Poštnina platana v gotovini rminina piavana v goioiim loven (•m DAt» V* Štev. 290. V Ljubljani, petek 23. decembra 1938. Leto III Italijanski načrti po zbližan ju Madžarske z Jugoslavijo: Nova zveza držav v Srednji Evropi London, 23. dec. m. »Times,« poluradno glasilo fcngleške vlade prinaša uvodnik o obisku italijanskega zunanjega ministra Ciana v Rimu in pravi med drugim: Po zdravicah, ki sta jih ▼ Budimpešti izrekla italijanski zunanji minister Ciano in madžarski zunanji minister Czaky, je mogoče sklepati, da stojimo tik pred zbližanjem med Madžarsko in Jugoslavijo. V tem smislu je treba razlagati izjavo grofa Czakyja, ko je delaj, da so »prijatelji naših prijateljev hkratu tudi naši prijatelji«. Iz teh besedi in iz odgovora grofa Ciana je treba sklepati, da si Italija žejo prizadeva, da bi zbližala Madžarsko z Jugoslavijo. Italijanski uradni krogi v svojih izjavah Jugoslavijo vedno navajajo v vrsti tistih, s katerimi vzdržuje Italija najtesnejše zveze. Po izvedbi zbližanja med Madžarsko in Jugoslavijo bo — kakor napoveduje londonski Ust, prišlo do nove zveze evropskih držav in do tesnejšega sodelovanja v . tem delu Evrope. Da je temu tako, pričajo na- I daljnja potovanja, na katera pojde grof Ciano v kratkem. Trst, 23. dec. ni. Vse italijansko časopisje poroča, da je zunanji minister gro! Ciano pred svojim odhodom i* Budimpešte povabi] madžarskega zunanjega ministra. Czakya na obisk v Rim. Ta obisk bo po božičnih praznikih. Istočasno italijansko časopisje '/■ zadovoljstvom razglablja o uspehih obiska italijanskega zunanjega ministra v BudimpeSti. Vsi listi so si edini v tem, da bodo razgovori grofa Ciana imeli velik vpliv na na-daljni razvoj položaja v Podonavju. Pri tej priliki italijanski listi poudarjajo, da so belgrajski sporazumi med Italijo in Jugoslavijo, kakor je to izjavil grof Ciano, osnova italijanske politike v Podonavju in na Balkanu. Časopisi tudi pravijo, da se je grof Ciano v Budimpešti v razgovoru z madžarskimi državniki zavzemal za to, da se prijateljski odnošaji med Madžarsko in Jugoslavijo še bolj poglobe. 0 obisku grofa Ciana v Budimpešti je izšlo naslednje uradno poročilo: Italijanski zunanji minister grof Ciano je odpotoval včeraj ob 7.20 iz Budimpešte v Rim. Bil je štiri dni na Madžarskem, in sicer na lovu, ki ga je njemu na čast priredil madžarski regent Horth.v. Predvčerajšnji dan je grof Ciano prebil s Hortlivjem in zunanjim ministrom Czakvjeni in nekaterimi drugimi uglednimi osebnostmi na lovu v Mezeheczeshu. Te osebnosti so sc od zunanjega ministra Ciana poslovile že takoj po njegovi vrnitvi na budimpeštansko glavno postajo. Noč je prebil grof Ciano v salonskem vozu, ki so ga priključili včeraj rednemu brzovlaku za Italijo. Trst, 23. decembra. AA. Stefani: Snoči se je zunanji minister vrnil z Madžarskega. Krajevne oblasti in fašistovske organizacije so ga prisrčno sprejele. Nalo jc grof Ciano nadaljeval vožnjo v Rim. Dr. Miha Krek je prevzel posle gradbenega ministrstva Belgrad, 23. decembra. Vsi ministri, ki so ob zadnji spremembi vlade, bodisi na novo prišli v ministrski svet, bodisi, da so zamenjali 6voje prejšnj« področje s kakim drugim, so prevzeli svoje posl*. Ob 11 dopoldne je prevzel posle v gradbenem ministrstvu novi gradbeni minister dr. Miha Krek. Ko se je pripeljal malo pred 11 v ministrstvo, ga je tam že pričakoval dosedanji gradbeni minister Dobri-voje Stošovič, da mu izroči ministrstvo. Dr. Kreku so najprej predstavili načelnike ministrstva, nakar se je minister Stošovič poslovil od svojih dosedanjih delavcev. Se eni, ki so jih volitve zmešale Belgrad, 23. decemrba. m. V Jugoslovanski narodni stranki je zadnje dni prišlo do večjih sporov. Edini poslanec te stranke, ki je bil na listi dr. Stojadinoviča pri zadnjih državnozborskih volitvah izvoljen, je dr. Zivojin Lukič. Ta je časopisu dal izjavo, v kateri trdi, da je glavni odbor Jugoslovanske narodne stranke odstavil predsednika dr. Sveti,slava Hodžero. Takoj za tem je tajništvo stranke zanikalo Jto vest. V svojem poročilu zatrjuje tajništvo stranke, da niata biia sklicana niti glavni, niti izvršilni strankin odbor. Zaradi Lukičeve akcije pa sta oba odbora sklicana za 29. december. Z ozirom na to zanikanje tajništva je dr. Lukič časnikarjem izjavil, da so predsednika Hodžero odstavili zaradi tega, ker se je na seji glavnega strankinega odbora obvezal, da bo zagotovo preskrbel več strankinim članom solo kandidature na listi predsednika vlade dr. Stojadinoviča. Ker pa tega ni izvedel, je bil tudi odstavljen. Pozdrav grofu Canu v Ljubljani Ljubljana, 22. decembra. A A. Včeraj se je italijanski zunanji minister grof Ciano na povratku iz Budimpešte v Rim peljal s svojim spremstvom čez našo državo. Preko Kotoribe se je pripeljal z vlakom v Ljubljano ob 17.20, kjer ga je na železniški postaji sprejel in pozdravil ban dr. Marko Natlačen. Ko je vlak stal na postaji, je ban dr. Natlačen stopil v salonski vagon grofa Ciana ter se z njim razgovarjal. Ob 17.30 ie grof Ciano nadaljeval vožnjo iz Ljubljane proti Rakeku, ob 18.30 je pa zapustil jugoslovanska tla. Načrti za spomenik našemu pokojnemu krat u v Parizu Pariz, 23. decembra, m. Umetniki, ki so izdelali spomenik kralju Aleksandru I. in francoskemu ministru Louisu Barthouju v Marseillcu, so včeraj izročili svoje delo odboru za postavitev tega spomenika. Poravnava spora med ČSR in Madžarsko Praga, 23. dec. m. Nedavni spor zaradi spopada na madžarsko-češkoslovaški meji je zdaj poravnan. Zastopnik madžarskega zunanjega ministra v mešani komisiji za končnoveljavno razmejitev Češkoslovaške in Madžarske je radi vpada neregularnih madžarskih čet na češkoslovaško ozemlje izrekel obžalovanje Madžarski delegat je obljubil, da bodo krivci najstrožje kaznovani. Češkoslovaško zastopstvo je o tem koraku madžarskega zunanjega ministra takoj obvestilo češkoslovaškega zu-najega ministra Chvalkovskega, ki je takoj v soglasju s predsednikom slovaške vlade Tiso izjavil, da smatra incident za poravnan. Vremensko poročilo Kranjska gora: —6, drobno mede, 45 cm prši-(3, sakanje ugodno Rateče-Planica: —6, drobno mede, 15 cm pršiča na 46 cm podlage. Višnja gora: —1, drobro mede, 35 cm pršiča. Škofja Loka: —2, drobno mede, 30 cm snega. Pokljuka: —5, drobno mede, 15 cm pršiča na 45 cm podlage. Sv. Janez v Bohinju: —1, drobno mede, 60 cm snega. Sodražica: —2, drobno mede, 6 cm pršiča na 31 cin podlage. Zagorje ob Savi — Sv. Planina: —5, drobno mede, 28 cm pršiča. Velika Planina; —5, drobno skede, 60 cm pršiča Krvavec: —4, drobno mede, 60 cm pršiča. Celjska koča: —.3, 25 cm pršiča. Mariborska koča in Pohorski dom: —4, drobno mede, 8 cm pršiča na 17 cm podlage. Rimski vrelec; —4, drobno mede, 28 cm pršiča. Napovedi novega notranjega ministra Belgrad, 23, decembra. AA. Notranji minister Milan Ačimovič je sprejel danes ob 16 v svojem kabinetu zastopnike domačega tiska in jim dal sledečo izjavo: »Poklican po najvišjem zaupanju kr. namestnikov in na predlog predsednika ministrskega sveta g. dr. Milana Stojadinoviča, bom imel dolžnost, voditi posle notranjega ministrstva. Predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič je v svoji izjavi, ki jo je dal za časopise, že poudaril, da ne bo nikake spremembe v notranji politiki naše države. Zato bo moja dolžnost, da nadaljujem z delom svojega velikega prednika dr. Antona Korošca, katerega sodelavec sem imel čast biti več ko tri leta. Želim posebno poudariti, da v pristojnost ministrstva, ki mu imam čast načelovati, spada med drugim zagotovitev dobre uprave ▼ državi, varstvo sedanjega reda in skrb za osebno in premo- ženjsko varnost državljanov. Vsa moja prizadevanja bodo usmerjena v to, da uprava čim bolje in čim koristneje služi koristim vsega ljudstva, in mora biti zaradi tega $edanji red, osebna varnost in varnost imo-vine odločno zaščiten. Moji podrejeni organi bodo imeli dolžnost, da nudijo popolno varstvo povsod, kjerkoli bodo ti bistveni elementi vsakega zdravega narodnega, političnega in gospodarskega življenja ogroženi. Samo v »rečnem in mirnem ozračju prihajajo do popolnega izraza vse konstruktivne sile države. V takšnem položaju se morejo mimo in vsestransko proučiti aktualna vprašanja ter sprejemati najpotrebnejši sklepi. To so načela, katerih se bom pri svojem delu držal, in katerih so se dolžni držati tudi vsi moji podrejeni organi. Invalidski dom v Parizu, kjer je Napoleonov grob, gori Pariz, 23. dec. m. Včeraj popoldne je izbruhnil velik požar v kupoli slovitega Invalidskega doma, kjer je Napoleonov grob in grobovi raznih velikih francoskih ljudi. Gasilci so bili takoj obveščeni o požaru. Pri gašenju so se morali boriti z velikimi težavami, ker je voda v vodovodnih ceverf zaradi velikega mraza zamrznila, Požar je izbruhnil v levem krilu Invalidskega doma. Na kraj požara sta prispela takoj prosvetni minister Zay in prefekt pariške policije. V kratkem času se je požar na širok razbesnel. Ob 21.15 je prvi opazil ogenj poveljnik straže v Invalidskem domu. Kmalu je pla- men zajel že tudi vse pročelje v dolžini več deset metrov. Zajel je tudi arhiv, ki so ga pred nedavnim prinesli v ta del Invalidskega doma. Med prvimi je prispel na kraj požara predsednik vlade Daladier v spremstvu notranjega ministra Sarrauta. Ob 14.15 se je gasilcem posrečilo požar vsaj v neki meri omejiti. Ob tej uri je prišel tja tudi maršal Petain. Prefekt pariške policije je uvedel najstrožjo preiskavo, da ugotovi vzroke požara. Splošno prepričanje je, da je bil ogenj podtaknjen. Francova ofenziva v Kataloniji odložena zaradi obseine vohunske organizacije, ki so jo odkrili zadnje dni London, 23. dec. m. Nacionalistične španske oblasti 60 pred nekaj dnevi prijele angleškega konzula v San Sebastianu Goodmana, ki je hotel potovati v Francijo. V njegovi prtljagi so dobili skrivne listine, zemljevide in načrte, ki se nanašajo na nameravno nacionalistično ofenzivo v Kataloniji. Med temi listinami so posebno važni zemljevidi iz okolice Leride, na katerih so zaznamovani položaji nacionalističe vojske in smeri, v katerih bi Francovo vojaštvo ob ofenzivi prodiralo. Ta ofenziva bi se bila morala začeti že v začetku tega tedna. Zadržala pa so jo policijska odkritja, ki so ugotovila, da je imela rdeča vlada organizirano v nacionalistični vojski obsežno vohunsko organizacijo. Zaradi tega so v San Sebastianu in Burgosu prijeli okrog 200 ljudi, ki so vsi obtoženi vohunstva in revolucionarnega delovanja. Pravijo, da je med prijetimi več višjih častnikov in celo član Francovega generalnega štaba. Vsi osumljenci bodo prišli pred vojaško sodišče. Francova ofenziva je zaradi tega vohunstva odložena na nedoločen čas. Burgos. 