vMk d« za. « ^ in praznikof.
, ^ dailj ""P1
Sund«y« »d Holi^
...................
PROSVETA
_GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uredniški in uprav ni tki prostori: 246? S. Lawndal# Av«.
Offica of Puhlication: £<U7 South Lawtulal« Av«. ToUphono, Kockw«U 41K>4
tS^-rEAK XXVIII.
fesa liita Ja 90.00
Kfttona m meond-clMa mttar jinuanr 1«. 1MI. at Um poat-uffto« » CM——. lUiMfa. mm4m Um Act «f Co»Sr«a of Mtreh «. l«1t.
CHICAGO, ILL., TOREK. 12. MARCA (MARCH 12), 1935.
Subacrlption 96.00 Yearly.
STE V.—N17 MIIK K 50
Acceptanca for mailing at ipecial rata of po»tay providtd for in aaction 1108, Act of Oct 8. 1017, authoristd on Juna 14, 1016.
"■ i '■ ■ ■ ■■ » ..irr- _ ..... - —— - — ......— " -	■	-	_________________
rški revolucionarji ■ zmagujejo v Macedoniji
aiegli »o velike zaloge municije in orožja. Re-belna flotila te pripravlja na naskok na Solun in Kavalo. Vlada izvaja strogo cenzuro nad časopisnimi vestmi in drži Hijce kot jetnike. Noben tujec ne sme zapustiti Grčije brez posebnega dovoljenja. Londonski list poroča, da je bilo sto komunistov ustreljenih v Kavali
Gevgel', na meji Grčije in Ju-ilavije, 11. marca. — Revo-ionarna armada se je pove-a na 27,000 mož in kontroli->koro vho grško Macedonijo, | vesti iz vladnih krogov to ikajo. Zasula je veliko Ste-j vojaških letal, municije m 3ija, katerega je vlada imela strategičnih pozicijah v Ma-ioniji.
p0 vsej deželi vlada velika esnjava ne samo zaradi ci-n,' vojne, temveč tudi zaradi eteče splošne revolucije in munistične vstaje med tobač-ii delavci v Macedoniji. To razvidno iz vesti, ki priha-
0	iz, zanesljivih virov.
Bojne ladje, ki so jih zasegli beli in se v tem momentu na-jajo v bližini otokov v Egej-em morju, čakajo na ugoden nutek, da otvorijo ogenj na valo, Solun in Atene. Situacija v Macedoniji je ta-resna, da se je ameriški kon-llarry L. Trautman v Solu-odločil za evakuacijo ameri-ih državljanov, ki jih je čina vojna zajela v Macedoniji. e komunikacijske zveze med icedonijo in Solumom so predane.
Revolucija traja že deset dni vsako upanje na sklenitev emirja je izginilo, ko je vla-r.azn&nila, da bo obnovila o-izi\<> na fronti Doiran-Seres, ozemlju, na katerem je bilo elite že mnogo krvi. Grška vlada je oČividno alar-rana in odredila je strogo uzuro časopisnih vesti. Tuj-\ Atenah in drugih grških stri i h drži kot jetnike, kar je valo ostre proteste. Tudi di-»matom zunanjih držav ne v<»li svobodnega gibanja in 1tT ne more za pustiti dežele posebnega dovoljenja no-mjega ministra. Diplomati, » stopili na vlake, da odpo-jejo domov, so bili poslani na-j- Vladne avtoritete so odklo-pojasnila glede te akcije, tero diplomatje smatrajo za frnje mednarodnih zakonov. > K* jugoslovanski konzul v I,J"U hotel poslati svojo ženo "Iroke n;r varno v Helgrad,
1	J«- atenskavlada odklonila
Koljen je.
ZtitiMiiji diplomati se togote l>rote<tirajo, ker ne morejo 1 iti nola*riega necenzurira-/a telegrama domov, toda
h'ia odgovarja
1'je (JrCijii v vojni in v turiVi jj J(. vse dovoljeno.
momentu nihče ne ve, W"ka vlada preživela re-1KJ i« pretresla deželo do ''ratomorna vojna je
VLADA BO POTEG-NILA BANČNE NOTE IZ PROMETA
Waahington, D. 11. marca. — Vlada se je odločila, da potegne vse note narodnih bank iz prometa. Nadomestila jih bo z denarjem, ki bo indirektno baziran na zlatu, katerega je vlada zasegla pred enim letom.
Ta načrt je naznanil federalni zakladnik Morgenthau. Vse note narodnih bank, ki predstavljajo 668 milijonov dolarjev in ro sedaj v rokah bank in posameznikov, fbodo prišle v vladno posest v prihodnjem letu. Tisoči, ki sedaj lastujejo te note, bodo dobili v zamenjavo druge vrste legalen denar. Morgenthau je dejal, da bodo lastniki lahko izmenjali note za drug denar v vsaki komercialni banki.
Bankovci narodnih bank se poznajo po imenu banke, ki jih je izdala. Ta znak je v levem kotu na pravi strani bankovca. Večina teh so petdolarski bankovci.
ZAKONSKI NAČRT ZA OBDAVČENJE KORPORAC1J
Tumulty Čestita
Johnson ti!
VVashington, D. C.-r- Joseph P. Tumulty, ki je bil tajnik predsednika Wilsona, je te dni brzojavno čestital gen. Hughu 6. Johnsonu na njegovem ožigosa-nju Longa in "fathra" Coughli-na. "Vsak pošten katoličan v Združenih državah mora soglašati z vami", je dejal Tumulty v brzojavki.
Coughlin in Long znana tudi v Rusiji
Moskovski list ju naziva fašistična preroka
&
" ^"ite\ala /,e tisoče žrtev. '"»Hton, li. marca. — Poro-J' poslal listu "Daily ' J**gov poročevalec v •«r»ia. ne glasi, da je munistov postavi je-'o »odišče v Kavali, 'iguli reliele na re-- oili obsojeni na Iri^-fti. l>rugo po-b-tu javlja, da so ^arnizije ob grško-pridružile revo-sakor tudi ena di-'' J* \ Solunu. ">arca. Vlada »i pri zatiranju revol-/eki Strumi, za-';i k. da revolucir»-"J4 pozicije v roki so jih Bolgari v sve-
Monkva, 11. marca. — Časopis "Za industrializacijo", organ težkih industrij, je včeraj opisal ameriškega senatorja Longa in detrojtskega radiožupnlka Coughlina kot dva fašistična preroka. List je opozoril rusko javnost na ameriško polemiko mod gen. Johnsonom in Longom ter Coughlinom, iz katere izvaja, da je fašiatično gibanje v
,n	se	°PraV|-1 Združenih	dr?avah	ž(>	močno
razširjeno. List naziva Longa in župnika Coughlina dvojčka, ki "s šarlatansko spretnostjo organizirata mase z grmenjem proti Morganom in z zahtevo po razde-litvi bogastva, kar pri lahkoverni in nerazsodni masi ni brez u-činka".
Detroit. Mich. — "Father" Coughlin je v svojem zadnjem t<*denskem govoru v radiu pozval člane avoje "Unije za socialno pravičnoat" na vojno a federalnim rezervnim sistemom bankirstva. Oznanil je novo "Izjavo neodvisnosti", v kateri je naštel 27 krivic, s katerimi so privatni bankirji zasužnjili ameriško ljudstvo.
Washington, D. C. — (FP) — Senator Wheeler iz Montane, u-čenec La Follettove politične šole, je te dni predložil kongresu zakonski osnutek za obdavčenje mogočnih korporacij.
Načrt določa stopnjevalni davek za korporacije, katerih letni profiti znašajo tri milijone dolarjev in več. Od tega davka naj bi bile izvzete le železnice, parobrodne družbe, banke, zava-rovalninske, telegrafske in telefonske kompanije, katere se morajo že sedaj ravnati v smislu regulacij federalne obrtne komisije.
Wheeler je v svojem eno uro trajajočem govoru silovito napadal manipulacije velikih korporacij. Dejal je, da je bilo v A-meriki 1. 1930 tristo tisoč korporacij, katerih premoženje se je cenilo na 165 milijard dolarjev, toda med temi jih je bilo dvesto, ki so kontrolirale 81 milijard i-metja, skoro polovico inkorpori-ranega bogastva, dasi so predstavljale le sedemnajstinko enega odstotka. Ker se je skupna vrednost narodnega bogastva v istem letu cenila okrog 367 milijard, pomeni, da so te korporacije kontrolirale 22 odstotkov tega bogastva. Ekonomska moč, zapopadena v teh številkah, je velikanska.
"Reakcija slika vsakega, ki sku«ša ustaviti monopolistične tendence velikih korporacij, kot radikalca, socialista ali komunista", je rekel VVheeler. "Moje mnenje pa je, da so vsa zla, ki jih reakcija pripisuje socializmu in komunizmu, svojstvo teh mogočnih institucij ameriškega velebiznisa".
ZAGOVORNIKI LUN. DEENOVEGA NAČRTA TRtUMFIRALl

itrdb
da je feneral Kondylis otvoril splošno ofenzivo proti, rebelem, Njegova armada šteje 30,000 mož in ae je utaborila na vzhodnem obrežju reke Strume. Ix>-jalne čete so ujele dvesto rebe-lv, med temi dv« častnika, za-**lfli dva topova in dve stroj-naznanja,' niči;
Wa#thington, D. C. — (FP)— S tem, ko je delavski odsek nižje kongresne zbornice priporočil v sprejetje Lundeenov načrt socialnega zavarovanja s sedmimi proti šestim glasovom, je bil Wagner-J>ewi8ov osnutek potisnjen v ozadje. Ta osnutek, ki je silno pomankljiv, ima podporo v Rooseveltovi administraciji.
Kongresnik Lundeen iz Minne-sote, avtor načrta, smatra akcijo delavskega odseka za veliko zmago. Opozicijo proti njegovemu načrtu je vodil kongresnik Reuben T. VVood, ki je tudi predsednik Missourske delavske federacije. Dast>je Lundeenov načrt podprlo nad tri tisoč krajevnih unij Ameriške delavske federacije, so vodilni uradniki te organizacije ovirali gibanje v prilog temu osnutku. VVood je dejal, da je v glavnem zainteresiran v načelo socialnega zavarovanja. da se mu zdi Lundee nov načrt nepraktičen in zato se on ogreva za Wagner-I^uisov osnutek.
Kongresnik MatthewA. Dunn. ki je vodil zaslišavanja, na kate-^ rih so nastopili predstavniki delavstva. organizacij brezposelnih In profesionalcev, je tudi vesel zmag«*. On je dejal, da je Lundeenov načrt najvažnejša delav-ska zakonodaja izmed vseh, ki so bile že kdaj predložene kon-gr«MJ.
Da ameriško delavstvo podpU ra Lundeenov osnutek, j** bilo raavidno v teku dolgega zasliševanja in iz telegramov in piaem, ki so jih prejeli /lani odsrka Poleg brezposelnostncjfa zavarovanja zahteva ta osnutek uveljavljen je drugih olilik socialnega za.arovanja — bolezen »k o. starostno in proti poškodbam ali |xihabljeno<«ti pri dMti v indu« strijah.
Domače vesti
Jugoslovanaka pravda
Chicago. — Zadnje štiri tedne je trajala pred sodnikom Donaldom McKinleyjem za kriminalne zadeve zanimiva obravnava. John R. Palandech (Pa-landačič), znana srbska osebnost v Chicagu, je tožil pravoslavnega popa Andra Popoviča iz So. Chicaga, Štefana Vranči-ča, lastnika lista "Jugosloven-skega Glasnika", Vlaha S. Vla-hoviča, bivšega urednika tega lista in Lazarja Todoroviča, dopisnika tega lista, zaradi kriminalnega obrekovanja in kriminalne zarote. Zadnji četrtek je porota spoznala obtožence krive vseh prestopkov, katere jim je očitala obtožnica. Obsodba ni bila takoj izrečena. "Jugoslovenski Glasnik" je jugoslovanski režimski list.
Nov grob v ntarem kraju
Pueblo, Colo. — John Mohar, član društva 21 SNPJ, je prejel žalostno vest, da Je v Ljubljani; umrla njegova mati Marija Gar-vas, po domače Mesojedčeva Mi-cika, v starosti 84 let. Bratje pokojnice so bili med prvimi naseljenci v Ameriki. Rojena je bila v Velikih Lipljenih na Dolenjskem. V Pueblu zapušča sina in hčer v Ljubljani pa dve hčeri, Marijo Jaklič in Ano $a-bec. J"4jen drugi sin Janko, svo-ječasno učitelj v Trstu, je bil ubit v svetovni vojni.
Nov grob v Penili
Yukon, Pa. — Tu je 4. marca umrla Marija Gril, stara 60 let in doma iz Štajerske. V A-meriki je bila 30 let in tu zupu-šča moža in šest odraslih otrok.
Smrt valed padca
Girard, O.—Dne 7. t. m. je umrl John Leskov^c za poikod-bami, ki jih je dobil pri padcu po stopnicah v Slovenskem domu. Star je bil 54 let in doma iz Rovt na Notrunjskem. Tu zapušča dva oženjena sinova, dve omoženi hčeri in tri manjše o-troke. Bil je član SNPJ in 88PZ.
Nesreča pri delu
Cleveland.—Pri delu v tovarni Chase Brass ae je ponesrečil John Švigelj, kateremu se pa že obrača na bolje.
Nesreča v gozdu
Forest City, Pa.—V enem tednu sta dva rojaka Izgubila življenje zaradi nesreče v gozdu. Prva žrtev je bil Frank Zupančič, star 54 let in doma iz St. Lovrenca ob Temenici. Ko je v gozdu pripravljal drva/ ga je drevo tako pobilo, da je drugi dan umrl v bolnišnici. Zapušča ženo in osem odraslih otrok. Tri dni kasneje (1. marca) je šel Alojz Lavrič v gozd jk» drva, toda nadel je na ledu tako neareč-no, da si je prebil lobanjo in čez nekaj ur je bil mrtev. Star je bil 55 let in doma iz Ornega potoku pri Kočevju. Tu zapuščaj Ženo in tri neodrasle otroke.— Dalje je tu umrla Terezija O-ven, ki zapušea družino.
