v Rumuniji, povsod drugod pa zadostuje domačim potrebam srednjeveška manufaktura, za večje potrebe pa uvoz. Razvitejšo trgovino ima radi svoje iege le Grška, tako, da je notranji Balkan ob ugodnih političnih razmerah eden najboljših odjemalcev našega blaga. Turško gospodarstvo pa je povzročilo, da je še velik del zemlje neobdelan, (v površini pred vojno): V Rumuniji je v odstotkih njiv 42'2. travnikov, pašnikov 12, gozdov 197, ne-produkt. zemlje in pušče 25'8. V Srbiji je v odstotkih nrv 347, travnikov, pašnikov 14, gozdov 38, licnrodukt. zemlje in pušče »Eparhijalne vjedomosti«, in pa.. .zdaj se ne spominjam več... Nekakšen vestnik... Sonjička, kakšen vestnik že imamo?« »Vjestnik Evropi«, mama... Ah, u-prav zdaj berem tam Bobarikinovo povest! Krasna je! Vi je še niste brali? V zadnjem zvezku...« »N-ne... Jaz... še nisem videla tega zvezka!« je odgovorila Manjička in zardela. »Vjestnik Evropi«! Da, je tak časopis, je pa še mnogo drugih časnikov. In ona še nikoli v svojem življenju ni brala kakega izmed teh časnikov! Kako je to čudno! Hči popovo, kmečko dekle takore-koč, bere vse to in lahko govori o vsem tem, ona pa, ki je živela v mestu, v tako širokem krogu, ni še nikdar vzela v roke niti jedne knjige. In zelo čudno je, da so k njim prihajali učitelji, častniki, šolski nadzornik, advokati, a nihče ji ni nikdar omenil niti z besedo, o. čem se,govori v teh knjigah. Vsi so jo gledali kakor kako igračko, punčko, ki jo je treba samo:lepo-. tičiti, da se vsi igrajo ž njo. A oče in mati? Eh, kaj, saj sami niso nikdar čitali knjig. Po mnenju Zinajide Petrcvne je to pomenilo »mučiti sebe«, in ker se ona: sama ni mučila, je popolnoma naravno, da ni hotela niti hčere mučiti.' u < ;13.; Vj Bulgariji jje v odstotkih njiv 267, .travnikov, pašnikov 50, gozdov 17, nepro-dtkt. zemlje in piišče 6. V Grški je v odstotkih 'i njiv 17*5, travnikov, pašnikov 36"5; gozddV 15, rieprb^itkt. zemlje in pu-šče 3i: V Evrbp. Turčiji je v odstotkih njiv 10'5, travnikbv, pašnikov 40'0, gozdov 8, neprodukt zemlje in pušče 41*5.. Zemlja je v teh deželah marsikje de-viška;:ker ni bilo dovolj rok, ki bi jo bile obdelale. Saj je stara resnica,, da latifun-djarno gospodarstvo ni intenzivno. Cele mladi agrarni državi kakor je Bulgarska in Srbija nista mogli, obdelati več zemlje, vkljub ugodnejši zasebno-gošpodarski obliki nego v Turčiji, ker je premalo ljudi. : Balkanske države imajo '(pred vojno): I&muuija površine 131-000 km2, prebivalstva 6'86 milij. na km2 52. Bulgarija površine 96.909 km2, prebivalstva 4'04 milij. na km2 42. Srbija površine 48.000 km2, prebivalstva 2'82 milij. na knr: 58. Črna-gora površine 9.000 kiri2, prebivalstva 0.27 milij. na knr 25. Grška površine 65.000 km2, prebivalstva 2'63 milij. na km2 40. Turčija površine 169.000 km2, prebivalstva 6'13.milij. na km2 36. Neturške države pridobivajo vino, pšenico in turščico, tako zlasti Bulgarija* olive, imajo visoko razvito prašičerejo in ovčjerejo, vse to pa z zelo primitivnimi sredstvi. Govedoreja ima mnogo prirodnih predpogojev, vendar je oplemenitba skoraj nepoznana. Srbija in Bulgarija sta nekaj na boljšem, Turčija pa redi skoraj izključno le ovce in koze. Vse balkanske države hranijo v sebi izredno mnogo mineralnega bogastva, ki pa še ni dvignjeno. Mala in domača obrt tvori skoraj izključni industrijalni pokret, kapitala, podjetnosti, prometa, primernih prometnih žil še povsod nedostaja. Nekdanja gospodarska in-dplenca bo še dolgo zadrževala vsak ve-likopoteznejši gospodarski razvoj. To gospodarsko ustrojstvo je kakor nalašč za Avstrijo. Avstrijska industrija, ki je navezana na eksport, ker ni doma dovoli možnosti razvoja, dokler sta še dve tretjini avstroogrske zemlje veleagrarni, ima v neagrarnem (t. j. maloposestnem) poljedelskem Balkanu svojega najboljšega odjemalca, molzno kravo.