23. decembra. AA. (Reuter.) Uradno izjavljajo, da nimajo nobenih podatkov o kakšnih spopadih v nacionalistični Španiji. Priznavajo se aretacije v San Sebastianu in v pokrajini Gipu-scoa, vendar trde, da med aretiranci ni častnikov in da so vse aretacije v zvezi z gdkritjem tihotapstva in z najdbo dokumentov v prtljagi angleškega podkonzula. Glasove o pošiljanju nacionalističnih čet v severozapadno Španijo, kjer vladajo baje izgredi med civilisti, smatrajo tu za fantastične. Barcelona 23. decembra. A A. Ha vas: Predsednik španske rdeče vlade Negrin je odgovoril na brzojavko zveze bivših francoskih bojevnikov, ki apelira tudi na francosko vlado, da posreduje, da se doseže na Španskem premirje. Brzojavka pravi dalje: Ganjen nad vašo človekoljubno gesto, si vam uso,jam priporočiti, da se obrnete do držav, ki so vdrle na Špansko in katerih napad je edini vzrok, da se ta neutemeljena vojna nadaljuje. Pogajanja med Belgijo in med nacionalistično Španijo za uvedbo rednih diplomatskih odnošajev so končana in pričakujejo, da bodo še pred koncem leta imenovani prvi diplomatski zastopniki v obeh državah. Socialistična stranka je na začetek diplomatskih odnošajev z generalom Francom pristala le pod pogojem, da bo Belgija vzpostavila take odnošaje tudi z rdečo Španijo, katere je pred časom pretrgala Madžarska vlada se je oprostila pri slovaški avtonomni vladi zaradi zadnjih obmejnih spopadov, katere so izzvali madžarski soldatje. • Italijanska vojaška sila je po udarnosti in po tehnični dovršenosti dosti večja kakor francoska, zato 6e nobena majhna država ne more udajati utvaram o učinkoviti francoski vojaški pomoči — tako piše praški tisk spričo sporov med Italijo in Francijo, Vesti 23. decembra v čS^^ '1 ° reŠitVi jl,dovsk^a vprašanja v *Jlv®i angleški zunanji minister Eden je imel včeraj dolg razgovor z zunanjim ministrom lordom Hahfaxom, kateremu je poročTo ^o nn, potovanju v Ameriko in o vtisiK ih je dibU glede ameriškega stališča do Nemčije i„ Italije ske strdke tuTtke 'judske republikan- Ke stranke bo 26. decembra v Ankari. Na niem bodo izvolili novo predsedništvo stranke Daladierova vlada v Franciji je včera'i dohil* 0 Katerib^n-h VeHk0 Vefln° Pn " 7» - , h, n'6nef?a finančnega zakona S« p m ■'? .?'foval° 322 poslancev, proti n je im 1^arn 50 ranjenih je bilo pri hudi že- lezniški nesreči blizu mehiške prestolnice. Trčila sta dva vlaka. Med smrtno ponesrečenimi je večina železniških uradnikov, ki so se za božič vračali domov. Maršal Goring naj bi v kratkem potoval v Libijo na obisk k maršalu Balbu. To potovanje raz-lagajo kot protiutež obisku angleških ministrov v Kimu. Razen tega pišejo francoski listi tudi, da bo Hitler poslal v kratkem v London svojega zaupnika stotnika Wiedemanna. Za. predsednika londonskega občinskega sveta bo z januarjem prvič v zgodovini izvoljena ženska, in sicer gospa Lowe, odbornica socialistično stranke, ki ima v občinskem svetu večino. Nova predsednica je hčerka nekega protestantovakeca pastorja. Poveljstvo francoske vojske z vso naglico utrjuje mejo med Tunisom in italijansko Libijo. Poročajo, da bo tam v kratkem končana afriška >Ma-ginotijeva črta«, katere ne bo mogla prekoračili nobena še tako močna armada. Japonci so onemogočili vsak dovoz hrane * tuje mestne predele v llankovu in Tiencinu tri hočejo tuje države prisiliti do tega, da bi te predele izpraznile. 10 Arabcev je bilo ubitih v spopadu med angleškimi četami in arabskimi vstaši včeraj pri Ge-nezareškem jezeru. Norveški prestolonaslednik 7. ženo bo prihodnjo pomlad uradno obiskal Združene države in bo gost predsednika Roosevelta. Ameriška vlada skuša delati težave Mehiki, ki je sklenila z Nemčijo pogodbo za prodajo nafte v znesku 25 milijonov dolarjev. Amerikanci pravijo, da je ta pogodba neveljavna, ker izvira nafta iz tistih petrolejskih vrelcev, katere je Mehika vzela ameriškim družbam, ne da bi jim dala za to kaj odškodnine. Predsednik češkoslovaške republike dr. Hacha je imenoval slovaškega voditelja dr. Tisa za člana vrhovnega državnega obrambnega sveta. V Angliji se širijo govorice, da bo bivši zunanji minister Eden, znan kot nasprotnik Chain-berlainove zunanje politike, postal februarja vojni minister namesto sedanjega ministra Inskipa, ki mu očitajo obotavljanje in neodločnost. • Zupanovo poročilo o triletnem gospodarstvu Operacija mestnega bolnika, njega oidravitev, novi uspehi Ljubljana, 23. decembra. Sedanji mestni svet je bil po večini s kraljevskim ukazom 10. decembra 1935 imenovan s predsednikom občine dr. Juretom Adiešičem na čelu. Prav dane9 je poteklo tretje, lelo, ko se je novi mestni svet prvikrat zbral v sejni dvorani ter prisegel, da bo pošteno delal in vestno skrbel za blaginjo in napredek ljubljanskega mesta. Na snočni seji je g. župan smatral za umestno, da je podal nekako božično poročilo o delovanju mestne upravo in njenih uspehih. Prejšnji varuhi so obupavali Po uvodnih besedah in kratki statistiki o sejah je gospod župan poudaril: Ko smo prevzeli oskrbništvo občine ljubljanske, je bilo njeno gospodarstvo tako hudo bolno, da so nad njo obupavali celo njeni dotedanji varuhi. Brez oklevanja 6mo iz rok kraljevskih namestnikov prevzeli tvegano nalogo njenega ozdravljenja in se lotili trdega dela. Prvo leto smo ugotavljali njene bolezni, jih lečili in zdravili, da smo gospodarstvo mestno občine epet spravili v normalen tek Drugo leto emo v glavnem posvetili svoje moči njeni rekonvalescenci, da je ljubljanska mestna občina spet pridobila zaupanje ter smela pričeti z načrti. Tretje leto Je Ljubljana z mladeniškim poletom začela že uresničevati načrte ter z najmanjšimi stroški napravila toliko nujno potrebnega in lepega, da so umolknili očitki naših nasprotnikov in da danes po uspešnem delu lahko pogumno gledamo naprej ter se pripravljamo za uresničenje še večjih in lepših zamisli in načrtov. Obupno gospodarsko slanic občine Ko smo prevzeli upravo, je bilo gospodarsko stanje mestne občine ljubljanske obujmo! Do kraja proračunskega leta je manjkalo še več mesecev, proračun pa je bil že skoraj izčrpan. Blagajne prazne! Namesto denarja pa visok kup za vel let neporavnanih računov. Eksckutor nad občino Mirno in med splošno pazljivostjo mestnih svetovalcev je g. župan navajal prav značilne zanimivosti, ki v prav žarki luči osvetljujejo zanemarjeno gospodarstvo prejšnjih režimov na mestni občini. Omenjal je takole: Eksekutor je upravljal občinsko blagajno v Mostah in v Zgornji šiški. V Ljubljani je stal že pred vrati in tudi že rubil. Pri 12% obrestih so dolgovi grozeče rasli in proračunskega deficita je bilo nad 16 milijonov Takoj smo sprevideli, da je nemogoče brez težje operacije. Proračun smo morali postaviti na trdno podlago realnega gospodarstva in smo uvedli skrajno štedljivost na vseh koncih. Poglavitno prizadevanje je šlo za tem, da smo pričeli redno odplačevati na novo zapadle anuitete in da smo mestni občini snova pridobili kredit ter ji tako vrnili ugled. Nad 200 milijonov dolgov Pri pregledu mestnih financ smo videli, da ima mestna občina ljubljanska s Splošno malo-žolezniško družbo nad 200 milijonov dolgov in da je najbolj zadolženo mesto v državi, ker je takrat jiriilo na vsakega prebivalca skoraj 3227 din občinskih dolgov. V miznici finančnega referenta je bilo za itiri milijone in pol zapadlih računov. Pri plačevanju računov so odločale razne simpatije, res potrebni obrtniki in trgovci so pa morali čakati na denar. Uradništvu in delavstvu je že pretilo presenečenje, da ne bodo dobili več plač. Gospod župan je nato poudarjal prvi uspeh nove mestne uprave, da se ji je posrečilo potom Drž. hipotekarne banke doseči likvidnost Mestne hranilnice ljubljanske, kar se ni posrečilo prejšnji upravi. G. župan je v nadaljnjem poročilu pojasnjeval zlasti vprašanje Splošne maloželezniške družbe. Občinski upravi se je posrečilo s premišljeno akcijo, da je občina postala edina lastnica podjetja. Z domačimi delavci je zgradila novo progo in uredila dolenjsko. Prejšnja uprava ni imela niti pregleda mestne imovine, ni imela niti inventarja premičnin. Ugotovili smo, da znaša vrednost vsega mestnega inventarja, torej mestnega zaklada, pogrebnega zavoda, Delavskega doma, mestne elektrarne itd. nad 72 milijonov din. Vrednost mestnih nepremičnin pa znala skupno 184,817.284 din. V nadaljnjem poročilu je g. župan nanizal vsa stremljenja mestne uprave na socialnem, kulturnem, gospodarskem in prosvetnem polju in navajal v glavnih obrisih, kaj je vse sedanja uprava dosegla s 6vojiin smotrenim, načrtno zasnovanim delom. Na koncu se je g. župan med splošnim odobravanjem mestnega sveta zahvalil v toplih besedah in izrazih vsem merodajnim činiteljem, ki so pripomogli do ozdravljenja gospodarstva in financ ljubljanske občine. Mestni svet Je toplo pozdravil izvajanja gosp. župana. Mestni svetnik g. Dermastja pa je v prisrčnih besedah izrekel zahvalo g. županu, ki je s svojo doslednostjo in iniciativnostjo pripomogel k dosedanjim uspehom mestne uprave. Mestni svet je nato obravnaval in sprejel poročila raznih odsekov in odobril^ njih predloge, ki so se splošno nanašali na tekoče občinske zadeve in zadeve meščanov. Morilec Spafzer obso en na dosmrtno ječo V včerajšnji številki »Slovenskega doma« smo jx>roča!i o razpravi proti morilcu Špajzerju iz Lave pri Celju, ki je 7. oktobra umoril in nato vrgel v Savinjo 55 letnega Tratnika Jakoba. Razpravi je prisostvovalo večje število občinstva, ki je napeto zasledovalo zagovor morilca Spajzerja, kakor tudi vprašanja sodnikov, zlasti pa državnega tožilca g. dr. Rusa in morilčevega branilca g. dr. Serneca. Morilec je bil navidezno miren in je takoj po prečitani obtožnici priznal, da je storil to grozno dejanje. V svojem zagovoru je navedel, da je umoril Tratnika v vinjenosti in v prepiru, ki ga je silno razburil. Državni tožilec je utemeljeval svojo obtožnico in vztrajal, da obsodijo morilca špaj-zerja, kakor zasluži. Prav tako je imel morilčev branilec g. dr. Sernec daljši govor in z dobrimi činjenicami našteval olajševalne okolnosli. Značilno je, da je Ivanov oče dal svojega sina v prisilno delavnico, da bi se tam poboljšal. Ob 11 