Nov grob v ( levrlandu
Cleveland. — Te dni je umrla Helena Brezovar, doma iz Trebnjega na Dolenjskem. V Ameriki je t)ila 25 let in tu zapuiČa dva sinova.
Kačo untrelil
Cleveland,—John Novak, navdušen lovtc in član lovskega kluba, je zadnji teden ustrelil šest čevljev dolgo stru|>eno kačo bak rovko <cop|»erhead), ki je v toplem vremenu prilezla iz svojega zimskega spanja.
.	. TT- "1 .----f
Pet let zapora radi 32 centov
De n ver, Colo. — Hodnik Otto Bork je obaodil B« rta Blusha na |»et do *edem let ječe, ker je v neki gaaolinski |>o*<taji ukradel! .12 centov. Mamuell Insull j«* pripravil "auckerje" za več ko sto milijonov, a je bil oproščen. Prav z4af je pred aodiAčem radi ponever»w 605.IKO, ampak ne hoj pr« «w-d#*l niti ure 7'aka Je razred-na juatica.
KUBANSKA VLADA RAZGLASILA VOJNOSTANJE
V glavnem mestu je zavladal teror. Nevarnost generalne stavke
VOJAŠTVO HAVANI
Havana, Kuba. 11. marca. — Vlada predsednika Mendieta je danes proglasila vojno stanje po vsem otoku. Proglas je sledil številnim nasilnim činom, ki so bili izvršeni v zadnjih dneh stavke vladnih nameščencav. Vlada je dodatno naznanila, da bo stopila odredba, katerd je sprejel kabinet bivšega predsednika Grau San Martina v novembru I. 1983, v |>olno veljavo. Ta odredba določa, da se vse, ki so odgovorni za prestopek proti javni varnosti, postavi pred vojno sodišče in tatooj obsodi.
Včeraj je v Havano vkorakalo stotine vladnih vojakov, kar je povečalo napetost med prebivalstvom. Ta akcija je sledila številnim eksplozijam bomb in požarom, ki so |M>javili v raznih krajih llavane. V včerajšnjih izgredih so bile štire osebe ubite in osem ranjenih. Glavno mesto Kube je v objemu terorja.
Avtoritete so aretirale Rudolfa Penata, prominentnega politika in bivšega delavskega ministra v prvem kabinetu predsednika Mendiete, na obtožbo zarote proti sedanjemu režimu. Penatov brat, ki je tu di bil član Mendietavega kabineta, je izvršil samomor pred enim letom.
Vse kaže, da Je Kuba na robu splošne revolucionarne stavke, ko se unije druga za drugo odzivajo pozivu osrednjega odbora, da se okliče stavka danes opolnoči. Zadnja ln zelo važna unija, ki se je izrekla za stavko, je unija železničarjev.
Vladni uradniki so naznanili popolno suspendiranje ustavnih provizij in da ima predsednik Mendieta vso oblast pri izdajanju ukrepov.
Stavka cestnih železničarjev je parazllirala promet v Santia-gu. Opolnoči so železničarji pustili vozove na cesti in se pridružili stavki drugih delavcev,
Cestni ielezničarji
glasujejo o stavki
Nevv I laven, Conn. — Nad tisoč- uslužbencev Connecticut Railway Co., tlanov bratovščine cestnih železničarjev, glasuje o oklicu stavke, kor je družba prekinila podajanja glede obnovitve pogodbe.
Pogajanja, ki so pričelu po novem letu, so bila nenadoma u-stavljena, ker J«* unija naznanila, da bo vztrajala pri svojih za htevah glede zvišanje plače m Det odstotkov in izboljšanje delovnih pogojev.
Cestni ielezničarji
zapretili s stavko
Toledo, O. Krajevna unija iiMlužbenrev pri <'ommunlty Tra-ctlori Co, je zagnzila a stavko v "lučaju, da družba odklonila zahteve glede zvišan |a mezde in (zljol j * anj ade|ov ni h pogojev. Oro/njii je toliko |iomagala, da je kompan4ja obnovila pogajanja glede tkb-nHve nove |M>god-be. katero je nedavno prekinila Znamenja kažejo, da ImmIo uslirt-Igrici izVojevall svoje zahteve
Generalna stavka
v Jeruzalemu
Jeruzalem, 11. marca—HploA-na stavka delavcev, rofcodelrev in trgovcev proti viaokim na-j« mniriam Je na|*»vedana za pri-biflnjo sredo v Jeruzalemu.
BRANITEU HRVAŠKIH ATENTATORJEV V NEVARNOSTI
Pariz, 11. marca. — Odvetnik Georges Desbons, kateri zagovarja tri Hrvate, ki so obtoženi sodelovanja pri atentatu na kralja Aleksandra zadnjo jesen, je prejel več anonimnih pisem, ki mu groze s smrtjo, če ne opusti obrambe. Tako poročajo pariški listi. Desbon* pa pravi, da se ne bo oziral na te grožnje. Desbon-sa so najeli hrvaški nacionalisti v Ameriki.
Obravnava proti trem Hrvatom se bo vršila enkrat v juniju ali juliju in Desbons bo skušal preprečiti sprejem Izpovedi teh Hrvatov kot evidenco. Des-bons, ki velja za dobrega poznavalca balkanskih razmer, pravi, da so dotične izpovedi zapisali in prevedli v francoščino tolma-či, ki so v službi jugoslovanskega poslaništva v Franciji, torej so "silno pristranski dokumenti."
Obtoženi Hrvatje so M l jo Kralj, Ivan Račič in Zvonimir Posplšel. Zaprti so v Marsellesu.
NAC1JSKA POLICI. JA NAVALILA V CERKVE V NEMČIJI
Berlin, 11. marca. — Naci jska tajna |M»licija je včeraj obiskala večje število protestantovskih cerkva v Pomeraniji in Sleziji in pastorji, ki so čitali vladi sovražno deklaracijo, so bili aretirani in tiskovino s prepovedano deklaracijo koiiflscirane. Deklaracija obsoja nacijsko filozofijo kot prot(krščansko in muli-kovalsko.
V Roatocku je bil aretiran ka. toliški duhoven, ki je v pridigi napadel Hitlerja In nacijsko |s>-litiko.
Vdova je čakala na
moževo vstajenje/
Montezuma, Ind. — Philetus Ilarrell, evangelist, ki je 5. mar-ca umrl, Je pred smrtjo jHivodal svoji ženi, da bo tretji dan po svoji smrti "vstal od mrtvih" Zenice ros čakala s pogrebom tri dni v trdni veri, da bo njen mož izpolnil svojo obljubo, toda evangelist ni vstal. Končno jo je pregovoril njen sin, naj bo vendar parmdna in dovoli |k>-greb, kajti časi "vstajenja »al mrtvih" so Že davno minuli.
Moskva poroča o revolti v Italiji
Upor v italijanski armadi
MoNkva, II. marca. Moskovska "Pravda" piše, da so se pojavili U|s>rl med italijanskimi vojaki, ki odhajajo v Afriko.
List odgovarja italijanskemu časopisu "Lavoro Fasclsta", ki je v več člankih zelo neugodno opijal razmere v Itusljl.
"Veliko bol je bi bilo'.', piše Pravda, "Če bi ll«t 'Lavoro Fasclsta' informiral svoje čitatelje o.resničnih raimerah v Italiji. Lahko bi na primer za začetek opisal veliko nezadovoljnost ln dejanske upore, ki no ne pripetili zadnje tetin« da. .tudi zadnjo dni med italijanskimi vojaškimi četami, ki jih Mimsolini pošilja na abesllisko fronto".
Bivši sodnik zapustil polovico bogastva vladi
VVaahington, I). C. Ollver VVendel llolmea, bivši lian fede. rahiega vrhovnega »odiš^a, ki Je pred nekaj dnevi umrl, je zapit« til polovico Mvojega premoženja f«"t«ralni vladi 0|H>roka kaži-! da je Holmes zapustil vr^lno»"fi prem«i9enja in mi te vsote vlada dobi l.tOl.fSK) f»ru-go |M»lovko je Holmes raz^lelil med razne vi^j«* učne zavode in svoje aorialnikv,
NOVI ZAKONI PROTI TUJEZEM-CEN PREDLOŽENI
Deportaciji bi bil podvržen vsak agitator plavf rdeč ali zelen
PROTEST SVOBODO. LJUBNIH ORGA-NIZACIJ
Washlngton. — (FP) — Za-konskl o s n u t e k kongresnika Dickatelna, |h» katerem hi bil deportiran vsak nedržavljan, če bi dobil znamko "agitatorja", je te dni pokukal v nižjo zbornico. Radi ugovora je bil |w zaenkrat potisnjen z* dnevnega reda, ampak bo skoraj gotovo prišel zo. pet pred zbornico.
"Ta osnutek Je sama zloba", je protestiral republikanski kon-/lesnik V. Marcantonio iz New Vorka. "Povzročil bi nov val re-prosivne legislaclje in nove per-sekuclje tujeiemcev",
V memorandumu kongresu pravi Ameriška unija za civilne svobodAčino, "da nima ta o-snutek primere v ameriški zgodovini." Navaja, da bi bil lahko deportiran vsak Irec, ki bi v A-meri k I propagiral politične spremembe na Irskem. Sllčno tudi (lede drugih inozemcev.
Celo zastopniki raznih verskih sekt z glavnim uradom v kaki drugI državi bi prišli pod ta zakon, če bi propagirali svo-jo religijo. Prav tako lastopniki mtainanalnegu delavskega gibanja. prostozidarjev ali celo zastopniki tujih hiznlšklh organizacij.
Osnutek je ua|a<i'jen v glavnem proti propagatorjem faši-zma in komunizma, toda bi bil lahko prijet vsak nedržavljan, ki bi se kotnu zameril, pravi memorandum Clvll Libertles unije,
(migracijski odsek ni dal nobenemu nasprotniku prilike zu pobijanje osnutka. Ko Je bil zaslišal njegove zagovornike, med katerimi je bil tudi zastopnik generalnega štaba, ki Je govoril u potrebi, da se zapre vsaka vrzel za propagando mod |s>mor-ščaki in vojaki, Je odsek takoj končal z zaslišanjem.
Devetletni deček
umrl na "grmadi"
Brockton, Mass. — Kdward Smilil, devetletni "cowboy", Je v nedeljo umrl v bolnišnici na o-pelHinah, katere je dobil v soboto, ko ho ga njegovi mali to-variši "žgall na grmadi". Dečki to se igrali Indijance in "cow-boyje", med katerimi Je liila bitka iu "cowboy" Smith je bil ujet t »'i* privezan k stebru, nakar mi zakurili suho travo in liatje okrog nJega. Privezanemu dečku se je pa vnela obleka In pleduo ho pritekli odrastli ljudje ter pogiiHili ogenj, je bilo precizno. Mali "Indijanci" ao nato šli h katoliškemu župniku, v čigar farno šolo*; Inalijo, in prosili so ga, naj a|»elira na mater nesrečnega di< ka, da Jim lalpusti , , ,
Vladna preiskava
radi od si o vi t ve
Wu»hlfigloft Jeklarski delavski odbor Je določil IM. marca za dan prelakave radi «hInIovI> Ive Mcla Moora |hi Wetrton Ste< l korn|»aiilJI, M«xire je predsednik 2 distrikta Jeklarske u-nije in me<l vislilrrimi opoziclo-nal< i proti režimu m»<lnsrodne-pred««Mlnika Mike Tlgheja Oil dela )r bil o<|»|ov|jen, ker *•* je udeležil konf,«rerue v Pitts-burjzhu Kaj Imi ta preiiikava je-klarnk«Yu delavskega fN|ta»ra prine-la je lahko že vnaprej u-.ranitI nič ali "riui-arouud".
PROSVETA
TlfE ENLICHTRNMENT
CLASIU) Ul LM7N1KA »LOVSHSSS NARODNI JBUHuTt
Or«m •( im hUUM fcr »k.	N«UmmI S*m*H MKf
NuW«!u m Jt4rwt*-.» d/tov« <!**«• CklMC«) !• K«m4* UM m late. |l M M	li t« M ««tn M«, M CJ»U««e
t« Cie.ro |T.M u «rk> Wu». 11.7» m («1 Uu. u Imm«mI»*
041.
•ufc«r«ptk» ni—t tor »h« Umud Hui«	Cht«a#*>
lW CmM* X N Vt imt. Chtc««« »imJ ct««rv |7-*0 IMT »«f.
tm cvntri«* NM »«f y**r.
Ctn wlM»f 4««"»'»ru.- IUA419U4 dui/Uvr la MMrolMlIi tlmnko* M M »Mlaja	liUran.a vatfclM dni««.
»Mti, 4ram*. f>«»m! tU » '•» »ri.«>« »utiljatalju la » atoteju. !a ia |»«iM"
A4*arU*iM rala* va iifutrt.- Maaaaertirta af eumnuol-
rmUoh» at«J ui^itciud artidaa «111 nat ba raturnatf Othar maaaarrtpu	a« lUnn piajr«, pitn, fic.. »U! ba r*lurt>«4
la #M4rr ouly arhrn accomt/anMd aalf-a44raaaad a »4
Na* to« ia 'M. kar lata atik ■ I latam s
1'KOHVETA
1417-M b. U»m4mU A »a.. CbUaa*
8 P
8 V
IZ
Zanlalve beležke is rasnih kraje?
