Centr. Uprava. »Ljudske pravice« KOp tarJCVa 6 LJUBLJANA PHIHOHSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Kaj je Osvobodilnafronta? (Razbijačem v pouk) Leto IV - Cena 15 lir - 10 jugolir - 5 din TRST, četrtek 16. septembra 1948 Spedizione in abbori. postale PoStnlna plačana v gotovini Štev. 1000 Ob obletnici priključitve Primorske iis Istre Leto dni nas loči od dneva, ko so '■e v francoskem ministrstvu, za zunanje zadeve predložene listine, ki so * 'ficirale mirovno pcsodbo z Ita- hrn n°4i me(1 in 16‘ sePtem- 13 Jugoslavija premaknila svo-k ®eln>ke proti zabodu: h Kaninu, °či. na obrombe nad Trstom, a sna Istra je svobodna zadibala v “°vi Jugoslaviji. Vefji del slovenskega naroda, ki ga e udi imperializem zapisal narod-ou pogmu in smrti, Je bil pridru- kultm »e, ki “rani. so ostali brez zaščite na drugi *et pripravljal pogoje za zavojevalne pohode proti , _kratkem zgodovinskem razdobju dvat ** USO(!a slovenskega naroda zo * Postavljena pred zeleno mi-mednarodne diplomacije. Pogodb Do,|V .^a,>3,lu (192*) ni bila samo Boi«1*03 zgo1^ zmotanih zunanje* le L 1^n*h okolnosti, ki so jo izrablja* Vr«^?tkovi<*n* zmagovalke za svojo „j °R avo Uro, marveč tudi sramot-nezm°žnosti in neljudskosti ? burž°azije. Ni bilo treba Venst ' da Prav na tem sl0‘ Bcii Cm ozem|j>1. — krivično dolar eDem ltaliJi’ — vserazkralajoči svo?6"1 P°žel Drve krvave uspehe Banan* ,p0,10c,a na Rimu in obenem Tu 3 5 M svoi s tem potolažil svoj Dr Pohlep po tujih ozemljih. Vs Usa svetovna vojna Je pokazala j, u svetu čudovito junaštvo je .. °v Jugoslavije, Jugoslavija, ki a z*vratno napadena, dežela, v t0r).n so nemško-italijanski okupa-' skozl dolga štiri leta v doslej bival3!*1 okrutnosti zdesetkovali pre. bojjtf ’ rci in žene, starci in otroci, ®obii av'^a’ k^er Je sovražnik ugo-lij( **,e Pokrajine, je na kraju ve-trpljenja ponosno zmagala. ®ov BariSlfi mirovni konferenci Je Ju*osiavija dokazala, da pre-(e 0 P°Zna strahote vojne in da bo- ** utrdilmir’ “S“ *taJni “ir’ ki 56 samo z uničenjem stalnih napadalnosti. Be 0da *udi ob koncu druge svetov-JlB)VOine 50 se na5le temne sile, ki sitj ini(.bl,° mar za obljube v Atlant-Ev 1 Dl’ M Jim Je bilo mučeništvo |,4j Pe d«seta briga, a ki so se iz-c k°t nestrpni prevzemniki de-°e Propadlega nacifašizma. le k PariSki mirovni konferenci se Jioe rtfila tUd' usoda Julijske kra-Pfed-t podroi;Je Je od uekdaj in c* aV,Jal° vrata Da Balkan. Trst dovi °rlC:l Sta k,Juia teh vrat... Zgo-v nam govori, da Je bil Balkan eVro° stčnica tujih interesov: od dni je koncerta pa do nedavna kj ».*» polje neprestanih spletk, "anih inip*rla,i5titn* sile nekro- dovla borba za Pravice malih v*c,ske 'u Je odločna podpora So-JuEosia 2.Veie in slovanskih držav Je ®oaie v '1' omogočila razkrinkati Slov, ij anjene zahodnih imperiaii-n«neii ]S° 4,1 lost fašističnim tolpam, ki so v j . italiJanske vojske uprizarjali-mistične orgije musolinijevske-sloga; razbijali trgovine, plenili ^ n°vanJa, napadali z bombami, se-Bl*., SIovenske knjige, pretepali ’JaIce, grozili z uboji, prepevali «ovm«zzo» in vpili: »Ven s suž* Slo* °b prekiPevaJo£i radosti Pri* j fcev tostran nove meje, je bilo a zatajevati gnev ob misli na ti- vica silaejša od moči in ne bo preprečila ponavljanja agresije!« Vsi dokazi logike in razuma, da je za zeleno mizo začrtana meja med Jugoslavijo in Italijo posebno v Gorici in nad Trstom nenaravna, proti-etniina, gospodarsko nesmiselna, politično nevarna, so naleteli na gluha ušesa, kajti vse to so tisti, ki so jo začrtali, vedeli sami predobro. Prirodno in gospodarsko središče Vipavske in Soške doline — Gorica — je bila nalašč odrezano od živega telesa. Katastrofalne posledice te perfidno začrtane meje ne občuti le mes.o samo, marveč reže v živo vse slovensko prebivalstvo njegovega zaledja, kajti gospodarske posledice tega nesmisla bo moralo nositi vse dotlej, dokler z združenimi napori ne zgradi novega gospodarskega središča v Novi Gorici. Enaka usoda je zadela Trst, ki Je dihal z Istro in Krasom, kakor sta Istra in Kras živela ob njem. Toda to je le del peklenske imperialistične nakane. Danes se nam prejasno odraža smotet z zavlačevanjem imenovanja guvernerja Svobodnega tržaškega ozemlja. Negotovo stanje v Trstu podaljšujejo v nedogled, kajti imperialisti guvernerja ne žele pustiti prej v Trst, dokler politično ozračje ne bo zanje povol)-no, ali priprosteje povedano, dokler reakcionarne sile, zbrane okrog Lege Nazionale in CLN, ne bodo imele zavarovanih položajev pred demokratičnim gibanjem tržaškega ljudstva, Trst naj bo tudi tista neprestana vaba in občutljiva točka, s katero se dajo vsak hip vznemiriti ču* stva italijanskega naroda do tiste napetosti, ki je potrebna, da se za njegovim hrbtom iahko izvajajo neovirano imperiaiistini načrti: bodisi da se postavi czanesljivoi vlado ali pa oplenijo kolonije... Imperialistični računarji so tudi mnenja, da je v primeru, da reakciji ne uspe pridobiti potrebnih položajev, še vedno ugodneje poklonit) Trst De Gasperiju kot pa ga prepustiti tržaškemu ljudstvu. Tej velikopotezni spletki, ki je preprosta za vsakega treznega človeka, so nasedli celo nekateri nekateri ljudje, ki so, žal, imeli položaje v tržaškem delavskem gibanju. Ti razbijači so prevzeli vlogo pomočnikov pri Izdajanju imperialističnih nakan, da se oslabi mogoen demokratičen polet tržaškega ljudstva in olajša izvedba načrtov svetovne reakcije. S temi obrisi se nam po letu dni prikazujejo posledice pariške mirovne konference. Na skrajni zahodni meji miroljubne in demokratične Vzhodne Evrope živi primorsko ljudstvo, ki je dolga leta ječalo pod udarci tujih gospodarjev, se prekalilo v borbi s fašizmom in zmagalo v narodno osvobodilni borbi. To ljudstvo, ki živi na najbolj izpostavljeni točki, je vzelo usodo v svoje roke. S podporo vsega jugoslovanskega ljudstva si obnavlja domove in kraje, gradi šole in nstanove in z naglimi koraki pridobiva tisto, za kar je bilo dolga leta suženjstva oropano. Ogromni so napori, ogromna so tudi sredstva, ki jih ljudska država daje na razpolago. In to ljudstvo čuti, da je začelo živeti in da bo preko naporov doseglo lepo bodočnost. Ob to ojeklenelo ljudstvo bijejo valovi imperializma, to ljudstvo je tisto, ki dviga najvišje zastavo svobode in demokracije. Iz včerajšnjega «Slovenskega poročevalca«, glasila Osvobodilne front? Slovenije Preosnova vlade Bosne in Hercegovine SARAJEVO, 15. — Ljudska skup. ščina Bosne in Hercegovine je sprejela ostavko predsednika vlade Rodoljuba Colakoviča, ki je bil imenovan za ministra zvezne vlade. Ljudska skupščina je nato poverila mandat za sestavo noye vlade Djuri Eucarju, bivšemu predsedniku prezidija ljudske skupščine Bosne in Hercegovine. Ta je predložil nov seznam ministru, ki ga je skupščina odobrila in je nato izvolila novega pred.,^ ..nika pre-. zidija Vlada Segrta, bivšega ministra vlade Bosne in Hercegovine. •Snslai/ljcn petletni načrt USU PRAGA, 15. — Osrednja komisija za načrtovanje je končala svoje delo za petletni načrt, ki se bo pričel izvajati 1. januarja 1949. Fredsed-nik komisije je ministrskemu pred-sediku Zapotockemu predočil delo, ki ga je izVršila komisija, za kar ji je vladni predsednik zahvalil. DisiHa med sokoli v čsr PRAGA, 15. — Preiskave so dognale, da je določeno število Sokolov v Pragi sodelovalo pri pripravah za protivladne demonstracije ob pogrebu predsednika Be-neša. Zaradi tega se je pričela v praških sokolskih vrstah čistka. Togliatti se vrne v Rim RIM, 15. — Ker je Togliatti okreval, se bo čez nekaj dni vmil v prestolnico, da spet prične »voje NOV SOVJETSKI PREDLOG GLEDE BIVŠIH KOLONIJ ITALIJE Anglija teži po ozemljih ki mejijo na Abesinijo Vprašanje italijanskih kolonij predloženo OZN -SZ zahteva v italijanskih kolonijah demokratični režim PARIZ, 15. — Predstavniki štirih držav na konferenci za italijanske kolonije so se sestali danes kmalu popoldne. Na seji so sestavili pismo glavnemu tajniku OZN Trygve Liu, s katerim javljajo, da je bilo vprašanje o bodočnosti bivših italijanskih kolonij poslano glavni skupščini OZN y smislu člena 23 in paragrafa 3 druge priloge mirovne pogodbe z Italijo, tako da bo skupščina lahko o tem vprašanju razpravljala na zasedanju, ki se bo začelo 21. septembra. Konferenca štirih je dalje sklenila, da bodo poslali združenim narodom sporočila preiskovalne komisije in priporočila namestnikov. Dalje so sklenili, da ne bodo izdali nobenega uradnega poročila o poteku razgovorov in da bo vsaka delegacija zase izročila tisku svoje poročilo. , Kakor smo že včeraj poročali, je na včerajšnji popoldanski seji sovjetski delegat Višinski postavil nov predlog, ker predstavniki ostalih treh držav niso sprejeli prvotnega sovjetskega predloga, po katerem naj bi vse bivše italijanske kolonije prišle pod italijansko varuštvo. Na podlagi novega predloga bi Libija postala neodvisna v desetih letih in v tem času bi prišla pod varuštveno upravo, ki naj bi jo tvorili predstavniki domačega prebivalstva. Upravnika bi imenoval varuštveni svet. Upravniku bi bil dodeljen posvetovalni odbor sedmih članov, ki bi vseboval predstavnike štirih velikih držav in Italije ter enega evropskega in enega arabskega prebivalca Libije, ki bi ju izbralo omenjenih pet vlad. Enak režim naj bi veljal za Eritrejo in Somalijo. Abesiniji naj bi odstopili nekatere dele eritrejskega ozemlja, da se ji omogoči dostop do morja. Glede Somalije se ne bi določil noben datum za proglasitev neodvisnosti. Razen tega bi Varnostni svet, če bi to smatral za potrebno, lahko določil v teh ozemljih strateške točke v interesu mednarodne samosti. Tudi ta predlog so ostali predstavniki odbili in nato je Višinski obsodil francosko-ameriški predlog glede Somalije, ki priča o britanski težnji po ozemljih, ki mejijo na Abesinijo. V Washingtbnu pa so danes objavili stališče ameriške vlade, ki je: Somalija naj b iprišla pod varuštvo Združenih narodov in Italija naj bi jo upravljala za nedoločen čas. Prišlo naj bi do majhnih} popravkov meje z Abesinijo in z britan- sko Somalijo. Italija se bi morala dalje obvezati, da se bo pogajala z Veliko Britanijo, ki sedaj upravlja to ozemlje, glede glavnih gospodarskih in finančnih vprašanj Somalije. Glede Eritreje predlagajo ZDA, naj se še vsa viseča vprašanja odložijo še za eno leto. Glede Libije predlagajo varuštvo Združenih na. rodov z britansko upravo v Cire-najki. Glede Tripolitanije pa predlagajo odložitev razpravljanja za eno leto. Moskovski radio je objavil poro- čilo agencije «Tass» glede stališča sovjetske delegacije. Poročilo pravi med drugim, da je neobhodno potrebno ustvariti v bivših italijanskih kolonijah demokratični režim, ki naj zajamči tamkajšnjemu prebivalstvu možnost gospodarskega, političnega in kulturnega napredka. Danes je francoski zunanji mini. ster priredil na čast štirim delegacijam kosilo. V prvih popoldanskih urah je sovjetski namestnik zunanjega ministra Višinski z letalom odpotoval iz Pariza. Tisoč sieuin (neumna Z današnjo številko slavi naš dnevnik svoj mali jubilej. Današnja številka Je tisoča številka našega lista — edinega slovenskega dnevnika na Tržaškem ozemlju, glasila slavne Osvobodilne fronte in zvestega nosilca njenega programa, kar bo ostal vse dotlej, dokler ta progrum ne bo do zad-r Je točke uresničen. Novo davčno breme francoskemu delovnemu ljudstvu OUEUILLE NAPOVEDUJE DAVČNE OBREMENITVE ZA 80 MILIJARD -FRANCOSKO DELAVSTVO VZTRAJA V BORB! ZA SVOJE PRAVIOE PARIZ, 15. — Ministrski predsed. nik Queuille je na tiskovni konferenci izjavil, da je vlada sklenila ukiniti 30 milijard civilnih in vojaških izdatkov, ki so bili določeni do konca leta. Vsi izdatki, ki ne bodo neobhodno potrebni, bodo u-kinjeni. Razen tega se bo znižalo osebje v državnih uradih in v nacionaliziranih podjetjih. Glede vprašanja mezd je predsednik izjavil, da se bo to vprašanje lahko obravnavalo šele takrat, ko bo finančni položaj y državi normaliziran. Pripomnil je, da bodo davčne obremenitve, ki jih bo vlada zahtevala od francoskega ljudstva, zna. šale 80 milijard in od teh 50 milijard za eno samo kategorijo davkov. Medtem pa postaja položaj delavstva vedno bolj nevzdržen in stavkovno gibanje se vedno bolj širi. Danes je v Lionu stopilo v stavko Kongres madžarske narodne kmečke stranke BUDIMPEŠTA, 15. — Na kongresu narodne kmečke stranke so formalno zavrnili strujo, ki hoče ustvariti prepad med delavci in kmeti, ko tem slednjim pripoveduje, da je njih usoda neodvisna od drugih razredov. S tem je bilo zavrnjeno stališče predsednika Ve-resa, ki je prejšnji teden podal ostavko kot minister za narodno obrambo. Anglija podaljšuje vojaško obveznost Debata v poslanski zbornici več tisoč delavcev gradbene industrije, kovinske in železničarjev. Veliko število stavkajočih se je udeležilo demonstracije pred prefekturo, ker so pri pogajanjih delodajalci odklonili sporazum. Dalje so bile proglašene delne stavke v severnih premogovnih bazenih ter v Marseillu in Orly, kjer je začelo stavkati 2000 nameščencev letalske družbe «Air France*. V avtomobilskih tovarnah «Re-nault» v Boulogne Billancourt, kjer je zasposlenih 31.000 delavcev, je stopilo v stavko 90% delavcev.’ Na zborovanju stavkajočih so govorniki Splošne zveze dela poudarjali zahteve delavcev In jih pozvali, naj nadaljujejo svojo borbo. Jubilej knjige »Zgodovina VKP (b)" MOSKVA, 15. — Držayna založba Sovjetske zveze organizira ju-bilej izdaje <(Zgodovine Vsezvezne komunistične partije (boljševikov)», ki je najbolj čitana knjiga v svetovni literaturi. V sami Sovjetski zvezi je imela 266 izdaj v 63 jezikih z naklado 34 milijonov izvodov. V Sovjetski zvezi so vsi iz* vodi že pošli, tako da številni či-tatelji pričakujejo novo izdajo, ki bo izšla ob jubileju. LONDON, 15. — Celo vrsto «var-1 julija sem poslabšal. Ko je govori nostnih mer», na področju obrambe namerava sprejeti vlada, če bi se mednarodni položaj ne razjasnil. Tako so včeraj objavili podaljšanje vojaške službe, na podlagi katere bodo mogoče predčasno vpoklicali letnik 1949. Laburistična parlamentarna skupina je danes razpravljala o vpra-šnjih obrambe ter o podaljšanju vojaške obveznosti sedanjih vojakov. Podpredsednik vlade Morrison, minister za narodno obrambo Alexan-der ter vojni minister Shinwell bodo branili objavljene odredbe. Kljub verjetnemu odporu kake dvajsetori-ce pacifističnih poslancev in leve skupine bo verjetno večina laburistov odobrila omenjene mere. V poslanski zbornici je bila danes važna debata o zunanji politiki. V imenu opozicije je govoril bivši zunanji minister Eden, ki je poudaril, kako se je mednarodni položaj od o Indiji in Daljnem vzhodu, je izjavil, da je «izven diskusije dejstvo, da je indijski dominij napravil le opravičljivo prekršitev pogodbe z Hyderabadom, ko je vdrl na njegov teritorij. Ta vdor je napadalno dejanje. Britanska vlada mora storiti vse mogoče, da si pri tem težavnem vprašanju zagotovi pomoč 0£N. Nato je govoril o »komunističnih poskusih* na Malajskem polotoku ter pri tem zagotovil popolno zaslombo vladi s strani konservativne stranke. Glede na gospodarski položaj je izjavil, da Marshallova pomoč Angliji ne bo zadostovala za kritje izgube v plačilni bilanci. Edenu je odgovoril Bevin ki je izjavil da bo predal vprašanje’ Hyde. rabada Organizaciji združenih na-rodov. Proglas španske KP PARIZ, 15. — v proglasu partijskim organizacijam, španskemu odporniškemu gibanju in zlasti gverilskim borcem iz Galicije zatrjuje španska komunistična partija, da skuša Francova policija, ki se pripravlja na uničenje protifašističnega gibanja s terorjem, vriniti se v odporniške skupine. Proglas, ki ga je objavil Pirenejski radio, objavlja, da je policijski teror že pričel delovati v Galiciji, kjer se trenutno nahaja Franco na počitnicah. V tej pokrajini so bile Že izvršene številne aretacije in sicer predvsem komunističnih elementov. Proglas izjavlja, da hoče Francova policija v Galiciji ustanoviti nekakšno «skupino komunistične partije*, ki bi jo sestavljali policijski agenti, ki bi skušali priti v stik s pravimi komunisti. Na ta način bi fašistična policija «odkrila komplot upornikov*, nakar bi prišlo do novih aretacij. Po vsem tem opozarja španska komunistična partija vse bojevnike odporniškega gibanja pred agenti provokatorji ter poziva partizanske enote, naj sprejemajo v svoje vrste samo zanesljive, poznane in že v daljši dobi preizkušen ljudi. Ce se pojavi najmanjši dvom o poštenosti kakega bojevnika, morajo drugi partizani takoj nad njim čuvati. Proglas se zaključuje s pozivom na vse bojevnike odporniškega gibanja, naj se še z večjim pogumom Moskovska medicinska akademija oeneraiisimu Stalinu MOSKVA, 15. — Medicinska akademija v Moskvi je poslala ge-neralisimu Stalinu poročilo, v katerem izjavlja, da odobrava obsodbo, ki jo je izrekla poljedelska akademija proti Mendelovim teorijam. Akademija obljublja nadalje, da se bo držala samo Mičurinovih teorij, ki so v skladu s koncepcijami Marxa, Engelsa, Lenina in Stalina. Končno se obvezuje, da bo očistila svoje vrste vseh tistih, ki se upirajo razvoju sovjetske medicine na zdravih osnovah. Kardelj vodja delegacija FLRJ na zasedanju 0Z1V v Parizu BEOGRAD, 15. — Jugoslovansko delegacijo, ki se bo udeležila dela skupščine OZN v Parizu, bo vodil ministrski podpredsednik in zunanji minister Kardelj. Člani delegacije bodo tudi predsednik hrvatske: vlade Bakarič in dva namestnika zunanjega ministra Bebler in Mateš. Vidalijevi frakcionaši so več. krat slovesno izjavili, da spora v komunistični partiji ne bodo vnašali n množične organizacije. K tem izjavam jih je silila zdrava pamet, ki nam pravi, da je enotnost množičnih organizacij osnovna dobrina in pogoj njihove borbenosti. A Z zdravo pametjo so se oni že zdavnaj skregali in zato jih njihova razbijaška logika tira dalje po njihovi likvidatorski po. ti. Kakor irakcionašenje v komu. nistični partiji pomeni dejansko likvidacijo njene revolucionarne linije, tako pomeni vnašanje partijskega jrakcionaštva v množične organizacije dejansko razbijanje in likvidacijo njihove borbene tradicije. Dejanski položaj, ki je nastal na našem ozemlju po objavi resolucije Informbiroja, dovolj zgovorno potrjuje to trditev. Razvoj dogodkov predvsem na sindikalnem poprišču bo to resnico v bližnji bodočnosti naravnost otipljivo prikazal. Spričo posebnega položaja, ki označuje vlogo in naravo naše Osvobodilne fronte, je razbijaška politika Vidalijevih frakcionašev vprav v njihovem odnosu do O-svobodilne fronte še posebno poučna. Pri tem se obnašajo in postopajo kot ljudje, ki jim, primanjkuje vsakršnega političnega čuta. Mislijo, da je Osvobodilna fronta organizacija' med organizacijami, a da ima le to posebnost, da je politična organizacija ogromne večine slovenskega življa na Tržaškem ozemlju; mislijo, da z ustanavljanjem nekih novih odborov OF, in s tem, da si prilaščajo njeno ime, njene formularje in pečate, postajajo hkrati gosipodarji duha Osvobodilne fronte; mislijo, da je vprašanje Osvobodilne fronte vprašanje odborov in odbornikov, da stare in preizkušene borce za svobodo in zedinjenje slovenskega naroda zamenja s* slovenskega naroda zamenjajo s Za vsem tem se skriva velika nevarnost za tržaške Slovence. Razbijaško delo Vidalijevih frakcionašev, ki skušajo ne le razbiti organizacijsko strukturo, temveč tudi ubiti duha Osvobodilne fronte, se pojavlja kot najnovejla oblika imperialističnega pritiska na enotnost slovenskega življa na Tržaškem ozemlju — po triletni anglo-ameriški okupacijski upravi, po razbijaških poskusih italijanskih šovinističnih krogov in odpadnikov vdolarske zveze» — in ima namen odtujiti tržaške Slovence svojemu lastnemu narodu, jih narodno izkoreniniti in ohromiti njihovo nacionalno zavest (razvili so, poleg drugega, tudi karripanjo za bojkot Slovenskega narodnega gledališča!). Odgovornost pred lastnim narodom vseh onih, ki nasedajo tem razbijatkim manevrom Vutalije-vih frakcionašev, je ogromna in odgovor, ki ga bodo morali neKoč dajati, bo zelo težak. Frakcionaška organizacija, ki si sleparsko prilašča ime Osvobodilne fronte nima in ne more imeti nič skupnega z Osvobodilno fronto slovenskega naroda, ki bi jo mogel kdor koli obnavljati ali na novo ustanavljati, ampak je enotna politična oblika slovenske nacionalne skupnosti, ki je nastala PISMO JUGOSLOVANSKIH MLADINCEV V ČSR Zvesti prijatelji češkoslovaškega ljudstva " » Protest zaradi nezaslišanega postopanja češko-slovaškik oblasti proti jugoslovanskim mladincem na zgodovinsko nujni točki sle* venskega nacionalnega razvoja kot posledica osvobodilne borbe vsega slovenskega naroda proti nac ifašističnemu okupatorju in domačim izdajalcem, v tesni povezanosti z osvobodilno borbo vseh jugosloimnskih narodov. Osvobodilna fronta je sestavni del naše nacionalne zgodovine, je naša najnovejša zgodovina; kot organizator herojske borbe slovenskega naroda proti nacifašiz-mu tvori osnovno jc-ro našega narodnostnega značaja in mu odpira perspektivo bodočega razvoja; kot preoblikovalna našega narodnega značaja us...or ja vso naši) kulturno prosvetno dejavnost in je sestavn del naše nacionalne zavesti. Vse to tvori duha Osvobodilne fronte, ki ima svojo ne-. nadomestljivo politično obliko tudi na Tržaškem ozemlju in povsod tam, kjer prebivajo Slovenci pre-roje'. i v narodno - osvobodilni borbi. Tega duha se ne more nihče polastiti, ker predstavlja tisto moralno, politično in narodnostno hrbtenico slovenskega ljudstva, ki je edino zmožna uspešno kljubovati vsem napadom imperializma. Sleparsko polaščati se njenega imena in pod tem imenom postavljati duhu Osvobodilne fronte spvražno organizacijsko strukturo — plašč brez duše —■ pomeni atentat na enotnost slovenskega naroda; poskus razkrdr janja naše politične in nacionalne zavesti; napad na konkretne osnove slovansko - italijanskega bratstva in vsakršne demokratične ljudske fronte na Tržaškem ozemlju, in s tem postavljati se objektiimo na linijo interesa!) anglo-ameriškega imperializma nit tržaških tleh. PRAGA, 15. — Vsi jugoslovanski vajenci p.o raznih tovarnah v CSRi so prekinili delo in so na skupnih zborovanjih zahtevali, naj se jim dovoli povratek v domovino. S tem so protestirali proti are. taciji 80 tovarišev v Cakovicah in proti temu, da predstavniki jugoslovanskega poslaništva ne morejo priti v stik z njimi, ter proti lažnim trditvam češkoslovaškega tiska in radia o moralnem stanju mladincev. Poslali so brzojavke notranjemu ministru Nosku z zahtevo, naj preneha s policijskimi ukrepi proti njim. Vendar pa so policijski organi v odgovor uvedli še bolj drastične uk»epe. 15. sep. tembra so aretirali sedem inštiuk- Minilo je že precej časa, odkar, je bila objavljena resolucija Informbiroja. Ker pa so še vedno ljudje, ki s posebnimi nameni nadaljujejo z blatenjem maršala Tita in Jugoslavije in ker ne morem vsakemu posebej dokazovati in dopovedovati, kaj sva z mojim možem med trinajstdnevnim bivanjem v Jugoslaviji videla na lastne oči in slišala na lastna ušesa, želim, da bi to pismo bilo objavljeno v «Primorskem dnevniku.». Po vsem tem pa, kar sva videla in slišala, sva prišla do zaključka, da je odgovor tovariša Tita, ki ga je dal na V. kongresu KPJ, popolnoma pravilen. V Jugoslaviji sva bila moj mož l-i jaz prvič. Videla sva lep del Slovenije in imela priliko govoriti z raznimi ljudmi vseh slojev: z ubogimi in premožnimi, s Slovenci, Hrvati in tudi Madžari. Izrabila pa sva vsako priliko, da bi se tmgovarjala s čim več ljudmi, da bi si laže napravila pravilno sodbo a stanju v Jugoslaviji, kajti samo gledati skozi okno vlaka ali pa obiskati samo eno mesto ne zadostuje. Najprej glede «terorja». Prispela sva v. Sežano v vla- IZ PISEM NAŠIH ČITATELJEV Dragi„Primorski dnevnik“ kom, kjer so nama pregledali dovoljenja in denar zabeležili, nakar so nas pustili pri miru in brez vsakih sitnosti sva se pripeljala do Čakovca, nato pa do Muiske Sobote, od koder sva šla peš k mojemu bratu, ki ga nisem videla že 24 let, njegove družine pa nikdar. Povedati hočem, kaj smo se pogovarjali s sopotniki. Vprašali so nas, od kod sva in kako je tukaj a Trstu. Razložila sva jim, kakšno je stanje, posebno pa še borbo slovenskega in hrvatskega ljudstva zlasti glede naše kulture in prosvete na tem ozemlju. Mnogi so se začudili, ko so to slišali in dejali, da se pripoveduje, kako je tu dobro in da nič ne manjka. Neki gospod, ki je bil po pogledu trgovskega stanu pa je rekel, da če ima zadnji delavec 49.000 lir plače na mesec, da potem pač že lepo živi. Takoj sva mu dokazala * plačilnim potrdilom, da, to ni ret, in on je kot do- ber računar takoj zračunal, da znaša mesečna plača okrog 20.000 lir in ker je bil že informiran o cenah je dejal, da