je bila izrečena sodba: Spajzer je bil obsojen na dosmrtno robijo.. Ljubljana od včeraj do danes .»Snezec pada, a ne vbada, je mehak«; tako smo se včasih učili v ljudski šoli in Če smo čas rajši zabili na 6ankah in na zamrzlib mlakah, namesto da bi se te pesmi popoldne lepo naučili doma, smo jih dobili po prstih ali kamor je priletelo. Najbrž je dandanašnji ta pesem o »snežou« po ljudskih šolah še vedno v modi... Takole se včasih spomnimo ob vzpodbudnem verzu prešernih mladostnih norosti, lepih dni, ki so že davno šli mimo nas in v nas zapustili neizbrisne dojme. Bili so to časi, ko svet še ni živel v taki vročici kakor danes; ne veliki 6vet, ne naša ožja domovina.. Po jasnem |e spet začelo snežiti Včeraj so se v sivem, pustem oblačnem zastoru za nekaj časa utrgale nekam motne jasnice. Marsikdo je -mislil, da bomo za božič dobili trajno lepo vreme s soncem, mrzlo ravno prav — in brez nadležnega vetra, ki je bil ljudi jezil prejšnji teden. Popoldne se je zjasnilo docela, zvečer pa je še pritisnila megla, tako da je preneki v njej gledal zanesljivo poroštvo za lepo vreme. Pa so se urezali. Ponoči se je spet zoblačilo, v zgodnjih jutranjih urah pa je davi že začel naletavati droban sneg. Kar lepo se nosi, brez vetra, mirno in gosto. Najbrž ga bo še nekaj naletelo, tako da bo Ljubljana za praznike prav res slovesno bela. Delavci, ki kidajo po nalogu naše mestne občine sneg po ulicah, pa si bodo za božične praznike zaslužili marsikateri dinarček za priboljšek in nemara tudi za četrtinko vina, V zadnjih 24 urah so reševalci slopili štirinajstkrat v akcijo. Prevažali so spet bolnike z notranjimi boleznimi in porodnice. Nesreč ni bilo, samomorov tudi ne, zatišje vlada na vsej črti. Dojem dobite, da se ljudje pred prazniki na vso^ moč pazijo, da jim ne bi bilo treba, hoditi v bolnišnico. Vsak lepe dni rajši preživi doma, kakor bi hodil v prenapolnjene in pretesne prostore te naše razširjen ia tako potrebne bolnišnice. „Kran>ske Micke" ha ulicah Svet je pa res čuden: ni še dolgo, ko je veljala za presneto »kmečko« tista ženska, ki ni nosila klobuka. Klobuki pa so zdaj začeli postajati čedalje manjši, sedaj jim že kar nič več ne moremo reči pokrivala. Zato se je moda spet obrnila: že poleti so po svetovnih letoviščih nosile imenitne gospodične in gospe pisane Židane rute namesto klobukov. Zdaj na zimo pa se je ta praktična noša spet zmagoslavno vrnila v Ljubljano. Šele pred nekaj dnevi ste na ljubljanskih ulicah zagledali prve »Kranjske Micke« z rutami — zdaj pa nosi ruto že vsako drugo krilato bitje. Presneto hitro 6e je pri nas ta praktična noša vpeljala: dokaz, da ljubi, dragi 6tari časi, ko so naše mesto in njega ljubi prebivalci bili še prijetna velika vas, še ni6o tako daleč za nami. Čemu pa tudi ne bi ženske nosile zlasti pozimi, ko sneg leti za vrat, ko pokriva lase in ko burja reže v ušesa, teh tako pripravnih pokrival? Praktična so; proti taki modi razsoden človek seveda — izjemoma enkrat po dolgem času to ni ena nestevilnih modnih prismo-darij, ki prihajajo k nam iz tako imenovanega »velikega sveta« v našo deželico — ne more imeti ničesar. Preprosto ie in dobro služi pametnemu namenu. Razpoloženje pred božičem Jutri se prično božični prazniki. Sveti večer je najlepši in najprisrčnejši večer v vsem letu. V Ljubljani vlada zdaj že pravo božično razpoloženje. Letos je bilo na Kongresni trg pripeljanih več ko štirideset tisoč 6mrečic. Človeku, ki ga pot nanese tam mimo, se zdi, kakor bi bil zašel v pravi gozd. Drevesca so postavljena tudi še pod kostanji. Neprestano s ustavljajo pri prodajalcih^ ki cepetajo v mrzlem snegu in dihajo v roke, kupci, ki dolgo izbirajo in končno odhajajo s smrečico domov. Konkurenca je velika, cene pa so prav zato nizke. Občina je letos zelo znižala trošarino in tržnlno, tako da bodo prodajalci lahko več zaslužili. Letos 6e morajo le izkazati, da so drevesca posekali z dovoljenjem, in 6icer tam, kjer je bilo to trebljenje pregostega gozda potrebno. — V mestu so te dni izložbe prav okusno okrašene. Ljudje se radi ustavljajo pred njimi in kalkulirajo, kaj bi se najbolj splačalo kupiti za primeren božični dar znancem in svojcem. Pri stolnici prodajajo deželani jaslice, razne primerne okraske in podobno. Ob tromostovju so razmeščene stojnice, kamor so se postavili ljudje iz bližnje okolice, ki so prinesli naprodaj v Ljubljano cele koše mahu za jaslice. Vse mesto je že prevzelo predbožično razpoloženje, ki se bo jutri •še ves dan stopnjevalo Kamnik Važni tečaji obrtništva. Da se ugodi želji obrtništva Kamnika in vsega okraja, so člani odbora obrtnega društva v Kamniku preskrbeli, da se bo z dnem 27. decembra otvoril brezplačen obrtniški tečaj s pričetkom ob 6 zvečer v prostorih kamniške osnovne šole. Namen tečaja je, da se posebno podeželsko obrtništvo seznani s prepotrebno kalkulacijo in knjigovodstvom, ki je steber smotrnega in uspešnega gospodarstva. Za prvovrstne predavatelje je preskrbljeno in smo prepričani, da bodo naši obrtniki znali ceniti to priliko in se bodo tečaja polnoštevilno udeležili. Nepošteni viničarji Maribor, 23. decembra. Pred okrožnim sodiščem sedi danes na zatožni klopi petčlanska družba iz St. lija v Slov. gor. So to sami sorodniki ln družinski člani, viničarji pri posestniku Francu Jurgecu. Na zatožno klop so prišli zaradi številnih tatvin, s katerimi eo oškodovali svojega gospodarja. Zagovarjajo »e: 26-letni Ivan Žunkovič, 30-letni Franc Pavalec, 31-letni Ludvik Žunkovič, 40-lelni Anton Rumpf in 27-letna Marija Pavalec. Glavni krivec je Ivan Žunkovič. vsi ostali pa so prišli pred sodišče, ker so mu pri njegovih podvigih pomagali. Tatvino so se pričele pri Jurgecu lansko leto, ko je prišel Ivan Žunkovič od vojakov. Znal 6i je preskrbeti ponarejen ključ do gosjx>darjeve kleti, v kateri je postal stalen goet. Večkrat na teden je' zahajal v klet ter odnašal vsakokrat po 20 litrov vina, sadjevec, žganje, jabolka. Hodil pa je krast tudi k drugim posestnikom v Št. liju. Pozneje je dobil tudi ključ do Jurgečeve žitne shrambo ter mu je odnesel 500 kg koruze. Z vitribi pa je odprl tudi Jurgečevo pekarno ter je odnašal iz prodajalnice gotovino iz predala. Jurgec računa, da mu jo odnesel Žunkovič iz prodajalne do 17.000 din denarja. Ivan Žunkovič priznava samo tatvine vina, pa ne več kot 300 litrov, vse ostalo pa zanika. V skladu z njegovimi izjavami zanikajo krivdo tudi ostali obtoženci. Ob času poročila sodba še ni bila izrečena. Eden se fe obesil, drugi pa je prišel pred sodnike Maribor, 23. decembra. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča se zagovarja danes 51-letni Jožef Vrabl, bivši knjigovodja, ki 6tanuje sedaj v Gruševi. Vrabl je star kriminalni tip, ki je bil že 38 krat predkaznovan. Njegova zgodba je prav zanimiva: Letošnjo pomlad je sedel Vrabl v zaporih mariborskega okrožnega sodišča, kjer so je seznanil z mariborskim starinarjem Francem Samuliom, ki je bil tudi zaprt. Razmišljala sta, kako bi prišla do denarja. Samuh je omenil, da ima zavarovano svojo mater pri dveh zavarovalnicah, Vrabl pa je predlagal, naj proglasi mater enostavno za mrtvo ter zahteva od zavarovalnic denar Samuh si jo ree potem dal napraviti štampiljko župnijskega urada v Rušah. Vrabl je kupil potem v papirnici dva obrazca mrtvaških listov ter jih na podlagi Samuhovih izpovedb izpolnil. Samuh je pritisnil na oba mrtvaška lista, s katerima se objavlja, da je njegova mati v Rušah umrla, župnijski pečat., ju predpisano kolkoval, nato pa odposlal obema zavarovalnicama ter zahteval posmrtnino. Ena zavarovalnica mu je šla re9 na led, druga pa je bila previdnejša ter se je informirala pri župnem uradu v Rušah o celi zadevi. Na ta način je prišla sleparija na dan, in oba. Samuh in Vrabl, eta so znašla zopet v kriminalu. Samuh ee je izognil sodbi s samomorom tor se jo obestil,' Vrabl pa jo prišel danes pred sodišče. Skuša seveda zvaliti vso krivdo na svojega pokojnega koinpauiona. Razprava ob času poročila še traja. Umor v Tržiču pojasnjen Morilec Mirnik Franc prijet v Celju Celje, 22. decembra. Zadnjega novembra se je dogodil v Dobrinovi hiši za Virjem v Tržiču strašen roparski umor, ki je razburil mesto in okolico. Tod ne pomnijo tako groznega dogodka. Žrtev neznanega morilca je postal 52 letni delavec pri »Peko« Ribič Sikst, doma iz Kokrice pri Kranju. K njemu je zahajalo mnogo fantov, ki so tudi pri njemu prenočevali. Tako je prišel usodnega večera k njemu neznan moški. Kako Je prišlo do zločina, še sedaj, ko je morilec že aretiran, ni pojasnjeno. Siksta so našli mrtvega sredi sobe s prebito lobanjo. Smrtonosni udarec je dobil z lesenim drogom. Orožništvo je takoj pričelo z najobširnejšimi preiskavami, vendar ni moglo izslediti morilca. Lažni inkasant po naših mestih Novembra se je priklatil v Celj'e 24 letni Mirnik Franc iz Liboj pil Celju. Da bi prišel do denarja, je kupil bloke in si napravil štampiljko, ki je označevala društvo, ki prireja kuharske tečaje. S temi bloki je zbiral v Celju interesentinje z namenom, da izvabi iz njih denar. Za vpisnino tega tečaja, predvidenega za 20. december v Celju, je zahteval od vsake po 30 din. Tako 6e mu je posrečilo, da mu je nasedlo 30 kuharic in gospodinj, ki so želele, da bi se izučile izvrstnega kuhanja v tečaju v Celju Minul je 20. december, a tečaja ni bilo. Vso zadevo je prevzela policija in se začela z največjo energijo zanimati za vestnega in velikega propagatorja kuharske umetnosti po Slo- *■ veniji. Mirnik Franc Je z vso spretnostjo izvabil od mehanika Henrika Oblaka v Celju kolo in se s kolesom odpeljal po Sloveniji. Oglasil se je v Mariboru, Ptuju, Ormožu, Slatini, Brežicah, Loki, Kočevju, Novem mestu, Ljubljani, Kamniku in Kranju, kjer je mnogokje uspel pri kuharicah, ki so bile za kuharsko umetnost navdušene. Seveda je Franček pri tem prav dobro živel, saj mu je ta obrt kar dobro nesla. 