MKMHKH OV THC KfcDKKATKD PIUM*
			
		»»138	
Ltolum latu M	v MtitefMiu. n« |»rlm»r n**kf»u |M*».««I|. 4« *»m l'weu*lt« Hi prkiuif M#,	<r«t> i« • <U M	U. niti. pota« vaMca Um litluKiu« JMVUkU o*-»•m lut m u«t*«l
Ne gre vse gladko!
Pred nekaj dnevi *mo zapisali v Prosveti, da je sreča za spečo ameriško večinsko mano, ker je v Ameriki mnoKo <Jobro organiziranih in silno kričavih reakcionarnih manjšin, katere ni med *eboj nasprotujejo in druga drugo ovirajo. Enotnega programa pri njih ni. Žareti je to sreča! Ce bi vse te reakcionarne tolpe nastopale enotno — bi Združene države že imele najbolj tiranski faSizem.
Ameriška legija je ena teh organizacij. legija je zelo bojevita proti vnem "izmom" razen amerikanizma. Razume se, da vsa ta bojevl-tost legije izvira iz raznih bankirjev, ki vodijo to organizacijo.
Pred nekaj dnevi se je pa zgodilo, da je bur-bonska Chicago Tribune napadla Ameriško legijo. For the love of Mike — zakaj?
legija zagovarja "konskripcijo kapitala kakor vojakov ob bodoči vojni." Iz bodoče vojne rjiora izginiti ves privatni dobiček! To je resna zahteva legije kakor je njena zahteva za takojfnje izplačanje bonusa bivšim vojakom.
Kdaj ne ta zahteva uresniči, in če se sploh uresniči v kapitalistični družbi, ne ve nihče — ali že nama zahteva je zbodla burbonce, ki ne marajo ničesar slišati o "oropanju vojne privatnega prof i ta" kakor ne marajo (dišati o takojšnjem izplačan ju bonu »a vojakom.
legija bi bila ali right. fina organizacija, če ne bi dražila privatnih dobičkarskih magnatov s to zahtevo. Tribune w čudi, kako more legija, ki pobija socializem v mirnem času, zahtevati socializem v vojnem času! Ta burbonski list vztraja, da morajo svete lastninske pravice ostati tudi med vojno nedotaknjene in nad človeškimi pravicami — in kako je to, da Ameriška legija, drugače fina organizacija, ne razume tega? .
Dobro je. dobro, da ne razumel In dobro je, da Tribune ne razCime legije!
Mazači se butajo v areni
Kar je Pmsveta napovedala pred poldrugim letom, se je zgodilo. (In zgodilo »e bo še marsikaj, kar smo napovedali, le potrpite!)
Socialni mazač "father" Coughlin, detroitski radiopridigar, Je pokazal roge Rooseveltu. 80-cialnl župnik je obrnil Rooseveltu hrb«t in začel je na svojo |w*t "reševati" depresijo in republiko.
"Father" (Coughlin je m«*d vnemi »socialnimi mazači. kar Jih je kriza v zadnjih petih letih vrgla na ameriško površje — Kingfish U>ng, dnhtar Townneiul in cela vrsta drugih — naj-bol| kričav. Stara prislovica, da prazen sod najbolj doni. ne bo potrdila tudi pri njem.
Coughlin zadnje čase silovito agitira za denarno reformo na bimetallčnl bazi in podrtav-I jen je bančnega sistema, pri tem *e pa zaveda, da denarni sistem ni«noUna *e|>aratna institucija. temveč Je organsko »estavni del kapitalistični gM reda. Relevanje samega denarnega vprašanja brez istočasnega reševanja vsega gospodarskega sistema do fumlomenf je maza*ko flikanje, ki nič ne (»omeni.
S svojo hrupno (»ropagando, ki »e v glavnem opira na v*r»ko čuvstvovanje množice in spretno Izrablja religiozne t-muci Je, ni je Coughlin sicer pridobil široko prislaštvo med preprosto mano. obenem Je pa trčil z nasprotnimi mazači, s katerimi m križa njegova bojna linija. Coughlin Je *e spoznal, da ekonomski interesi sU>)t nsd verskimi razlikami, ko je trčil s pro-mifientnimi ameriškimi katoliki (bankirji, škofi in kardinalom), tdnUmhnt s proteiitanti in Židi na .nasprotni liniji!
To 1 »M *»■ m vse. Zadnji teden «< )e 1 (fe. sil tudi znani general Johnson, bivši "bas" NKA, m prebral "fathru" Coughiinu ostre levite, rekoč,.da je poleg Kingfisha li Louisiane' največji demagog Amerike Zabrusil mu je. da bi bilo polteno, če bi Coughlin prej slekel rimski talar pred no «• je* zapodil v |N>litično lušo. Kar se ti««* ekonomskega mazaAtva. je vrnil Johnsonu z ohreatml
C
ghlin Ui vjred ker Job I ako maza t namazanim ti mi f rasami "reševanja** tem v« nja. toliko manj pa suša na gol« m. jalo in »ocialtiih mazač«-
1 tu lil rrsuji
i^ii
1 v ri
krilo 411 Ameriko: •»m. |K»vudnjo •••mMt. krila->0 Hapo ~Crm dalj »e vleče ' je tre»kanja in |x»f-|K>fa-<i«'žja. Suša je strašna —. vem 1 m >1 j u v*rh ekonomakih v Amerike.
Lundeenov predlog aociaJnega zavarovanja
Chlcago. — Delavski odsek niije zbornice kongresa jš po daljšem zaslišanju tadaji petek p odobril Lundeenov predlog bres-! poselnostnega in socialnega za i varovanja. Na kongresu sa brez-poselnostno zavarovanje,' ki se je vršil v Washinftonu v začetku januarja, je konfrasnik Lun deen rekel, da je t» predlog last delavstva in da je odviano naj-: več od splošnega odziva ljudstva kaj se bo zgodilo s predlogom Na tisoče pfcem, resolucij, telegramov in delejracij je prišlo VVashington v zadnjih par mesecih v intereHu tega predloga. To je bil brez dvoma glavni ' vzrok, da je osnutek prišel do mesta, kjer je zdaj.
Kongresnik Lundeen se je iz 1 razil ravno v istem duhu pred enim tednom, ko ja bila pri njem detutacija konference brezposelnih v VVaahingtonu (a organiziranje skupne splošna organizacije. On je poudarjal, da je neobhodno potrebno, da volile i a-pelirajo na svoje zastopnike v kongresu za sprejetja tega predloga.
To je edini predlog te vrste, ki predvideva brezpoaalnost/io podporo za vse brissposelne delavce za ves čas brezposelnosti in v zadortni meri. Kakor osnutek zdaj določa, ima biti podpora enaka redni plači.
Prosveta je v uradni itevilki z dne 27. februarja priporočalu društvom in članom, naj pošiljajo pisma in resolucije zastopnikom v VVashlngtonu. To se mora nadaljevati. Glavno je, da se pošljejo zastopniku dotiČnega 0-krajs, od kjer je poslan« ter du urgirajo, da kongresnik glasuje za uzskonjenje tega predloga.
Brez dvoma še marsikdo misli, da so take rcsolucije vržene v koš, ampak precej zsnasljive informacije govore, da temu ni tako. Resolucije so zložene v dva oddelka, namreč "is in proti". Nadslje so resolucije klasificiram* po skupinah, to je od organizacij in od posamainikov. Vse to znači, čeprav funkcionarji v VVashlngtonu ne store Istega kot volilci doma hočejo, si vseeno prizadevajo vedeti, kaj je volja ljudstva*
In končno le to: Čeprav bi ta predlog ne bil sprejet, bo močan pritisk za sprejetje imel svoj vpliv v tem, da katerikoli predlog bo končno apralet, bo boljši radi teh zahtev. 8koraj gotovo je, da nekakšen načrt fcrez-poselnostnega . »avarovanja bo sprejet, radi tega je v resnici zelo važno, da sa dim večje število organizacij in posameznikov izrazi za Lundeenov načrt, člani in društva SNiPJ bi morala v tem ozlru biti na prvem mestu. Na delo torej in vsakdo naj piše svojemu kongreaniku!
Simon Trojar (i).
Poročilo n kongreiui brezponelnih v VVanhingtonu. I>. C.
Cleveiand. — V časopisju je bilo malo poročenega, da se sklicuje kongres vseh ne<xivisnih organizacij brezposelnih. Namen sklicateljev je bil, da se združi te organizacije v eno enoto in formira narodno organizacijo. Kongres se je vršil 2., 3. in 4. marca v Waahingtonu, U. C. Delegacija na tem zborovanju je repretecitirata okro* pol mili)o na že organiziranega članstva. ! Pol milijona še organiziranega članstva na ustanovni konvenciji je nekaj izrednega, poeebno še za delavsko organizacijo.
V začetku zborovanja Je med delegati vladala nekaka nezaupljivost. Pozneje se je pa megla ! nezaupljivosti razpršila, ko je delegacija videla, da so vsi prišli na kongres z iskrenim namenom: idružiti svoje razkropljene moči v eno enoto ter to or-ganizscijo ojačati t močno bolno silo, katera bo v boju zmagovalka napram raabtirkanim kapitalističnim valovom Kongres, kakor tudi v«l odbori, so se lotili dela I vso tMHritfijo. (Mbori »o delali potno v jutro: študl-1 ali in piaaii so resolucije, pripravljali program za pmo orga nisaeije, skrbno sestavljali na tvelno isjavo itd Pri »prejemanju načelne it Jave, programa in resolucij se j# vršila iikrena in živahna diskuzija; nihče se hi mogel pritoževati, da ni imel prilike povedati svojega mnenja
Na tridnevnem kongresu so
nastopili razni govorniki, med .njimi Norman Thomas, James Myers, Matthevv E. Dunn in drugi. Norman Thomas Je po-dftl sliko mizerije in fašističnega teroriziranja farmarskih delavcev na jugu, ki se hočejo organizirati v svojo unijp, da si potom nje izboljšajo svoj mizerni položaj; dalje o diskriminaciji napram brezposelnim po različnih mestih in državah. Opozoril je konvencijo, da se wa!1etreet-ski burbonci pripravljajo, da se uzakoni predlog, da se brezposelnim odvzame volilna pravica. "Vaš kongres to dokazuje, du se zavedate, kaj preti delavstvu. Z mečno bojevito organizacijo boste zmožni odbiti nakane kapitalističnih burboncev. Vaše delo nI boj za same reforme, pač pa odprava tega sistema potom delavske politične akcije," je dejal Thomas.
James Myers, predsednik u-nije cerkvenih organizacij, katera je priključena k Ameriški del. federaciji, je dejal, da so se tudi duhovniki začeli organizirati in s kritičnim očesom gledati na ta sistem izkoriščanja. Ta sistem Je popolnoma v nesoglasju, kar je Kristusi učil, in kateri duhovnik zagovarja ta sistem, ni Kristusov namestnik, pač pa slepo orodje vvallstreetar-jev, katere bi Kristus z bičem razgnal, kot jih je nekoč iz tem pla, je dejal Myers. Obljubil je vso kooperacijo s strani njegove unije v korist delavstva. Pri poročal je, naj delamcr-na tem, da se čim prej ta sistem privat nega lastništva in izkoriščanja odpravi in nadomesti z javnim lastništvom v korist ljudskega blagostanja. Podal je tudi nekaj statistike, katera je zelo važna za tiste, ki pravijo, da kapitalisti ne delajo profitov v tej depresiji. Plače delavrtva so bile v decembru 1984 60 procentov manjše kot so bile v istem mesecu leta 1926. Profiti kapitala so se zvif ali v decembru 195*4 na 150 procentov. To pomeni, da so bili dohodki onih, ki živijo od dividend in obresti, za petdeset odstotkov večji kot v letu 1926, akoravno so dohodki celoknpne-ga naroda od tedaj nazadovali za 40 odstotkov. Bogatini postajajo bogatejši, reveži revnejši. Torej nekaj je le narobe v "deželi danski."
Matthevv E. Dunn, kongresnik iz Pennsylvanije, je razjasnil delegaciji, na kakšnem stališču stoji administracija, senat in kongres, koliko moremo od njih pričakovati, da bodo napravili v korist delavskega razreda. Povedal nam je, če bi bili mi delavci močno organizirani, potem bi še lahko pričakovali, da se bi kaj napravilo v korist nas, tako je pa malo upanja. Mogoče se bo vrglo kakšne drobtine, kar bo zelo malo pomagalo. Nekaj kongresnikov je, ki bi radi, da bi se kaj več napravilo za pozabljenega človeka, ali oni so v ogromni manjšini. Končno je pa dejal: "VI delavci bi se morali že nekaj naučiti iz proJlosti. I-meli »te republikanske administracije in imeli ste demokratske (on sam je neodvisen demokrat). AH je še katera napravila kaj prida v korist delavskega ljudstva? Ne! In tudi ne bo. kur obe so oprode velikih bankirjev in industrijalcev. Delati v korist bankirjev in indu-stri laket* je eno. Delati v korist delavskega ljudstva je pa drugo. Obema služiti je nemogoče. Vas delavcev je edstetkov. Vi i-mate ogromno moč pri volitvah. Zakaj se ne organizirate v,svojo stranko in poMjetc svoje Ijr di v Washington in v državne poetavodaje, ki bedo delali za vas kot ti delajo ra vsše izko-

rftčeVttfce. Orgltffiirkjte se motno in uspeh bo raš."	j Zraven organizacijskega dela je konvencija izvolila odbore, ki so šli v Belo hišo Jconferirati s predsednikom in pred senatorje in kongresnike, kakor tudi pred delavski odbor kongresa za Lundeenov predlog brezposelnostne-ga in socialnega zavarovanja. Ker so pa v pondeljek zjutraj časopisi prinesli novico, da se bo v Qhiu odtrgala podpora brezposelnim, je šla ohijska delegacija na zvezni relifni urad, kjer je protestirala in zahtevala na mestu znižanja 60 procentov povišanja. Obljubilo se je, da znižanja ne bo, o povišanju se pa ni moglo dobiti nobenega zagotovila. « V Beli hf-Si, fcjer je zastopal predsednika njegov tajnik, se je odločno protestiralo proti Roo-seveltovemu programu, da bi ge brezposelnim pri javnih delih plačevalo samo 50 dolarjev na mesec. Zahteva se $1 na uro in 30 ur na teden, in kjer je unij-ska plača več, pa po unijski lestvici. Povedalo se nam je, da je 60 dolarjev boljše kot nič. Naš odbor je odgovoril, da je tudi 40, 30, 20 in 10 dolarjev boljše kot nič. Ampak vprašanje je, če je to ameriški življenski standard, s katerim se administracija tako rada ponaša pred zunanjim svetom. Vprašalo se je: Ali misli administracija, da bo družinski oče lahko preživel družino, plačal najemnino, kupoval obleko in druge potrebščine, ki so nujno potrebne, s 60 dolarji na mesec? Drugega odgovora ni bilo kot ta, da je "60 dolarjev boljše kot nič. Isto je bil odgovor, ko se je protestiralo proti administracijske-mu načrtu za brezposelnostno zavarovanje. Odbor je povedal, da je administracija taka, kot če bi zdravnik rekel bolniku, ki je na smrt bolan: "Sedaj ti ne morem nič pomagati, ko boš ozdra-bll in spet zboli*, pridi nazaj, pa ti bom pomagal". Administracij-ski načrt govori, da šele čez par let stopi v veljavo in to samo za tiste, ki bodo v sklad plačevali, dvanajst milijonov, ki so danes brezposelni in ne bodo toliko srečni, da bi dobili delo v teh par letih, ne ibo upravičenih do brezposelnostnega zavarovanja po administracijskem načrtu.