je s temi 20.000 tteba pač dobro paziti, kako se človek z njimi preživi in dodal, da so torej lažnivci tisti, ki so mu drugače pripovedovali. Dejala sva mu — lahko so, kar hočejo, samo pošteni delavci ne.. Drugi sopotniki so bili po večini mladinci, ki so se pogovarjali o delu in gradnji. Neki sopotnici sem pripovedovala o Trstu, pa se je tudi čudila, tožila pa je, da se tudi v Jugoslaviji ne more živeti. Jaz sem se že ustrašila, da bo bog ve kaj povedala. No, pa se je izkazalo, da je vse hudo v tem, ker so jim mvse vzeli«, to se pravi, da ni več privatnih trgovin in da mora biti vse zadružno in da oni zato ne morejo več živeti. Jaz sem jo potolažila, da če so njih možje pravi delavci, lahko tudi v zadrugah dobijo delo in nakaznice za več hrane. Pa ml je. rekla, da »6 oili toliko let gospodarji in da sedaj ne morejo delati za druge. Jaz sem trdila, da ni za druge, ampak za skupna blaginjo in ji dokazovala, da privatna lastnina ni v korist ljudstvu, ampak samo posameznikom, ker privatno bogastvo povzroča vojne brezposelnost in revščino. Saj je Jugoslavija v treh letih v tako slabih razmerah napravila več kot prej v petindvajsetih; prej je bilo na tisoče lyadi brez dela, ki so morali v tujino, sedaj pa jih na tisoče manjka. Toda na kraju sem uvidela, da so vsi takšni ljudje kot je bila ta sopotnica preveč egoistično vzgojeni in svojih dobrot ne morejo tako lahko deliti z drugim. Rekla mi je namreč tudi, da v Titovi Jugoslaviji živi dobro tisti, ki je imel prej samo kakšno cunjo na sebi in raztrgane čevlje; tisti pa, ki so bili prej premožni in ki so lepo živeli, «bodo sedaj kmalu vsi reveži«. Po tem sem takoj razumela v čem je ves «teror». Ti ljudje si pač ne morejo misliti, da bi ubogi brneli živeti boljše življenje in so prepričani, da je svet ustvarjen le za bogate. Počkar Rozalija Via delTIstria št. 30, Trst torjev jugoslovanskih mladincev. Vse telefonske zveze s krožki na Moravskem, kjer so nastanjeni jugoslovanski mladinci, so bile prekinjene. Krožek y Brnu je policija blokirala in vsi mladinci nekega krožka, ki so zahtevali izpustitev enega od svojih inštruktorjev, so bili aretirani. 40 jugoslovanskih vajencev, ki so v gornjem Litvinovcu, so poslali vsem jugoslovanskim vajencem in njihovim inštruktorjem v CSR pismo, s katerim obsojajo ne. zaslišano postopanje češkoslovaških oblasti proti jugoslovanskim mladincem in njihovim inštruktorjem v Cakovicah pri Pragi. V pismu1 je med drugim rečeno: «0-stali bomo kljub temu nezaslišanemu napadu češkoslovaških obla-sti in nekaterih voditeljev zvesti prijatelji češkoslovaškega ljudstva, ker vemo, da to ni odgovorno za tako postopanje. Dokazali bomo, da nismo šli s prave poti. Naši vo. ditelji pod vodstvom tovariša Tita lahko vedno računajo na nas in noben zapor nas ne bo mogel ni-koli preplašiti.* Destradi Mira revoiuctonarnost ES OpUmisIfMicli taitavKttnES Sinoči se Je vršil plenum Enotam sindikatov, na katerem se Jc razpravljalo o povišanju cen. Popolnoma se strinjamo 2 zahtevo, da vojaška uprava prekliče vse odredbe, ki predvidevajo povišanje cen in taks, da vojaška uprava prizna kot pravilo, da se ne bodo pod* vzemale nikakršne mere, ki bi imele za cilj kvariti odnos med življenjskimi stroški in zaslužkom brez predhodnega odobrenja predstavni* kov delavstva kakor smo tudi za prilagoditev življenjskih stroškov Z dohodki, draginjsklmi dokladami In pokojninami. Ne moremo pa se strinjati s koj optiranjem znanega oportunista Ernesta Radicba v vodstvo Enotnih sin* dikatov, kakor tudi ne s kooptira* njem članov, katerih imena predla* ■ gatelj sploh ne pove. Prav tako pa se ne more noben resnični pristaš razrednih in revo. lucionarnih delavskih sindikatov; strinjati s (orsiranjem sporazuma za vsako ceno z vodstvom delodajalskega žoltega sindikata kakršen je Delavska zbornica. Vse troje vodi v likvidacijo razredne in revolucionarne linije Enot* nlh sindikatov In s tem na pozicije angloameriškega imperializma na Tržaškem ozemlju, proti čemur pa se bodo vsi resnični demokrati od* ločno uprli in sedanje likvidatorsko) vodstvo ES pravočasno odstranili. Plenum je izglasoval tudi resolucijo, ki pa je naš dopisnik, ki se je plenuma udeležili, seveda ni prejeli kot po navadi »zaradi pomanjka-prepisa*. Zato bomo o vseh omenjenih dogajanjih spregovorili jutri obširneje. Z grških bojišč ATENE, 15. — Radio Svobodna: Grčija je sporočil, da so v noči 9. na 10. september enote demokrat tične vojske pričele z ofenzivnimi operacijami proti monarhofašistič. nim silam v Gavru, Dendrohori in Ireopigi na odseku Vici. 11. septembra so enota demokratične vojske zasedle Popovo Njivd in griče južno od Breznice in DucL je. Naslednjega dne pa so razpršile tri monarhofašistične bataljone. Sovražnik je na bojišču pustil vse orožje. Zjutraj 13. septembra je bil ves odsek Rabatine, Mespine, Ducije in Orlova v oblasti demokratičnih enot. Skupne izgube monarhofaši-i stov iznašajo preko 2000 mož, mrtvih in ranjenih. V istem času je 521 vojakov dizertiralo iz monarhofašistične vojske. Zajetih je bilo 43 minometov, 30 puškomitralje-zov, 230 avtomatičnih pušk, 5 milijonov nabojev in 2 skladišči raznega materiala. Na odseku Murgen je sovražnik! med 6. in 11. septembrom izgubil preko tisoč mrtvih in ranjenih. Spopad meil Indiju iiiHuderaliadoni NOVI DELHI, 15. — Medtem ko govori indijski radio o uspehih indijskih čet pri vdoru v Hydera-bad, pa poročajo iz drugih virov, da nudijo čete Hyderabada resen odpor ter so povsod ustavile napadalce. Zunanji minister Hyderabara Na-wab Jung je danes zjutraj prispel iz Londona v Pariz. Izjavil je: «Vdor indijskih oboroženih sil v mojo državo je neopravičljiv in nasilno napadalno dejanje. Prišel sem apelirat na vest vsega sveta in upam, da bo Varnostni svet takoj vse storil, da bo ustavil napad ter tako preprečil prelivanje krvi*. V svojem govoru na zborovanju v Bombayu je indijski ministrski predsednik Pandit Nehru med drugim dejal: «Upam, da bo zadeva Hyderabada urejena v nekaj dneh*. Po tej izjavi, ki tako spominja na Hitlerjeve izjave ob vdoru na Poljsko, je pozval vse Indijce, naj ostanejo združeni «v tej težki uri* in naj pozabijo strankarske razprtije. V Parizu pa pričakujejo indijsko delegacijo, ki bo branila indijsko stališče pred Varnostnim svetom. Glavne točke tega stališča zatrjujejo, da Hyderabad ni samostojna država in torej juridično nima pravice zatekati se k OZN; od 17 milijonov prebivalstva v Hyderabadu je 88 odst. Indijcev in le 12 odst. muslimanov, ki pa imajo v državi vso oblast v svojih rokah in tlačijo Indijce, in končno je Hyderabad od vseh strani obkoljen od Indije in ker je njegovo prebivalstvo v veliki večini indijsko, ne more biti država dolgotrajnega obstanka, 401) in dan žalosti Za 15• september sta »La Voce libera» in »Giornale di Trieste» napovedala dan Žalosti in pozvala tržaško prebivalstvo, naj razobesi trobojnice z Žalnim trakom, v znak protesta proti krivični mirovni pogodbi. Ta njihov poziv je tržaško ljudstvo sprejelo z velikim odobravanjem in kakor en sam moz pustilo ležati trobojnice tam, kjer so leZale do 15. septembra. 15. septembra je potekel nadvse mirno in iznenadilo nas je dejstvo, da je ta izredna mirnost sovpadala z obiskom, ki ga je 400 »delegatov« tržaškega ljudstva priredilo pri italijanski vladi v Rimu in, baje, v njegovem imenu, zahtevalo pomot za Čimprejšnjo vrnitev v objem matere Italije. Prizadevanje teh 400 «delegatov> je tržaško ljudstvo podprlo s tem, da trobojnic ni izobesilo, kljub temu da tako dejanje predstavlja res minimalni napor za izkazovanje svoje patriotske ljubezni. Iz tega bi mogli sklepati: da je v Trstu število revizionistov izredno majhno, te zadostuje, da jih gre 400 v Rim in je mesto brez trobojnic; da gre »zasluga» za vse dosedanje «incidente» vprav tem 400 »delegatom«, ker je brez njih v mestu vladal vzoren red in mir; da zahteva priključitev k Italiji v Trstu kveCjemu 400 oseb, ker ni brez njih nihCe drugt razobesil trobojnice, te izvzamemo podružnice italijanskih zavodov in ustanov in svojce delegatov, ki so ostali doma; in kontno, da je pričakovati, da bo gen- Aireg v svojem prihodnjem porolilu popravil svoje dosedanje mnenje, da je namret, ogromna pelina trlaskega prebivalstva za ponovno priključitev Trsta k Italiji. Kdo prodaja dim? V rešti člankov, ki jih objavlja »Giornale di Trieste« pod naslovom «Inchiesta sulla scuola slo-vena a Trieste«, je vse polno najrazličnejših podatkov, s katerimi hoče ((dokumentirati« upravičenost svojega šovinističnega protislovenskega stališča. V članku «La /abbrica degli scolari« se je pisec lotil tudi priimkov učencev slovenskih šol in pravi: tlnfine alcuni casi tipici di metamorfosl 'dei cognomi escogitate per ven-idere fumor. Nato našteva teh nekaj «poslovenjenih» imen. Toda te pri prvem imenu se je piscu znamenitih člankov spodrsnilo. Navaja namreč ime Natale Alberti, ki je »postal» v slovenski ioli Božo (res, nesramni so ti slovenski učitelji in starši, ki kličejo svoje otroke s slovensko obliko krstnega imena!) Alberto Zvedeli pa smo, da je oče tega otroka poslal uredništvu lista eGiornale di Trieste« dopis, v katerem je povedal, da je on Alberti le po volji pokojnega Mussolinija in v dokaz za to je predložil svoj krstni Ust, kt se glasi na ime Albreht in ima naslednji pripisi Ad notationes marginales — il contrascrltto cognome Albreht t stato cambiato in guetlo di Alberti con decreto del Prefetto di Fola in data li.V.im. No. 63 'AM.» Tore), kdo prodaja dim: slovenska šola ali »Oiornale di Tri estes? TRŽAŠKI DNEVNIK Danes otvoritev velesejma Z vztrajno borbo dosegli novo mezdno pogodbo za gradbeno stroko Pretežno italijanski značaj razstave - Lično urejen jugoslovanski oddelek - Prvi gostje na sejmišču Predsednik odbora na tržaški ve. lesejem, g. Modiano, je imel včeraj popoldne v prostorih trgovske zbornice tiskovno konferenco, na kateri je dal novinarjem nekaj podatkov o pripravah za tržaški velesejem, katerega bodo danes dopoldne ob 11 uri otvorili za občinstvo, medtem ko bo, kakor smo že poročali, uradna otvoritev šele v soboto 18. t. m. V omejenem prostoru, ki je na-razpolago, so uredili 241 razstavnih oddelkov na pomorski postaji, kjer je bilo treba izkoristiti vsak kot in vsak vogel. Na gradu pri Sv. Justu, kjer je razstava sadežev in jestvin na splošno, pa je drugih 25 razstav, ljalcev. Vsega skupaj razstavlja 146 domačih in tujih podjetij. Čeprav se imenuje sejem mednarodni, vendar ima pretežno italijanski značaj, kar nam povedo tudi naslednje številke: Italija ima razstavnih oddelkov 137, Tržaško ozemlje 95, Jugoslavija 26, ostale države 8. Ne bomo za danes razglabljali, kaj je temu vzrok; vendar bi bilo treba poskrbeti pravočasno za večjo udeležbe drugih držav in zlasti Podonavja na tej mednarodni gospodarski manifestaciji, ki naj bi navezala boljše in trdnejše gospodarske stike Tržaškega ozemlja z njegovim zaledjem. Med glavnimi tržaškimi razstavljal« so Združene Jadranske ladjedelnice, Tržaški Lloyd, Selveg, ki razstavlja model novozgrajene električne centrale v Lumiei, Zuc-coli in Modiano, ki bo na sejmu pokazal, kako se izdelujejo cigaretni papirčki. Jugoslovanski del razstave je bil med prvimi, ki so bili popolnoma urejeni in nam prikazuje v okusno prirejenih prostorih rude, lesne, usnjate in druge izdelke mlade industrije nove Jugoslavije. Na Gradu, kjer je zrasla kar cela vas ličnih hišic, so razstavljeni pridelki, sadeži, vino itd. Tudi tukaj je Jugoslavija lepo uredila svoj oddelek in pokazala bogastvo tržaškega za. ledja v številnih predmetih, ki so potrebni tržaški industriji in prebivalstvu. Italija je poslala na razstavo Fiat, Olivetti, Snia Viscosa itd. Izmed ostalih razstavljalcev sta 2 iz Avstrije (na gradu so Avstrijci postavili lično zložljivo hišico), 2 iz Češke, eden iz Madžarske, eden iz Švice in 2 iz ZDA. Od Tržačanov razstavljajo na gradu svoje delikatese Stock, Hausbrandt, Dreher, Cida Cida itd. Na levi strani pomorske postaje je na na prostem razstava težkih strojev. Tam je tudi lično «Meteor» letalo, ki bo privlačevalo zlasti male obiskovalce. Med prvimi obiskovalci velesejma je bil predvčerajšnjim argentinski poslanik v Beogradu, ki je potoval preko Trsta na svoje službeno mesto v Jugoslavijo in se je baje pohvalno izrazil o pripravah. Tudi polk. Foden in dr. Palutan