'Nesrečen dan v CelFu pa je bil včeraj za prebrisanega Franca. Celjski policiji se je posrečilo, da mu je prišla na sled, ga aretirala in mu natančneje izprašala vest. Zasliševanje je bilo prav interesantno. France je’ pod težo dokazov in številnih okolnoeti, ki so ga obremenjevale, moral priznati in je tudi priznal da je goljufal po slovenskih mestih. Pa je bil pre-gostobeseden. Zaletelo se mu je in ujel se je. Morilec v Tržiču — Franc Mirnik Pri zasliševanju je France priznal, da je ubil Ota letnega Ribiča Siksta v Tržiču. V svoj zagovor pa je takoj navedel, da je izvršil to grozno de-janje v silobranu, ker je bil Ribič znan kot nasilen. Ubil ga je z lesenim drogom, nato pa mu vzel 1500 din gotovine, zlato žepno uro, zlato zapestnico, dvoje oblek in črn suknjič. Po tem umoru se jo izdajal okoli kot Pungertnik Pot ga je dovedla tudi v Celje, kjer pa ga je celjska policija aretirala. Izročili so ga ljubljanski policiji. Hcrwey Allcn: 156 Antonio Adverso, cesarjev pustolovec Naslonil je glavo naprej na lakti na sredino grmade papirjev na mizi kapitana Bitterna. Porinil je vstran »Božansko zrcalo«, ki ga je kapitan zaradi včerajšnje naglice pozabil shraniti. Platneni trak z dolgimi črno uvezenimi črkami je zbudil njegovo pozornost. Z globokim začudenjem in neke vrste spoštljivostjo je prebral besede, ki so bile na njem. Slučaj? — Kaj je sploh slučaj? Na vsak način je sklenil — da tudi tega ne bo pozabil. Čutil je, kako je ladja mirno drsela naprej. V novi sveti Zvonec na krovu je začel zvenčeče udar jati... Kolebanja. Don Luis se je udobno naslonil v svoji kočij:, ki so jo pred kakim mesecem v Dijonu prenovili in olepšali. Njegova pljuča 60 globoko zajemala svež, opojen zrak, ki je prihajal iz vinogradov. Bližal se je Livornu, kamor je bil namenjen na svoji dolgi poti iz Madrida v Pariz, poti, za katero je potreboval vse leto. Že ob sami misli, da bo nocoj lahko brezskrbno počival v mehki postelji, se mu je zazdelo, da ima krasna starodavna cesta med Piso in Livornom zdaj še prav poseben čar. Pet in dvajset let je jjreživel markiz od Vincitata na svojih posestvih v Španiji. In zdaj, po pet in dvajsetih letih, je spet na obisku v Toskani, ki jo je bil že od nekdaj občudoval zaradi njenih znamenitosti in lepot. Ko se je spet naslonil na že nekoliko oguliene blazine svoje kočije, se je domislil, da je vrnitev v Italijo prav za prav za vsakega kulturnega Evropca kakor pot domov. Začel je sestavljati epigram. Vprav ko je ob klopotanju šestnajstih podkev drvel skozi malo vasico San Marko, je skušal napisati na škrilasto tablico, ki jo je vedno nosil s seboj. Bolj težko je pisal kar takole med potjo, čeprav je bila njegova kočija na najboljših jeklenih vzmeteh. Velika Rimska cesta, ki jo je dal Bonaparte pred kratkim popraviti, je bila ravna, kot bela nit, napeta čez polja. . Kočija je s takšno lahkoto drsela po širokem kamenitem tlaku, da je don Luis lahko pisal na tablico, ne da bi odkrhnil kamnito pisalo. Ob tej zmagi moderne tehnike mu je zadovoljno poigralo okoli oči. Pod debelimi vekami so se mu gubice nabrale v ironične poteze, debeli prsti pa so nestrpno potrkavali po škrilasti tablici, ki jo je držal na kolenih. Opojen vonj z vinogradov mu je privabil bežen spomin, ki se nikakor ni hotel ujemati z njegovo pesnitvijo. Jezna kretnja, in že je njegova debela pest zbrisala, kar je pravkar napisal. Z nasmehom je ogledoval zmazek na tablici, saj vendar ni hotel zbrisati epigrama, pač pa le vsiljivi, nezaželjeni spomin... Na vsakodnevnih potovanjih — markiz je namreč dosti potoval po diplomatskih opravkih — je skoval na tisoče epigramov. Navadno jih je najprej napisal na tablico, nato jih je pa prepisal v krasno beležnico iz saijanovega usnja. Vse skupaj, obenem s steklenico vina, igralnimi kartami in nekaj kozjega sira je hranil v stranski vdolbini svoje kočije. Nekoč pred davnim ča6om je ta vdolbinica služila v ta namen, da je v njej imel shranjen Marijin kip, last njegove mlade žene... Živ spomin na ženo, ki mu je njeno nežno sliko privabil duh cvetočih trt, ga je zmotil pri pisanju. Čemerno je gledal na vse to.., Za hip je zaprl oči, zagrebel prste vase, nato pa spet pisal dalje. Skrivnostno zbadljiva oblika njegovih epigramov ie bila balzam za užaljeni »jaz« dona Luisa. Še vedno ga je skelela rana, ki mu jo je prizadejalo obnašanje njegove nezveste žene. To je bilo tudi povod, da je na tisoče epigramov našlo prostora v safijanovi beležnici. Don Luis se ie hotel maščevati nad usodo, na vsakogar in na vse pod soncem pa je nepre-stano po kapljicah zlival vitrijol. Njegov sarkazem je bil kakor gnojen izcedek njegovega duha, ki ga je izločil vsaj nekaj na vsaki strani beležnice. Na zunaj pa se je don Luis bore malo spremenil. Celo zelo svež je se bil. Nekaj je bilo na markizu, kar bi ostrega opazovalca nehote spominjalo namumijo. Protin, ki ga je malone pohabil, ga je silil k špartansko strogi dieti. Živel je tako rekoč od vina, sira in kozjega mleka. Če je moral kot španski grand biti na raznih svečanih pojedinah, je tudi predobro vedel, s čim se bo najbolje pozdravil. Mož, visoko v šestdesetih, ki so ga v Španiji nazivali Conde de Azuaga, je bil neverjetno čvrst. Nenavadno pri V6em tem pa je bilo mnenje drugih, da je ta njegova mladostno prožna pojava in nezlomljiva volja nekaj povsem razumljivega. Zdelo se je, kakor da vsi, razen nekaj nevoščljivih starcev, niti opazili niso, da je star... Po petdesetletnem življenju v Estremaduri je markiz sklenil, da se bo spet poslužil svojega naravnega vpliva in pravice na toliko opevanem španskemu dvoru. Na uslužnem dvoru Karla IV. je imel neverjetno prednost pred vsemi samogoltnimi priliznjenci. Daljnovidna in nepopustljiva je bila njegova sebičnost. Čisto drugdčna, kakor drugih, ki so nestrpno hlepeli po vsem, kar koli jim je prišlo pred poželjive oči. Še tiste kreposti, po kateri zahrepene od ^ časa do časa tudi najbolj koristolovski politiki, je v njegovi temni notranjosti bilo bore malo. Krmaril pa je naravnost umetniško previdno, kot Macchiavelli, toda samo proti ozvezdju, za katerim se je skrivala njegova korist. V tem oziru je bil Conde de Azuaga resda pravi mojster. Markiz od Vincitata ali Conde de Azuaga je bil čudovito previden, la njegova tajmstvena previdnost pa ni bila nič manj zlobna kot pravična. Njegov egoizem se je tako rekoč zbiral v strastno željo, da bi z lastnimi rokami ustavil kolo časa, ki je zanj tcldo vedno prehitro. Neverjetno je znal slediti nameram stoletij in Izprcmembam ljudi in narodov. Hodil je s časom naprej. In ker je ta nadarjenost, združena s praktično zmožnostjo poseči v dogodke, brez dvoma poteza veleuma, je trenutek, ko se je vozil Conde de Azuaga neposredno pred izbruhom francoske revolucije ob Lstorialu, pomenil nekak začetek premirja v španski zgodovini. Zamislil si jc nekak krščanski Tibet v kraljestvu Pirenejev, in vsaj deloma se mu Je to tudi posrečilo. Nf zapustil nikakih listin, iz katerih bi bila razvidna njegova izredna m vztrajna delavnost Razen epigramov v svojo beležnico ni nikdar ničesar napisal. Posluževal se je stare in v človeškem poslovanju toliko uspešne metode neprestanega osebnega vplivanja. Družil se je s pravimi možmi in jih je v pravem trenutku tudi znal pustiti na cedilu. Prevažal se je sem m tja s svojo temačno kočijo, ki je prej leta in leta visela pripeta na vengah, na katere jo je obešal kakor nalašč, da bi jezil svojo ženo. Uoisk priliudnega, često nedosegljivo pravičnega condea s tem vozilom z »mačkom« na kozlu, je bil kakor obisk iz podzemlja, katerega moč jc bila znana, njegovo globine pa še ni bil nihče izmeril. Krepost in svetost 6ta s spoštovanjem prisluškovali njegovi modrosti, razkrinkane grešnike pa je popadala zavist in strah. .... ,Don Luis prav gotovo ni bil med ljudstvom preveč upoštevan človek. Nikdar ni nikomur .padlo v glavo, da bi vzklikal »Živel don Luis!« nihče tudi m nikdar spil čaše na njegovo zdravje. Včasih se je celo zazdelo da je nezaželjen, kajti kamor koli je prišel, povsod je imel človek vtis^ • V s katerim ie kdaj imel opravka, preživel in izpodrinil. Videti je bilo, kakor da z nekakšnim dopadenjem skuša skopati grob vsakomur, le sebi ne. Vrednost svojega življenja je videl v tem, da se ves svet le njemu čudi. Le ena sama pozitivna stran je bila v riegovi, sicer neprestano delavni, toda negativni naravi. To je bila njegova nenasitna telesnost, ki je vedno znova skušala dobiti svoje utehe, čeprav bi se to moralo zgoditi na način, kakor pri primitivnih ljudeh. Bila je prav za prav to skrivnost mladeniške moči tega starca, zaradi katere se je zdel zrelejšim ženskam, če so imele priliko, da so je bile deležne, nenavadno in nepričakovano mičen. Njegov uporniški duh ga ni oviral, da se ne bi prilagodil toku časa vsaj v oni meri, ki je dostojna tudi še za naihujšega starokopitneža. O tem je pričala v prvi vrsti njegova zvita politika, njegovo mučno elegantno oblačenje in neizmerna zaljubljenost v svojo kočijo. Od tu in tam Vrhovni svet muslimanske verske zajedniee je sklenil, da muslimani ne bodo smeli vet sklepati mešanih zakonov. Ta sklep so narekovali svojevrstni dogodki, o katerih smo tudi v našem listu pisali Zlasti so bili agilni v tem pogledu Judje odnosno Judinje iz Avstrije in Nemčije, ki so si hotele z zakonom »na hitro roko« pridobiti jugoslovansko državljanstvo. Muslimanska cerkvena sodišča, tako imenovana šerijatska sodišča, so se sklepanju mešanih zakonov začela upirati, dokler ni nazadnje vrhovni verski svert s pritrdilom poglavarja reia-ul-uleme objavil sklep, da mešanih zakonov ne bo več priznal. Izjemo bodo dovolili le tistim muslimanom, ki žive v krajih, kjer so drugoverci v večini, vendar pa mora za sklenitev takega zakona izdati posebno dovoljenje verski poglavar Le tistim, ki so do sedaj sklenili mešane zakone, bodo zakoni priznani Delavski dom grade v Splitu. Dograjen bo bržkone žena spomlad. V njem bodo delavska stanovanja in kuhinja po zgledu ostalih delavskih domov v naši državi. Večji del stroškov bo krila Delavska zbornica. Zanimiv je tudi pregled gibanj v Dalmaciji v letošnjem letu. Delavci eo 55 krat stopili v stavko. Vsega skupaj je stavkalo 14.700 delavcev v 307 podjetjih. Povprečno so delavci dosegli, da so se jim povišale mezde za 30%, a delovni čas se je skoraj povsod omejil na osem ur dnevnega dela Te številke so več kot zgovoren dokaz za to, da je bi la socialna zakonodaja Sto-jadinovičeve vlade koristna in pravična, ker se je delavcem omogočil zakoniti boj za svoje pravice. Veliko novo cerkev grade kmetje v Budrovcu pri Gjurgjevcu na Hrvaškem. Vas ima 250 hišnih številk ter je oddaljena od svoje dosedanje fare 8 km. Da bi jim bila cerkev bližje, so se kmetje domenili, da bodo med seboj nabrali potreben gradbeni material ter denar, povrh pa bodo še s kulukom opravili večino del. Cerkev ho veljala okrog 700000 din. Posvečena pa bo sredi oktobra prihodnjega