« nad strogimi obsodbami v Avstriji. ,. Ali porotniki so potrdili stavljena jim vprašanja o krivdi Comarjain sodni dvor je obsodil Comarja na 23 mesecev in 20 dni zapora in na globo 1322 lir z zaplembo predmetov in denarjev, najdenih pri njem. Kdo ve, kako so ravnali ž njim v preiskovalnem zaporu?! Avstrijski Furlan pred porote v Vidmu radi gphnaie. ' Comar obsojen. Kakor smo naznanili v torek, je pričela isti dan v Vidmu pred poroto razprava proti Ivanu Comarju iz Št. Vida v Fur-laniji radi špionaže v prilog Avstrije. Comar je skušal v Vidmu v Italiji in v Višku v Avstriji pregovoriti italijanskega častnika Antona Siorza, da bi mu dal proti veliki nagradi načrte in narisbe trdnjav v Benečiji. Comar je vabil Sforza na avstrijska tla in ko je Sforza res prišel v Višek, je dobil tam nekega avstrijskega oficirja, ki ga je nagovarjal, naj da načrte trdnjav. Sforza se ni udal obljubam o veliki nagradi, je zavrnil ponudbo in ko se je vrnil v Videm, je to naznanil vojaški oblasti. Comar pa je čez čas zopet šel v Videm ter poizvedoval o četah, koliko jih je odšlo iz Benečije v Libjjo na bojišče, hotel je imeti opravilnik vojaških bicikli-stov. Zasačili so ga in aretirali. Pri njem so našli knjižico, v kateri je imel razne beležke. . ,.. . Pred sodnijo je rekel Comar, da si je delal beležke zase, da ni hotel nikogar zapeljati k izdaji italijanske države in pravi, da tudi ni res pisal sinu iz zapora pisma, da naj se zglasi pri okrajnem glavarstvu v Gradišču, da mu najamejo branitelja ter naj o vsem obvesti vojno ministerstvo. Pisemce pa je bilo zaplenjeno, predno je moglo priti Comarjevemu sinu v roke. Prič je zaslišanih 13. Vsi pričajo proti njemu. ; v Comar je star mož; ima 69 let. Obsodba je bila razglašena včeraj. Comdrjev branitel! advokat Mini je povdarjal, da je Comar ravnal le kot o- ' rodje drugih m da porabljena sredstva niso bila sposobna doseči namen. Porot-iiiki naj ne sodijo s čustvom in pod utisom postopanja z Italijani v slučajih, enakih Comarjevemu, marveč oprostilna razsodba naj pokaže našo res-no in ženerozno vzvišenost Mir. Danes došle brzojavke naznanjajo mir. V Carigradu je zboroval »divan«, to je skupščina turških notablov. Poročila glase: Carigrad, 22. januarja. Danes se je vršilo zborovanje turških notablov, (divan). Navzočih je bilo nad 80 najodličnej-ših turških dostojanstvenikov. Divan se je po dolgi debati in referatih, odstrani vlade izrekel za sprejetje kolektivne note velev-listi in za sklenitev miru. ... Zborovanje je otvoril ministrski predsednik Kiamil-paša, naksr je generalni tajnik prečital kolektivno noto velevlasti v turškem jeziku. Nato je veliki vezir Ki-amil paša podal natančno sliko o dosedanjem notranjem in zunanjem položaju Turčije, finančni minister pa podrobno poročilo o obupnem finančnem položaju, v katerem se nahaja Turčija. Za njim je generalni skupščinski tajnik v imenu zunanjega ministra Noradunghiana, prečital referat zunanjega ministrstva o politični situaciji. Nato se je pričela generalna debata, katere se je udeležila cela vrsta najvišjih turških dostojanstvenikov. Vsi govorniki so v svojem govoru naglašali, da je za Turčijo najboljše, če sprejme kolektivno noto velevlasti. Skupščina je soglasno vzela na znanje vse vladne refer?v o no« tranjem in zunanjem političnem položaju Turčije. Vlada velevlastim odgovori, da sprejme njihovo noto, trdno prepričana, da dobi pri velevlastih tako moralno kakor finančno podporo in da se bodo res-pektirale njene želje. Takoj po končanem zborovanju diva« na se je sestal ministerski svet;k izvanred-ni seji, da redigira končno turški odgovor na noto velevlasti. Poslaniška konferenca v Londonu je včeraj prvič razpravljala o vprašanju o-mejitve Albanije. Srbski memorandum s specijalnimi kartami je že v rokah poslanikov. Po srbskem načrtu ima iti srbsko-albanska meja ob razvodju med Jadranskim morjem, prespanskim in ohridskim jezerom. Skader in Peč imata pripasti Črnigori, Prizren in Prilep pa Srbiji.; Avstrija pa ie tista, ki hoče najbolj utesniti Črnogoro in Srbijo.. Albanija naj bi po njenem načrtu obsegala tudi. Kosovo polje in mejila naj bi na dosedanjo srbsko mejo! Čemu pa so se potem sploh borili Srbi? V Londonu se presoja položaj optimistično. Pričakuje se sklepa miru v kratkem času — če le ne najdejo Turki kakega novega zavlačevanja! Politični pregled. Avstro-Ogrska. Notranje politične vesti; ^ Finančni odsek nadaljuje razpravo o davku na žganje. -—Poslanska zbornicaT bo/ imela prvo sejo najbrže 28. t. m. Trajalo bo zborovanje najbrže do okoli 20. febr. — Komisija gosposke zbornice je odobrila postavo, ki zvišuje uradnim slugam prejemke za 7.448.000 K. Spor med poslanci S. L. S. in Čehi. — V seji narodnogospodarskega odseka je prišlo do hudega spora med poslanci S. L. S. in Čehi. Šlo je za vladno predlogo glede splošnega kreditnega zavoda za pridobitne in gospodarske z a d r u g e; S. L. S. pričakuje od tega rešitve svoje zadružne organzacije, zato se potegujejo njeni poslanci za hitro rešitev. Čehi pa so bili proti takojšnji obravnavi in sprejetju, češ, da je zavod v načrtu preveč centralističen in bi le plačevali, dqbili pa malo aH