sta že večkrat obiskala sejmišče. Da bi čimbolj izrabili ves prostor za razstavo blaga, ki ga je letos izredno mnogo, ne bo na pomorski postaji letos niti restavracije in niti plešišča. Nekaterim tvrdkam je dovoljena reklamna prodaja določenih predmetov. Na gradu bo zlasti na razpolago po-skuinja tekočih dobrot in raznih poslastic. Ker se skoro istočasno s Trstom, tudi drugod velesejmi, so mnogi razstavljal« pripeljali svoje blago še le v zadnjem času in marsikje še danes hitijo urejevati svoje raz. stavne prostore. Zlasti je bilo na sejmišču živo včeraj, ko so številna vozila dovažala blago in material. Tudi pročelje, s svojim železnim ogrodjem in sivo preobleko, ni še končano. Podrobneje o razstavlje. nem blagu in razstavljalcih bomo še poročali. V spomin tov. Castagni Včeraj je bilo leto dni, odkar je padel tov. Karlo Castagna kot žrtev fašističnih zločincev. K temu zločinu jih je prav posebno podžigala šovinistična kampanja, ki jo vodi zelo ostro tukajšnje desničarsko časopisje. Da bi častno počastili spomin padlega tovariša, so včeraj zjutraj ob 10 na kraju zločina položile delegacije žen 5. okraja in nekateri tovariši, ki so se na večer atentata nahajali v družbi tov. Castagne, venec rdečih rož z napisom: «Tovarišu Castagni, ki ga je ubila fašistična krogla«. Ob tej priliki so zbrali njegoui prijatelj in tovariši vsoto lir 5865, ki jo bodo dali njegovi družini. Eden najvažnejših členov nove pogodbe je vprašanje poviška nagrad delavcem za sezonsko delo ter zahteva po menzi. V vprašanju menze niso hoteli delodajalci pristati na to, da bi imeli do nje pravico vsi delavci, ki so zaposleni v tej stroki. Končno so pristali na to, da bodo postavili menzo v podjetju, kjer je zaposleno več kot 50 delavcev in traja delo vsaj 4 mesece. Kjer pa je zaposlenih od 100 do 300 delavcev je dovolj, da traja delo 3 mesece; če je v podjetju zaposlenih več kot 300 delavcev pa zadostujeta 2 meseca, da mora delodajalec odpreti menzo za svoje delavce. V primeru, da podjetnik ne bi hotel odpreti menze, mora plačati delavcem poleg dnevne mezde še 20 lir na dan. Ni treba pri tem še posebej dokazovati, da je to, kar so po težki borbi dosegli sindikati glede menze, najmanj, kar mora delodajalec nuditi svojemu uslužbencu. Naravnost kriyičen pa se nam zdi znesek 20 lir na dan, ki so ga določili delodajalci v primeru, da ne bi bilo v podjetju menze. S tem denarjem si delavec danes v Trstu ne more kupiti niti kruha za južino, kje naj dobi delavec denar za to, da si pri svoji skromni plači lahko privošči 150 do 200 lir na dan za en sam obrok hrane, ki je poleg tega še nezadosten. Prav zaradi tega si morajo delavci nositi od doma mrzlo hrano, ki je zlasti v zimskih časih vse prej kot koristna. Ker so delavci te stroke po večini zaposleni samo pri sezonskem delu, imajo 3 lire na uro več kot ostali delavci v drugih strokah. Enotni sindikati so zahtevali, da jim morajo delodajalci zvišati osnovno plačo za 2Q%. V tej svoji zahtevi pa niso popolnoma uspeli. Delodajalci so pristali le na to, da jim zvišajo 10% osnovne plače, kar bi pomenilo, da bi dobil strokovnjak 2 liri, ročni delayec pa 1 liro več na uro in povrniti delavcem vse za nazaj od 1. julija dalje. Do-čim je dobil prej delavec te stroke v primeru, če ga je delodajalec odpustil, poleg odpravnine še odgovarjajočo mezdo za tri dni. dobi sedaj izplačano mezdo za 6 dni. V primerih pa, če je bil zaposlen tri mesece pri istem podjetju, je dobil po stari pogodbi izplačano mezdo za 4 ure, dočim dobi po no- vi pogodbi za vsak mesec štiri plačane ure. Ce delavec zboli ali se ponesre- Podpisana je nova pogodba za kovinarske delavce Po dolgih pogajanjih, ki so se vlekla -mesece in mesece, so na uradu za delo končno podpisali delovno pogodbo za kovinarske delavce. Delodajalci so se dolgo časa upirali podpisati to pogodbo zaradi člena, ki govori o odškodnini, ki jo prejme delavec v primeru odpusta z dela. Ta nova delovna pogodba določa, da velja za vse one, ki so zaposleni Že od 18. oktobra 1945 še vedno isti sporazum, ki je bil takrat sklenjen med obemi zainteresiranimi strankami. Po tem sporazumu mora namreč prejeti vsak delavec, ki je odpuščen z dela, popolno odškodnino. Za vse ostale delavce pa, ki so nastopili službo po tem datumu velja sledeči sporazum: Tisti delavec, ki je komaj leto dni uslužben, ne dobi nobene odškodnine; delavci, ki so v službi od enega do dveh let dobe 50 odst. odškodnine, od dveh do pet let 75 odst. in nad pet let 100 odst. odškodnine. Pogajanja za sprejem te delovne pogodbe so se zaradi tega zavlekla, ker niso hoteli industrijci upoštevati zahteve delavcev, temveč so jih hoteli na vstk način bolj zmanjšati. Večkrat je kazalo celo, da se bodo pogajanja zaradi trmoglavosti industrijcev prekinila. Samo odločna borba kovinarskih delavcev, ki se niso hoteli vdati in pa trdna vztrajnost kovinarjev sta pripomogli, da je prišlo do sporazuma. Z varanjem gre le do neke mere! 4001 lieneiiia in cigarete so zaplenili V torek okrog 18 je izvidnica civilne policije opazila, da so y ka. nalu na Eonterossu razkladali z nekega čolna posode z bencinom. Ker gospodar čolna ln razkladale! niso znali razložiti, od kod so dobili bencin, je policija vso zalogo, okrog 400 1, zaplenila. Oba razkla-dalea, Capodanno Salvatore ln Resman Dario sta bila prijavljena sodniji pod sumijo tihotapstva. Istega dne ie davčna policija zaplenila tudi 1139 jugoslovanskih cigaret, ki so jih Imeli pri sebi Roc-colo Benvenuto, Cesarl Herman ;,Le čevlje sodi naj kopitar" Nu plemenu SHPZ 12. t. m. je Stane Bidovec čutil potrebo, dodat-kniti »e tudi naših pevskih zborov, čei da ae poslužujejo čitalniiklh programov. Ko bi imel Stane Bidovec nekoliko pojma o glasbi in ako bi vedel, s kakšnimi težkočami je združeno delovanje naših pevskih zborov, bi gotovo ne izustil takih netočnosti. Lahko trdimo, da ni dežele in države, ki bi v tako kratki povojni dobi dosegla take ogromne uspehe na glasbenem polju, kakor so ga dosegli naši pevski zbori na tržaških tleh, zlasti če upoštevamo, da je fašizem vse uničil, da niso imeli pevski zbori niti ene partiture, da ni bilo pevovodskega kadra, da ni bilo instrumentov in da poleg vseh teh zaprek delajo tudi okupacijske oblasti vse mogoče ovire. Koncerti posameznih pevskih zborov in zlasti množični nastopi s 1000, 2000, 3000 in preko 4000 pevci so najlepši dokaz o sistematični gojitvi naše slovenske pesmi na tržaških tleh. SHPZ je izdala v ta namen v tej kratki povojni dobi okrog pol milijona partitur, kar je rekordno število, ki ga ni preseglo niti bivša Jugoslavija v vseh 25 letih. Seznam izkazuje — razen nekaj izjem — samo novejše stvari. Ce sega kak pevski zbor tudi po starejši glasbeni literaturi, ker ne zmore novejših stvari, misli Bidovec, da so pesmi kakor «Naše gore«, »Nazaj v planinski raj», »Zvezda milo*, »Pozimi iz šole« in mnoge druge res godne za koš? Za svoje delo in svoj trud ste prejeli pevski zbori od vidalijevca Bidovca lepo pohvalo. Kaj, ko bi Bidovec pogledal, kaj pojejo italijanski pevski zbori? Ali čujemo kaj drugega razen opernih arij in nekaj iz slovenščine prevedenih partizanskih pesmi? Njemu enakim je Prešeren pel: »Le čevlje »odi naj kopitarn. Venturini c . V*'*-' • rlzkum Odločitve tehnične komisije za košarko Ker se je prijavilo za pokrajinsko prvenstvo v košarski tudi moStvo Zol Ilva B, so bili na zadnji seji 13. t. m. sprejeti tile sklepi. 1.) Dovoljena je izmenjava Igralcev med moštvom A in moštvom B istega društva lc v tem okviru. A.) MoStvo B bo smelo posoditi moštvu A največ dva igralca. B.) Prehod Igralcev iz moštva B v moStvo A Je vselej dovoljen. C.) Prehod igralca iz moštva A v moštvo B je vselej dovoljen, vendar pa le pod pogojem da igralec ni več kot dvakrat nastopil v okviru moštva A. C.) Dlskvallflclja Igralca, iz moštva A ali Iz moštva B zavlsl le od sedanjega turnirja in ni v nlčemr odvisna od prejšnjih tekm. D.) V primeru, da bi moštvo kršilo te predpise, bo moštvo izgubilo tekmo forfalt, poleg tega bo društvu še naložena globa, igralci pg diskvalificirani. E.) Pod izrazom odigrana tekma Je treba razu. meti tako tekmo, ki je dejansko bila odigrana in ne tako, ki bi bila samo napisana na poročilu. KOŠARKA Izbirne lekme za pokrajinsko prvenstvo in prvenstvo STO-ja Četrtek 16. t. m. za pokrajinsko prvenstvo ECA : Delavska športna Zveza ob 21 na igrišču Tomažič ženske Redivo : Rinaldi B ob 20 na igrišču Tomažič. V petek 17 t. m. izbirne tekme za prvenstvo Trsta moški Tomažič A : Sv. Alojzij A ob 21 na igrišču Delavske športne zveze, ženske Rinaldi A : Magdalena ob 20 na igrišču Delavske športne zveze. Nedelja 19 t. m Moški; Col llva : Skedenj ob 10.30 na igrišču Ilve; Barkovlje : Arsenalu ob 9.30 na Igrišču Delavske športne zveze; ženske Tomažič : Delavska športna zveža ob 8.30 na igrišču Ilva. Izbirne tekme za pokrajinsko prvenstvo moški; Vesna : Stari Mitnici ob 11.30 na Igrišču Tomažič; Sv. Alojzij B : Dijakom ob 9.30 na Igrišču Ilva; ženske Vesna : FLENT ob 10.30 na Igrišču Tomažič. OBČNI ZBOR F. D. »MAGDALENA« Nocoj 16. t. m. ob 20 url bo v društvenih prostorih letni občni zbor fizkulturnega društva Magdalena. Ce do napovedane ure ne bi prišle na občni zbor vsaj dve tretjini članov kakor to predpisuje društveni Statut, se bo sestanek začel pol ure kasneje. Dnevni red je sledeč. 1.) Izvolitev predsedstva in volivne komisije 2.) Cltanje letnega obračuna In poročilo nadzorne komisije. 3.) Poročilo o športnem delovanju 1947-48. 4.) Izvolitev novega odbora. 5.) Slučajnosti. Volivno pravico bodo imeli le člani fizkulturnega društva Magdalena, ki so plačali članarino. AvlMlo dirke it prvenstvo FLRJ V nedeljo so bile na 6 km dolgi krožni progi Opatija—Preluka motorne In avtomobilske dirke za državno prvenstvo. Tekmovalo je okoli 100 tekmovalcev iz vseh ljudskih republik Jugoslavije. Sodelovali pa so tudi vozači iz Trsta. Tehnični rezultati so naslednji: Motorji do 125 ccm (36 km): 1. Lukič (Srbija) 27:58,2 min. do 250 ccm (60 km): 1. Kralj (Hrvat-ska) 40:18,6 min. do 350 ccm (72 km): 1. Babič (Hrvat-ska) 43:50,26, 2, Trampuš (Slovenija) 45:50,3 min. do 500 ccm (48 km): 1. Barbarič (Partizan) 28:25,4, 2. Nalovlč (Partizan) 28:32,3, 3, Ponikvar (Slovenija) 28:34,3 do 1000 ccm (72 km): 1. Keber (Hrvatska) 43:21,4 avtomobili do 1500 ccm (48 km): 1. Zlezzoli (Hrvatska) 43:05,3 nad 1500 ccm (hitrostna vožnja) 1. viezoli (Hrvatska) motorji s prikolicami (60 km) 1. Zlglč s sovozačem Stojanovičem (Partizan) 40:22,2, 2. PenezIČ (Hrvatska) 41:10,0, 3. Bulc (Slovenija) <4:14,0. Kratkemu obvestilu v «primorskem dnevniku», da bo v nedeljo 12. t. m. koncert v Bol juncu ob «šagri» s sodelovanjem pevskih zborov iz P aarič in s Konic črnela smo, se prav radi odzvali. To tembolj, ker vemo, da vsi trije imenovani pevski zbori gojijo z ljubeznijo in velikim uspehom našo slovensko pesem. Toda nemalo razočaranje smo doživeli: prvič, ker se je prireditev pričela s skoro triurno zamudo, in drugič, ker smo morati namesto koncerta poslušati poldrugo uro mlatenje prazne slame, same pamflete z zbranimi izrazi naj-podlejše vrste, kakor: izdajalci, banditi, morilci, tolovaji in enako na račun tovarišev Tita, Kardelja in Jugoslavije. Tudi za take duševne revčke kakor sta nastopila v nedeljo v Boljuncu je v bibliji preskrbljeno z besedami: »Blagor ubogim na duhu, ker njih je nebeško kraljestvo». Poleg pevcev in pevk imenovanih treh zborov se je tega koncerta udeležilo še največ do 100 oseb, ki niso vedele za kaj gre, kakor nismo vedeli tudi mi. Domačini so pa slutili, da se bosta pojavila dva «slav-na govornika« iz Vidalijevega paradiža, ki bosta zlila golide gnoja na Jugoslavijo in njene voditelje; zato se demonstrativno niso udeležili te prireditve. Ko bi Primorski dnevnik prinesel poročilo, da bo to političen shod in ne koncert, bi se ga prav gotovo ne udeležili pevski zbori. Koncert naj bo koncert, politični shod naj bo pa politični shod. Z varanjem gre samo do neke meret Domačini so bili popolnoma pasivni in so prireditev bojkotirali, kar ni navada pri Buljunčanih. Zato jc bil ves trg in vse gostilne v času »koncerta« polne domačega in tujega občinstva, Zal nam je bilo zaradi pevskih zborov — zlasti onih iz Padrtč in s Konkonela — da so bili tako nesramno potegnjeni ter jim s tem povzročili občutne stroške. Sedaj pa vprašamo: Ali