leta. Elektrifikacija podeželja napreduje tudi na Hrvaškem. Glavna električna centrala, ki razširja svojo mrežo, je zvezna centrala Zagreb—Karlovac. Pred dvema dnevoma eo spustili prvikrat električni tok po novih vodih do Bjelovarja ln Križevcev. Uprava električne centrale je ponudila novim naročnikom električnega toka posebne ugodnosti. Stari naročniki imajo za napeljavo 50% popusta pri novih pa bodo cenejše napeljave za 15%. Ce se bo pa javilo 500 novih naročnikov, bo centrala sama plačala vse stroške za napeljavo. K slovesnosti, ko je zasvetila nova elektrika v Bjelovarju, so se zbrali zagrebški župan dr. Peišič, bjelovarski in križevački župan ter tehnični vodje električne centrale. Svojega očeta je ubil v Donjem Miholjen pri Osjeku Stjepan Oršikič. S 50 let starim očrtom se je sin prepiral zaradi tega, ker mu oče ni hotel prepisati vsega imetja. Pijan je sin vrgel očeta iz hiše, a oče mu je iz maščevanja pobil okna. Ves razjarjen je sin pograbil kol in pobil očeta do smrti. Po storjenem zločinu se je šel sam prijavit orožnikom. Novega posredovalca na »najvišjih mestih« je prijela belgrajska policija. Elegantni in zlikani Murat Arslanovič si je sestavil seznam takih, za katere je vedel, da rabijo pomoč z intervencijami da bi jim bile prošnje ugodno rešene. Obiskal je več takih in 6e izdajal za dobrega znanca vseh ministrov in drugih visokih osebnosti. S .pomočjo takih poznanstev mu je bilo seveda otročje lahko dobiti za tega ali onega lepo 6lužbo, podporo in kaj podobnega I Svoje kaline je oskubil za čedne vsotice. Ujel se je pa pri nekem bivšem poetaje-načelniku, ki je moral zaradi raznih grehov iz službo. Odpuščeni železničar mu je dal tri tisoč dinarjev, toda o službi ni bilo ne duha ne sluha Ker se mu je zazdela stvar sumljiva, je vse skupaj prijavil policiji. Tako je prišel elegantni »narodni poslanec« Arslanovič v zapor. Nenavaden prizor so doživeli te dni sodniki belgrajskega okrožnega sodišča. Pred njimi je stal neki Bo risa v Mišič, ki je bil ubil svojo ženo Sodišče je izreklo hudo kazen, namreč 18 let težke joče. Takrat pa se je med poslušalci dvignil neki val mrmranja, ki se je prelevil v protestiranje. Sodniki in odvetniki so se začudeni začeli spogledovati. Ljudje so protestirali, češ da je Mišič izvršil umor v silobranu, da ga je žena s svojo materjo vred stalno pretepala in ga zapostavljala, da ga je nekajkrat česnila celo z motiko in tako dalje. Obsojenčev branilec si je začel te stvari brž zapisovati, saj so se ljudje zaceli kar siliti, da bodo šli vsi pričat v korist obsojenca. Takega ljudskega čustvenega izliva na belgrajskem sodišču še niso doživeli. Lesni premog so odkrili v Borovu kmetje, ki so kopali na dvorišču neke hiše nov vodnjak. Dolgo so kopali, pa se voda le ni hotela pokazati. Pri dvanajstem metru so naleteli na tršo plast. Kopali so naprej in našli rjavi premog. Kmetje eo bili silno veseli. Vsa vas je pomagala pri delu, da so nakopali vsega eno tono. Cim globlje pa so kopali, toliko slabši je bil premog, in tem manj ga je bilo. Dežnik ie izdal tri tatice v Novem Sadu. Po zadnjem sejmu so začeli prihajati na policijo ljudje, ki so javljali, da eo bili okradeni. Policija ni vedela, kam bi se obrnila. Sejem je bil dobro obiskan, ljudi premnogo. K sreči se je javil tudi neki uradnik, kateremu je bil ukraden dežnik. Po točnem popisu je začela policija takoj s preiskavo. Posebno na postaji so pazili na dežnike. Prav- tam so v čakalnici dobili tri dobro oblečene ženske, ki so imele pri sebi ukradeni dežnik. Nič ni pomagal jok in izgovarjanje, da je dežnik podtaknjen. Vse tri gospe 60 morale v zapor, ker so v njihovih denarnicah našli tudi večje vsote denarja, katerih izvor niso mogle pojasniti. Buhač in eterična olja sta začeli v Dalmaciji kupovati Amerika in Anglija. Dalmacija je znana ko pokrajina, kjer se pridela mnogo rastline bu-hača, vendar pa je proizvodnja v zadnjih letih zaradi hude konkurence s strani Japonske, padala. Ker se je pa na Daljnjem vzhodu položaj tako razvil, da so 6i zaradi trgovine skočili v lase Angleži, Amerikanci in Japonci, so prvi in drugi začeli kupovati v znak protesta razne predmete v naši državi. Letošnji pridelek buhača in rožmarinovega olja v Dalmaciji je že ves razprodan. Dvignila se je tudi cena, s čemer so dobili poljedelci spet veselje in voljo, da bi zasadili s tema dvema rastlinama večje površine zemlje. 104 letna starka jo umrla v va6i Dedine pri Križevcih Mara Blagaj je bila do zadnjih dni čila in krepka ter je opravljala vsa lažja dela pri hiši. Nikdar v življenju ni legla v posteljo zaradi bolezni. Pač pa je imela temno slutnjo, da jo bo Prva bolezen, ki se je bo lotila, potegnila v grob. Tako se je tudi zgodilo. Prehladila se je, dobila Pljučnico in po kratki bolezni umrla. Sredi zime - pritiska suša Mariborski vodovod icdva zmaguje oskrbo mesta t vodo Maribor, 23. decembra. Nenavadno lepa in suha jesen, ki smo jo imeli letos, ima tudi svoje neprijetne posledice To se sedaj kaže v velikem pomanjkanju vode, ki je zavladalo v nekaterih krajih Slovenskih goric in mariborski okolici. Studenci usihajo eden za drugim Jesen je prešla letos v zimo brez običajnega deževja, poleg tega pa je izsušil zemljo še nenavaden mraz v zadnjih dneh in tako postaja pomanjkanje vode vse občutneje. Že od leta 1921 ni bilo v zimskem času takšne suše v vodnjakih, kakor vlada sedaj. Čutijo jo tudi pri mariborskem vodovodu. Vodnjaki vodovodne poslaje na Teznem že zdavnaj ne dajejo dovolj vode, pa so morali pred nekaj tedni staviti v obrat še rezervni vodnjak na Betnavi. Ker pa je pomanjkanje vode postalo še večje, so sedaj vključili v omrežje še vodnjak v mestnem kopališču v Kojiališki ulirri. Vsi ti vodnjaki pa sedaj jedva zmagujejo veliko obtežbo mariborskega vodovoda. Poraba vode se je namreč sedaj nenavadno dvignila ter je že skoraj večja, kakor v poletnih mesecih, ko gre veliko vode za zalivanje vrtov ter polivanje cest. Vzrok je pri mariborski industriji. Le nekaj večjih mariborskih tekstilnih tovarn in drugih industrijskih podjetij črpa vodo iz Drave za svoj obrat. Vsa druga pa imajo lastne velike vodnjake, manjkajoči del vode pa dobivajo od mestnega vodovoda. Ker pa so vodnjaki v industrijskih podjetjih presahnili, so navezane tovarne samo na vodovod ter rabi sedaj mariborska industrija dnevno poldrugi milijon litrov vode iz vodovoda. Poleg tega pa je narasla potreba vode zaradi tega, ker morajo biti vodni odtoki zaradi hudega mraza nekoliko odprti, ker bi sicer voda v ceveh zmrznila. Če bo pomanjkanjo vode še naprej naraščalo, bo moral mestni vodovod omejiti dobavo vodo industrijskim podjetjem. To in ono iz fustične palače Ljubljana, 23. dec. Vsi sodniki hite proti koncu leta pometati s svojih miznic in čistiti ter zadnje dneve decembra rešujejo razne zaostale zadeve in afere. Po volitvah clo danes so se v sodni dvorani št. 79, kamor je zaradi mraza in snega znatei dotok občinstva, razvijali že mnogi kazenski procesi pred senatom in sodnikom-poedlnncem. Včeraj pa so se vneti »zboraši« skoraj korporativno, kolikor jih šteje stolno mesto Ljubljana, zbrali v omenjeni dvorani. Ze zgodaj, kajti pred sodnikont-poedin-cem se je začel zanimiv kazenski proces. 8 zborasev na zatožni klopi Že od lanskega leta julija meseca teče pred okrožnim sodiščem politično zanimiv proces, ki ima za podlago kazniva dejanja po členu 2 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Ljotičevi pristaši v Ljubljani so dobro organizirani in disciplinirani, toda tuintam vrše nedovoljeno podtalno propagando z letaki. Državno tožilstvo je obtožilo osem zborašev, da so prvič julija lani sestavili, tiskali in razširjali nekak letal »Državljani!«, v katerem so ostro napadali sedanji vladni režim, ministre in druga oblastva, ki so jim prepovedala zborovanja. Širili so še drug letak s prav ostro in tendenčno vsebino. Sodnik-poedinec g. Jože Kokalj je na prvi razpravi 10. septembra letos zavrnil obtožbo po §-u 178 k. p. Na priziv državnega tožilca je ape-lacijsko sodišče zavrnitev obtožbe razveljavilo, ugodilo prizivu državnega tožilca in napotilo prvega sodnika, da ponovno razpravlja o tej kazenski zadevi. Včeraj je bila druga razprava. Glavni obtoženec je bil Artur alias Ture Šturm, rojen 1894. v Splitu, pristojen v Metliko, vpokojeni kapetan. Z njim je bilo obtoženih po gori omenjenem Členu še 7 pristašev »Zbora«. Vsi obtoženci so k prvi točki o letaku »Državljani« zanikali vsako krivdo in sodelovanje na kakršenkoli način pri sestavi in razširjanju tega letaka. Izrazili so domnevo, da jim je bil letak najbrž od kake sovražne strani podtaknjen. Glede drugega letaka pa so priznali, da so ga širili. Smatrali so ga kot okrožnico stranke, s katero je svoje somišljenike obveščala o trenotnem politič- nem položaju. V tem letakb pa je bila vlada tudi ostro kritizirana. Sodnik-poedinec g. Joža Kokalj je na včerajšnji razpravi zaslišal dve glavni obremenilni priči, na izpovedbah katerih v preiskavi je slonela celotno obtožnica. Obe priči nista mogli pred sodnikom resno in po svoji vesti vzdržati vseh poprej podanih obremenilnih izjav. Obe priči sta napravili prav klavern vtis. Na podlagi rezultatov včerajšnje razprave je sodnik razglasil sodbo: Obtoženci Rudolf Šimnovec, zasebni uradnik v Ljubljani, Julij Hmelak, lesni trgovec v Oplotnici pri Kočevju in kolar Fran Petelinšek od tam so obsojeni zaradi prestopka po čl. 2 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, ker so širili drugi letak z namenom povzročiti s celotno vsebino ne-razpoloženje zoper državne naprave, zakone, uredbe in naredbe oblastev ter zoper politični in socialni red v državi, vsak na 600 din denarne kazni odnosno 10 dni zapora, to pogojno za 2 leti. V ostalem so vsi obtoženci glede točke I. obtožnice oproščeni v smislu § 280 k. p. Sodba smatra vsebino okrožnice za tako, ki je bistveno kazniva po omenjenem členu. Zboraši so nato mirno zapustili dvorano v spremstvu dveh branilcev. Ogromni posli zemljiike knjige Zemljiškoknjižni urad okrajnega sodišča bo letos izkazal v svojem statističnem pregledu prav rekordno poslovno številko, kajti presegala bo številko 9000, ko je bilo lani celoletno doseženih nekaj nad 7200 številk. Za mesec januar je že razpisanih prav mnogo sodnih dražb raznih hiš in posetev v mestu in okolici. Prihodnji teden bo druga večja dražba v sobi št. 16. Glede dražbe graščine Fužine naj Še pripomnimo, da je državni zaklad po ljubljanskem pravobranilstvu zdražil ogromne zemlijške komplekse in posestvo v Razorih za umobolnico na Studencu. Zdražena zemljišča se nahajajo v neposredni bližini zavoda, ki mu bo tako omogočena še obsežnejša ekonomija. V Razorih, ki se nahajajo pri Sv. Lenartu, kat. obč. Sostro, bo umobolnica preuredila moiderno kmetijstvo. Uazori imajo nad 180 ha gozdov. Kako dolgo še, Zagreb? Ljubljana, 23. decembra. Včeraj je dobil tehnični‘odbor dralne zveze telegram zvezne uprave, ki je v Zagrebu. V telegramu je stalo tole: »Nastup zagrebačkih mora-čadi radi božiča isključen. Pismo elijedi.