nič. Sprejet je bil predlog Čehov za odgoditev razprave za en mesec. Poslanci S. L. S. so ogorčeni zapustili dvo-1 rano. —- Ur. Kramar pa je že poprej na shodu v Nimburku rekel, da vodoceštnim predlogam nasprotujejo tudi Slovenci, kar Čehe boli, ker so ti vedno podpirali Slovence. — Tako je nastal resen spor, ki ima lahko dalekosežne posledice. Vse vsled »velikopotezne« politike S. L. S. Obsojeni Srbi. — V Osjeku sta bila obsojena Tošo Novakovič na 8 mesecev »radi napeljevanja k puntu«, Pavo fMmi-trovič na 6 mesecev radi žaljenja veličanstva. Inozemstvo. Volilna pravica za ženske v Ameriki. — Spodnja zbornica države Newjprk je sprejela z "veliko večino resolucijo, po kateri se bo v letu 1915. referiralo o vprašanju, ali naj se da ženski volilna pravica ali ne. Volilno pravico utegnejo dobiti 0-možene ženske, ki bivajo v državi najmanj 5 let. Sufragetke so pričele veliko agitacijo za žensko volilno pravico. Vprašanje ženske volilne pravice na Angleškem. — Nov načrt za razširjenje volilne pravice pride v razpravo v petek. Sir Grey bo baje predlagal, da se beseda »moški« izbriše, kar bi dalo ženskam volilno pravico. Asquith s polovico ministrov je proti ženski volilni pravici. Italija zahteva od Turčije, da naj iz Tripolitanije in Cirenaike nemudoma odpokliče vse svoje častnike in vojake, ker je dognano, da so ti v zvezi z Beduini, ki se ne pokoravajo italijanski oblasti. Če Turčija tega takoj ne stori — utegne nastati nova vojna! Nemško vojno ministerstvo bo zahte^ valo 20 milijonov za nemško zračno bro-dovje. Domače vesti. Brošurica o deželnih financah. — Današnja »L' Eco« pripoveduje, da so laški gospodje, ki so šli na Dunaj- radi dež. zbora, razdelili na Dunaju brošuro, ki izkazuje do marca 1912. dež. obveznosti nič več in nič rranj kot 10.571.044!! To do konca marca 1912. Iz Amerike naznanjajo somišljeniki, k{ so se preselili iz Sv. Križa na Vipavskem, da se počutijo v no vej domovini v zado-voljnosti ter so naročili.»Sočo«,.da jih: bode obveščala, kako se godi v starej domovini. Plesni venček »Slovenske čitalnice« v Gorici se bo vršil kakor že naznanjeno v soboto 25. prosinca. Sodeč po predpripravah in zanimanju, ki ga vzbuja, obeta biti ta plesni venček jako lepa prireditev. Odbor je poskrbel, da se bodo tudi neple-salci, mejtem ko bo vesela mladina v u-kusno okrašenej dvorani in ob prijetno vabljivih zvokih vojaške godbe brezskrbno rajala po bleščečih se parketih, v nalašč za to pripravljenih čitalničnih prostorih zabavali po svoje. Vabljeno občinstvo pa naj z obilnim obiskom pokaže, da tudi v dandanašnjih časih čuti še potrebo po dostojnej zabavi in razvedrilu. — Umrlo je v Gorici v času od 5. do 11. t. m. 17 oseb; rojenih je bilo 11; Med mrtvimi je 1 star nad 80 let. Zveza laških učiteljev je imela v Gorici svoj občni zbor. Na tem zboru so se zavzeli za to, da treba na vsak način ©tvoriti za one dečke, ki hočejo v gimnazijo, poseben pripravljalni razred, češ, da ljudska šola nima takega namena, da bi uspo-sobljala za srednje šole! — Učiteljske zahteve predložijo deželnemu zboru, ki bo sklican, kakor je nekdo poročevalcu zagotovil, sredi meseca marca. — Laški učitelji zahtevajo tudi, da se zgradi primerno poslopje za otroke, ki pohajajo sedaj šolo v ulici sv. Ivana. (Kaj pa poslopje slov. šole Podturnom in na Ajševici?!) Na dohodni cesti k državnemu kolodvoru v Gorici v jutranjih urah vlada velika tema. Trotoarja ni nobenega, treba jo je mahniti kar po sredi temne ceste po drevoredu; če je blato, je to posebno prijetno. Stranska pot je tudi vedno strašna. Ženske zlasti se bojijo iti na državni kolodvor, dokler ni dneva, ker ne ve, kaj je vse lahko doleti. Poklicani faktorji naj se zganejo in poskrbijo za malo luči in varen dohod na kolodvor ob vseh urah. Izgnanih je bilo iz Gorice lansko leto 431 oseb. Troškov je bilo K 3107'52, da so poslali te razne osebe v občine kamor so pristojne. Troške seveda poravnajo prizadete občine/ Samomor slovenske služkinje v Tržiču. — Tereza Štucin, rojena leta 1883, na Cerkljanskem, je služila za natakarico. Par dni je bila brez službe ter je stanovala v Tržiču pri prijateljici Josipini Kobalovi y hiši »pri Črnem orlu«. V ponedeljek okoli poldne je pila strup in umrla. Zdravnik je sicer hitro prišel in skušal izprazniti jej želodec, toda r.evica je bila že mrtva. Predno je izpila.strup, Je pisala več pisem, iz katerih je razvidno, da se je zastrupila iz obupa, ker je odšel njen ljubček v Ameriko, kakor jej je pisal iz Hamburga. Krogljo