ne obstaja neki dogovor, da se na kulturnih prireditvah ne razpravlja o politič nam sporu? Kdo tedaj krši in izrablja v svoje varljive namene naše kulturne prireditvef Na dolinski proslavi 70-letnice tabora ln kulturnega društva «Vodntk« je bi- lo dogovorjeno, da se ne bodo govorniki dotaknili političnih razprtij. Dočim sta se tov. predsednik dnUtva Prašelj in tov. Venturini strogo držala tega sklepa (tov. Venturini je na željo celo izpustil ie svojega referata «Zgodovtna taborov« ime tov Kardelja), je gosp. Ferlan v italijanščini govoril samo o politiki, itbruhnil ves svoj srd in blatil slovensko inteligenco. Slovenski narod je res komaj sedaj pričakal dve intelektualni zvezdi, ki ga bosta rešili, in to sta VI-dali in Ferlan! E, dragi Ferlani Ni dovolj dolg jezik. Delati, delati treba med narodom. Vi ne sežete naši inteligenci z vsem svojim dolgim jezikom niti do gležnjevI Tudi za proslavo bazoviških žrtev je bilo dogovorjeno in sklenjeno med obema strujama, da se bosta izogibali spornih vprašanj. Dočim se ni naš predstavnik tov. Prešel dotaknil niti z eno besedo razprtije, je mladi Blažina zlil ves svoj žolč z zbranimi cvetkami, kakršnih ne moreš zahtevati iz takih »izobraženih« ust, na račun ((Primorskega dnevnika«, Babiča, Jugoslavije. Tudi naslednjene dne — to je v ponedeljek — na grobovih žrtev pri Sv. Ant,je imel tov. dr. Dekleva krasen, izklesan govor, ne da bi se z besedo dotaknil političnega spora, dočim je Ferlan ponovno izrabil priliko in zlil gnoj na vse, kar ne diši po vidalijevsko. Isti primer se je ponovil v Boljuncu. Kdo izziva, kdo seje razdor, kdo ni lojalen? F. V. svojih znancev. V tem je pridrvel mimo jeep civilne policije in zadel ob Vallea, ki je stal z levo nogo na cesti in z desno na pločniku. Z istim vozilom so odpeljali ponesrečenca, ki ima več poškodb na levi nogi, v glavno bolnico, kjer so mu zdravniki prisodili do 40 dni zdravljenja. Valle je v zadnji vojni oslepel in zaradi tega ni mogel videti prihajajočega avtomobila, pač pa bi moral biti šofer opreznejši, saj je ravno civilna policija tista, ki bi morala dajati vzgled drugim v prometni disciplini. wBož]epotniki" iz Doline Naš župnik, ki je zapustil krasno sežansko faro in kot sesul» pribežal v Dolino, je priredil pretečeno nedeljo božjo pot na Barbano. Tega mu ne štejemo v zlo, saj je to njegova služba in njegov poklic. Nas Dolinčane je le užalilo, da je to karavano potnikov čuvalo spredaj in zadaj več desetin »Čerinov«. Ali smatra gosp. župnik, da smo Dclin-čani res taki divjaki in razbojniki. Lepo spričevalo nam dajete gosp. župnik, in to si bomo zapomnili. či na delu, mu mora izplačati podjetje 19% osnovne tedenske plače. Tako bo dobil delavec, ki ima tedensko plačo 5400 lir 1020 lir podpore. Rok za odpustitev z dela znaša 6 dni. Ce ostane delavec brez dela več kot 6 dni mu mora izplačati delodajalec še mezdo za 6 dni od dne, ko mu je službo odpovedal. Za nadurno delo do polnoči je dobival delavec po stari pogodbi le 25% osnovne plače, dočim dobi sedaj za prvi dve uri 30%, do 10 ure zvečer pa 50% osnovne plače. Za nočno delo ob praznikih dobi celo 65%. Poudariti je treba še to, da dobijo nadurno delo plačano tudi taki delavci, ki doslej niso dobivali nobenih odstotkov. Po novi delovni pogodbi ne smejo biti v tej stroki zaposlene žene, ker je to delo zanje pretežko. Ce pa so zaposlene kot kuharice ali čistilke v menzah, pa jim morajo plačati delodajalci osnovno plačo prav tako, kakor ostalim delavcem. Prav tako ne smejo biti zaposleni otroci do 18 leta. Doslej so namreč delodajalci izkoriščali prav mlade ljudi' izpod 18 leta zato, da so jih slabše plačevali, čeprav so opravljali težka dela in jim niso nudili možnosti, da bi se izpopolnili v svoji stroki. Ce podjetnik najame delavce strokovnjake, mora pri tem paziti na to, da najame na 50% specialistov tudi enega vajenca. Nosečim ženam , mora plačati 3 mesece pred in 6 tednov po porodu dve tretjini celotne plače. Prav tako je v tej pogodbi določeno, da mora podjetnik postaviti zgradbo, ki naj služi zato, da se delavci po opravljenem delu očistijo in preoblečejo. Ce delavcu med tem izgine njegova obleka odgovarja za to delodajalec. Tako je bila sklenjena nova delovna pogodba za zidarsko stroko, ki ni seveda najboljša, vendar pa bo veliko pripomogla k izboljšanju delovnih pogojev delavcev zaprla 17 iii Včeraj ponoči je civilna policija ustavila blizu pokritega trga v ul. Carducci avtobus H 209, s katerim se je vračalo 17 pripadnikov fronte neodvisnih iz Kopra, kjer so imeli prejinji večer proslavo prve obletnice STO-ja. Policija je vseh 17 pridržala čez nofi v zaporu, ker so jih obdolžili, da so v predmestju trosili nedovoljene letake in da go razobe*iH skozi okno avtobusa svojo zastavo. Med njimi je bil tudi Teodor Spo-rer, znani publicist, in pa dr. Giam. piccoli, odgovorni uredrrtk «T.rleste Sera*. Včeraj zjutraj so vse izpustili na začasno svobodo in jih prijavili sodišču zaradi prestopka po členu 113 policijskega zakonika. Glavna skupščina krivcev Zveza enotnih sindikatov za higiensko stroko je ponovno zaprosila združenje obrtnikov, da bi se ponovno pričela pogajanja o normativni pogodbi brivcev ter pogajanja za določitev novih najnižjih plač te kategorije in to zaradi tega, ker so do sedaj še vedno v veljavi plače, ki so bile sprejete v mezdnem sporazumu z dne 15. junija 1947, katerega je pa naš sindikat že v septembru prejšnjega leta ovrgel. Zaradi vedno naraščajočega nezadovoljstva med delavci brivci, ki je iz dneva v dan večje, ker se pogajanja tako dolgo zavlačujejo, so Enotni sindikati za higiensko stroko, takoj ko so izvedli za poročilo vojaške uprave o povišanju življenjskih potrebščin, sklenili pove-biti vse delavce vpisane v Enotnih sindikatih ,kakor tudi vse delavce člane Delavske zbornice in tudi neorganizirane delavce, da se udeležijo seje, ki se bo vršila danes 16. t. m. ob 20 uri na sedežu v ul. Im-briani št. 5. Ker bodo na tej skupščini razpravljali o vseh najvažnejših problemih, naj se je delavci udeležijo polnoštevilno. Bomb« so našli V torek okrog 17 so se igrali na Cologni otroci, Med njimi je bil tudi 14-letni Rihard Rauber. Ko je tekel na travnik za žogo, je našel v grmu bombo tipa OTO brez zapore. Tega dne zjutraj ob 7.40 drugo bombo OTO v drugem kraju. Četrtek 16. septembra Ljudmila Sonce vzhaja ob 5.44, zahaja ob 18.15. Dolžina dneva 12.31. Luna vzhaja ob 17.57, zahaja ob 3.19 Jutri 17. septembra Lambert, Domosiav SPOMINSKI DNEVI: 1947 je bilo Slovensko primorje z Istro po dolgoletnem suženjstvu priključeno k svoji matici Jugoslaviji. SLOVEIHSKO PRESKRBA Delitev riža. Sepral javlja, da začnejo danes deliti po 100 gr riža na osebo vsem vrstam potrošnikov v mestu in na podeželju. Delitev se bo vršila na odrezke X testenine sedanje živilske nakaznice. Delitev se bo končala 30. t. m. V mestu bo riž po 124 lir za kg, na podeželju po 126. Konservirane ribe za bolnike. Sepral javlja, da začno dianes deliti vsem bolnikom ,ki imajo dodatno živilsko nakaznico za 100 gr mesa dnevno po 2 ribji konservi na osebo. Delitev se bo vršila v pooblaščenih trgovinah na odrezke z datumom od 16. do 30. t. m. Delitev se bo končala 30. t. m. mestu stane konserva 33 lir, na podeželju 34. Delitev mleka, Sepral javlja, da začno danes 16. t. m. deliti evaporirano mleko v mestu in na podeželju nasledt-njim potrošnikom: potrošniki od 0 do 9 in preko 65 let bodo dobili na odrezke 5 sedanje živilske nakaznice po 7 škatei mleka po 411 gr. Potrošniki od 9 do 50 let bodo dobili na isti odrezek po 2 škatli mleka po 411 gr. Dojenčki, ki so umetno hranjeni, bolniki, noseče žene, dojilje, delavci, ki so izpostavljeni zastrupitvam pa bodo dobili na dodatno živilsko nakaznico na odrezke od 1. do 30. t. m. po 7 škatel mleko po 411 gr v mlekarni v ul. Pascoli štev. 10. Delitev se bo končala 30. t. m. V mestu bo škatla mleka po 24 lir, na podeželju pa 25 lir. ENOTNI SINDIKATI Lesna stroka. Nocoj 16. t. m. ob 19 uri bo sestanek upravnega sveta na sedežu. Kovinska stroka. Vsi kovinarji, ki so bili odpuščeni z dela po 1. aprilu 1.1., naj se obrnejo na sindikate, kjer bodo dobili pojasnila glede nove normativne pogodbe. ČEBELARJI: V nedeljo 19 t. m. ob 9 url zjutraj bo v prostorih ES v ulici Imbriani 5-1 važen sestanek. Obvestilo Zveze ES za nameščence menz in hotelov Zveza Enotnih sindikatov za nameščence menz in hotelov javlja vsem zaupnikom in nameščencem kavarn, barov, itd., da je bila podpisana nova normativna in mezdna pogodba, ki je vstopila v veljavo s 1. julijem. Obenem naproša vse člane, da se javijo na sedežu v ul. Imbriani vsak dan od 10 do 12 in od 16 do 18 ure. PROSVETNO DRUŠTVO S. JENKO ima nocoj ob 20.30 reden sestanek. Po sestanku bo odborova seja. Poslovala bo tudi knjižnica. Ameriški kamion »povozil" hišo Pii poille voinega slepca Prejšnji dan okrog 11.25 Be je ustavil 24-letni Jurij Valle iz ul. Ginnastica 44 v ul. Torveblanca, kjer se Je pogovarjal s skupino Neprevidni in neodgovorni vojaški šoferji povzročajo vsak dan 'številne nesreče, pri katerih žal pogostoma ne manjkajo človeške Žrtve. Včeraj smo poročali, kako so smrtno povozili 6-letno deklico. Tokrat pa se je ameriški šofer spravil kar nad celo hišo in jo hotel spraviti pod svoja kolesa. Prejšnjo noč je vozil ameriški vojaški kamion s precejšnjo naglico po Furlanski cesti; ker se na ovinku menda ni mogel dovolj naglo obrniti, je vozilo treščilo v hišo št. 293, ki je last Viktorja Fer-luge. Sunek je bil tako silen, da je kamion podrl steber pred hišo in polomil vežna vrata. Ferluga ceni, da ima okrog 35.000 lir škode. Kmalu po trčenju sta prišli na kraj nesreče civilna in vojaška policija, ki je morala odvleči z drugim vozilom ameriški kamion, ki je bil tako razbit, da se sam ni mogel več premakniti. Na srečo pri vsej tej neprevidnosti ni bilo človeških žrtev. Še nehaj o delavcih zaposlenih v Žavljah Pred dnevi smo pisali o položaju delavcev, ki so uslužbeni pri Izsuševalnih delih v 2avljah. Omenili smo že, da je njihov položaj zaradi neuvidevnosti odgovornih oblasti, ki niso storile ničesar, da bi nudile tem delavcem kakršno koli olajšavo, zelo težak. Do sedaj še ni nihče preskrbel, da bi dobili ti delavci primerno obleko, ki bi jih ščitila pred nesnago in vlago. Prav tako še niso do sedaj preskrbeli za prepotrebne zdravniške preglede. Tudi kar se tiče opoldanskega odmora, se delavci zelo pritožujejo. Ne zadostuje samo dejstvo, da so dosegli po dolgih pogajanjih eno uro daljši opoldanski odmor. Zaradi velike oddaljenosti menze, ki Je približno 1 km od kraja, kjer delavci delajo, počivajo delavci v resnici le 40 minut ln ne 1 uro, kot jim je bilo to predpisano. Prltožu Jejo se pa tudi nad hrano, ki Jo pripravlja občinska menza iz ul, Gambini. Tem delavcem, ki morajo dnevno trdo delati, bi morali dati čim boljšo hrano, da bi na ta način preprečili razna obolenja, katerim Je po večini vzrok nezadostna hrana. Kdo se je do danes brigal za te delavce? Ppav gotovo ne delodajalci. Vedno so bili le predstavniki sindikatov tisti, ki so opozarjali tržaško prebivalstvo in odgovorne oblasti na težek položaj , kvaterem se nahajajo ti delavci, ter zahtevali, da Se ukrene vse potrebno za Izboljšanje tega. Glasbena Matica v Trstu Vpisovanje v glasbene tečaje Glasbene Matice bo v ponedeljek, dne 20. t. m. Za lanske in novo-došle gojence iz mesta bo vpisovanje v Vicolo deirOspeiale uutare st. 2 od 10. do 12. in od 15. do 18. Isti dan ob istem času bo vpisovanje v Barkovljah (Rumena hiša), na Opčinah (Ljudski dom), pri Sv. Ivanu (gost. Milkovič pri cerkvi) in v Skednju (pri Belem konjičku, pri cerkvi). Razen klavirja in violine se bodo poučevali tudi drugi orkestralni instrumenti in harmonika. Uveden bo tudi solopevski in operni oddelek s predavanji za dramsko umetnost. Dne 1. oktobra bo v vseh omenjenih krajih razdelitev učnih Ur in naknadno vpisovanje za zamudnike od 10 do 12. SLOVENSKI PROFESORJI, POZORI Lestvica za profesorje je izobešena na slovenski srednji šoli v ulici Laza-retto Vecchio v risalnici. Prizadeti naj si jo čim prej ogledajo. POPRAVILO STOPNISCA NAD PREDOROM SANDRINELLI Kot je bilo že javljeno, bo zaradi popravil v teku ukinjen promet za pešce na stopnišču nad predorom Sandrlnel-li do 17. t. m. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 15. septembra 1948 se je rodilo 9 otrok, umrlo je 9 ljudi, porok pa je bilo 21. Civilne poroke: ameriški kaplar Al-len Elmer Kemp in zasebnica Angela Bulgerinl. Cerkven« poroke: mornar Karel Chelan in zasebnica Gioconda Palom-bita, uradnik Ivan Colpi in zasebnica Ema Stančič, mehanik Viktor Zanne ln šivilja lolanda Vase, inženir prof. Edvard Lapornik ln uradnica Justa Jeriha, mehanik James Sasser in zasebnica Marija de Lassaletta, mehanik Vencenc Valerio ln prodajalka Valnea Collni, trgovec Ervin Puppl in uradnica Claudia Vodeni, ameriški kapitan Joseph Kruczek in zasebnica Florence Schmidt, agent CP Bruno Coceani in zasebnica Norma Benvenutl, gradbenik Vincent Crisafulll In zasebnica Stefana Moschella, uradnik Marij Con-ciannl In zasebnica Elizabeta Esli, prodajalec Luln Bruno In uradnica Avre-lija Nafdelll, uradnik DanlJei Strani in uradnica Adrijana Verteni, upokojenec Ernest Vidal in zasebnica Katarina Sforzina, dekorater Anton Vloin tln In zasebnica Argla Vldonls, uradnik Alfred Consoli in zasebnica Marija Krlstjanovlč, šofer Marcel Buda in za sebnica Evelina Marson, zobotehnik Bruno Calnelil in zasebnica Pavla Bal-bi, uradnik Guldo Canclani In zaseb nlca lolanda Giacomelli, uradnik Jože Carlovatti in zasebnica Marija Alojzija Zangrando. Umrli: 50-letni Angel Parovel, 60 letni Ettore Colli, 47-letni Jože Strug-gla, 61-letnl Marij Kanldišček, 35- let. na Nerlna Devescovi roj. Tnmmasin! 43-letna Rozalija Cosanl, 60-letnl Um-bert Massaro, 80-letni Ivan Stefani, 62-ietni Candido Anton Prcrnuda. NARODNO GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje Danes 16.9.48 ob uri gostovanje v gledališču »Ristori« v KOPRU z igro MOL1ERA: „Skopuh“ V soboto 18.9.48 ob 20.38 gostovanje v prosvetnem društvo v RICMANJIH (na prostenf) z igr0 GOLDONIJA-RUPLA: Primorske zdrahe44 lil Kmetijsko nadzornlštvo obvešča kmetovalce-dvolastnike, ki so že vložili prošnjo za dvolastniško dovoljenje za prebod meje STO-FLRJ zaradi ob* delovanja svojih zemljišč, da prinesejo čimprej na imenovani urad-uiica Roma 20-1 še dve fotografiji z osebno izkaznico od vsakega člana družine (aaj-več 4 člani in 3 najemniki), za katef* žele prejeti propustnico. IZLETI IZLETI PDT. Planinsko društvo * Trstu priredi v nedeljo dne 3. oktobM izlet v Brda na trgatev in na Korado nad Kanalom. Odhod iz ul. F. Seve« ob 6. Vpisovanje vsak dan v ul. f-Filzi 10-1 od 17 da 19, in v Rojanu v čevljarni Gec na trgu Tra i Rtvi 3 do 20. t. m. OPOZORILO VINOGRADNIKOM V zvezi s členom 3. IV. odstavkom splošnega ukaza štev. 105 vojaške uPra’ ve morajo vsi vinogradniki najkasneje tri dni po trgatvi sporočiti mestnemu trošarinskemu uradu količino nabranega grozdja, ki je namenjeno za izdelavo vina. Na za to določenih uradn* obrazcih je treba navesti ime in Pr;' imek lastnika, najemnika, polovinarJ3 vinograda. Vrsto in količino nabranega grozdja ter kraj kjer se nahaja-Kam je namenjeno vino, ki bo izdelano iz tega grozdja. Pri tem je treba napisati, ali je namenjeno v prodajo pa za domače potrebe, v obeh primer m je treba navesti količino vina. Vinogradniki lahko dobijo obraze® za izpolnitev teh podatkov na °srf*j njem trošarinskem uradu v ul. Mazz1-! štev. 6-II, dalje pri drugih trošariqsK*n uradih in pri sektorskih delegacijam Prav v teh uradih pa bodo sprejema izpolnjene obrazce. Te obrazce moreJ izpolniti tudi oni predelovalci, ki oproščeni trošarine. Proti kršilcem “ odredbe, se bo postopalo po zakonu. ■li! RADIO IM* 7.30. Koledar. 7.35. Jutranja glasl$ 7.45. Napoved časa In poročila. H*-? Reproducirana glasba 12.00. Novi sve“ 12.10. Iz češkega ln slovaškega BlaS"T nega sveta. 12.45. Napoved časa In V? ročila. 13.00. Glasbene variacije. 14.w" Poročila. 14.15. Dnevni pregled svetov* nega tiska. 17.30. Plesna glasba. 16S ' Komorna glasba. 18.30. Iz ruskih oP*J 19.00. Slovenščina za Slovence. I*1 ■ Poje komorni zbor - dirigent: Ub»> Vrabec. 19.45. Napoved časa in čila. 20.00 Operetna glasba. 20.30. D kllSki kotiček. 20.43. Balalajka orkestri. 21.00. Radijski oder. 21.30. Lan«* glasba. 22.00. Simfonična-glasba. 23-1*'-Plesna glasba. 23.15. Napoved poročila. 23.30. Kaj vam nudi spored? 23.35, Polnočna glasba. 3*** Zaključek. KINO Popravek Dne 9. septembra 194* smo objavi- li na prvi strani pod naslovom »Pomoč oškodovanim kmetom v sežanskem okraju*, da Je od toče komisijsko ugotovljeno za okrog 460.000 din škode in da le vlada LRS nakazala oškodovanim kmetom 280.000 din. Dejansko je bilo komisijsko ocenjeno za okrog 4.000.008 din in ne 480.000 din. VLADA LRS PA JE NAKAZALA OŠKODOVANIM KMETOM 2.000.000 DIN IN NE 200.000 din. Požar v središču mesta Včeraj zjutraj okrog 6 Je izbruhnil v podstrešju hiSe St. 5 v ul. Lavatoio požar ki je kmalu bruhnil (kozi streho na prosto. Takoj so HcMidoli na Pomoč gasilce, ki se jim je po triurnem napornem delu posrečilo najprej omejiti in potem pogasiti ogenj. Vsega skupaj jc zgorelo okrog 100 kvadratnih metrov strehe in škoda znaša preko pol milijona lir. ROSSETTI. 15.30. «Pesem ljuB«jJ}Ž K. Hepburn, Paul Hetirelfl, Rot,B VValker. SUPERC1NEMA, 16: «Befn»rdKa»< (Čudež v Lurdu), J. Jones. . FEN1CE. 15: ((Ljubimci brez ljubezni’* C. Calamai. FILODRAMMATICO. Zaprto NOVO CINE. 16: «Znamenje krlž> F. March in L, Young. hJ ALABARDA. 14.30: «Napad šeststotl"«* Errol Flynn, Oliva de Havilland-IMFERO. 15.30. (dšjrrnanske noč**> o ITALIA. 16: »Velikan iz BostrnS*, Crosbv, L. Darnell. c, MASSIMO. 16: «Sokoli na rumeni r kl», R. VVarrlčh, R. Scott. GARIBALDI. 16: »Veliko spanje*. Bogart In LaUreen BaCall. „e KINO OB MORJU. 16: »Tako se umlra», C. v. Stroheim. SAVONA. 16: »Pripovedka o ljubezn M. Lockvvood. .. IDEALE. 16.30: «Poslanka Angei‘na A. Magnani. ODEON. 16: «Ena noč v R!o», A- Ta'Jv D. Ameche in C. Miranda. F|,m barvah. 0, MARCONI. 16: »Pustolovščina v Ma ku» B. Crosby, B. Hope. D. Lam° v AZZURRO. 16: «Giannl in Pino«0 družbi«. ■ p, RADIO. 16: «Most v S. Luis ReV* Beri, Axlm Tamlroff. ADIJA. «Okrog Franclje«. VITTOHIA. 16: ((Gospodična In co i boy», I, Artuhr In J. Wayne. », VKNEZIA. 16: »Rim. odprto mest0*' Magnani. BKLVEDERE. 16.30: «KralJ rdeče« cev«, H. Scott. STADIO. 21: «Gospod ostane v kosilu«. fja- KINO V LJUDSKEM VRTU. JR “ slikana žena«. OdR. urednik STANISLAV REI^ Tl3ka Tržaški tiskarski zavod t Naznanjamo vsem soro'črnin znancem, da Je umrl VC ob 18 v 93 letu starosti naš očč, brat In .Vrle MIHA KOCJAN občinski sluga v pokoju. Pogreb pokojnega bo danes m. ob 18. Gorica 16. septembra 1948. 16- žalujoči ostali: hči niJ* (O' ds«1: z možem Brajdlhom „. na), bratje .Anton, Jak°nUKi Luka, nevešča Franrka, In ostalo sorodstvo ------------------ . ,.,M . b m naa _ Telefon »t 93-808. — UPRAVA: ULICA R. MANNA St. 29 — Telefon 27-847 In 27-947. OGLASlf od 8.30-12 ^ od lS-lB te’ 27-847' Ceoe oglasov: Za vsak mm višin, v iirlnl 1 »tolpca: trgovski 40, fhignčncpravnl 60, osmrtnice 70 lir. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 liri Cona B: 144, 414, 792, 1440 Jugolir; FLRJ: 55, 165, 330, «00d‘jj PoStnl tekoči račun za STO-ZVU: »Založništvo Primorski dr.tvnlk*, Trst ll-f'74; za FLRJ: »Primorski dnevnik«, uprava: Ljubljana 6-906U1- 5'v- T#! ► . kongres KPJ je naglasil socialistično preobrazbo kmetijstva kot največjo nalogo, ki nas čaka v borbi za zgraditev socializma. Tu ne gre samo za vas in kmetijsko proizvodnjo, temveč tudi za en° osnovnih vprašanj nadaljne-oa gospodarskega in družbenega razvoja, za vprašanje zgraditve socializma v naši deželi. Socialistična preobrazba kmetijstva pomeni, da je treba preusmeriti kmetijsko pridelovanje na zadružno podlago z vsestranskim pospeševanjem kmetijskega zadružništva od nižjih do najviš-:ih °blik, s trdim povezovanjem zadružništva s socialističnim gospodarskim sektorjem, predvsem * socialistično industrijo in z izrivanjem, kapitalističnih elemen-ov iz kmetijstva. S tem se ustvarjajo Pogoji za napredek in hiter *®!wy kmetijskega pridelovanja, ustvarjajo se pogoji, da bo naše tehnično zaostalo, in na nešteto 9ospottarste» razkosano kmetij-t m .m°9*0 v večjem obsegu upo-abljati mehanična sredstva in aorotehnične ukrepe, ko mu bo Socialistična industrija n čedalje eTU obsegu dajala stroje. Mi- lijonske množice našega kmečkega prebivalstva se bodo mogle le tako ob pomoči delavskega razreda in pod vodstvom partije otresti sedanje zaostalosti in. ustvariti pogoje za hiter gospodarski, kulturni in politični dvig vasi. To je pot socialistične preobrazbe kmetijstva in pritegnitve kmeta h graditvi socializma. Socialistična preobrazba kmetijstva se je pri nas že začela. Državna kmetijska posestva, kmetijske strojne postaje in kmetijske zadruge s svojimi prehodnimi stopnjami in oblikami, kakršne so zadruge splošnega tipa s skupnimi posestvi in orodjem, do raznih zadrug — vse to so oblike socialistične proizvodnje v našem kmetijstvu. Ta preobrazba številnih kmetijskih posestev pa bo terjala daljše razdobje, zahtevala še večji razvoj industrije predvsem pa prostovoljno sodelovanje samih delovnih kmetov ter velikansko organizacijsko in politično delo partije. To preobrazbo je pa končno mogoče doseči le z vztrajno razredno borbo proti kapitalističnim elementom, ki se upirajo in ki bodo nudili odpor socialistični preobrazbi kmetijstva. Socialistična preobrazba v industriji in kmetijstvu Do socialistične preobrazbe v ndustriji kakor tudi v prometu, u bančništvu in trgovini je prišlo Pri nas hitro in precej lahko. Raz-0} kapitalizma v teh gospodar-8» Panogah je pripravil pogo-3.e Za Prehod v socializem. Prvič tofr ?a5tala koncentracija proiz-Jalnih sredstev, koncentracij a Kapitala v rokah redkih kapitali-°t> in države. Drugič je tu bila ® razvita družbena organizacija a, začela se je razvijati organi-j.ra”? Povezanost v okviru gospo-Panog, kakor tudi med Jimi. Tretjič, buržoazija se je lo-(j.a ne samo od dela, temveč tu- * 0 neposrednega vodstva ter je Tprf nepotreben parazitski raz- • v podjetjih. Razen tega se zaradi teh razrednih interesov t^la z imperialisti, z okupa-iJJerTl’ Uvrstila se med narodne ajalce in prišla v nespravljivo asprotje s splošnimi interesi našega ljudstva. ^ljudska revolucija je strmogla-*J z oblasti buržoazijo in jo iz-*z našega gospodarskega in ‘tlčn*°a življenja. Zato je bilo jno potrebno ta reakcionarni _Ted razlastiti, kar je bilo tudi >®ce? lahko. Razlastitev je mota ueč načinov: obsodba izdaje, zaradi političnega in “~*p°darskega sodelovanja z oku-°rjem, nadalje odvzem vojnega dobička, valutna reforma itd. oblSarne nacionalizacije. Ljudska ast Je s pomočjo delavskega in ljudske inteligence na in b * *akonov in uredb hitro Unri 2 velikih težav prevzela stvo v kapitalističnih podjet-razvila njihovo delo. Tako (tli ^aPitaltst{čna podjetja (In-btttl* Prometna, trgovska in * preobrazila v socialistič-v gospodarski sektor kot načrtno r!na gospodarska celota. Usttf^em dru0age i® Pa s sacia-frertratbo kmetijstva. ZeJUceni° kmetijstva v sociali-Bač m*ra itl in °re P°vsem dru-obUh Preobrazba ima druge tem B‘ «IU®e metode in drugačen po- ne gre za parazitski fict> tš7nveč za milijonske mno-IUU4 Posestnikov, ki sode- ° aružljenl proizvodnji in »tvoL V^,no med na*i™ Hud* ftn i *'rtt r,Te za velils"vnnia s zakoni in uredba-kaL . ,0 bo kmet delal in živel, Part;- to prikazati reakcija. **etoa1 d"slei naglašala pot in |, * socialistične preobrazbe, ** nip?3IeS partiie je pa to pot je b tode izdelal ter določil. To slcenn Pomoč partije delav-°blaatraZre-•mtintou na vasi. Mala kmetijska proizvodnja pa končno ustvarja pogoje, dč. nastajajo kapitalistični odnosi, omogoča porajanje kapitalističnih elementov in kapitalistično izkoriščanje na vasi. Takšna kmetijska proizvodnja ne more dohiteti hitrega razvoja proizvottiije naše socialistične industrije in začenja ovirati njen razvoj, s tem pa tudi ves gospodarski razvoj. Leta 1947. je industrijska proizvodnja presegla predvojno višino. Letos se bo povečala za 00%, med petletko pa za 5 krat. Kmetijska proizvodnja pa šele letos komaj dosega predvojno povprečno višino d 2itu in živinoreji, medtem, ko je presegla predvojno proizvodnjo samo pri pridelovanju industrijnkih rastlin. Kmetijstvo po obnovi (razen državnih posestev in kmetijskih delovnih zadrug) ni moglo doseči pomembnežih uspehov, ne povečati ftorilnosti in obdelovalne površine. Kmetijstvo ne more s svojo maloposestniško strukturo napraviti korenitega preloma v proizvodnji in napredovati vzporedno z razvojem industrije, dokler ne preide v višje oblike zadružništva. Kaj pomeni zaostajanje kmetijske proizvodnje za industrijsko proizvodnjo v gospodarskem pogleduf 1. Porast industrijske proizvodnje, industrializacija naše dežele pomeni graditev novih tovarn, razširjenje starih in zgraditev novih industrijskih središč; pomeni rast mest, porast delavskega razreda in mestnega prebivalstva. Iz zadnjega ljudskega štetja je razvidno, da znaša porast prebivalstva od leta 1931. do 1948. 