« Tehnični odbor je odgovoril tole: »Ineietiramo na aerminu, klubovi dužni nastupiti, protestiramo ometanja rada, piemo elijedi.« Tehnični odbor je postavil ultimat: odgovor do včeraj ob štirih popoldne. Da ali ne! Ob štirih popoldne odgovor še ni prišel. Dejetvo je jasno: tekmovanja za naelov državnega prvaka Jugoslavije v lednem hockeyju ne bo! Že tretjič ista pesem Po zaslugi nekih naših zimskošportnih delavcev, ki so v svojem klultaštvu pomagali Hrvatom, da se je drsalna zveza odcepila od Jugoslovanske zimskošportne, se je res »lepo« obneslo! Zveza v Zagrebu, kjer sta drsanje in hookejr še v paleolitiku — je neodpustljiva nesmotrnost! Strokovnjaki eo od dela izključeni! Destvo, da Ilirija kot edini klub v državi dostojno goji hockey, je sončno čisto in jasno! Ne more pa zdaj — prav ko se pripravljamo na olimpijado — delati s svobodnimi rokami, ker jo zavira zveza, ki je v Zagrebu, kjer ni ne umetnih drsalcev, ni hookejistov, ki bi kaj pomenili, ni drsališč, ki bi odgovarjala zahtevam! Zveza pa mora biti tam! In ta papirnata zveza ustanavlja papirnate klube, ki na skupščini lahko seveda preglasujejo Ilirijo, ki je sama samcata. Tehnični odbor v Ljubljani se trudi, dela, pripravlja, zveza pa mu ruši. 2e dvakrat je preprečila tekmovanje za državno prvenstvo v bo-ckeyju in zdaj ga je tretjič! In to tedaj, ko bi moTali — kakor to delajo povsod po svetu — še v starem Itu odigrati prvenstvo, da je potem že v itak pičli sezoni še vsaj nekaj časa za prijateljske tekme z močnimi mednarodnimi klubi. Prvič naj bi letos naša reprezentanca nastopila na evropskem prvenstvu v Švio-. Treba se je pripraviti za olimpijado. To zaviranje, to neprestano metanje polen, to zavlačevanje in odlaganje je prozorno: da bi se onemogočil razvoj tega lepega športa pri nas. Samo za ceno, da hrvaški klubi (kar jih je) ne bi izgubili tekem z Ilirijo z velikimi rezultati ter se tako blamirali — samo za to ceno zveza razdira smotrno delo, ki naj bi po-malem dvignilo gladino lednega hockeyja po vsej državi! Neprestano zavlačevanje leto za letom pomaga zvezi, da ee izmaže do toplejših časov, ko se lahko izgovarja, češ ledu ni več, pa hookeyja ne bomo mogli igrati! Te taktike se oorijemljejo — direktiva zveze v Zagrebu je kaj jasno razvidna — tudi vsi hrvaški klubi, ki imajo svoje hockeyjske sekcije. Značilen je dopis zagrebškega ZKDa, ki je prišel včeraj istočasno s telegramom zvezne uprave. V tem pismu klub javlja, da se ne bo mogel udeležiti tekmovanja v Ljubljani, ker bodo morali dijaki-drsalci v klubskih vrstah ostati na božič in na Štefanovo doma pri starših. In vendar je božični termin v vseh pogledih najprimernejši! Taki izgovori so smešni in neutemeljeni! Pozneje, ko bo spet šola (6.. 7. in 8. januarja) pa bodo prav gotovo imeli ti »dijaki« čas za pot v Ljubljano? ZKD se je izdal: pravi, da je Marathon istega mnenja, Hašk, ki se je združil s hockey.jsko sekcijo Slavije iz Siska, pa da si še ni nabavil igralnih rekorzitov, ker se je bil preveč zadolžil (siic!). Ostali bi torej še (KSU se ni prijavil, zdaj pa je brž postavil dve drsališči! Marathon, ZKD in Ilirija. ZKD in Marathon pa bi odigrala v nedeljo evojo tekmo v Zagrebu (sicer dopis previdno dostavlja, da v Zagrebu »pada topla kiiša« in da bo po vsem videzu do nedelje tudi ostalo tako!;. Na to tekmo naj bi aprišel g. Vodišek, ki naj bi videl »pri delu« zagrebške hockeyjiste ter se odločil, koga od njih bo potem vzel v državno reprezentanco! Tako pravi dopis. Tam bo pa res lahko videl, kdo kaj zna, — to pa pristavljamo mi in z nami vsi Slovenci, ki se za ledni hockey količkaj zanimajo! Hrvatom ne diše »komadi«, pa bi se radi spet »preturnali« do »hišnih dana« — samo v tem grmu tiči zajec! Odklanjamo tako poslovanje »klizačkog saveza« v Zagrebu in zahtevamo, da merodajni končno vpeljejo v naš drsalni in hockeyjski šport pravi, plodni red in omogočijo delo strokovnjaka! Edino primerni sedež: Ljubljana Popolnoma jasno je, da je Ilirija edini klub v državi, ki 6motmo in načrtno goji oba ta dva športa. Predlagamo: 1. naj se sedež drsalne zveze prenese v Ljubljano ali pa 2. da se drsalna zveza spet vključi v Jugoslovansko zimskošportno zvezo, ki zdaj že brez potrebe nosi atribut »zimskošportna«, saj je dejansko le smnška zveza! Le na ta način bo omogočeno, da bo delo na drsalnem in hockeyjskein športnem področju teklo redno in rodilo napredek. Dokler bodo naš drsalni in ho-ckeyjski »port vodili ljudje in meto, ki ga upravlja zdaj, se ne bosta ne hockey ne umetno drsanje v Jugoslaviji premaknila z mesta, temveč bosta le še vztrajno nazadovala. Želeti je, da merodajni činitelji v Belgradu to stvar vzamejo v roke in jo dokončno urede tako kakor mora biti, Če hočemo, da bo Jugoslavija v teh dveh disciplinah doma in zunaj kaj pomenila! Konci Ahačič: „Trife tički" Jugoslovanska bukvama je pred kratkim iz' dala v svoji zbirki mladinskih spisov mladinsko delce Ahačičeve Konči, »Trijqe tički«. Naročniki in čitatelji »Slovenca« so postali pozorna na te »Tičke« že takrat, ko so še izhajali v »Slovencu«. Mlada nadarjena mladinska pisateljica se je e tem svojim prijetnim delom prav ugodno vpeljala slovensko tovrstno slovstvo.. Lično izvedena fabula, dobra proza, ki je sem pa tja tudi spretno rimana ter risbe, ki razodevajo nedvomen talent in izražajo dobro opazovalko otroških emocij in značaja so velike odlike te njene knjižice. Zgodba o »Treh tičkih« obravnava deklico, muco in psička, ki so bili doma poredni, pa jih je mamica spodila ven. V gozdu so zaspali, v sanjah pa so niorali prehoditi trnjevo pot, doživeli so hudo usodo, da so ee morali pokoriti za svoje grehe, dokler niso s svojim življenjem plačali dolga, ki so ga bili napravili pri ljubem Bogu. Ob koncu se spet vrnejo poboljšani in izmodreni na zemljo ter vidijo, da so k sreči le sanjali. Prijelo se jih je — odslej bodo pridnejši in boljši. V tej po-vestici je skrit prav lep moralni nauk, ki bo brez zabičavanja in zmerjanja dosegel pri mladini svoj polni uspeh. »Trije tički« eo prav primerno otroško darilo za božič, in marsikdo ga bo kupil, da bo doma razveselil otroke. Vremonsko poročilo »Slovenskega doma< Kra' Barometer-sko stanje Tempe- ratura v C se* a t- sl £» i s ©= Veter (smer, jakost) Pada- vine , J-'c? 1-0 sneg Zagreb 756*3 3-u -2-0 90 10 S, 4-0 sneg Belgrad 754-3 4-0 -1-0 90 10 ESE} — — Sarajevo 754 4 12-0 3-. 90 7 0 2-0 dež Vis 753 9 8-0 50 70 6 NWe 4-0 dež Split 7546 13-0 8-0 70 6 NW, 19 0 dež Kumbor — _ — 90 — _ _ Rab 754 9 9-0 4-0 70 8 ESE, 11-0 dež UuUPOunu 750-5 4-0 8-0 90 3 N\V, 3‘0 dež Vremenska napoved: Oblačno, zmerno mrzlo vreme, ponekod bo snežilo. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Iz noči do 8 je bilo popolnoma oblačno. Nekoliko je snežilo od 7 do 7.40. Ob 8.13 se je oblačnost pretrgala; ob 8,45 pa je posijalo tudi sonce. Vse dopoldne je prevladovalo večinoma oblačno in nekoliko megleno vreme. Ob 13 je megla zginila. Popoldne c bila spremenljiva oblačnost; zvečer ob 18 dalje pa je nastopila megla, ki je postala kasneje zelo gosta. Ponoči je rahlo snežilo. Novopadlega snega 2.0 cm. Snežna plast 20 cm. Koledar Danes, petek, 23. decembra: Viktorija. Sobota, 24. decembra: Adam in Eva. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Uosposvetoka 10; mr. Bohinec, Rimska 31. Razstava v Jakopičevem paviljonu g. A. Kosa, M. M a I e š a in Fr. G o r š e t a se zaradi velikega zanimanja še podaljša od božica do novega leta. Opozarjamo vse, ki si še niso ogledali in ki te dni pridejo v Ljubljano, da ne zamudijo ogledati si te pomembne umetniške razstave umetnikov, ki imajo tudi že izven naših meja velik ugled! Prostori so kurjeni. Uprava kina Matice predvaja od danes dalje in čez božične praznike edinstveni velefilm »Pesem o zlatem zapadli«. Kino-obiskovalce je navdušila pevska dvojica Jeanette Mac Donatd in Nelson Eddy že v filmih Rose Marie in Beli Jorgovan, ta njuna zadnja stvaritev pa je zasenčila vse dosedanje triumfe. Uprava kina Matice je morala zaradi ogromne dolžine filma deloma spremeniti ure predstav, zato opozarjamo na današnji oglas v »Slovencu«. Fračiškanska prosveta M. 0. v Ljubljani priredi na Stefanovo, v ponedeljek 26. decembra, ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani Nušičevo kome-v £veb deianj.ih »Sumljiva oseba« v režiji Milana Skrbinška. Sedeži v predprodaji v pisarni »Pax et bonum« od 4—10 din, člani popust, če se hočete dve uri od srca nasmejati, ne zamudite te najboljše Nušičeve komedije. Dražba kožuhovine v Ljubljani bo 23. januarja 1939 v' prostorih Ljubljanskega velesejma. Dražbo, in to že 27-to. prireja loveko-prodajnn organizacija »Divja koža«, ki ima direktne zveze z inozemefklml odjemalci. Namen te organizacije je, da pomore lovcem do čim ugodnejšega vnov-čevanja lovskega plena Plen pa mora biti dobro pripravljen, to je, da so kože dobro in pravilno posušene na zraku, ne na peči! Kože se mora prej dobro očistiti in napeti. Dobro blago pošiljajte na naslov: »Divja koža«, Ljubljana — Velesejem. I Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani vabi svoje članstvo, da ee udeleži pogreba umrlega dolgoletnega gostilničarja in bivšega našega člana Pua Ivan-a. Pogreb pokojnega bo danes v petek dne 23. decembra ob 4 popoldne iz zavetišča Sv. Jožefa, Vidovdanska cesta 9 na evangeljsko pokopališče k Sv. Krištofu v Ljubljani. - Uprava združenja. Konzulat Češko - Slovaške republike v Ljubljani naznanja, da eo glasom sporazuma med vladama republike Češko-Slovaške in kraljevine Jugoslavije zopet vpeljane vize potnih listov češkoslovaških in jugoslovanskih državljanov, ki potujejo v Češkoslovaško odnosno v Jugoslavijo. Vize potnih listov za potovanje v ČSR daje tuk. konzulat brezplačno. Vize za diplomatske in specialne potne liste niso potrebne. Blagajnica Poštne hranilnice, podružnica v Ljubljani, bo poslovala za stranke 24. t. m. od 8 do 12, dne 31. t m. pa zaradi letnega zaključka od pol 8 do pol 11. Stalna vodovodna inšpekcija in vodomerna postaja je pričela poslovati v mestni hiši na Krekovem trgu št. 10 (Mahrova hiša) z vhodom v pritličju e strani ob vodi. Posluje podnevi in ponoči ter je treba vse vodovodne zadeve, ki se tičejo javnih (cestnih) vodovodnih naprav in napeljav, sporočiti na zgoraj navedeni naslov, kar je mogoče tudi te-lefonično na št. 43-24, ki posluje neprekinjeno noč in dan. Ljubljansko gledališče Drama. — Začetek ob 20 Petek. 