'Na kratko: pred administracijo, s senatom in kongresom, kakor tudi pred relifno administracijo se je nam indirektno povedalo, da nismo še dovolj močno organizirani, da bi jih mogli prisiliti, da bi kaj boljšega napravili v korist nas. Mi smo iim povedali, da He skoro zagotovo v poletju vrnemo in takrat nas bo nad stotisoč prikorakalo pred zvezni kapitol.
In res, ko je delegacija poročala, kaj je opravila pred admi-
"1 dfiomn
sprejeto, da
se organizacija imenuje Work-ers Alliance of Aatrica (Ameriška delavska zvon).
Ohijska delegacija je imela več svojih zborovanj, izvolila si je državno eksekutivo, predsednika in tajnika. Sestavit* in odposlali smo resolucijo v Colum-bus v z vazi t t>uffyjevijji načrtom za bregpojelnostno zavarovanje.
Bolj v detajlih bom poročal pa seji kluba tbreepfseinih^ VaJno za enkrat je to: da se vsi brezposelni, kakor tisti, ki ste začasno zaposleni, pridruiit* organizaciji in postanete milita nt ni bojevniki za svoje pravice. Iz poročila je razvidno,'da močno organizirani bomo upoštevani, neorganizirani bomo pa jamrali pa nic dosegli. ,
l>oui* Zerfco, delegat.
O nedeljski 30-letnici Proietarca
Chlcago.—Zadnjo ned-eijo popoldne je bila napolnjena dvorana SNPJ priča enega najlepših programov, kar smo jih še videli zadnja leta v Chicagu. To je bilo na 30-letnici Proietarca, katero je aranžiral klub št. 1 J&Z. Izmed zunanjih naselbin je bila posebno dobro zastopana naselbina Waukegan, videli pa smo zavedne delavce tudi iz La Salla in iz nekaj drugih krajev. Tudi več naših pionirjev, ki so se u-maknili v pokoj že pred več leti, je prišlo na to proslavo—na proslavo lastnega pionirskega dela.
Program je takoj od začetka dobil vigorozen zamah in iel v tem tempu vseskozi — s presledkom med prvim in drugim delom skoraj tri ure. Prva točka je bila živa slika "Pred 80 leti", ki je bila celo efektivna — pisec si je ielel, da bi bil snet posebno prvi del slik«, ki je bil izredno izrazit in impozanten. V solospevlh in duetih so nastopili Dorothy in Anton Kvederas ter tenorist Simon Babin. Njih petje je avdienco močno očaralo in navdušilo ter so bili vsi ponovno klicani nazaj. Zapeli so devet pesmi, med drugimi "Gor čez jezero", "Rasti ruia", "Dje sta-nak moj" (Babnik), "Dalmatinski šajkaš" (A. Kvederas in Babnik) "Romanza" (A. Kvederas) "Ai nostri monti" iz opere "II Trovatore" (Babnik in Do-rothy Kvederas).
"When We Grow Up" je bila skica, v kateri eo nastopili člani mladinskega odseka — Er-nest Dreshar, Boyan Alesh, Anton Novak, Tony Podibelšek, Henry Krebel, Stanley Kobilka in Tony Erjavec. Je to deška skica — igranje z "aeroplani" in pogovarjanje, kaj bi bil vsakdo izmed njih rad, ko doraate. V skici so prednešene želje povprečnega dečka in pa — vojna.
OP Komaj so si yovedali, kaj bodo, nistracijo, senatom in kongre- (ko dorastejo, že je prihrumel som, je z navdušenjem bil spre-( nad mesto sovražni aeroplan in jot predlog, da se v poletju a-| jih pokončal s smrtonosnim pli-
raniira pohod brezposelnih v Waehington. Chs in arar.ima se pa prepusti ek.iekutivnemu od boru.
Konvencijo je pozdravilo več delavskih organizacij s telegra mi. Najbolj se je pa konvencija začudila, ko Je prispel pozdravni telegram od Williama Greena predsednika Ameriške del. federacije, ki je čestital konven ciji in obljubil tej naši novi organizaciji vso podporo organizi ranega delavstva in želi, da b tudi brezposelni kooperirali z organiziranim delavstvom. Zbornica je že prej sprejela resolucijo v tem oziru, namreč da se 1h»,Io brezposelni delavci rama ob rami borili z organiziranim delavstvom za izboljšanje svojega Muiaja. Ped nobenim pogojem ne bodo stav kolomci, pač pa mi-litantje za svoje in organiziranega delavitva pravice.
V pondeljek zvečer 4. marca se je razvila zelo živahna diskuzija, kakšno Ime naj nosi ta nova organizacija, končno je bilo
nom. Skica je bila nadvse efektivna in realistična. Priznanje ne gre le vsem malim igralcem, marveč tudi Mary Juggovi, ki ima v oskrbi mladinski odsek in vzgaja delavsko mladino v delavskem duhu — želeti je, da bi več naših staršev pošiljalo otroke ob sobotah v mladinski tečaj.
Joško Oven je imel otvoritveni govor in je vodil program. V tem poslu, v govorništvu, je Joško vedno živ in zanimiv kot malo govornikov. Krajše govore sta imela tudi Donaki J. Lotrich (v angleščini) in Frank Zaitz, u-rednik Proletanca. Oba šiva. Johnny Rak je deklamiral "The Radicai", Angela Zaitz pa "Naš časqpis".
Drugi del je otvorila "Sava" z "Marseljezo" in "Prebujenjem duhov" ter dodala še rusko delavsko himno. ,£*klju*na točka je pa bila Mol^kova enodej^nka 'Biserno slavje*. Pod režijo Loul-sa Benigerja *o nastopili Min)ta Alesh, Joško Oren, Ernestine Jugg in Frank Sodnik. Pisec teh vrstic ne more dati nobene "kri-1 tike". kur je bil nlnčajno odso-ten iz dvorane Vi^jj del Igre. Videl je le konec in ta se mu je zelo doradel kakor tudf avdien-ci. SlUsl je pa. da je bilo "lepo", | "dobro" in podobno.
Na »plošno Je Ml program ve-' lik mrralen uspeh in upati je. da 1 prindba kot taka tudi flnanč-j no. Prihodnja priredba klubove* j ga pevrk«'gA odseka "Save" bo pomladanski koncert v nedeljo 1 14. aprila v dvorani 8NPJ. K« m koncertu bn tudi spevoigra sli opereta ' Kmeta ali gospo Poročevalec*.
12 MAto
Ob petletnici zvocnegafij
Ko sedimo v zvočnem kinu spomnimo, da je prešlo komaj pit lit T®' časa ko smp skeptičpo zmajali z misli, da bi bilo mogoče slišati nastopajočih oseb. Kajti sedanj^ ^ filma skoro ne pozna več — |n kjer ^ *uiamo. učinkuje naravnost smešno mika <**>ba usta na platnu in ne ,11*;*°»
je nam zdi to dejstvo skrajno S ^ Toda motili bi se, če bi smatrali * ^ film, k« pomeni nedvomno veliko il * kulturno pridobitev, za slučajnosti ^1 ker se dejstvoma je v njem no dela, vnanje, raz lepega sedeža v jj ne da razbrati.
Toda tudi delo tiho snujocega tehnika ži tu pa tam priznanje. Tega mu moremod le tedaj, če smo prej spoznali in razumel.! govo delo in rezultat truda.	*
V prvih letih zvočnega filma so rr.orali sUviti za zvočno gledališče z borimi 500 J Ogromno, nad 2 metra visoko ojačevalci pravo, ki je porabila tolikšno množino d tričnega toka, da bi z njim lahko rame večjo vas. Teža takratne zvočne aparatur! bila 600 do '700 kg. Dane« tehta apari prav takšnega zvočnega kinematografa k kg, ojačevalec pa zavzema kvečjemu povtf 10 kvadratnih decimetrov.
Najopaznejša je za poslušalca zboljfc zvočne aparature. V začetku je bilo težko, seči z njo zsdostni obseg topov ter dobiti nozvočje in naravno barvitost zvoka. Medi ko so aparature tedaj prenašale le 150 do \ hertzov (nihajev v sekundi) — obsegali ko rej le Štiri in pol oktave klavirja — premi sodobne zvočne priprave vsa valovno obmo ki ga more s pridom sprejeti naše uho: 50 8000 hertzov. Torej niso z njo reproduc* le vsi močni in polnozvočni nizki toni, ki n jaki in sočni glasbi nujno potrebni, ampik z njo daleč preko območja klavirja do*etah soki toni, kateri so bistveno važni pri mn nem govoru in šepetu (barva zvoka).
Vzporedno z zboljšavo reprodukciji m njenih priprav, so zboljšali tehniki tudi | pr^ve, ki so namenjene snemanju zvoči filma. Priprave, ki so bil$ v početku izdek z materialom, ki nikakor ni bil dorasel du njemu, ter so bile zato okorne in okvarami podvržene, so nadomestili sedaj 1 odporu mnogo bolj zmogljivimi in tudi estetsko oporečnimi.
Porodi v Italiji padajo
Znano je, kako se Mussolini trudi, di dvignil število prebivalstva v Italiji in ki si je v ta namen izmislil "bitko" svoje vrsti kateri hoče z nagradami rodovitnim maten z davki na samce in podobnimi, dovolj znani ukrepi ostati zmagovalec. Bitka se vrši 11 vnetostjo, fašistične instance sodelujejo ni 1 pretege, toda kakor pri vseh dosedanjih Mi solinijevih "bitkah", morajo tudi tukaj znati porazen neuspeh.
L. 1922., ko je fašizem prišel na krmilu znašalo stanje porodov na tisoč prebivale* Italiji 12.2., Italija je biia med prvimi mi, kar se tiče letnega porasta prebivi Od tedaj je šlo polagoma, toda nevzdrino vzdol. Danes znaša število porodov na prebivalcev že 9.8, v 12 letih je Italija način izgubila 2.4 milijona novih zemlji Na čelu 22 velemest, ki izkazujejo vsa pn žek smrtnih primerov, so Genova, Turin, renca in Bologna, tudi Trst je tu med pr mesti. Povsod število porodov nazaduj«, b šo sliko kažejo samo južne pokrajin«. novi Littoriji pa je takšna, kakor si jo kkj šistični mogotci. Pri tem pa je treba ti. da je Littoria torišče, ki si ga J** režim izbral za Hpecialne eksperimente, ki druge italijanske predele nimajo nobeneflj mena. Nekakšno "vzorno posestvo" med ostalimi nevzornimi.
Vsekako mora režim priznati, da j« linijeva demografska politika doživela statistika govori dovolj ja«no. Da del* I* di velike skrbi, je umevno samo |h> sebi.
Kakšno starost dosežejo živ«
Angleža Chalmers Michelle m Flowfcrs sta doltfo let proučevala <U>I|M skega življenja. Po njunih podatkih najvišjo starost mrzlokrvne živsli.
želve učakajo do 200 let. V »ekl j imajo že 96 let isto želvo. Rit* let, sloni M), nosorogi 4/». povodni in kiti 10, medvedi in opice H6. iirnlr ke 30 let. V ujetništvu dosežejo di^ višjo starost nego v prosti naravi razmeroma dolgo, papige do karčuk pa dočakata do let.
is
P«»Maja pndcemnke leleznire % Ho»k*i.
•p
Ali ste naročeni na dneralk roBvetn'? Podpirajte svoj iiat!
Vata V ušesih
Ali je priporočljivo, da *i v hi* zamašimo u4e*a z vato?