iz puške si je pognal v prsi korporal Dolenec pri tuk. plan. polku. Prenesli so ga takoj v bolnišnico. Dolenc je v bolnišnici v, pretekli noči umrl. »Bankuc« sta Igrala po gostilnah v Gorici dva človeka, doma s Hrvaškega. Ljudem, ki so ž njimi igrali, se je zdelo čudno, kako to, da vedno dobita. Prišli so pa kmalu na to, da imata zaznamovane karte. Oba igralca je prijela policija. Nogo si je'zlomil praporščak plan. polka Henrik" Humula. Na trotoarju Tržaške ceste mu je spodrsnilo, da je padel in si zlomil desno nogo. Prenesli so ga v vojaško bolnišnico. Trotoar v mestu je povsodi luknjast, visi, sploh poln napak. Ni čuda, če si kdo nogo zlomi. Neznan človek je podrl na tla služkinjo Rozino Koren, beneško Slovenko, in sicer na voglu, ulice s Studenca in Korsa. Pri padcu si je zlomila levo roko. Dovod vode iz Stračic v Gorici je danes zaprt, in sicer radi nekih poprav. CentraMBio. — Vspored za četrtek 23. in petek 24. januvarja 1913. 1. Umetno plavanje in potapljanje. Krasen in veleza, nimiv naraven posnetek, ~ 2. Camargo. Drama. Nejvečji uspeh veselosti. — 3. Brigaj se za Amelio. Veseloigra v 3 delili spisal Georges Frevdeau. — 4. Ugrabitev. Krasna humoreska.. — Prednaznanilo! V soboto 25., nedeljo 26. in pondeljek 27. t. m. Lastnik Plavžev. Ganljiva drama po slavnem romanu. Zopet spraznjen nabiralnik za cerkev Srca Jezusovega v Gorici. — Včeraj popoldne so neznani tatovi zopet spraznili nabiralnik za-cerkev S. J. Topot so dobili v nabiralniku le majhno svotico. • Bicikelj Je ukradel na tukajšnji'okrožni sodniji g. asistentu Sobanu včeraj opo-ludne najbrže neki R. Tornazin izFurla-nije, ki je bil že kaznovan radi tatvine. — Poprej pa je hotel imeti na sodniji neki spis, s katerim bi,bi! dobil pri bolniški blagajni 50 K za nekega Manzonija iz Tržiča. To mu je spodletelo. Da ni prišel ravno zastonj v Gorico, je ukradel pa bicikelj g. Sobanu, ki mu ni hotel dati spisa. Narodna obramba. Občni zbor podružnice družbe sv. Cirila in Metoda za Dutovlje in okolico v Dutovljah bo v nedeljo dne 26. januarja t. 1. ob 3. popoldne v gostiln, g. Živec pri postaji. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika. 2. Tajnikovo letno poročilo. 3. Blagajnikov© letno poročilo. 4. Predlogi (predložiti jih je 3 dni poprej odboru). 5. Volitev novega odbora. Na obilno udeležbo vabi vljudno odbor. DOPISI. Iz tolminskega okraja. Podbrdo. — Bralno in pevsko društvo naznanja vsakoletnim obiskovalcem svojih veselic, posebno tujim, da letos društvu ni bilo mogoče prirediti veselico z igro in petjem, ker nima v to primernega prostora, dokler se prostori pri Štravsu zopet ne otvorijo. Pač pa društvo priredi plesni venček in predavanje o Balkanu, o katerem bo predaval dr. Puc iz Gorice. Da bo predavanje zanimivo, nam je porok že g. predavatelj sam. Ker se veselica vrši ravno na debelo (2. febr.), bo pač prilike dovolj zbrusiti si pete. Na občnem zboru se je za 1. 1913 izvolil sledeči odbor: Predsednik g. Iv. Mahnič nadučitelj; podpredsednik g. P. Kajzar ml.; tajnik g. E. Drole; blagajnik g. A. Trojar; blag. nam. g. J. Torkar; računska pregl. M. Kaltnekar in M. Pirih. ' Društvo je izmed 13 raznih društev v Grahovskem županstvu najstarejše, deluje že sedmo leto in ima trdno podlago m nadaljni obstoj. iz komenskega okraja. Bralno-p ivsko društvo »Štanjel« v Štanjelu bo imelo svoj letni občni zbor v nedeljo dne .'26. i. m. ob 3 uri popoldne v gostilni Nabergojevi. Odbor. Pevsko in bralno društvo »Svoboda« na Ivanjemgradu priredi novo Štokovo dvodejansko igro »Anarhist«. Ta igra je ti par uric veselja, naj pride dne 26. januarja 1913 na Ivanjigrad. Začetek igre pri-* čne ob 3, popoldne. Na obilno vdeležbo vabi odbor. Iz sežanskega okraja. Pevsko-bralno društvo. »Tomaj« v Tomaju priredi na pustno nedeljo 2. febr. t. 1. zabaven večer v prostorih g. A. Čer-neta gostilničarja. Pri tem igra Sv. Ivan-ska godba iz Trsta. Ker je čisti dobiček namenjen v narodne namene, nadeja s,e odbor obilne vdeležbe. Program objavi se pravočasno. Odbor. kov, ter 3253*19 K izdatkov, toraj 674702 K prometa, Br. Kranjc poda poročilo odseka za zgradbo »Sok. Doma«. Odkar se je začelo nabirati prispevke za »Sok. dom« t. j. od leta 1910, se je nabralo 3748 K 55 v., stroškov je bilo v. tem času 81 K 20 v. Zemljišče ki meri 2972 sežnjev se je kupilo za znesek H.234'53 K t., j. po 37'82 jako krasiia.jm,toor^.no.