23. dec.: Zaprto. (Generalka.) Sobota. 24. dec.: Zaprto. Nedelja, 25. dec. ob 15: »Kraj z neba«. Izven. Znižane cene od 20 din. - Ob 20: »Dobrudžac. Izven Znižane cene od 20 din. Ponedeljek, 26. dec. ob 15: »Pikica in Tonček '. Mladinska predstava. Premiera. Izven. Znižane cene od 20* din navzdol. Opera - Začetek ob 20. Petek, 23. dec.: Zaprto. Sobota, 24. dec.: Zaprto. Nedelja, 24. dec ob 15: »Roxy«. Izven. Znižai, cene od 30 din navzdol. - Ob 20: »Traviata . Gostuje ga. Gjungjenac. Izven. Ponedeljek, 26. dec. ob 15: »Madame Bultertlj«. Gostuje ga. Gjungjenac. Izven. - Ob 20: »Fra-squita«. Premiera. Izven. Torek, 27. dec.: Zaprto. Sreda, 28 dec.: »Boheme«. Gostovanje ge. Zlate Gjungjenac. Red B. Kako se izpolnijo poštne nakaznice Ministrstvo pošte, telegrufa in telefona je odredilo, da morajo pošiljatelji poštnih nakaznic na pobotnici napisati znesek dinarjev samo z besedami, znesek par pa le e številkami. Poštna direkcija opozarja na odredbo pošiljatelje poštnih nakaznic, ker so pošte dolžne, da nakaznic, ki niso pravilno izpolnjene, ne sprejemajo. — Direkcija pošte, telegrafa in telefona v Liubliani. Stran 4. SLOVENSKI DOM«, dne 28. decembra 1938. 6tev. 290. narahlo prime za roko; šele zdaj, ko 6C je je dotaknila težka in topla, nekoliko potna prinčeva roka, se je Marian zdrznila iz svojih misli ter pogledala Ivana z dobrodušnim nasmehom. »Zamišljena?« jo vpraša princ smeje. »Povej, ali se nam ni splačalo, da smo prišli v goste k svojim nottinghamskim oti jate! jem?« Lady Marian ni odgovorila. Kaj neki misli s tem princ? Ali morda to vprašanje meri kam drugam? Sicer je pa njej prav vseeno, če bi bili prišli sem ali pa če ne bi. Razmišljala ni ne o koristih, ki bi jih bila ta pat morda utegnila prinesti princu ali pa nemara celo njej sami, niti o škodi ali nesreči, ki bi ju morda lahko zadela. Kdo bi to vedel? Zato je tudi brez posebnega zanimanja sprejela Ivanovo opazko ter 6e mu nasmehnila bolj iz vljudnosti kakor iz potrebe, »Poglej sira Guyja, zvestega branilca našega kraljestva!« pravi nato princ že razločneje. Vedel je, da je lady Marian simpatije, ki jih je bil izkazoval sir Guy, opazila. Zanimalo ga je, da bi izvedel, kaj o tem ona sama misli, pa se je pripravil, da bi jo vprašal. »Kaj prav njega?« je vprašala začudeno in mimo lady Marian. Bilo ji je jasno, čemu je princ začel z njo ta razgovor it čemu je bil prej omenil važnost lega izleta v Nottingham. ♦Mar ga nimaš rada?« je poskusil presenetiti princ Ivan deklico. »On je Norman, to je že res, toda . ..« ni izpregovorila do kraja. Prav za prav ni vedela, kako naj bi končala 6vojo misel in kako bi čim blažje izrazila svoje razpoloženje, ki ta čas ni bilo siru Guyju prav nič posebno naklonjeno. »Ali ga imaš samo zato rad*, ker je Norman?« 6e je začudil princ Ivan, prepričan, da je lady Marian vneta za sira Guyja. »Ne, nimam ga rada!« ga je zavrnila lady Marian. »Ravnodušen mi je, toda če bo dvor zapovedal, če hoče moj kralj tako, potem bom morala kot dvorna dama in kraljeva varovanka poslušati. Varuhu se je treba pokoriti « »Jaz te ne silim,« ji je odgovoril blago in mirno princ Ivan, ki se je v tem hipu že zamislil v 6Vojo novo vlogo, v položaj kronanega kralja Anglije. »Samo opozoriti sem te hotel, da je on naš najmočnejši prijatelj ter da te neizmerno ljubi in hrepeni po tebi. če se boš z njim poročila, boš napravila mnogo koristnega, zlasti mene boš razveselila. Moji načrti se bodo na ta način veliko prej izpopolnili. »Morala se bom z njim bolj seznaniti! Dozdaj za to nisem imela dovolj prilike!« odgovori lady Marian z glasom, v katerem se je rahlo poznalo nekakšno popuščanje. »Tako je prav,« je potrdil veselo princ Ivan. »Vidim in tudi vedel sem že, da si pametno in modro dekle.« S tem je prekinil nadaljnji razgovor, se obrnil na drugo stran in glasno vprašal nottinghamske-ga sodnika: »Ali se Saksonci šc vedno upirajo in nočejo plačevati davkov?« »Še na misel jim več ne pride. »Vse vislice so jih polne,« odgovori samozavestno nottinghamski sodnik. Visoki, močni, skoraj že nekoliko debelušasti človek s skrbno negovanimi lasmi, s tankimi, prirezanimi brčicami in pristriženo bradico vstane, zagrabi za ročaj meča, ki je visel na širokem pasu, tesno zategnjenem okrog kar že krepkega trebuščka. Vstane in se globoko prikloni pred princem Ivanom. »Samo nikar mi jih vseh ne pobesi, kajti kdo bi nam mesto njih poslej plačeval davke!« reče princ. Zvito 6e nasmehne tej svoji — kakor je mislil — duhoviti šali. Siru Guyju, ki je doslej ves čas sedel mirno in je bil 6lep in gluh za vse drugo razen za lady Marian, se zdaj, ko je bil princ Ivan omenil obešanje, zazdi, da je prišel pravi trenutek: zdaj bo lahko princu obtožil Robina Hooda in povedal, kaj se je bilo podnevi zgodilo. Morda se mu bo celo posrečilo, da bo iz princa izvlekel povelje, da je treba Robina Hooda preganjati. Zato se obme proti kralju in komaj spet 6ede na 6voje mesto, spregovori počasi, resno in važno: »Nekoga bi bilo treba na vsak način obesiti... in to, čimprej!« »Koga?« vpraša radovedni princ, ki mu pogovori take vrste niso bili prav nič zoprni. Vse te stvari so mu njegovi priskledniki znali pokazati v taki luči, da se je zdelo kot bi Ivan ne mogel stopiti na prestal, če ne bi bila ta oli ona oseba nujno odstranjena in kaznovana. Čim manj bo Saksoncev, tem mirnejše bo njegovo življenje, tern zanesljivejše ga bo venčala kraljeva krona. To so mu vtepali v preprosto glavo njegovi najbližji, tako je tudi zdaj govoril sir Guy. Naročajte In širite Slovenski dom| laponske skomine na Kitajskem „Vofna na Daljnem Vzhodu bo prinesla poraz belokoicem" Na severovzhodnem koncu Kitajske leže japonski otoki, prava domovina Japoncev, Preden 6e je začela sedanja japonsko-kitajska vojna, je imela Japonska v svoji pravi domovini, v dominionih in v drugih japonskih posestvih drugod okoli 100 milijonov ljudi. Kitajec in Japonec — dva čisto drugačna človeka Čeprav je japonsko prebivalstvo, posebno v tistih krajih, ki s<» Kitajski najbližje, precej pomešano s Kitajci, vendar se da kaj hitro razpoznati Japonca od Kitajca. Ta razlika se ne kaže samo v poreklu, pač pa tudi v temperamentu, duševnosti in plemenu. Pravi Kitajci so mongolskega porekla, to se pravi, doma so na azijski celini. To sa torej pravi Azijci, dočim so Japonci le priseljenci, ki so prišli iz Malajskega otočja, deloma .pa iz Polinezije, otočja v Tihem oceanu. Tudi po lastnostih sla si Kitajec in Japonec popolnoma različna človeka. Kitajec je praktičen in tudi zelo kritičen, a nima navade ,da bi se za to ali ono stvar preveč navduševal. Računa z gotovimi dejstvi in je na videz včasih podoben človeku brez občutkov. V resnici pa je Kitajec zelo občutljiv človek. Vendar nikdar ne izgubi oblasti nad svojimi živci. Kitajec je znan tudi po tem, da je zelo zanesljiv delavec. Rad sliši kaj novega, rad 6e česa nauči, toda pri vsem tem ni nikdar radoveden. Japonec pa je čisto drugačen. Je radoveden, razburljiv, sc za vsako stvar navdušuje, pobožen, rad igra in se igra ter je tudi zelo nagnjen k fanatizmu. Naravnost ponosen je na ta svoj fanatizem. Japoncc je izredno ukaželjen. Tujca zelo rad posnema, a mu nikdar povsem ne zaupa ter se ga, če le mogoče, izogiba, dokler more. Kitajec je dosti bolj zaupen in dosti več zaupa tujcu, in temu danes ponekod tudi pripisujejo vzrok, zakaj je Kitajska prišla pod tako silen vpliv tujine. Japonska dežela nasprotij Japonska velja danes za deželo 6amih nasprotij. Na eni strani vidimo velikanski napredek v industriji, nove tovarne vstajajo povsod, proizvodnja se je nenavadno povečala in trgovina neverjetno oživela. Na drugi strani pa 6e Japonec trdno drži 6vojih nekdanjih običajev. Svojega vladarja še vedno smatra za Boga. Japonca navdaja še vedno duh srednjega veka in amerikanstva. Najvišja japonska želja je, da bi Japonska prekosila Ameriko 'glede napredka, na drugi strani pa se spet prav nič nc namerava odreči tradiciji preteklosti. Česa iščejo na Kitajskem Amerikanec ima vsega dovolj. Dovolj ima prostora, kjer lahko živi in razvija svojo najraznovrst-nenjšo delavnost. Japonec pa se zaradi pomanjkanja prostora danes že skoraj duši na 6vojih otokih. Svojo zemljo japonski narod ljubi, kakor le kak narod more ljubiti 6vojo domovino. Če pa je resnica, da gre ljubezen skozi želodec, potem bi utegnila ta japonska ljubezen do domovine splakneti, kajti Japoncem vedno bolj primanjkuje hrane, čim bolj se veča število njihovega prebivalstva. Poleg Največji klobuk na svetu. Nosi ga kar šest deklet naenkrat, seveda ne na glavi. tega pa tepe Japonce še druga šiba, prirodna šiba neprestanih potresov, ki leto za letom zahtevajo ogromne človeške žrtve. Amerika ima za svoja industrijo dovolj surovin, a Japonska jih še daleč nima, kolikor bi jih potrebovala. Zato je prisiljena mnogo kupovati drugod. Tako kupuje na primer bombaž v angleški Indiji in Zedinjenih ameriških državah, volno v Avstraliji, kavčuk na Malajskih otokih, petrolej na Sundskih otokih in v Ameriki. Poleg tega pa ima Japonska še mnogo drugih potreb, ki jih zadovoljuje z najraznovrstnejšimi proizvodi iz kitajskih pokrajin ter iz Indokine. Najtežje je za Japonce menda dejstvo, da morajo skoraj vse železo, kar ga potrebujejo, uvažati. — V Mandžuriji so našli nove premogovnike, toda ta premog je precej slab. Svoje pogoje je Japonska stavila v prvi vrsti zaradi tega, keT skuša priti do izbornega premoga in železa v pokrajini Šansi, do volne in prosa na severnem Kitajskem, in vsega drugega, česar pozneje ne bi bilo Japoncem več treba kupovati drugod za drag denar. Toda Japonci so na Kitajskem naleteli na izredno globoko narodno zavest, ki je ni mogoče kar tako izbrisati iz src. Kitajci 6e vsaj zadnja leta na vso moč trudijo, da bi v čim večji meri izkoristili