Odgmor na to vprašanje J»* nikalen. Zamaški v ušesih . ovir mehkužijo slušni organ, često tr* tijo Vse to pm velja le *» zdrava je priporočljiva v njih med ka* letnijo in pri luknjah v ušesn pride razna vnHia in druge joča nesnaga v uho. Takšne di pri umivanju in kopanju p**'1'- | pride voda v notranje uho.
rrn

S1

Vesti iz Jugoslavije

«
i erkven konkukt ih)d krimom
^ mwl i" iu«,ljani na Golem
^"^nfrn duševne osvei.-^ v oko ico. zlasti pa »mučar-
V m ,o po bregovih okr°g
sijajne terene, je Hnana prijazna vasica s
L vidno župno cerkvijo Golo
j Krimom. Tu se je v zadnjih
om in farani razvil do take ite da so žu^tM ^tfrozill z
SJim i, rimskokatoliške cer-
ve fn ,u naredili že tudi prve orake za izvršitev svoje grož-
iL eno celo generacijo pase čice na Golem stari župnik g. unaver. Kakor se to godi po .katerih farah pri nas, se tudi planski fari ne da reči, da bi bili župnik in njegovi verniki igvno najboljši sosedje. Golani itajo .svojemu dušnemu pa-irju. da je malo preveč "gospd-uruki". 'V okroglih Jštirih de-tletjihi župnikovanja je imel župnik celo kopo tožb s svo-mi župljani in nekatere izmed avd so se vlekle leta in leta. jstedica je bila, da mnogi Go-i že več let niso hodili k cer-enim opravilom domačega žup-ka. marveč so raje hodili v so-dnje fare.
V zadnjem času je golanski pnik spet s pravdo uveljavil ke svoje pravice nasproti svo-im faranom. Od dveh gospo-rjev je iztožil bero za več let azaj, kar znese že majhno pre-loženje. Poleg tega je hotel, klicujoc- se na pravice iz starih isov, s pomočjo sodnije prisi-ti Golane, da mu z ročnim de->m in vprežno živino tudi v da-ašnjem času obdelujejo polja, a zahteva pa je tako razburila iro, da je že nekaj nedelj sem rkev a. Kunaverja ostala sko-prazna. Karani so poslali na tofjjski ordinarijat v Ljubljani »sobno deputacijo, ki je Jzra-la zahtevo, da župnik brez od-ianja /,apusti župnijo, sicer bo (»h« t. \semi vasmi izstopilo iz msko-katoliške cerkve.
Kakor je videti, škofijski or-inarijat tej zahtevi ni povsem dovolj no ustregel. Med kmeti izburjene fare se je nato poja-ila obsežna propaganda za pre-op iz rimskokatoliške v staro-Itoliško cerkev. Za preteklo ne-■tj'» ^o Golani povabili staroka-li*ketfa župnika g. Lavrinca iz ijuhljane, da jim je prišel pridi-at in masevat. V dvorani Ga-HskcKa doma v ftkrljah se jč ršilo prvo cerkveno opravilo po lan,katoliškem obredu pod Krilom. Dvorana je bila skoraj »■♦•majhna za toliko ljudi; koli-" lih j«- zbralo iz protesta » koliko le iz radovednosti, je fveda težko ugotoviti.
Ljubljana in vsa okolica z na-H<> pozornostjo opazujeta, kako i- U> končala nenavadna l>orba.
Tri domačije v plamenih I ijan, 19. februarja. V ško-okolici je v nedeljo spet P ,laM požar. Uničil je "■' • tn-m gospodarjem v **> Kron/.vcm Vas leži p<xl ce-kl Hje iz Skocijana v No-" '»'«■ Mdaljena je od ftko-* •»'» Bližina Krke je rl,*'n:' • rta 4 Offtnj ni raz-" vas, posebno še na |M-tih gos|>odarjev, ki redni blitini pogorelih
ril ha v
Hnačije'
> \ nepn ■
•uar
nika
• t i
am.vi
»tMAta! v letnici po-'••fiia Hrastarja in ne ' llllro razmahnil na ""iar>krt poslopja. I-de na listnico po-a tiTT-jforčIča. Tn ^ V kratkih tr#-"Ju senik in po y"*|sidar*ka |x>-zgodilo tako hi-'>m«\litvi požara ' !ti govora. 7a' ^•ntnika
katere so polivali z vodo. Slednjič so prihiteli gasilci iz Bele cerkve, nato iz Smarjete in iz Št. Petra, ki so z združenimi močmi redili vso vas. Ogenj je uničeval pičlo uro in od domačij treh gospodarjev so ostali le zidovi. Ko so mislili, da je že vse končano, je začela pretiti nova nevarnost. Nenadno je začel pihati močan veter proti vzhodu v smeri, kjer stoje po vrsti domačije »petih gospodarjev, po večini krite s slamo. Gasilci so se do jutra trudili in vztrajali na svojih mestih, da so oteli domove.
Celotna škoda znaša nad 200,-000 Din, skupno zavarovanje pa znaša le nekaj nad 50,000 Din. Tako trpi posestnik Anton Gregorčič nad 40,000 Din škode, dobil bo pa okrog 7000 Din zavarovalnine. Posestnik France Hrastar je prizadet za okrog 60,000 Din, zavarovan pa je za 3000 Din. Posestniku Alojzu Fr-kolu je največ pogorelo; zavarovalnine foo dobil okrog 30,000 Din, dočim škoda presega vsoto 120,000 ©in. Pogorelci so popolnoma brez vsega, brez hrane i za sebe i za živino. Ogenj je bil brez dvoma podtaknjen. Kdo je skrivnostni požigalec, o tem vsi ugibljejo. Ponoči pred postankom požara je tekel mimo hiš posestnikov Zajca in Vidoviča neznanec, partrat žavriskal in zavpil "Gori!" in je že zdivjal dalje v noč. Nobeden ga ni spoznal. Obširna preiskava, ki jo vodijo kronovški orožniki, bo morda iztaknila brezvestnega zločinca.
Glas iz Bele Krajine
"Ljudska Pravica" v Lendavi je objavila sledeči dopis:
Črnomelj.—Naša Bela Krajina je obsežen del zemlje. Razprostira se od Gorjancev do Po-ljancev, meji na Kolpo pri Vinici in od tam gre meja zopet nazaj na Gorjance. Večinoma i-mamo hribe in le okoli Crnome-Ija in Metlike je ravnjna. Zgodovina piše, da so Turki grozno pustošili Belo Krajino. Kmetom so žgali domove, jih pobijali In njihovo premoženje oropali. Pusta in opustošena je bila Bela Krajina in kmetje,^kar jih ni padlo, praznih rok^^Travijo, da se nam zdaj ni več bati hudobnega Turka, kajti tekom teh stoletij smo postali kulturni narod in o Turkih tudi že pravijo, da nas bodo, če nas že niso, v kulturi prekosili. Namreč tisti v pravi Turčiji. Pa kljub temu je dandanes v naši Beli Krajini marsikaj, kar nas krnite spominja na tiste davne turške čaRe. — Davčni vijak je tudi pri nas dosegel skrajno mero, če je ni že prekoračil. V teh časih, ko kmetje nimamo iz česa iskati denarja, čutimo vsako četrtletje v svojem gospodarstvu pravo o-pustošenje in se niti človek ne oddahne, pa je že drugo Četrtletje tu. Prepričanje in zahteva nas kmetov in obrtnikov je, <Ih je že skrajni čas, da se temu pustošenju naših gospodarstev napravi konec. Seveda je zato potrebna naša skupna borba.,
V Črnomlju imamo lesno industrijo: Jugoles in Zora. Plačujejo mizerno. Tudi livarna Belokrajina in rudnik ninta nič boljša. Jugoles je meseca avgusta odpustil veliko delavcev, l<er so zahtevali zaostanek od plač, ki jih že dolgo niso redno dobivali. "Zora" pa trguje samo za robo in tudi delavec dela za ro-! l)o. Tako Kredo dnevi in meseci. Delavci, kmetje in obrtniki »«e zavedajo, da bo nekoč prišel bolj- j ši čas tudi za nas, toda žal je š<* mnogo takih med nami, ki »e n«* zavedajo, da je to samo od rijih odvisno in da rv morajo nami zanj boriti.
Tudi veliko brezposelnih je med nami. Poleg teh imamo Je"
nekaj bodnih starcev, katerim j* banska uprava nakazala nekaj sto dinarjev. Ta denar so naš občinski gospodje razdelili bed nim in sicer na osebo: 5 kg bele moke, 5 kg koruzne, 1 in pol kg ječmenove kaše, 1 kg soli, po kg masti. Kako dolgo lahko Človek od tega živi, lahko vsak ii-računa. Pa če bi vsaj dobili najpotrebnejši. Ako so gospodje na pravem mestu, naj dajo denar in tudi res bednim. Banska u-prava je poslala denar in ne moko.
Pred nedavnim je kupil neki Gorjanec prašiče v našem srezu. Tehtalo se je na mestni tehtnici v Črnomlju. In kako? Naši kmetje pravijo, da sta se tehtničar in kupec dogovorila za čisto svoj način tehtanja. Ker pa je mlinar iz Dolenc pri Gradcu tehtal prašiča doma, je vedel, da prašič ne sme imeti na Črnomelj ski vagi kar 12 kg manj. Nastal je spor. Kmetje vlečejo prašiče iz avtomobila in zahtevajo, da se pošteno tehta. Tehtajo drugič in resnica: vsaki prašič je tehtal drugič po 10—12 kg več. Kako se tako postopanje imenuje, ve vsakdo! Zgodbo omenjam tudi zato, ker sem prepričan, da se tudi drugim slovenskim kmetom pri raznih tehtanjih tako godi. Kmetje, ne "tehtajte" samo prašiče, temveč tudi tiste, ki prašiče kupujejo!
Opičji obraz v zrcalu
V leningranjskem zoološkem vrtu so postavili pred kratkim v tisti del opičje kletke, ki leži na prostem, veliko zrcalo. Dve opici sta hoteli v zunanjo kletko, ko sta pa odkrili nenavadni predmet, sta pobegnili prestra šeno nazaj. Nekaj časa sta gledali neodločno iz svojega skrivališča, na zadnje sta zlezli previdno v zunanjo kletko, ne da bi gledali na zrcalo. Hipoma sta odkrili svoji zrcalni podobi in meneč, da je v kletki nov obisk, sta veselo zakričali in priklicali še ostale opice. Ta ko je bila kmalu vsa opičja družba zbrana pred zrcalom, o pice so svojim podobam v njem nudile roke, govprile z njimi v svojem jeziku in jih vabile, naj pridejo v družbo.. Ker se to ni zgodilo, so se začele kmalu jeziti in delati strašne obraze. Odsev obrazov jih je spravljal v še hujšo jezo.
Opoldne se niso niti od daleč zmislile, da so lačne. Sele ko so jim prinesli v kletko najljubšo jed. so se dale zvabiti od zrcala. A samo za trenutek. Ko so opazile, da nove tovarišice tudi odhajajo, so se takoj vrnile. Najbolj radovedne med njimi so začele zrcalo raziskovati in to tudi od zadaj, skušale ho ga tudi odtrgati in do poznega večera jih ni bilo mogoče spraviti proč.
Naslednji dan so se zbrale že na vse zgodaj pred zrcalom in so skušale dognati • njegovo skrivnost. Toda zaman. Med tem pa so pozabljale na jed in r«'d. Naslednje dni isto tako, živali so očitno hujšale. Cez teden dni je bilo ravnateljstvo zoološkega vrta prisiljeno odstraniti zrcalo. Opice so bile razburjene ši* nekoliko dni. Polagoma pa ho se pomirile in pozabile na zrcalo.
ZDRAVNIK OSLEPEL MED OPERACIJO
V neki bolnišnici v Milanu je te dni 62-letni kirurg Cgndfcclo operiral mlado ženo na grlu. Med operacijo mu je postalo nenadoma slabo, tožil je, da ga v očeh hudo boli. Zgrudil se je nezavesten. Eden njegovih ^»močnikov je hitro nadaljeval operacijo, starega zdravnika pa so spravili v posteljo. Ko ne je o-svestlT, "Je bil slep. -
PR08VBTA "
Glasovi iz naselbin
> ■!■■ ..i i|
Slovenskim volilceni v premislek
(jo* and a, N. V—Dne 19. t. m. $e bodo vrnile volitve, kjer si bomo izvolili župana in dva mestna moža, katerim je termin potekel. Na republikanski listi sta dva stara mestna moža zo|>et nominirana — eden za župana— eden je pa novi kandidat namesto VValterja Leya, kateri se zaveda, da bi doživel sramoten poraz ter je radi tega opustil ponovno kandidaturo. Demokrate je pa novi "deal" zbudil in po mnogih letih so se postavili v političen boj proti prvim. Ker ni ipisec teh vrstic privrženec e-nih niti drugih,-radi tega ne priporoča ne teh ne teh, pušča pa rojakom, da sodijo po svoji najboljši zmožnosti, za koga glasujejo.
Dolgo časa sem že imel pogovore 7. raznimi ljudmi, kaj da je narobe z našim komisarjem za mestno vodo, da ne da vedeti davkoplačevalcem, kako se izplačuje dolg, katerega imamo na vodovodu*in če *e sploh kaj plačuje. Zadnje Čase so se pa politiki vrezali med seboj in glej ga spaka, sedaj smo pa na jasnem! Ne samo površno stanje blagajne, ampak vse so priobčili v lokalnem listu, do plesnivega fic-ka. Za vodo so prejeli v enem letu $22,111.49. Skupnih davkov $28,057.53. Od vlade so pa prejeli čez dvajset tisočakov in vse zapravili razen $9^08.45, kar i-majo v blagajni. Tako si sedaj očitajo med seboj demokrat je republikancem, kateri so sedaj v sedlu, da mislijo spraviti mesto na boben, zadnji pa prvim, da bodo oni s svojim predsednikom spravili vse skupaj na boben.
Tukajšnji prostovoljni gasilci s sedanjim mestnim odborom pridejo pred volilce z načrtom, da se zgradi mestno poslopje, katero bi odgovarjalo za maši-nerijo gasilcev in razne mestne ofice, z mestno hišo skupaj. Poslopje bi stalo okrog petintrideset tisoč dolarjev; nekaj bi se dobilo od vlade, drugo pa potom zvišanja davkov od dveh do $2.25 na leto. Volilcem se ta na črt priporoča v odobritev, ker nekaj se mora narediti, če se h denar zapravlja. In to po nepotrebnem.