^sei|paa ^a^li^^^elep^^ilajica.je sigi§ča: kor sploh vse Stokove igre.Td6™^^i-^sr'^ktfva-: stavbišče v ulici Ponte Nu- 1 ovo yl. štv. 453. d. o. .Orafenberg K 12.000. Sokolski vestnik. Sokolstvo. Po velikih praznikih preteklega leta, kjer je pokazalo Sokolstvo moč in ogromnost svoje organizacije in predvsem silo ideje, je vzbudilo vprašanje o koristi in vrednosti sokolske organizacije, sokolske ideje in pomena Sokolstva za naro'dni razvoj Slovanov mnogotere debate in dalo podnet raznim člankom. Svetovni listi (razen nemških) so hvalili organizacijo in nje vspeh, tudi v slovanskem časopisju, predvsem v domovini Sokolstva, je bilo napisanih veliko število oduševljenih hvalospevov, pa tudi strastnih napadov. Kakor vsako, je stalo tudi sokolsko idejo mnogo boja, iz katerega je izšla vedno zmagovito. Sicer je bila od njenega ustanovitelja namenjena celemu narodu brez izjeme in vsemu Slo-vanstvu, in v začetku, ob njenem rojstvu je bila tudi pozdravljena in sprejeta od celega naroda. Toda le malokdo je razumel njen globoki pomen, večina jo je sprejela sicer navdušeno toda površno. To je bi|a doba idej, doba preporoda, ki je postal geslo mnogih. Stranke, organizacije vse, kar je bilo mladega in nezadovoljnega, je prisegalo na to geslo. Toda takrat so bili nazori različni in različen način, kako so se pripravljala temu preporodu tla. Predvsem' je pričelo mogočno razburjati duhove socialno vprašanje in vzbujajoča se zavest tlačenih mas. Vendar pa so bile narodne potrebe še glavna točka vsega prizadevanja, in tudi narod še ni bil politično toliko dozorel, da bi se mogel jasno zavedati nasprotij v nazorih in se vsled tega cepiti v različne struje. Doba je zah-fevala enotnega dela. Takrat je bilo upoštevano Sokolstvo kot narodna institucija, Sokoli so tvorili bojno armado celega naroda. Toda neizogibna nesoglasja v nazi-ranju, ki so polagoma pridobila na ostrosti in navzela določene oblike, so raztrgala družbo v več delov, ki so se z istim in morda še večjim fanatizmom medsebojno pobijali, kakor so se prej skupno bojevali za skupno stvar. Bil je to trenutek težke skušnje za takrat že močno Sokolstvo. Snubačev je bilo mnogo, in vsi so obetali nebesa. OdloČiti se za eno ali drugo stran, bi pomenja-lo propad organizacije. Toda življeriska sila Sokolstva je >bila že tako'močna, da' ga je'obdržala na dosedanji poti. »Celemu narodu namenjeno« se je glasila volja ustanovitelja in tako je ostalo. Težko je to bilo in vedno več je bilo razpotij, kjer je moralo Sokolstvo izbirati pravo pot, vedno večja in hujša so postajala nasprotja. NarGd je začel politično dozorevati, razne stranke so vstajale na obzorju in politični boji so trgali enotnost, posebno pri nas Slovencih, ki komaj začenjamo pol. živeti, vsled česar so nasprotja še ostra in se nahaja naš strankarski boj v primitivnem stadiju. Pri nas je še težko ločiti politično nasprotje od osebnega (kar je seveda tudi posledica slabega vodstva). (Dalje.) Sokol v Gorici. I (Konec poročila o občnem zboru:) Blagajnikovo poročilo moramo v toliko popraviti, da je bilo 3493'83 K dohod-' Naloženo v poštni hranilnici K 159'62. Prispevek deležnikov po odbitku izgub K 927'—. Skupaj K 13.086'62. Pasiva: Dolg pri »Mestni hranilnici Ljubljanski« K 6.000. Dolg pri »Gor. ljudski 'pos.'< K 1.200. Prepisnina davkariji K 630. Ostanek kupnine K 5575. Skupaj K 7.88575. Kakor razvidno je zemljišče razun 5575 K plačano. Premoženje odseka za zgradbo »Sok. doma« znaša tedaj K 5200'87. ¦ •¦•'••: Brat Adolf Škrabar poroča o vese-ličnem odseku sledeče: Ves. odsek je imel 20 sej ter je vodil vse predpriprave in račune 5. prireditev in sicer: Maškerade, Veselice v Pokopališčni ulici, Naborniškega večera, Martinovega večera in Silve-strovega večera. Prireditve so vse moralno, in razen dveh, tudi gmotno prav dobro vspele. Starosta prečita pismo pregledoval-cev računov, v katerem se opravičujeta odsotnosti in predlagata, da se da obema blagajnikoma absolutorij s pohvalo. Predlog je bil soglasno sprejet. Nato se je radi pozne ure občni zbor odgodil na sredo 15. t. m. Po zopetni otvoritvi prešlo se je takoj k 9. točki dnevnega reda k volitvam. Odbor se je konstituirat tako-le: Starosta: A. Šapla, podstarosta Dr. D. Marušič, načelnik Lj. Kranjc, tajnik I. Miklavc, blagajnik A. Kozman, odborniki J. Malik, A. Bašin, A. Turk in M. Košir; odborniška namestnika: A. Škrabar in A. Paš. Pre-gledovalca računov: Dr. L. Treo in Fran Špacapan. Nato so se vršile volitve v razne odseke. Predsednikom ves. odseka je bil, pri prvi seji istega izvoljen br. A. Podgornik in tajnikom br. A. Škrabar. Pri 10. točki