bogastvo svoje zemlje in imeli od njega v prvi vrsti sami koristi. Zato Japoncem ne bo še tako hitro uspelo izvesti svoj daljnosežen načrt. Kot prvo nalogo so 6i Kitajci zastavili postavitev osrednje vlade na Kitajskem. Ta vlada naj bi postopoma pridobila zase V6e kitajske pokrajine. Kitajska naj bi tudi ustanovila svojo lastno, zanesljivo, številčno močno in odporno vojsko, kakršno imajo na primer danes druge države, zgradila potrebne ceste in železniške proge, ki bi vezale posamezne pokrajine tega ogromnega kitajskega ozemlja. Zgradila naj bi čim več šol, v katerih bi se vzgajala kitajska mladina v narodnem duhu. Treba pa je poiskati tudi denarja, posojila, Nekaj o krvnem pritisku in sladkorni bolezni Vsako stvar skuša človek izračunati na najbolj preprost način. Tako so začeli nekateri računati tudi normalni pritisk v človeškem telesu. Pravijo, da ta normalni pritisk človeške krvi znaša lOOmili-metrov in še toliko milimetrov zraven, kolikor je dotični človek, za katerega se pritisk računa, star. Zdravniki pa pravijo, da je takšno računanje čisto napačno in ne drži prav za nobeno človekovo starost. Krvni pritisk zavisi od vseh mogočih drugih činiteljev. Nekaj, kar enega lahko od sile razburi, nima na drugega nikakega vpliva in niti naimai\j ne spremeni krvnega pritiska. Gotovo je le to, da velja za nenavadni krvni pritisk tisti, ki presega 150 mm. Pri zdravih ljudeh znaša od 20. do 30. leta 115 do 120mm, od 30. do 40. leta 115—130mm, med 40. in 50. letom 120 do 135 in med 50, in 60. letom do 140 mm. Tudi se nc da reči, da je tisti, ki ima v svoji krvi sladkor, bolan na sladkorni bolezni. Ugotovljeno je namreč, da ima V6ak človek v svoji krvi nekaj sladkorja. Zdravi ljudje ga imajo približno za eno žličko. Kako je s plešci O plešcih pravijo, da je zdaj ugotovljeno tole: Kdor je obdržal svoje lase do petdesetega leta, sc mu ni treba bati, da bi postal plešast. Indijanci pleše ne poznajo. Pleša je znamenje, da človek ni prav preveč zdrav. Na svetu je petdesetkrat več plešcev moških, kot pa žensk. V kazenskih zavodih so strokovnjaki ugotovili, da so zločinci mnogo bolj nagnjeni k temu, da postanejo plešasti, kot pa poštenjaki. Pred nedavnim je neki znanstvenik ugotovil, da lasje spet začno rasti, če se plešcu umetno razdražijo možganske žleze. Toda poskusi 60 pokazali slabe uspehe, oziroma jih sploh niso dali. V zavodih za umobo,lne ni manj plešastih ljudi, kakor pa v ostalih zavodih. Ljudje izgubljajo lase najprej na temenu zato, ker je tam obtok krvi najpočasnejši. Le redkokdaj jim lasje odpadejo tudi za ušesi ali za vratom, kajti tam 6e kri po žilah hitro pretaka. Ljudje, ki imajo goste lase, telesno mnogo več zdrže, kakor pa plešci. Plešasti ljudje, nikar ne zamerite, če je kaj narobe. Mi smo tako brali, kakor berete zdaj tudi vi, ne da bi vam bilo treba verjeti, da je vse to res. Saj vsemu tudi mi ne verjamemo. Tudi (e so si pripele smuči in odšle na zasneženi breg. Radio Programi Radio Llubliana Petek. 23. decembra: 11 Šolska nra: Božična od (laja (brezpos. učit. abitur.) — 12 I* našo domovine (plošče) — 12.44 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Radij, orkestra — 14 Napovedi — 18 Božič v družini (ga. Ivanka Velikonja) — 18.20 Šramli igrajo (ploščo) — 18.40 Francoščina (e dr. St. Leben) — 19 Napovedi, poročila — 19.SO Naa. nra: Tuciu-dan in božični kolači v narodnem verovanju (Jelica Be-lovič-BernačikovsV’.. ' 19.50 Smučanje, naš ljudski šport (g. Janko Sicherl) — 90 O zunanji politiki (g. urednik Al. Kuhar) — 20.30 Orgelski kon.prt. (msgr. Stanko Premrl) — 21.15 Koncert Radij, orkestra — ‘w Napovedi, poročila — 22.J0 Angleške plošče. Orugl programi Petek, in. decembra: Belgrad: 30 Narodne pesmi, 30.30 Simfonični koncert, 21.30 Tamburice, 22.20 Klavir — Zagreb: 20 Igra. 20.30 Božične pravljice, 22.20 Plesna glasba — Praga: 20.20 Koncert, 22.20 Plošče — Sofija: 19.15 Opera — Varšava: 19.15 Pisan koncert, 21.15 Simfonični koncert — Budimpešta: 19.30 Opora, 22.45 Plošče, 23.10 Vojaška godba — Trst-Milan: 17.15 Plesna glasba. 81 Simfonični koncert — Rim-Bari: 21 Pisan koncert, 22.10 Koralni koncert — Dunaj: 20.10 Pisan program, 21 Pod božičuim drevescem, 22.30 Orkestralni koncert — Berlin-Frankfurt: 20.15 Pravljična igra »Janko in Metka« — Konigsberg: 20.10 Simfonični koncert — Lipsko: 20.10 Draždanska filharmonija — Kfiln: 20.10 Bachov božični oratorij, 21.35 Orgle. 22.20 Božič v češkem lesu — Stuttgart: 20.10 Vojnški božič, 21.10 Stara narodna glasba — Beromilnster: 19.50 Švicarske narodne postni in plesi, 21.50 Haydnovo skladbe — Strass-bourg: 21.30 Čajkovskega skladbo. TEČAJ ZA STENOGRAFIJO, šestmesečni, priredi Trg učilišče in stenografski institut Robida, Ljubljana, Trnovska ulica 15. Poučuje ga. prof. Robidova. Učnina nizka. Uspeh garantiran. Začetek januarja 1939. — Pojasnila v pisarni učilišča, Trnovska ulica 15. TEČAJ ZA STROJEPISJE priredi Trgovsko učilišče in stenografski institut Robida, Trnovska ul. 15, Ljubljana. Novi modemi stroji. Najnovejša učna metoda. Začetek januarja 1939. Pojasnila v pisarni učilišča: Trnovska ul. 15. 13 p« S* H morejo dati samo evropske afi ameriške države, Te velike naloge se je lotil general Čankajšek, čim je bil zadušen poskus, da se zajž v osrčje velike Kitajske komunizem. Takoj v začetku je vse tako kazalo, da mu bo ta načrt tudi uspel, toda Čankajšek je z njim tudi mnogo tvegal. Tega se je zavedalo ie malo ljudi na Kitajskem, čeprav je bil načrt na dlani. Velika modema Kitajska, ki bi bila dobra oborožena in industrijsko razvita, polna prirodnega bogastva, močna po številu prebivalstva, bi postala resnična nevarnost za Japonsko. Preden pa bi se povzpela do te stopnje, bi ji bila v prvi vrsti potrebna močna vojska, moderno oborožena, ki bi z rusko pomočjo potisnila Japonce nazaj. Kitajska ne bo nikdar pozabila Vsega tega so se Japonci zavedali. Zato je bilo tudi treba pričakovali, da bo v gotovem trenutku Japonska postavila Kitajcem na razpolago dve možnosti: ali da prizna japonsko nadoblast, ali pa gre v vojno. Zdi se pa, da 6e je Kitajska kar malo preveč zanesla na svojo pripravljenost ter na pomoč Amerike, Anglije, Sovjetov, na Nemčijo in nazadnje tudi na Zvezo narodov. Zanesla se je, da bodo že same simpatije zadostna protiutež proti japonskemu pritisku. Toda Japonsi so prodirali dalje, in še prodirajo, čeprav njihove uspehe ni treba ocenjevati po tem, kako daleč so že prišli naprej. Vsaka teh tujih držav je šla samo do gotove meje, nihče pa ni pripravljen, da bi šel zanjo v boj. Anglija in Italija sta imeli opravka z reševanjem Sredozemskega morja, med Nemčijo in Rusijo jc zavladala še večja napetost, Francija je komaj prestala nevarno krizc( prav tako tudi Zedinjene ameriške države politično in gospodarsko krizo. Tako je v najodločilnejšem trenutku ostala Kitajska na cedilu, prepuščena sama sebi v boju proti vedno nadiežnejšemu Japoncu. Ljudje, ki danes uživajo v političnem svetu največji ugled, pravijo, da bo kitajsko-japonska Norman Railly Raine: 7 JUNAŠTVA ROBINA HOODA ZGODOVINSKI ROMAH S SLIKAMI »Gospodje plemiči! Naš kralj Rihard | ie ujet v tujini! Naša država je trenutno ostala brez svojega vrhovnega gospodarja) Kdaj se bo vrnil in če se bo sploh | vrnil, je v božjih rokah! Usoda slednjega člaveka in tudi najmanjše žuželke, obe sta v božjih rokah kakor nas lepo uči sveta mati Cerkev.« Te besede je spregovoril posebno preračunano, saj je vedel, da bodo sprejete prav dobro, saj je velikega prida, če ima v državniških opravkih človek Cerkev na svoji strani. Konec krajev je vendar Cerkev najmočnejše kraljestvo na zemlji. Nato je preletel s pogledom vse prisotne ter se za hip ustavil na lady Marian, ki se je bila v svojih mislih zagledala v drhteči sij plamenice in v prostor, ki je dehnel po vinu •n po jedeh. In ko se Marian ni iz svojih misli zdrznila niti toliko, da bi mehanično trenila z očmi, je nadaljeval v istem to.nu: »In ker stvari stoje tako, gospoda moja, je naša dolžnost, da pomagamo princu Ivanu. On je danes edini pravi predstavnik normanskega duha v tej deželi! Naj torej živi princ Ivan!« je končal svoj nagovor sir Guy. Vsi so vstali, dvignili dragocene čaše ter bokale in nazdravili princu Ivanu brez dežele z vzklikom: »Živel naš kralj!« Ko 6e je vzklikanje poleglo, je princ Ivan brez dežele vstal, prav malo pri- | vzdignil svojo zlato čašo, preletel s svojimi drobnimi, priprtimi očmi dvorano ter z nasmehom vidnega zadovoljstva — kratkobeseden kakor je bil — odgovoril le kratko: »Gospodje, hvala vam!« Kakor grom je spet zaorilo po dvorani »Živel«, potem pa je vse spet utonilo v bučnem veselju. Gostje so pili, da so služabniki skoraj komaj sproti nosili na mizo. Jedel in pil je kolikor je le kdo hotel. Krožnik ni 6mel biti prazen, čaša je morala biti natočena. Težka temnordeča vina so prihajala, vina, ki so zrasla v najboljših in najplemenitejših vinogradih, gostje pa so pili, kakor da svoje plemiške žeje nikdar ne bodo utegnili pogasili. »Mi Normani imamo radi kaj dobrega za na zab, radi imamo veselo druščino!« se oglasi sir Guy, ki je gledal, s kakšnim tekom jemljo gosti 6 pladnjev jedi in zvračajo kozarce močnih vin. Princ Ivan v prvem hipu ni odgovoril niti besede, čeprav je bila opazka namenjena njemu. Zdelo se je kakor bi jo preslišal. Šele nekoliko pozneje je počasi obrnil glavo k siru Guyju, pomežiknil, prijel Guyja za roko ter mu z zadovoljnim 6mehom (saj je vedel, da bo Guyju) dejal: »In lepe ženske imamo tudi radi!« Princ Ivan ni čakal, da bi mu sir Guy to potrdil; obrne se k lady Marian ter jo Prizor ob požaru neke ameriške tovarne, ki je pred nekaj dnevi pogorela, vojna prinesla poraz beli rasi. Tisti, ki računajo e čim drugim, bodo bridko razočarani. Nespametno je misliti, da bi Japonci kaj dalMej ali oni evropski državi, ki danes smatra za potrebno, da se ji prilizuje in ji izkazuje svojo naklonjenost. Kitajska pa nc bo nikdar pozabila, ila se je zmotila v računu, ko se je zanašala n« pomoč belokožcev. — Tako napovedujejo ti ugledni politiki. Ni pa nikogar, ki bi sedanje dogodke, ki tečejo nevzdržno naprej, obrnil v drugo smer. »Slovenski domt izhaja vsak delavnik ob 12. Mcsefna nnrofnina 12 din. za inozemstvo 25 din. Pr«*dniStvn: Rnpitnrjpv* uticn (VTM T<*lefnn 1001 d« 1005. (Jprava; Kopitarjeva ulica 6. Za Jugoslovansko tiskarno » Ljubljani: EL Čet. Izdajatelj inž. Jože Sodja. Urednik: Mirko Javornik.