Drugi načrt se glasi, da bi mestece prispevalo šest sto dolarjev na leto mesto štirih sto za mestno knjižnico. Tudi to je potrebno, posebno pa dobre knjige, take knjige, katere bi odpirale oči čitateljem o ekonomskih razmerah in vsesplošni poHtiČni korupciji. Čudno se mi pa vidi, da niso imeli v načrtu tudi javne knjižnice, ko so delali Istega za mestno hišo ter jo postavili v isto poslopje, da bi potem bil mir za enkrat o stvari. Izobrazba nam je potrebna, In to dobimo le v dobrih knjigah, radi tega priporočam tudi ta načrt v sprejetje, dasi bi bil lahko boljši.
Je pač bolj umestno, če gla-ujemo v korist skupnih davkoplačevalcev ter s tem damo lepše lice mestecu, kakor da bi plačevali za polaganje odvajalnih cevi vsake dve leti na en in isti prostor—radi zanemarjanja mestnih mož, kateri bi morali skrlniti, da se kaj takega ne dogaja, am pa k izvršiti delo ob pričetku kot ji moralo biti izvršeno. Menda m? pa dobi kaj komišna od družbe, katera izdHuje ter |H>tem prodaja cevi mestu.
Na volilce apeliram, da gremo vsi do enega na volišče ter z možmi, kateri niso zmožni vodi-davkoplačevale* po pravi |x»-tl, pometemo In s tem pok ažurno novoizvoljenim, da se v drugič z njimi lahko stori isto, če ne bodo zastopali interesov davkoplačevalcev, ampak gledali za nekaj, kar je v našo skupno ško do. Priporočljivo J'' tudi, da *ar-
k\ urgirate svoje |>olnoU tne otroke, naj s«* udeleže glasovanja ter jih pripravit«" *a volilno bilko v letu __i«»hn Matekovirh.
— Kitlr ruleti 1'uiurM.
Erneat L Cornhrook, podpredsednik New York Shiphuilding t'ori».
la to direktorska veselica. Ostal sem, četudi nisem direktor. Pa je prišel k meni rojak, ki mi je rekel, da se ne strinjam z njim in tudi ne s Hribarjem, ker se nikdar ne vidimo pri cerkvenih vratih. Mislim, da taki pogovori ne spadajo na prireditve. Rekel je, da me pozna že.24 let. in da sem največji socialist. Seveda, sem odvrnil. Povedal sem mu, da njega poznam že 27 let. Francelj ni delničar dvorane.
Človek se mora dostojno obnašati posebno v javnih prostorih in ne sme nadlegovati mirnih ljudi, ki pridejo na veselice, da se zabavajo na pošten način. To naj si zapomnijo oni, ki se jih tiče.
Anton Zeleznik, LSI).
Slika kaže tipično kolibi. % kateri pr«*bi%a Hm/in* nnjrmnin i škrga farmarja v Arkansasu.
Poročilo in zahtala
t ItfMrlanri. O* — Dne 2. mar
ca se Je v NV*burghu vršila lita škeradna veselic« pevtik**K« zb<> ra "Delavec", ki j«' dobro uspela Vsem. ki so se udeležili in pri-j pomogli k u»j.*bu. »<• najtakre-ne je zahvaljujemo, tako tudi na-šim dclavc-irt. V un 'u zbora, t sem skupaj inkfna «ah\ala
Veselice HDD v Nvwtjtirghu \ nedeljo marca pa *<• m tak^i dol ro obne«ia. Hprva nisem f-del, če Je to kar t na partija ali | kaj. A'vtem sem izvedel, da je bi-
Zadružništvo najjj več cvete v Angliji
" r ■ ■ ■ " ■
Angleško delavstvo se
je že v veliki meri emancipiralo
London. — (FP) — Anglija je dežela,' kjer je tekla Z i bel ka pitalizmu, buržvazni demokraciji in prav tako modernemu delavskemu Kihanju. Najstarejši del tega gibanja je strokovno, ki se je pojavilo ob pričetku zadnjega stoletja, potem je zadružno, kateremu je stekla zibelka v Kot-hdalu t$-J4, proti koncu zadnjega stoletja pa vidimo organiziranje delavske stranke, ki ima dobre izglede za veliko zmago pri prihodnjih parlamentarnih volitvah.
Ta spis se bo nanašal le na zadružno gibanje, y glavnem na gigantsko Velenakupno zadrugo, ki se je razvila v največje industrijsko podjetje v Angliji. Je obenem tudi srce angle^ke^u za-družnega gibanja, ki ima približno eno tretjino trgovine jhkI svojo kontrolo.
Geslo: "Poleg matere zemlje naj bo Velenakupna zadruga e-djni vir za dobavijanje naših potreb," katerega Je leta 1H72 formuliral neki owenitski socialist, je že \ veliki meri j>ostalo real nost, k< » je zadružno gibanje, kakor prej omenjeno, največji biznis v Angliji.
Angleška Velenakupna zadruga je v resnici cel industrijski imperij. Njen letni promet znana preko $411,000,000, namreč pnsiaia blaga, s katerim zalaga 2adruge. Leta lO.Ti j« prodala samp živeža za <120,000,000. i/deluje pa tudi manufakturrio, »Isgo - M vrst — v svojih IMj tovarnah. Imi^ svojo banko z let nrm promHom nad tri "milijard* , tolarjev, fsitem trgovuko mor-larico /.h prevažanj* svojega blu ga. v<ltke čalne plantaž«' v In-, diji, kjer pridela I Hi milijonov 1 funtov ('it lit (ItMM).
Ima tadi \ellk«- furm«-, ki ob-mcgafo '£h4.t oo a krov svetel »m 1 iro sadja pridela na Mtojih vr>
-----V vseh svojih tovarnah
producira letno za nad 150 milijonov vrednosti blaga. Potrebščine, katere ne producira sama. kupuje na debelo direktno od tovarnarjev. Trgovske stike i-ma z zadrugumi v 28 državah.
Včlanjene zadruge, katere jo lastujejo, zalaga z vsemi potrebščinami od A do Z. Teh zadrutt je v Angliji in VValesu približno en tisoč, ki imajo svoje trgovine po vseli večjih in manjših mestih. (Škotske zadruge so organizirane v ^cottish kooperative VVholesale Socirty, ki pomeni za Skotijo isto kakor angleška Velenakupna zadruga za Anglijo in Walcs.) In naj bol i impozantne trgovine v Angliji so zadružne.
Delavcev uposluje Velenakupna zadruga 45,000, ki so vsi organizirani v unijah. Plače jim tekom krize niso bile zvišane in ne znižane; pu v prečno so enake kakor so bile pred osmimi leti — v privatnih industrijah In trgovinah so bile znižane. Leta UUI.H je zadruga izplačala v mezdah 128,000,000. -
Za uslužbence vzdržuje zadruga proste šole, v katerih se |*>-učuje o vseh straneh in panogah zadružništva, teorija in pruksu. V svojih šolah je vagojlla veliko število izredno sposobnih u-radnlkov, ki se lahko kosajo z voditelji vsakega privatnega podjetja. Vsak uslužbenm' ali delavec, ki dela za zadrugo 40 let ali doseže 05 let starosti, je avtomatično upokojen in deležen lepe pokojnine. Zadruga je potrošila samo za ureditev športnih prostorov zn. svoje uslužbence nad $»50,000 — v glavnem za tonis In drugih vrst žo-gometov, Cena zemlje ni v tem všteta.
Angleške zadruge so popolnoma neodvisne od bankirjev, ker so razvile svoj bančni sistem, na čelu katerega je centralna banka velezadruge. Ta banka, kakor že prej omenjeno, ima nad tri miliarde dolarjev letnega promet it
Ves ta ogromni zadružni Imperij last u je pet In pol delavcev-T.adrugarjev, j Zgrat so ga v manj k«» enem stoletju. Yes, koo|a»ratlvna Človeška družba v Angliji lil tako oddaljena. Angleško delavstvo Jo gršdl smotreno iz leta v leto in z jasnim ciljem pred selsij.
NKfKDNA KUPČIJA Z ZNAM-KAMI
V Kovnu se bo v kratkem začela razprava proti bivšemu poštnemu ravnatelju Hruogl, ki je obtožen, da je ponaredil za 3 milijone lil o v »nsmk in jih prodal na flvoj račun Pri razpravi bodo zaslišali nad HO prič In Izve-lencev, Obtožnica pravi, da Je innd Hruoga pomočnik* v nekaterih višjih uradnikih, ki so pro-lajali njegove znamke v Kovnu In Klajpedl, končno pa jih ponudili celo neki Imnkl v Kovnu, pri čemer je stvar prišla na dan. Velik del znamk so prodali v inozemstvo, posebno tr* govcem z znamkami.
Hruoga se zagovarja, da gre za prave znamk«' in ne za ponarejene. Nekoč jih je naročil neki nemški trgovec za 14,(HM) lilov, a jih potem lil vzel. Da M se Jih iziiebU, jih Je 8ruo«a potem po strani prodal.
to* no\
na
mu •ti
>ti
rr le
«Mdmih milijo« lljonov jraionov nku enega »Wh
t ud)
uumV
ilh i
')). *s
i®ff

(MU
»ko bto pro parov čevljev
•kih ta 1utira!
i jenih
.»C
r.4*»»t S fM*i» (»eorg* II. Ilrrn, na/elnlk( nega tujnrga (leparl menta.
Modeme varnostne naprave na ladjah
Ker so bile nesreče na morju v zadnjem času zelo številne — omenimo naj le nesrečo na "Mor-row Castleu" — ne bo odveč, a-ko posvetimo nekoliko vrstic pripravam in sredstvom, ki naj bi preprečevale in omejevale nesreče na mokrem elementu.
Predpise o varnostnih napravah na ladjah je bila izdelala konferenca o obvarovanju človeškega življenja na morju, ki se je vršila 1!>20. v Londonu; veljavni so od 1. januarja HKUI. dalje. Po novih predpisih jo potniška ladja vsaka ladja z dvanajstimi potniki; zanjo veljajo torej že predpisi konference, po katerih morajo duhovite tehniške naprave varovati ladjo pred potopom. Le m notica okol-nosti more danes izročiti novodobni parnik morju v plen.
Proti vsem okvaram mora biti ladja zavarovana proti poškodbam, kl jih povzroči vihar, proti režam in raipokllnam, kijih |H)vzročl nasedanje ter proti ognju. Po takih poškodbah se ladja ne sme potopiti. Tudi če se razpoči dno, mora bre* škode vanjo stopiti voda, ker mora po vsej dolžini imeti vdelan dvojni pod, ki prepreči prehod v«sle iz dna v trup sam.
Tudi poškodbe ob boku ne smejo škodovati plovnosti ladje. Vaaka ladja mora biti s prečnimi stenami, kl so vodote-sno pritrjene ob podolžne stene, razdeljena na več delov, kl morajo segati precej visoko nad običajni vodni nivo; vanje vdelana vrata more s enim pritiskom zapreti službujoči častnik. Poleg tega mora imeti ladja zadostno številu sesalk za vodo.
Proti ognju varuje ladjo množica tehniških naprav. Pri ia-bruhu ognja je važno, da čim prej odkrijemo ognjišče |>ožara. Zato mora biti na ladji organizirana stalna varnostna služba.
Skladiščni prostori, kl Jih le redko obišče osohje, morajo biti s cevmi zvezani z gasilno postajo, da jih je možno nadzirati; dim, ki bi se privalll do onazo-vališta, bi namreč neizpodbitno nupovedal požar v dotičnem prostoru.
Da more pogasiti požar že v kali, Ima vsak parnik ogromen sistem gasilnih cevi ter mn<»tl-eo ročnih gasilnih priprav. Tudi ima moštvo dovolj mask In čelad, da se more ubraniti dušljlve-ga dima in padajočih brun.
Ce izbruhne ogenj v skladiščih za olje, ga ne morejo gasiti z veslo, k«r bi se zaradi večje specifične teže nabirala na dnu, marveč napeljejo vanjo peno, kl jo proizvajajo v ogromnih množinah posebne priprave. V strojnici skušajo omejiti požar kar s progreto paro.	,
Ce se zloiul krmilo ali pok vari krmilna naprava, še ni predana ladja igrivosti morskih valov, ampak jo morejo s posebnimi, isl slučaja do slučaja nekoliko drugačnimi postopki krmarili nepoškodovani stroji ali celo človeške mišice.
Kakor Je znano, ima vsaka ladja radio poHlajo, ki more v najkrajšem času pozvali vse ladje v soseščini na pom<ič, Poleg oddajne postaje Ima še sprejemno postajo, ki je o|»reinljena s premakljivo okvirno anteno, da more t njo brez ozira na zvuzde, some ali obrežne točke določiti zemljepisno lego.
<*Y pa kljub vsem varnostnim napravam ni mogoče preprečiti nasreče, morajo |>otniki na čol nih zapustiti parnik. Danes rno ra imeti vsak potniški parnik toliko rešilnih čolnov, da more v nje preseliti vse ljudi z ladje. C/olnl, ki so danes po večini motorni, «o opremljeni *e s |Mim<j#.-nim jadrom tar z radio postajo. V njih mota biti vedno svvža pitna vode, mleku in prepečenec. Poleg rešilnih čolnov jma|o nekatere ladje še rešilne splave Vnak potnik Ima |»ovrh vsega v svoji kabini še plavalni pas, kl je pri nekaterih ladjaht opremljen /. žarnica m i, ki Me \žgo v trenutku, ko se paii |»otopi v morju.	?