t. j. pri slučajnostih je br. Turk naznanil ustanovitev orkestralnega odseka, katera se je vzela z odobravanjem in veseljem na znanje. Br. Turku" in Žnideršiču se je izrekla zahvala za trud in požrtvovalnost pri ustanovitvi. Br. Dr. Irgoliču in celemu prejšnjemu odboru se je istotako izrekla zahvaia za uspešno delovanje. Radi pozne ure so razni člani odtegnili svoje predloge in jih prepustili odboru v rešitev. Br. podstarosta Dr. Marušič se je zahvalil navzočim članom za pozornost, s katero so prisostvovali dolgotrajnemu občnemu zboru, obljubil v imenu odbora, da bode isti z vsemi močmi skrbel za prospeh in procvit goriškega »Sokola«, pri čemur naj pomagajo tudi vsi člani brez razlike. Obilo in trudapolno je delo, toda sveta ideja sokolstva, katero imejmo vedno pred očmi, nam daje pogum in nado za bodočnost. Nato je zaključil br. podstarosta občni zbor ob 12l/a uri zvečer. Ajdovski odsek tel. dr. Sokol v Ri-hembergu bo imel svoj tretji letni občni zbor v nedeljo dne 26. januarja t. 1. točno ob Va4 popoldne v gostilni br. A. Geržeja. Dolžnost vsakega br. člana je, da se gotovo občnega zboru udeleži. K polnošte-vilni udeležbi vabi odbor. Sokol v Biljah sklicuje svoj redni občni zbor na 2. febr. 1.1. v prostorih br. Iv. Sauniga v Biljah ob 10. uri predp. Dnevni red: Poročilo odbora, volitev novega odbora, slučajnosti. rektne izgube na gospodarskem polju — , dne pol milijarde ali 500 milijonov kron, kolikor so stale razne vojne priprave, pri tem niti ne računamo. ; Sedaj pa poglejmo indirektne izgube. Nešteto tvrdk je šlo v konkurz, število insolventnih je narastlo na 500 — prej trdni denarni zavodi so se začeli majati — 70 milijonov je šlo v nič. Posojilnice so silno trpele. Meseca oktobra* so izplačale 52 miljonov kron. Najbolj se je to poznalo na Ogrskem in -v Galiciji. Nastala je stiska za denar — oni, ki so nujno rabili kapital so morali plačati 10, 12 ali celo 18 procentov. Amerikansko posojilo 125 miljonov je bilo za poldrugo leto treba plačati po 7 in pol odstotka. Med tem pa je tovarnam zmanjkalo odjemalcev. Treba je bilo delavce odpustiti — nastala je beda. Kaj šele bo, ako ne dobimo z Balkanom ugodnih zvezi Bogastvo pomorske proge Kamburg-Amerika. Hamburg, 20. januarja. — V današnji skupni seji nadzorstvenega sveta in načelstva proge Hamburg-Amerika so predložili letni sklep za leto 1912. Na podlagi še ne definitivno dognanih številk so dosegli 56'5 milijonov mark čistega dobička, dočim ga je bilo predlani le 43'8 milijonov. Ko so odšteli prijoritetne obresti itd., še ostane 53'5 milijonov mark proti 40'5 predlanskim. Uprava bo predložila občnemu zboru lu odstotno dividendo, dočim se je leto prej delilo le 9 odstotkov. V preteklem letu je bilo izdanih 48 milijonov mark za gradnjo in nakup ladij. Koncem leta je imela družba 76 milijonov mark denarja. Opauke za srbsko vojsko. — Naročilo opank za srbsko vojsko v Zagrebu je izvršeno. Poslali so iz Zagreba opank 51.400. Izdelalo je te opanke 180 hrvaških obrtnikov; par po 5 K povprečno. Obrtni zvezi, ki je prevzela to naročilo, je plačala srbska vlada četrt milijona kron. Za regulacijo Save. — Iz Zagreba poročajo, da je poljedelsko ministerstvo nakazalo 1,200.000 K za regulacijo Save. Dela bodo skoro razpisana. Izseljevanje. — Iz Trsta je odšlo v decembru lani v Ameriko 1860 oseb. V letu 1912 skupno 25.744. Lani je bilo v primeri z letom 1911. izseljencev več za 5451. Iz gospodarstva vi. 1912. — V tem letu se je ustanovilo v Avstriji 66 domačih akcijskih družb z nom. kapitalom 130,139.000 K (proti 53 družbam s kap. 118,237.000 K v 1. 1911); od teh je bilo čeških 15 s kapitalom 14,179.000 (lani 22.970.000 K.) Razen tega je mnogo že obstoječih družb zvišalo svoj kapital za 244,377.000 K (lani preko 308 mil. K), od čegar odpada na češka podjetja 35,980,000 K. Redukcija kapitala pri obstoječih družbah znaša K 4,218.600. V celoti je prišlo torej v domača podjetja na novo 370 mil. K proti 426 mil..K v 1. 1911. Kakor razvidno, je investirani kapital manjši, število družb pa večje, to pa zato, ker banke niso emitirale akcij v taki meri, kakor pred 2 leti, nova podjetja pa so po večini manjše vrste. Novih družb z o. j. je bilo ustanovljenih 530 domačih, med temi 70 čeških (proti 483 I. 1911) in 9 tujezemskih. Temeljni kapital'domačih je znašal K 96,172.778 K (lani 83'26 mil. K), tujih 3,829.000 mark. Že obstoječa podjetja -so zvišala temeljni kapital za 16,678.269 K (češke za 3,408.000 K) protiill mil. v preteklem letu. Likvidiralo je 7 akcijskih družb s kapitalom 12,110.000 K in 55 družb z o. z. s kapitalom 6,008.000 kron. Skupno število vseh družb z o. z. koncem 1. 1912 znaša torej 1948 s temeljnim kapitalom 478 mil. K. Gospodarske vesti Koliko je stala Avstrijo balkanska vojna? — Pariški financijelni list »L' Information« prinaša zanimive podatke o naši finančni krizi. Samo meseca oktobra je znašala izguba na kurzih nad 2 miljona kron. Sto in sto ljudij je bilo uničenih. — Vsled moratorija na Balkanu je izgubila industrija 75 miljonov K. Izvoz na Balkan je bil ustavljen — ta izvoz je leta 1911. znašal 400 milijonov kron — za tri mesece Se lahko računa zgube 60 miljonov kron. To so di- Kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici naproša uljudno gg. člane, da blago-vole v kratkem plačati mesečnino, ker se bliža občni zbor. Znesek naj se blagovoli vposlati g. blagajniku Alojziju Schivitz, Tržaška ulica, ali predsedniku Fran Bat-jel-u, Stolna ulica. V nadi, da se temu pozivu takoj odzovete, Vam kličemo krepki kolesarski »Zdravo«. — Odbor kol. društva »Danica« v Gorici. Opomba: Občni zbor se bo vršil 9. februvarja 1.1, ob 2 pop. v društvenih prostorih. Dnevni red po pravilih. Razne vesti Nadvojvoda Rainer je pred dnevi nevarno obolel. Zadnja poročila trdijo, da kljub starostj njegovi je upanje, da.okreva. Iz tržaškega mestnega sveta. — Seja je bila zopet v.torek zvečer. Cel večer skoro je govoril iSamo svetovalec soc. demokrat Črnivec. Izvajal je, da večina mestnega sveta v vseh štirih letih, odkar obstoja sedanji zbor, ni mogla napraviti razveseljivega proračuna, to pa, ker njena; uprava ni za nič in je povsod slaba. Svet* Brocchi da se je v svojem govoru trudil dokazati,, da se,vendar tudi po proračunu za leto 1913. misli trositi za celih. 517.000 kron več nego ,po proračunu za leto 1912. Govornik pa. dokazuje, da treba odšteti od tega zneska večje pasivne obresti, ki znašajo K 300.000 in K 40.000 za volitve, ki se bodo vršile 1.1913., iz česar da izvira, da se bo letos le za o-kroglo K 100.000 več izdalo nego druga leta, kar da je nesorazmerno premalo proti naraščanju mesta* • "••¦• Govornik je nato dokazoval/"da številke proračuna niso Odkritosrčne, ker ne jemljejo za podlago obračuna za preteklo leto. Vzrok neistinitosti proračunskih številk leži po govornikovem mnenju v tem, ker večina previsoko preventivira dohodke. Pri konsumnem davku je gotovo pretirano preventiviran dohodek od vina, ki je za 1.1913. nastavljen s K 4,300.000, pa je bil še l. 1912. nastavljen s K 3,600.000, dočim je notorično, da padejo ravno ti dohodki od vina. Ravno tako, da je pretira-, no, če se postavlja med dohodke iz obrtnega in rentnega davka za 1. 1913. znesek K 2,000.000, ko je bil za 1. 1912. postavljen znesek K 1,650.000 in je vendar vsem znano, da ravno letos zlasti rentni dohodki padajo, ker dokazuje vsakdanji borzni listek. Od druge strani pa so v proračunu Stroški, stisnjeni v take meje, da bodo brez dvoma prekoračeni. Rezultat govor-nikove kritike proračuna je torej: .da so dohodki nastavljeni s tako visokimi zneski, ki se jih ne bo doseglo, stroški !pa tako stisnjeni, da se jih bo moralo prekoračiti! Zatem se je spravil svet. Černivec na •to, da je vsa vprašanja čin vse -potrebe mesta točko ža točko podvrgel' kritiki ter pri vsaki omenjal, kaj bi se bilo moralo storiti, pa se ni. • Občinski zavod za zavarovanje onih, ki nimajo dela in delaVske posredovalnice dela še vedno čakati ustanovitve. Za oskrbo mesta z živili se ne stori nič* Kakor pa se je pokazalo ob vprašanju podraženja kruha, je mogoče tudi tu odpomoči po občini, ki mora odpomoči splošni potrebi. Toda večina, ki ima danes upravo v rokah nima niti volje, niti inicijative. Govoreč o pomanjkljvosti šolstva v Trstu se ni govornik niti z besedo dotaknil pomanjkljivosti na polju slovenskega šolstva! Svet. Arch, poročevalec finančne komisije, izjavlja, da je že od nekdaj stal na stališču, da se mora hraniti; letos da je to še tem bolj potrebno z ozirom na poseben položaj, ki vlada v gospodarskem pogledu povsod. Pojasnjuje, da se je od leta 1901 do 1910 končalo 7 proračunov s preostankom K 3337'000, 3 pa s primanjkljajem K 851,000, torej ostane v desetletju vendar le preostanek K 2.486'000. Od 1. 