Ker veljajo predpisi tudi ta tovorne lad)*, je odslej zadostno pr< >krbl)eno za varnost potnikov.
AH ste ft uaročili 1'iuaveln ali Mbuiinaki IM ■vojemu prijatelju ali sorodniku v domov lan? To je edini dar I rajne v redno« H. lit ga rs »tal denar lahko pošlje-It svojrr« v domet In*

Nekoč je zbrala uvoje misli in mu rutfrtala uliko življenja, zannovano po njegovih tenedah; v zadregi ae je zaumejala in vpraAala:
—	Ali je v Ne tako, Jegor Ivanovič?
Zahohotal ae je, obračal oči, zaaopel in »i o-
tiral prsi z rokami.
_V ne je tako tetka! Za roge »te pograbili
igodovinskega bika ... Na tej zamazani podlagi je nekaj okrankov, t. J. naftivov, ki pa utvari prav nič ne izpreminjajo. V resnici so ti tolstotrebuiniki glavni krivci in najntrupe-nejli mrčea, ki žre ljudstvo. Francozi jim čisto primerno pravijo: buržoa. 1 jt zapomnite ni, ljuba tetka, buržoa. Žro naa in izsesavajo.
—	Bogatini, kaj ne? — je vpraAala mati. »
—	Tako je! To je njih nesreča. Vidite, če |H>nuAate otroku med jed nekaj bakra, usta-vite raat njegovih kosti, in vne svoje žive dni ostane pritlikavec; in če trujete človeka zmla-(icga z zlatom, oHtane duša njegova pritlikava, »labotna in siva, kakor žoga za pet kopejk ...
Enkrat je dejal Pavel Jegorju:
—	VeA, Andrej, najbolj se še Aalijo ljudje, ki jih srce l>oli . . .
Malorus je molčal in mežikajoč z očmi je čez nekaj časa odgovoril:
—	To ne bo tako! Ce bi imel prav, vsa Ru-nija bi umirala od smeha ... - ■	. -tU
In pojavila se je NataAa, tudi ona je nedela v ječi, v nekem drugem meatu, a to ji ni nič Akodovalo. Mati je opazila, da je Malorua I »ohlajal v njeni družbi vaaelojii, vsevprek »e je šalil in dražil tovariAe s svojo mehko zlob-noatjo. A kedar je odAla, je začel žvižgati avo-je neskončne napeve, hodil po izbi semintja in otožno Aaral z nogami po tleh.
Pogosto je prihajala tudi SaAa, zmerom čemerna in Ae rezkejAa in Ae bolj robata kot prej.
Ko jo je Pavel nekoč spremil do veže, ne da bi zaprl duri za seboj, je mati čula uren l>omenek:
—	Ali bodete vi nosili prapor? — je tiho vpraAalo dekle.
—	Jaz.
—	Gotovo?
—	Seveda! To je moja pravica.
—	Ali hočete x|>et v ječo?
Pavel je molčal.
—	Ali ne morete . ,;-t — je začela in obsta-
la.
—	Kaj? — je vpraAal Pavel.
—	Odstopiti drugemu . . .
—	Ne! — je glasno odgovoril.
—	Pomislite ... vi »te najvplivnejši ... radi va* imajo ... vi in Nahodka sta prva tukaj . . . kaj vne moreta koristiti, če sta na svo-i-«h!i . . , pomislite! A za to vas |>oAljejo . . . daleč ... za dolgo!
Materi se je zdelo, da zvenita v glanu dekleta znani čuvntvi — strah in bridkost. In tta-Aine l*sede ao ji padale kakor ledene kaplje v srce.
—	Ne, odločil sem se! — je dejal Pavel, — <>d tega ne odstopim za nič!
—	Tudi če vas jaz proaim ... če jaz . . .
Pavel jo je bintro in zelo strogo zavrnil:
—	Tako ne m mete govoriti .., kaj hočete? Tale o ne m mete!
—	Človek *em! — Je tiho dejala.
PoAtena ste! — je tiho odgovoril Pavel, z Klasom, kakor da bi bi lovil napo. — Dragi »te mi ... da! In zato , . . zato ne smete tako govoriti . . .
—	/bogom! — je dejalo dekle.
Po ropotu njenih peta je mati ugenila, da je urno <mUIm, ztiežala. Pavel je odAel za njo na dvoriAče.
Težek strah je davil materine prsi. Razumela ni, o čem stu govorila, a čutila je, da jo čaka
novo, veliko gorje. Njene misli ao ae ustavile ob vpraAanju:
—- Kaj hoče?
Ustavile »o ae in zamrle kakor žebelj v možganih.
Pavel ae je z Andrejem vrnil z dvoriAča in MaloruH je zmajal z glavo:
—	Eh, I naj, Iaaj ... kaj napravimo z njim?
—	Svetovati mu je treba, da preneha s tem!
—	je čemerno dejal Pavel.
—-faAa, kaj pa nameravaA? — je vpraAala mati in »klonila glavo. • — Kedaj?Zdaj?
—	Prvega . . . prvega maja . . .
—	Aha! — je vzkliknil Pavel zamolklo.
—	NaA prapor bom nosil... 2. njim pojdem na čelu »prevoda. Zato me najbrž vtaknejo »pet v ječo.
Oči ao materi zagorele in v ustih je začutila neprijetno suhost. Pavel je vzel njeno roko in jo pogladil.
—	Tako rporam, znaA! V tem je moja sreča!
—	Nič ne pravim! — je dejala mati in počasi zravnala glavo. In ko ao se njene oči srečale z njegovim trdim, breAčečim pogledom, je znova upognila vrat.
Izpustil je njeno roko, vzdihnil in dejal očitajoče :
—	Kaj žalujeA, raduj se . . . Kje so matere, ki z radostjo poAiljajo svoje sinove v smrt?
—	Ali kaj pravimi — je ponovila mati. — Ne oviram te . . . A če mi je žal zate ... je to pač materinsko! ...
Pavel je odstopil in mati je sliAala ostre, trde besede:
—	Je ljubezen, ki ovira človeku življenje .
Trepetaje v strahu, da pove Ae kaj, kar bi
jo zadelo v srce, je urno dejala:
—	Ni treba, PaAa! Razumem . . . drugače ne more* . . . zaradi tovariAev . . .
—	Ne! — je dejal Pavel. — Zaradi sebe . . . Lahko bi tudi ne Ael, a hočem in pojdem!
Med vratmi je stal Andrej kakor v okvirju.
—	Prenehajte že s tem klepetanjem, gospod!
—	je dejal in mrko zapičil svoje izbuljene oči Pavlu v obraz. Podoben je bil martinčku v skalni razpoki.
Materi je Alo na jok. I)a sin ne opazi njenih solza, je zamomljala nenadoma:
—	Moj bog . . . kako sem pozabi j i va . . .
In odAla je v vežo. Svojo glavo je skrila v kot in jokala molče, tiho. Od solza je slabela, kakor da bi ji s solzumi odtekala kri iz njenega srca.
Skozi priprte duri se je razlegal zamolkel prepir.
—	Ali jo mučiA zaradi svoje naslade? — je vpraAal Malorus.
—	NimaA pravice, da tako govoriA! — je zakričal Pavel.
—	Dober tovariš bi bil, ko bi molčal k tvojim kozlom! . . . -Zakaj si rekel? Ali veA?
—	Vnele j je treba trdo govoriti: da ali ne?
—	Tudi njej?
—	Vsem! NI mi do ljubezni, ne do prija-leljMtui, ki se človeku obeia za pete in ga ovira . . .
—	Junak! ObriAi »i no»! obriši si ga, pa pojdi in povej vse to SaAenki . . . Njej si moral to povedati . . .
—	Povedal sem ji! . . .
—	Tako? UžeA! Ljubezniv si bil z njo, nežen%. . . nisem slišal, pa — vem! . . . Pred materjo pa razkazuješ svoje junaštvo . . . Verjemi mi, kozel, >—. junaštvo tvoje ni vredno počenega groša!
(Dalj« prihodnji!.)
Jože Savli:
VESELA POT
Mat Neille.— Hotel de la Paix. Trudno ni ponumem oči. Koliko je ura? Rad bi »4* dvignil in k* 1«i m I tut uro. a >«• omahnem nazaj na poMeljo
Ti nesrečni maček! v Naj bo francoski ali k v^m i i j m k i. nesramno brezobziren je in prha in pra-a kit in grebf po mojih moftra-nih, da je vne pred menoj en sam (»erpetuum moblle:— Dolga, (•tka ulita. temno|Mtlta Arabka. bela mornarska čepica z rdečim šopom, v*«* m- inMiče in izgine S|wt spitn kakor mrtev.
(V* t as, ko. m« tno\a predramim, tačnem urejati žagane misli v »liko prejšnjega večera. Kako *je pra\ /a prav bilo?— Sptvhajam m- |m» u lir i vzporedno Porte Vieu*. pa me premoti \ rag No, vrag je frnska. V Upnico m«- Je taneslo. Ob
*1«*nah okrog I«- milice, za vsako p* dva stolčka. Takoj apoinam. 1 vr*r 11 l**telJo
Iji. .Oči mi begajo k mornarjevi Arabki, Ženska opni i. Nekaj zgovornih pogledov, p« - je pri meni. Mornar si brez nejevolje
hitro izbere drugo.
Bon soir, monsieur!"
"Bon soir, madame. Kaj bova pila? Šampanjca? Koliko stane?"
"Sto frankov butiljka—M
Vsega imam še tristo frankov, a sto naj jih dam za steklenico šampanjca? Rajši bordoj-ca, po trideset frankov steklenico. Dekle je kakor jegulja Imenitno |tosna moške ta kača arabska! Kljub temu, da skoro nič ne pije. je kmalu ie tretja »Ifklimlca na mizi. Dekletova služba traja vso noč in se ne •me prezgodaj opiti.
Tri steklenice, morda tudi več. Ne vem. Motno »e mi samo zdi, da sem šel t Arabko po stopnicah in da s«*m šele proti jutru prikolovratil v hotel.
Nenadna misel me bliskoma Kaj je t mojp
>i driifi stolček pri »<sfcah Muk® T Prazna-V. teloxn.
odver Mlad mornar č*sla \itko Arabko. Krepak rn<«>ak. na vi-d**k bri^a* ladijski no»a«\ ljubi obilno Itretonko, k meni }»a pristopi mala. rejena damica. menda $ipanjolka
Ta okrogla bonka mi ni po vo-
ko\em tepti najdem še Imre de-iet francoskih frankov, tri švi«. carake franke tn |iet ali šest rta-lilatoikih lir. iKibro *o me o«ku*
biti—
Kaj sedaj? DaU*' v tujini in brez denarja.—• Rodi kakorkoli,
tujska legija mi je še odprta Saj sem prav za prav največ zaradi nje prišel v Francijo, a dokler sem imel denar, nisem več mislil na to. Skozi Pariš, Ver-sailles, Lyon v Marseille: lepa pot, ki je zdaj končana. Sreč* moja. da sem včeraj |N>ravnal račun v hotelu.
Smuk. obleko nase, pa sem že na ulici. Po kratkem izprehodu ob morju mi možgani šele začno pravilno delovati. V kavarni nekaj malega -poviijem in telefoniram na prefekturo, od koder mi povedo, da je urad tujske legije v Korte Safat Jean (trdnjava sv. Janeza), ki stoji na lev i strani ob Porte-u vleux-u (starem pristanišču).
Stara, ogromna utrdba, z nm-aivnim «»kroglim stol|M>m. Z mestne strani vodi k7 njej orek lesen most. Pred vrati stoji vojak, ki me brez oviranja spusti noter, ko mu povem smoter svojega obiska. Po dveh obokanih hodnikih in čez dve dvorišči, nato |hi ntrmih kamenitih stopnicah. |ta sem na dvorišču, ki ga >«d ostalih delov trdnjave loči visoka (»graja. Nad vhodom opazim ploščo t napisom: DKINVT DK I.A l>X;i()N. Tu izvem, da moram prinesti jtotrdilo vojaške komisije, da sem s|ni»ol>eu, nakar me šele sprejmejo. Ta bo
PHOSVETA
lepa. ako me na vae zadnje niti ne bodo marali—!
Komisija posluje v senegalski vojašnici, popolnoma na drugi strani mesta. Hitro torej tja! Grede srečam Francoza, razcapanega potepuha, ki je namenjen tja kakor. jaz. Postaven Senegalec naju odvede v pisarno.
"D'ou etez-vous?" me vpraAa prijazen uradnik. "Iz Jugoslavije—" "Dobro. Pridite jutri.—Danes komisija ne dela več.—In vi?" se obrne k drugem\i. "Francoz sem—" "Ce ste Francoz, ne morete služiti v tujski legiji. Saj vam vendar ime samo pove—"
To je lepo—! Pridite jutri.— A kam naj grem dotlej? Kje naj spim in jem? Pač, pač, Ae vem rešitev! V hotelu imam Ae dovolj obleke.—Kar v kraj z njo! Za silo bo le nekaj—
Francoz mi potoži, da že dva dni ni ničesar jedel. Brž zamenjam tistih nekaj švicarskih frankov in italijanskih lir, nato pa v skromno gostilno na kosilo in steklenico vina. Cemu ne bi Ael tudi Francoz z menoj, ako mu tako trda prede? Naj se siromak naje, ko je že poldrugo leto brez zaslužka. Vsaj ne bo silil v tujsko legijo.
Po kosilu odideva v hotel. On je nosač, jaz "gospod". Z vso mojo prtljago «va kmalu v dolgi ozki ulici, kjer je polno trgov cev-starinarjev. Najprej dam Francozu površnik, da ga proda. Možak stopi v trgovino, sam pa čakam na ulici.