1905—1913 so se povečali izdatki tržaške občine od 10 na 17 milijonov, torej da se je moralo za te večje izdatke kaj storiti! Vse dežele da čutijo, da se jim grozno množe izdatki, da pa se ne dvigajo v isti meri dohodki; to da se je povdarjalo že pri meddeželni konferenci v svrho ureditev dež. financ v marcu 1908 na Dunaju. Gledč utikanja vlade v občinske reči izjavlja, da ima vlada škarje, mestni svet pa le platno, torej naj se doseže po njegovem mnenju sporazum med vlado in mestno upravo glede pokritja troškov. Seja zopet danes. Nov zanimiv zakon za realke v Galiciji objavlja zadnji naredbeni list nauč-nega ministrstva. Po § 2. bodo. imele vse gališke realke po osem razredov. Med obveznimi predmeti se po § 10. nahaja tudi filozofska propedevtika, razen tega se ima pa neobvezno na vsaki realki poučevati tudi latinščina v tolikem obsegu, da se.omogoči absolventom tudi sprejem na vseučilišče kot rednim slušateljem." I^adt žaljeni« veličanstva. — Pred sodnilo v Rovirtju je stal 17-letni Matej S^ich iz Vodniatia, obtožen žaljejija veličanstva in vladnih organov. 17. decembra lani ga ie Peljal v zapor redar Pegan. Proti temu je rskel med drugim: Grem, ali ka pridem v Pulj, razbijem kakemu re-dsirju obraz in krono, katero nosi na glavi. Pržavno pravdtiištvo je smatralo krono na kapi redarjevi za simbol suverenitete, ki se identificira z osebo cesarja; torej je zakrivil Sepich žaljenje veličanstva. Se-picli le trdil, da je bil pijan. Sodni dvor pa rnu tega ni verjel, marveč ga je obsodil na 5 mesecev težke ječe. Bulgarske izgube v vojni. — »Times« ps-jfiaša uradne podatke o dosedanjih bul-garskih izgubah v vojni. Po teh poročilih p. padlo v boju 284 častnikov, 876 je bilo ranjenih, torej skupno 1160 častnikov. V boju je poginilo 21.000 vojakov, ranjenih je bilo 51.000, torej skupno 72.000. Celokupne lmlgarske izgube znašajo 73.178 ljudij. 70 56 ranjencev je ozdravelo in so se mnogi že zopet vrnili na bojišče. Tožbe za odškodnine 30,000.000 K. — Svojci žrtev strašne pomorske nesreče »Titanica.« so vložili tožbo v višini 30 milijonov kron proti »VVhite Star progi«, lastnici »Titanica« in sicer pri new-yor-škili sodiščih. Harries, vdova ponesrečenega gledališkega ravnatelja, zahteva sama 4,800,000 K, poleg tega pa še 12.000 K za niene izgubljene bisere in 21.000 K za izgubljeno moževo prtljago. Vdova znanega ponesrečenega pisatelja Futrella in neka Howardova pa zahteva vsaka 1*500.000 K odškodnine, vdova slikarja JVlilleta pa zahteva 480.000 K. Veliki časnikarski kongres bo zboroval leta 1914 v Lipskem, kjer bo istočasno razstava knjigotržtva in grafičnih izdelkov. .Meseca septembra 1913 pa zboruje v Haag« restringirani časnikarski kongres. Beogradska občina siromašnim vojakom. — Beogradska občina je dala vsem siromašnim vojakom tretjega poziva in poslednjega odbranja tople obleke in potrosila za nje doslej 40.000 dinarjev. Poskusi z zaplenjenimi turškimi topovi. ~ V Kragujevcu so se vršili poskusi z zaplenjenimi turškimi topovi. Rezultati sa bili izvrstni; na 4800 m so zadeli z vsakim strelom. Postopanje Srbov s Turki v osvobojenih krajih. — Humanitarno postopanje Srbije s Turki najbolje osvetljuje dejstvo, da. od časa prihoda srbske vojske v osvobojene kraje žene turških oficirjev dobivajo po naredbi vrhovne komande redno irMesečne podpore: one podoficirjev po 90 dinarjev, one višin pa po 120. Velik: požar je razsajal v New-Lon-donu, Ohao, katerega v šestih urah pridnega dela niso mogla ugasiti. Požar je pr-etil upepeliti celo mesto. Ogenj v rudnikih. — Iz Altenburga poročajo, da je nastal v premogovnih rudnih v, Havelandu velik ogenj, ki divja tajn že več dni ter ga ni bilo mogoče še zadušiti. Sveže za tatove, da so varni pred policijo. — M guberniji Novgorod v Rusiji so našli v gozdu usmrčena dva dečka v starosti 4 irs 6 let. Iz teles so bila pobrana čreva, srce iti obisti. Dognalo se je, da so oba dlečka umorili tatovi, ki verujejo, da sv-eče, napravljene iz otročjih črev, src in obisti obvarujejo tatove pred policijo, tako da jih na noben način ne more vloviti. Ali policija jih sedaj pridno išče in jih naj-brže dobi v svoje roke kljub onim svečam! V žuDiiiji št. Peter pri Orabštajnu na Koroškem je bilo lani izmed 14 rojencev nezakonskih 11. Pravjjo, da je to posledica, neinškutarske demoralizacije. Avtomobilska nesreča. — V Lipskem so se rJjali v avtomobilu 4 oficirji. Avtomobil je zadel v neki voz. Trije oficirji so m* tvL Štev&ka 13 in Turki. — Carigrad je padel leta 1453. Ce se seštejejo posame» ne številke te letnice, dobimo število 13. Leto balkanske vojne 1912 da tudi po posameznih Številkah število 13. »Preroki« pravilo, da kakor je vojna leto 1453 prineslo Carigradu padec, tako utegne slediti j!<>v.pa