"Nič toi," mi pride povedat. "V Maraeilleu nihče ne nosi v avgustu površnika—"
Kakor je to naravno in resnično, je vendar v tem trenutku žalostno. Treba je v drugo, v tretjo trgovino. N^ vrag, da bi bili vsi starinarji tako zakrknjeni!
Možak zopet gre, med tem pa jaz opazujem življenje in vrvenje na ulici. Kakor daleč neso oči, stoje po obeh straneh ulice otroci in ženske, vrišče kakor jata papig, in ponujajo razno blago. Vročina naraAča, vzduh je neznosen in prepoln vonja po ruznih živilih. V vrvežu malone pozabim na iFrancoza. Saj res: pred več nego pol ure je odšel, pa ga Ae vedno ni—
GS ni ti ga ne bo—
Bog mu le daj zdravje in dolgo življenje pa Ae dosti Kranjcev z mojo pametjo! Brez dvoma se bo Ae v pozni starosti, ako jo učaka, spominjal Jugoslove-na, ki ga je nakrmil in napojil ter mu za nameček Ae poklonil skoraj čisto nov povrAnik.—Naj mu bo! Nič mu ne zamerim in tudi sam rad mislim na to veselo pot.
Premagala sta smrt
Rossi in Codos, slovita francoska letalca, o katerih je bilo te dni toliko govora, sta hotela z nepretrganim poletom iz Mar-aeillea v Buenos Aires prekositi svoj predlanski svetovni rekord v vztrajnostnem poletu iz Nevv Yorka v Sirijo.
Pripravljala sta se dolgo, Letalo, Aest let stari "Joseph Le Brix", je imelo na krovu kakšnih 12,000 pisem in se je s svojim bremenom 1K0 »totov le-težko dvignilo s tal. Potem pa je Alo naglo naprej. V 24 urah je opravilo v ugodnem vremenu JI tisoč "JHT» milj in je bilo že davno nad Atlantskim oceanom, ko je Co-des, ki je pravkar oddajal brezžična poročila, opazil, da se dviga od motorja gost dim. Takoj je skočil tja in spoznal, da se je bila neka cev za napcvljavo olja prelomila, tako da bi se utegnil motor s svojo divjo brzino razgreti. V avojo grozo je moral Todos ugotoviti, da ne more poškodbe |xipraviti, z uporabo vse moči je skušal z ročno sesalko sprav Ml olje v motor, a ko mu to ni uspelo, je s svojim tovarišem sklenil, da se vrneta nemudoma do najbližjega Kap-verdakega otoka Istočasno sta začela pošiljati brezžične klice na pomoč.
I^idje v bližini so xačele pluti v to smer. Piktta sta se za življenje in *mr1 borila * motorjem, vsakokraf. kadar sta bila nad kakšno ladjo, *ta dobila poziv, naj se spuntMa na niorie in rešita. RcAiti pa sta hotela tudi "•voje staro lelalo pet ur je trajala (Obupna hor)»a, končno sta zagledala reAilm (»tok Ttpmtni-la sta Svojo zalogo bencina.
Delo vetrov
Kuko Mjrreminjajo vetrovi zemeljsko lice
Silo vetrov pozna vsakdo in posebno takrat se je zavemo znova, kadar nam jeseni odnaša listje z dreves, klobuke z glave, opeko s strehe. 2e v naj-starAih časih so jo izkoriščali za človeške potrebe. Vsa ladijska plovba preteklih stoletij je živela od vetrovne sile in v ploskih pokrajinah vidimo Ae danes starinske mline in črpalke na veter.
A ta sila se očituj&Ae drugače, čeprav ne tako vidno. Ce se peljemo z železnico skozi gorske pokrajine, opazimo na vetrovni strani proge pogostoma lesene stene ali ostrešja, če gre proga tik ob strmem pečevju. Ta ostrejša naj tire očuvajo žametov, ki so delo vetrov in ki na omejenem prostoru začasno spreminjajo zemeljsko površje. Veter prenaša drobne snežne kristale in jih odlaga tam, kjer se njegova moč iz tega ali onega razloga oslabi.
Toda veter spreminja zemelj-aki obraz de na vse drugačen način. Spomnimo se samo na delo, ki ga opravlja z drobnim sipinskim peskom ob mnogih obmorskih bregovih kakor a snežnimi kristalčki v gorovju. To njegovo delo pa je nekaj bolj zamotano, nego bi si mislili na prvi pogled. Znameniti fizik Helmholtz je odkril zakon, po katerem nastajajo ob meji dveh plinov ali tekočin valovna gibanja, ki naj vzdržijo ravnotežje. Pesek sicer ni plin ali tekočina, učinkuje pa v tem primeru enako, saj vendar ne predstavlja trdne gmote, temveč sestoji iz posameznih majhnih delcev. Tako si razlagamo iz razite valovne tvorbe, ki jih o-pažamo na sipinah. Ob morju prevladujejo večinoma morski vetrovi, zato potujejo sipine polagoma v notranjost dežele. Hitrost tega potovanja je različna. Mnoge sipine se premaknejo na leto za 2 do 3 m, druge pa tudi 10 ali celo 20 do 25 m. Na svoji poti zasujejo neredko cele vasi in zakrivajo plodno zemljo, zato ni čudno, da sku-Aajo potujoče sipine že od nekdaj ustaliti, kar pa nI mogoče z raznimi zgradbami, temveč s tem, da jih posadijo z rastlinjem. Obraščena sipina ne potuje več. Rast je pa običajno tudi vzrok, da v obmorskih deželah in v gorovjih ne opažamo sile vetrov neposredno. Samo v ozemljih brez rasti, torej pred vsem v puščavah, se lahko ta sila rzživlja v vsem svojem obsegu.
In tu pridemo do fantastičnih številk. Od 9. do 12. marca 1001 je bila n. pr. nad Severno Afriko, Južno in Srednjo Evropo, velika peščena padavina, ki je omogočila točna opazovanja. Ogromne peščene množine so izvirale iz Sahare in so pokrile tlo v omenjenih ozemljih s polmili-metrsko plastjo. To je na videz malo, a če pričnemo računati, pridemo samo za Severno Afriko na ogromno množino 150 milijonov ton peska. Severnejša ozemlja sta obtežila poleg tega skoraj 2 milijona ton prahu. Ni čudno, če so se v znanstvenih krogih pojavila mnenja, da utegnejo takšne masne preložitve vplivati na lego zemeljske osi.
V nasprotju z drugimi silami, ki preobrazujejo zemljo, n. pr. v nasprotju z vodo, veter ne učinkuje-toliko neposredno. Giba joči se zrak sam na sebi n. pr. ne more izvotliti skale, kakor dela to voda. Ce pa nosi veter i»esek s seboj, tedaj učinkuje kakor pač pihalo na |>esek, ki ga je človeška tehnika pobrala naravi. Pri tem nastajajo, | kakor vidimo to v puščavi, značilne |>ovršinske oblike. Kajti naravno pihalo na |>e*ck deluje seveda hitreje v mehkem nego v trdem kamenju in ker je odpor-j nost skalovja v skladu z odpor-! noatjo njegovih poedinih plasti, nastanejo neredko gobam podobne >«kalov ne oblike. Mnoge skalne stene dola* vrečam |>o-I dobne dupline, mrežne. «atovna> te ali itebričaste strukture. Ob i skalnih tleh «e kupičijo robati
; ustavila motor in se spustila t »paratom. ki je bil ie ves sajast, v jadralnem j»oletu na varna tla.
drobci, ki jih peščeni piš polagoma drobi in oblikuje dalje. Meč je dele veter naj prvo spremeni v pesek in prah, ki ga odnaša s seboj, trši kosi pa ostajajo dalj časa na mestu in jih veter polagoma brusi v okrogle dele> Potovalci pripovedujejo, da utegneš v puščavi ure in ure potovati preko ozemelj, ki so pokrita z drobci, ki niso večji od graška, in potem spet prav tako preko ozemelj, ki so pokrita kakor z orehi. Kakšno velikansko delo je opravil tu veter v stoletjih!
Tudi prašni sesedki imajo ponekod veliko vlogo za obrazova-nje zemeljskega površja. To so pred vsem travnate planjave, po katerih veter in voda ne moreta odnašati prahu takoj proč, ali brezodtočne kotline v bližini puščav. Pod "prahom" si tu ne smemo predstavljati samo neprijetne umazanosti, kakršno poznajo naše gospodinje. Ta prah vsebuje marveč večinoma važne rudnine in soli in tudi organske sestavine. Tako si lahko mislimo, da so odlagališča takšnega prahu sama na sebi lahko zelo rodovitna — seveda pa jih nahajamo, žal, večinoma na krajih, kjer svoje rodovitnosti ne morejo prav pokazati. Lahko pa se zgodi, da se podnebne prilike spremenijo in da dobe takšni kraji- več padavin. Nastajajo vodni toki, ki odnašajo ta tla s seboj in jih odlagtfjo drugod kot izredno rodovitno naplavino. Takšna naplavna o-zemlja s takšnim nastankom dobimo posebno na Kitajskem, vsa Kitajska živi tako rekoč od tega. Tudi pri nas dobimo takšna naplavna ozemlja, seveda so njihove plasti debele "samo" 30 do 60 m; na Kitajskem pa niso ogromna samo po površini, temveč tudi po 600 in več me-
_2£|EOLmaeJ
trov debela. KolikJ^H treba, da je vodovj, Plasti je najbolje r^ tega, da so do 2000 lel ^ tajski grobovi po teh kraiu! kriti s komaj 2 m dJI 1 plavno plastjo. "
Vidimo torej, da Je d trov kaj pomembno * 2 naše zemlje in pri tem
ne gre samo za delo orlurul katastrof. Se važn.j^ £
no, vztrajno delo zračnih? v tisočletjih, k, Ka
prvi pogled niti ne opnij®
Po razpravi dr. E. c,r„/*.

Rasa HUNKI Zltoljl Ml, |,IH
CENB z K 1.0 zmernk.
Uradne ur«: H;3u ^ T«l. Hirflun »7S|
52 h s STATi; st^
cmiM.HiFiMJjrn^
Pojasnilo^naročnikom!
Naročnikom, katerih nan* na je plačana na ta način, da i prišteti razni ali več tednik« ene družine bodi pojasnjeno d
deče; MI UPOŠTEV AMO in,
Stevamo posamezne tednik« eni naročnini v družini le in S A M O T E D A J, KAD* PLAČATE SVOJO NAROft NO, nikakor pa ne kadar se h zmisli. Treba je računati, da i mamo opravka s tisoče in t« imeni in naslovi in je treba in_ en Hiatem. Zato želim, da naji nikar ne pošiljajo imena na i pravništvo pripišite še tefa tega k moji naročnini. To laki storite samo takrat kadar V« naročnina poteče in kadar pi čate ali ponovite svojo naroti no. Proaim, da se upošteva l
PHILIP GODINA, upravitd
NAROČITE Si DNEVNIK PROSVETO
Po Bklepn 10. redne konvencije m lahko naroči na liat ProuvrU li p *teje eden, dra, tri, fttiri ali pet ilanov is ene druiine k eni narolnial. U Proiveta atane ta t se enako, sa Člane ali nečlane >6.00 za eno Irtno itn nino. Ker pa člani !.e plačajo pri aaesmentn $1.20 sa tednik, ae ]iai tip šteje k naročnini. Torej aedaj ni Tsroka, reči, da Je list predrag u (k 8. N. P. J. Liat Proareta Je vaša lastnina in f otoro Je v vaaki družini i ki bi rad čital liat vaak dan. Cena listu Prosrets Je:
Za Zdrul. driave in Kanado $6.00
1	tednik in................ 4 JO
2	tednika in...............S.60
3	tednike in............... 2.40
4	tednike In............... 1.20
5	tednikov in.............. nič
Za Cieero in ChicsKo Je.;,. M
1	tednik in ...............(j
2	tednika in.............. U
3	tednike in ..............U
4	tednike in............
5	tednikov in........rri... L
Za Evropo Je..............19.00
Izpolnite spodnji kupon, priložite potrebno vsoto drnsrja ali M« Order v pismu in si nsročite Prosveto, list, ki js vaša lastnina. '
Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti fl«n SNI) tli če se preaeli proč od družine in bo zahteval aam avoj list tednik, M moral tisti član is dotične družine, ki je tako skupno nsrrtena na dnrtl Proaveto, to takoj naznaniti upravniitvu liata, in obenem doplačati dni vaoto liatu Prosveta. Ako tega ne štora, tedaj mofa upravmitvo nuM datum za to vsoto naročniku.
PROSVETA, 8NPJ, 2657 So. Lawndale A ve., Chirago, III.
Priloženo pošiljam naročnino sa liat Prosveto vsoto
O Ime.........................................čl. druitve it
NaaloV ...........................................................
Ustavite tednik in (a pripišite k moji naročnini od aledrlih flane»i družine:
2> ............................................čl. druitra it...
s> ............................................ČL druitrs It...
O ............................................čl. druitvs It...
5) ............................................čl. druitvs M. ..
M*"to ................................Država ..................
Nov naročnik........................ gUr naročnik .........
TISKARNA S.N.P.1
SPREJEMA VSA
tiskarsko obrt spadajoča ^
Ti.^ka vabila xa veselico in shode, vititnice, t-, knjige, koledarje, letake itd. v alovenskem, hr««* slnvaAkera, Ceikem. nemikem, angleikem Jooiki »n
V O UST V O TISKAKNK APELIRA NA CUlfl K.N.P.J., DA TISKOVINE NAKOCA V SVOJI TISKARNI
Vaa pojaanila daje vodatvo tlekari* Cene šmarne, oaijako delo prvo vrate
PiliU po informacije na naslov
S.N.P.J. PRINTERV
2657 59 SO. LAWNDAI,I AVENt'* Telefon Rockvrell 4*><
CHICAGO. ItU
Tam se u^t.t na