9.1%. Porast mestnega prebiml-stva v 83 največjih mestih in naseljih pa znaša 28%. Med petletko bo znašal porast delavskega razreda 122%. Posledica tega so čedalje večje potrebe po živežu v industrijskih središčih in mestih, razen tega je pa pereče vprašanje dviga življenjskega standarda v teh krajih. 2. Porast industrijske proizvodnje terja čedalje večje količine surovin, ki jih daje kmetijstvo, n. pr. bombaž, volna, kože, oljarice, sladkorna pesa, konoplja, tobak itd. Ce kmetijstvo ne bo napredovalo pri pridelovanju industrijskih rastlin in drugih surovin, bomo še nadalje prisiljeni kupovati v tujini nekatere izmed teh surovin n. pr. bombaž in kože. čeprav bi lahko te surovine pridobivali doma. Naša tekstilna industrija mora zdaj prejemati iz tujine okrog 60% svojih surovin, usnjarstvo in obutvena industrija pa nad 50%. To povzroča težave pri preskrbi prebivalstva s tekstilijami in obutvijo. 3. Porast proizvodnje in graditve terja čedalje večje število delavcev. Leta 1947. je bilo zaposleno v industriji 640.700, letos pa dela 886.000 delavcev. Leta 1951, bo zaposlenih 1,370.000 delavcev. Večina našega prebivalstva, skoraj dve tretjini, je vezana na kmetijsko proizvodnjo in ostaja na vasi. Vas je glavni vir delovne moči za industrijo in graditev. Kmetijstvo pa zadržuje tudi mnogo preveč delovnih moči. V Jugoslaviji je zaposleno na 100 ha obdelovalne zemlje povprečno 114 ljudi, medtem ko je to število v drugih deželah, kjer je proizvodnja na mnogo višji tehnični stopnji, precej nižje. Tako je na primer na Češkoslovaškem Zaposlenih 70, v Franciji 43, v Kanadi pa komaj 11 ljudi na 100 ha. Maloposestniška struktura naše vasi in zaostalost kmetijskega pridelovanja v tehničnem pogledu vežeta številne delovne moči, ki jih ni mogoče v takih razmerah racionalno uporabljati, medtem ko v industriji in drugih gospodarskih panogah primanjkuje delavcev. Zato je socialistična preobrazba kmetijstva nujna ne le za napredek kmetijstva, za gospodarski in fcuUttrni dvig vasi in da se odpravi kapitalistično izkoriščanje na vasi, za boljše, bolj Človeško življenje kmetov, temveč tudi za razvoj industrije in vsega našega gospodarstva ter za nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj naše države. Na drugi strani se pa more industrijska proizvodnja razvijati brez ovir, kakor smo videli, če se z njo razvija tudi kmetijsko pridelovanje, Samo nadaljnji razvoj naše industrije more zagotoviti preskrbo vasi, tako z izdelki za široko potrošnjo kakor tudi s proizvajalnimi sredstvi. Ta tveza med industrijo in kmetijstvom ter njena krepitev pomenita podlago ta utrditev tveze delavskega razreda in delovnih kmetov. Ustvarjanje pogojev za prehod na socialistično preobrazbo kmetijstva Socialistična preobrazba ■ kmetijstva je daljši proces in med njim bo treba na eni strani pospeševati kmetijsko proizvodnjo v ofcuiru možnosti, po zadružništvu nižjih oblik, na drugi strani pa bo treba povečevati državna kmetijska posestva, predvsem s pridobivanjem novih površin ter pospeševati ekonomije podjetij in ustanov, kar bo v korist preskrbe mest in industrijskih središč. S temi ukrepi ne bomo le začasno reševali vprašanja pre- skrbe industrije in mest, temveč bomo navsezadnje tudi podpirali socialistično preobrazbo kmetijstva. Partija postavlja zdaj socialistično preobrazbo kmetijstva kot posebno pomembno nalogo zato, ker to na eni strani terja naš nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj, na drugi strani pa zaradi tega, ker so hkrati ustvarjeni in se ustvarjajo najnujnejši pogoji, opravljajo se gospodarske in politične priprave, ki so po- trebne za prehod na socialistično preobrazbo kmetijstva. Partija je predvidela razvojno pot, delala je in dela za ustvaritev pogojev, ki so potrebni za rešitev te naloge. Socialistična preobrazba kmetijstva je daljši proces in med njo se bo kmetijska proizvodnja dvigala od stopnje na stopnjo, razvijala svoje organizacijske oblike, kmetje pa bodo prevzemali skupni, zadružni način dela. Na drugi strani bo dal industrijski razvoj, zlasti težke industrije, proizvajalna sredstva, gmotno podlago za preobrdžbo kmetijstva. S tem bo omogočeno, da bodo množice delovnih kmetov na široki fronti prešle na socialistično proizvodnjo v kmetijstvu, s čimer bo odprta pot neoviranemu razvoju kmetijske proizvodnje in do obilja ter blaginje na vasi. Kateri pogoji omogočajo uspeh borbe za socialistično preobrazbo vasi? To je predvsem obstoj naše socialistične industrije, ki se naglo razvija po planskem vodstvu ljudske države. Medtem ko lahka industrija osicrbute podeželje z izdelki za široko potrošnjo, pa tfižka industrija, zlasti strojna, ustvarja podlago za socialistično preobrazbo kmetijstva, daje in bo dajala kmetijstvu čedalje več orodja, strojev, umetnega gnojila, stavbnega gradiva in vsega drugega materiala, ki je potreben za napredek kmetijstva in njegovo tehnično rekonstrukcijo. V industriji se tudi ustvarja največji del socialistične akumulacije, iz katere prihajajo sredstva za izvedbo socialistične preobrazbe kmetijstva. Naša industrija že zdaj izdeluje vse kmetijsko orodje, začenja izdelovati kmetijske stroje in kmalu bo izdelovala tudi traktorje. Kmalu bo izdelovala desettisode mlatilnic, sejalnikov, kosilnic, na tisoče traktorjev ih na stotisoce ton umetnega gnojila. Tudi drugi socialistični gospodarski sektorji, na primer kreditni sistem in trgovina, so opora za socialistično preobrazbo kmetijstva. Kmetijske zadruge morejo dobiti potrebne kredite po zadružnih bankah, državna trgovina je pa most za izmenjavo dobrin med vasjo in mestom. Likvidacija kapitalizma v industriji, trgovini, bančništvu in prometu omogoča čedalje tesnejše zbliža-nje med proizvodnjo socialistične industrije in zadružnega kmetijstva ter nudi pogoje za socialistično preobrazbo kmetijstva. Pri tem imajo državna kmetijska posestva in kmetijske strojne postaje pomembno vlogo. Državna kmetijska posestva imajo glavno nalogo — razen tega, da oskrbujejo mesta in industrijska središča — da pomagajo pospeševati kmetijsko proizvodnjo. Zdaj je okrog 450 državnih posestev, ki imajo nad 300.000 ha obdelovane zemlje; posestva stalno naraščajo, predvsem se širijo z novimi obdelovalnimi površinami, ki jih pridobivajo z melio-1 auijami. Državna kmetijska posestva so najprimemejSa socialistična oblika organizacije proizvodnje In so lahko poskusna posestva la zadruge, nudijo zgled delovne organizacije, uporabe modemih mehaničnih sredstev in sodobnih agrotehničnih ukrepov. Državna posestva podpirajo zadruge s semenom, stroji, nasveti itd. Kmetijske strojne postaje so podlaga ža tehnični napredek kmetijska proizvodnje, pomagajo zadrugam pri najtežjih in najnujnejših delih, na primer pri oranju, podomvanju, žetvi in pri mlačvi. Na drugi strani igrajo zadružni domovi kot goipodarsko-kulturna središča vasi in bodo igrali pomembno vlogo pri gospodarskem in kulturnem dvigu podeželja. Kmetijska državna posestva, kmetijske strojne posta je, zadružni domovi, obstoječe kmetijske delovne Sadruge kakor tudi druge oblike kmetijskih zadrug utirajo pot socialistični preobrazbi kmetijstva. Eden poglavitnih pogojev za prehod na socialistično preobrazbo kmetijstva je, da obstoječe kmetijske zadruge postanejo množične, da Jih aktiviziramo ter da bodo čedalje bolj živa zveza s socialističnim gospodarskim sektorjem. Nadalje je treba omejevati kapitalistične elemente na vasi in jih izrivati z gospodarskih postojank. Delovni kmetje so si ob pomoči delavskega razred a in Partije zagotovili vodstvo na vasi v zadrugah in ljudski oblasti. Zdaj imajo pozicije, s katerih se morejo uspešno boriti proti kapitalističnim elementom, ki se nočejo sprijazniti s socialistično preobrazbo kmetijstva. Nekateri trdijo, da ne moremo začeti pritegovati vasi h graditvi socializma brez nacionalizacije zemlje. Tovariš Kidrič je v svojem referatu na kongresu pokazal, da je neutemeljena ta trditev, in dokazal, da s številnimi ukrepi, zlasti z omejitvijo in prepovedjo kupovanja in prodaje zemlje, dosegamo v. tem razdobju na splošno to ,kar je bilo doseženo z dekretom o nacionalizaciji zemlje v ZSSR — preprečujemo, da bi se Z nakupovanjem zemlje krepili kapitalistični elementi. Razen tega so še drugi, prav tako promembni pogoji za prehod na socialistično preobrazbo kmetijstva. To so; utrditev ljudske oblasti na vasi, v kateri imajo vodilno vlogo revni in srednji kmetje, zveza, kmetov z delavskim razredom, ki se je okrepila med voj no in obnovo, organizacijsko in drugo delo partije na vasi, krepitev ljudske fronte na podeželju, vodilna v.loga komunistične partije v Ljudski fronti. Treba je spoznati in znati izkoriščati vse te pogoje in možnosti, ki so že ustvarjeni za preobrazbo kmetijstva, prav tako pa se moramo boriti proti tehničnim pomanjkljivostim, in sicer proti slabostim, ki te pogoje omejujejo. Posamezna področja zaostajajo v borbi za socialistično preobrazbo kmetijstva zato, ker niso dovolj ocenjeni in izkoriščeni obstoječi pogoji in možnosti. Tako je naša. partija s svojo politiko ustvarila gospodarske in politične pogoje — izhodne pozicije za socialistično preobrazbo kmetijstva. VLAJKO BEGOVIC («Borba») NASTOP PEVSKIH ZBOROV IZ SESLJANA IN SEMPOLAJA NA NEDELJSKEM PEVSKEM KONCERTU V SEMPOLAJU Iz aktiva prosvefr K temu, kar xe je tu povedalo o enotnosti slovenske kulture povsod, koder bivajo Slovenci, bi rad še nekaj pripomnil. Vsi napredni ali progresivni, antifašistično in demokratično usmerjeni prebivalci STO-ja, prav tako Italijani kakor Slovenci, zahtevajo spoštovanje mirovne pogodbe. In kaj pravi ri-rovna pogodba o kulturni in jezikovni enotnosti Slovencev? Njene določbe o zaščiti slovenske manjšine na STO-ju in v Italiji in o zaščiti italijanske manjšine v Jugoslaviji zahtevajo, da morajo uživati oboje manjšine vse človečanske, kulturne, narodne in jezikovne pravice. To se pravi, Slovenci ali Hrvati na STO-ju in Slovenci v Italiji ne smejo biti odtrgani od svojega matičnega naroda, od Slovencev v Sloveniji ali od Hrvatov v Hrvatski, kakor so bili odtrgani pod fašizmom. Isto velja za Italijane v Jugoslaviji. STO in Italija morata nuditi svojim Slovencem ali Hrvatom popolno možnost, da živijo v tesni kulturni in jezikovni povezanosti s svojim matičnim narodom, to je s Slovenijo ali Krvat-sko, da se prosto okoriščajo t kulturnimi in jezikovnimi dobrinami Slovenije ali Hrvatske. Iste pravic* in svoboščine uživajo Italijani v Jugoslaviji. Kako zvesto in širokogrudno se te določbe mirovne pogodbe izvajajo nih društev SHPZ med Italijani v Jugoslaviji, smo imeli priliko videti na lastne oči in slišati na lastna ušesa letos v marcu na kulturnem festivalu v Rovinju. Poslušali smo odposlance iz Italije, med drugim italijanskega pisatelja Jovine, ki so stavlli Jugoslavijo drugim narodom za zgled kot zvesto izpolnjevalko določb mirovne pogodbe v zaščito italijanske manjšine. Obetali so, da nastopijo v Italiji zoper krivične obrekovalce Jugoslavije, kar so po svoji vrnitvi v Italijo tudi storili. Kot predstavnik Centra di Cultura Popolare iz Trsta se je v istem smislu oglasil k besedi prof. Ferlan in poudarit kakor vsi drugi, da bi morala tudi uprava STO-ja in Italija tako pravično ravnati s svojo slovensko manjšino. Od marca do danes ni Jugoslavija pj-av nič spremenila svojih smernic v ravnanju z italijansko manjšino. Ta živi v tesnih kulturnih In jezikovnih stikih s svojim matičnim narodom v Italiji in dbblva iz Italije poleg drug ih tudi Šolske knjige, kolikor jih primanjkuje v Jugoslaviji. Slovenci na STO-ju in v Italiji bi bili srečni, če bi se jim kot manjšini godilo tako, kakor se godi Italijanom v Jugoslaviji. Bolj ko so jo zatirali in žgali9 bolj se je širila SONČENJE V POLETNIH KOLONIJAH V LENINGRADU Tu bi te rad malo bllle dotaknil prav zadeve » slovenskimi knjigami. Ta zadeva je za Slovence na STO-ju in v Italiji prav posebne važnosti, V dobi četrtsto-letnega fašističnega suženjstva Slovencev in Hrvatov v Italiji, ko je bilo dobivanje knjig iz Jugoslavije silno oteikočeno in končno onemogočeno, smo bili priča, kako je sloventka kultura v Italiji naglo hirala in bi bila tudi ithirala, da ni dobivala svetih sokov po ilegalni poti. Starejši med vami, ki so se »ami udeleževali takega dovajanja svežih sokov, bi enalt povedati o tem neznansko mnogo zanimivega. Danes se že zopet uvajajo faši-stitnim na las podobne metode. V teoriji se sicer priznava na STO-ju in v Italiji tiskovna svoboda in prosto uvažanje slovenskih knjig iz Slovenije. V praksi pa ste vsi videli in vsak dan gledate, kakšno lice ima ta svoboda. »Primorski dnevnik« in $Sočoi> skušajo oblasti moralno in gospodarsko ubiti s krivičnimi obsodbami in pravljično visokimi globami. Uvažanje knjig se ovira, čel da ni sklenjena z Jugoslavijo trgovinska pogodba, ki bi to dopuščala. Tako »e izvajajo jasne določbe mirovne pogodbe o kulturni in Jezikovni zaščiti manjšin. Slovenska manjšina na STO-ju in v Italiji se je komaj izvila fašističnim krempljem. Vse ie krvavi od ran, ki jih je dobila v smrtnem rvanju s fašizmom. Ponekod so te rane še tako težke, iive in odprte, da se manjšina le zmeraj premetava v nekakšni omedlevici. Se zmeraj živi nekaj slovenskih staršev, ki pošiljajo svoje otroke v italijanske šole in se ne zavedajo lastne narodne sramote, ker so jih poprejšnje fašistične metode popolnoma zaslepile. Imamo nekaj slovenske mladine, ki jo je fašizem skoraj popolnoma oropal materinega jezika in ji vsilil tujega. In tega tujega jezika se nekaj tiste mladine Se zmeraj poslužuje, ker se k svojemu še ni mogla vrniti. Take najžalostnejše pojave izrablja lovinistični italijanski tisk kot dokaz zoper naše manjšinske pravice, zoper slovenske šole, zoper slovenske knjige, zoper slovensko kulturo. Vse to je na las podobno uvodu v drugo fašistično ero pod okriljem ameriškega kapitalizma. Ozračje, v katerem živi slovenska manjšina na STO-ju, je tako zastrupljeno, da je v njem vse mogoče, in ne samo mogoče, temveč tudi — resnično. Menda živijo v takem ozračju celo sloven- ski ljudje, ki sami ne marajo slovenskih knjig iz Slovenije, posebno ne mladinskih slovenskih knjig od svojega matičnega naroda, Češ da kultura tega matičnega naroda ni dovolj napredna. Kdo ve, kaj kaj st taki ljudje mislijo pod naprednostjo? Prva slovenska knjiga je izšla J. 1551, To je bilo za tisto dobo silno napredno dejanje. Pa mu je bila tudi domača reakcija brž za petami. Slovenski škof Tomaž Hren je metal tedanje napredne slovenske knjige na grmado in zažigal z njimi protikultume kresove. To se je ponavljalo v tej ali oni obliki skozi vsa stoletja, do naše dobe, do Ivana Cankarja, ki mu je reakcionarni ljubljanski SKof Jeglič Zažgal vso prvo izdajo «Erotike». To se pontivljd ie danes na tržaških in goriSkih ulicah ob kresu in plesu novega fa-Hžma. To so plameneči dokazi naprednosti slovenske knjige. Slovenske knjiga je Sla zmagovito skozi te kresove. Bolj ko so jo Zatirali in žgali, bolj se je Urila. Bolj ko so Slovence trgali od slovenskih knjig, z večjo vnemo so ti segali po njih. Pomislimo samo na Prešerna in usodo njegovih pesmi. Reakcija njegove dobe ga je poniževala pod Koseskega. Danes so njegove «Poezije:* za vse Slovence, vštevši slovensko reakcijo, najvišji dokument slovenske kulture. V Prešernov i dobi je prinesel zasmehlji-vi Vetenemec Anastasius Grfln v zborovalno dvorano culo knjig, češ: «To je vsa slovenska literaturam. Danes bi moral prinesti toliko cul, da bi z njimi napolnil vso dvorano in Se bi mu ostale. Slovensko slovstvo se je v zadnjih sto letih po Prešernovi smrti silno naglo razvijalo. Ta razvoj se tudi po drugi svetovni vojni ni ustavil. Nadaljuje se s pospešeno naglico. Slovenska knjiga je bila v vsaki dobi pretežno napredna. Napredna ali progresivna je ostala do danes. Najvidnejši, mejniki v razvoju slovenske knjige, od Trubarja preko Prešerna, Levstika, Stritarja, Jurčiča, Aškerca in Cankarja do Zupančiča »o vsi napredni ali progresivni. Na to naprednost ali progresivnost slovenske knjige je vsak Slovenec lahko po pravici ponosen. Fašizem je dobro vedel, zakaj ne mara slovenskih knjig med Slovenci v Italiji. Prav tako dobro ve danes novi italijanski fašizem, zakaj ne mara slovenskih knjig in slovenskih šol med beneškimi Slovenci. Kdor koli trga danes Slovencem na STO-ju in v Italiji slovenske knjige iz rok, kdor koli jim ovira ali prepoveduje nakupovanje slovenskih knjig v Sloveniji, ta ne le da krši določbe mirovne pogodbe, temveč brezuspešno zavira zmagoviti razvoj napredne slovenske knjige, ki se od Trubarja do danes ni dal nikoli zavreti. Za današnje dni lahko ugotovimo tudi to: v nobeni prejšnji dobi ni bila slovenska knjiga tako napredna, kakor je danes. To prepričanje je moralo prešiniti vsakega Slovenca, ki je bil letos v januarju pri velikih proslavah 70-letnice rojstva najve^ega živečega slovenskega pesnika Otona Zupančiča. Nikdar ni v slovenski zgodovini noben slovenski pesnik doživel take proslave. Slavnostne izdaje Zupančičevih del pričajo jasno, kako in kam je usmerjen razvoj slovenske knjige. Današnji pečat naprednosti je vtisnila slovenski knjigi osvobodilna borba. Dalo ji ga je tesno kulturno sožitje z drugimi slovanskimi narodi, posebno s Sovjetsko zvezo. Slovenska prevodna književnost zajema preteino iz neizčrpne sovjetske zakladnice. Brez te zakladnice si skoraj ne moremo misliti današnje slovenske prevodne književnosti, tudi mladinske ne. Prav o tej sovjetski zakladnici poje Zupančič, da ljudstvo «se ne da na puhla gesla ujeti. ker vi>: Moskva sred kopnega „ prostranstva široko razprostira čvrste roke, zavedna sebe in svojega poslanstva na krilu žblra vseh plemen otroke. NajbomejSo, ki svojo so besedo napol zgrešili, komaj Se jecljali narečje temno, brati abecedo uti v ježiku dednem. Srečni mali, ki se jim bliska skoz oii poševne svetloba mlada, znotraj jim prižgana, in se ofrlaln iz duše jim odmevne puSkinska pesem, prav jim za-Igrami Mi sami smo tisti najbomejši, «ki svojo so besedo napol zgrešili, komaj še jecljali# — po krivdi faSistovskih potfijčevalcev. Sovjetska zmaga in slovenska zmaga sta nam znova pokazali pravo pot v deželo duhov, pot k sovjetski in slovenski knjigi in kulturi. Ne, od sovjetskih in slovenskih knjig se ne bodo dalt Slovenci na STO-ju in v Italiji nikdar odtrgati. Potegovali se bodo za popolno spoštovanje mirovne pogodbe in za popolno uresničenje gesla: Smrt fašizmul — svoboda narodu! At. BUDAL izven zakona" Howard Hughes je magnat a-meriške filmske in letalske industrije. Njegovo ime je ozko povezano s vsemi škandali, ki živo prikazujejo moralo kapitalističnega sveta in pokvarjenost «vi-soke» Amerike. Hughesovo podjetje je izdelalo film «Izven zakona*. V filmu se glorificira ameriSko podzemlje, življenje gansterjev in prostitutk. Na iniciativo kardinala Spellmana je bila na film izrečena ostra kritika. Sam Spellman je napisal članek, v katerem je pozval vernike, naj bojkotirajo film. Tudi kardinal Doughertjr in nadškof Cushing sta v poslanici naglasila, da je treba film onemogočiti z vsemi sredstvi. Film naj bi bil torej prepovedani Hughes pa se ni ustrašil. Ko je newyorški župan 0’Dwyer prepovedal film, je poklical Hughes na pomofi svojega in 0’Dwyerje-vega prijatelja Benneta Meyer-sa, bivšega letalskega generala, ter mu dal 100 tisoč dolarjev, da bi prenehala gonja proti filmu. Dolarji so dosegli zaželeni učinek. Film «Izven zakona* j® Se vedno na programul Da je Hughes z dolarji izmenjal »moralna načela* nasprotnikov filma, je dokazala preiskovalna komisija ameriškega senata. Ta komisija je namreč vodila proti Hughesu preiskavo v letalski aferi. Hughes je med vojno dobavljal letalskemu ministrstvu letala slabe kvalitete. V preiskavi so hoteli čim bolj osvetliti Hughesa ter so tako prišli tudi na primer filma »Izven zakona*. Hughes je to priznal, vendar pa je cinično pristavil, da ni podkupljiv samo Župan New Yorka, temveč tudi «Legija pristojnosti*, amerišlca katoliška akcija ter da se tudi z funkcionarji kardinala SpeH-mana lahko razgovarja na basi dolarja. NIKOLAJ NIKOLAJEVIČ, KI JE BIL ZARADI GOJITVE NOVIH .VRST OVAC NAGRAJEN S STALINOVO NAGRADO JAVNE FINANCE Tržaškega ozemlja BORIS ZAJEC «Pravica zavrniti proračun je poslednja garancija za svobodo ljudstev*. (Iz debate francoskega parlamenta leta 1878.) Temne, strani finančno gospodarskih razmer, ki v njih živimo, silijo piscu že dalj časa pero v roko. Razlogov za to ne manjka, ako nam je v mislih skrb za široke ljudske množice. Saj presegajo že po uradnih podatkih v začetku tega leta brezposelni 25 odst. dela zmožnega prebivalstva. Vendar ni lahko pisati o javnih financah, o državnem proračunu in finančnem gospodarstvu včeraj nastale, četudi majhne državice, ko primanjkuje osnovnih podatkov in 'je vodenje statistike na STO-ju skrajno pomanjkljivo. Z e avtorji dela «Economia della Venezia Oiulia», publikacije Statističnega instituta tržaške univerze, navajajo na mnogih mestih, da imajo rezultati, do katerih so prišli, le približnostni značaj. Zlasti onemogoča izvesti podrobne in točne preiskave pomanjkanje analitičnih podatkov s področja davkov in drugih dajatev, ki spadajo med dohodke državne uprave. «V pomanjkanju teh podatkov bomo podali sintetično slikot, opozarja besedilo, ko govori o posrednih davkih. Ako tedaj vse ma-terialno-tehnične možnosti, s katerimi razpolaga ta visoka znanstvena institucija, niso privedle do popolnih in natančnih zaključkov, bo razumljivo, da tudi naša analiza ne more biti matematično popolna. Mislimo pa, da celo prizadeti ne bodo mogli opravičeno trditi, d1 hotel klicati državno oblast na pomoč. Saj dobe ti neprostovoljni delavci ob koncu mezdo. Sicer 3e od sile skromna, tako skromna, da nfti od daleč ne odtehta VP‘ varnega in utrudljivega posla * pragozdu — ali vendar, mezd* je le. S tem je mogoče vseffl filantropom syeta zamašiti Ujgfe Nečloveško ravnanje z indijansKi' mi delavci in delavkami se kratkomalo tajiti. Katera P*& iskava more kdajkoli dognati resnico? Neomikanim urojencero se godi kakor otrokom: njihOjj' pričevanje velja za «nefcritt*n® in vse prej nego obJektiw»o» r"5 je brez yrednosti. Kaj pa Organiz. ZN? — bo i vprašal. Bivše Društvo narCfloVj hranilo v arhivih marsikatero pj" ročilo o trpljenju, s katerim , X pridobiva kavčuk. Društvo na*? dov je tudi Že posredovalo. D štvo narodov je prejelo na sv«? pritožbe celo več nego en vM*™? odgovor. Prav tako so razna lantropska društva Severne rike storila že marsikaj za odp*3" — sramotnega gospodarstva^ kavčukom. V teoriji in na, _ ju je zadeva res že davno reženj Rešili so jo na moč dostojno.jKr žal, da rastejo kavčukovci lie*"8 daleč v pragozdu :. i _______________________________ Dr. Adolf Murthum je bil S®' ovski Obersturmbannfuehrer. zdravnik po poklicu pa je bil s? zdravnikov zloglasne SS-ovske d-vizije «Das Reich*. Dr. Murthu«j ni bil samo navaden vojas*. zdravnik, temveč tudi «znanstv®^ ni* strokovnjak X koncentracH skih taboriščih. Kot tak je bil tu di načelnik «instituta higiene ter je bilo pod tem institute«* tudi taborišče v Buchenwaldu’ Pred nekaj tedni je prišel df-Murthum pred denacifikaciis* sodišče v Biefeldu. Zaslišane bile razne priče, ki so izjaV* ' da je ta kandidat za denacifl*? cijo težki vojni zločinec in da J kriv smrti nekaj stotin j kaznjencev v Buchenwaldu. Me temi nesrečniki je dr. Murthu izbiral žrtve za svoje «znanstv • ne* poskuse. Bil je namreč ® cialist za tifusno mrzlico ter J na ljudeh vršil poskuse z i°]e cijami tifusnega bacila. Obtoženi «znanstvenik» Pa ((dokazal*, da se je vse to doga) lo brez njegove vednosti ter prvič sliši za take nečlovcs«^ metode in da je on taborišče Buchenwaldu samo kontroli1^ kf*r se tiče higiene. Sodišče denacifikacijo pa ni verjelo Pr. čam, ki so obtoženemu doka2® njegove zločine. Med pričami bile tudi take, ki jim je dr. MU thum vbrizgal tifusni bacil in> ostali živi po golem nakljucl ^ Nasprotno, sodišče je to dej s* vzelo v korist dr. Murthuma, c da Je zdravil politične kaznje11 v taboriščih. In dr. Murthum je bil obso]el1 na 500 mark globe. SOVJETSKA UMETNICA ANA OSTROUMOVA-LEBEDEVA BO PRAZNOVALA PRIHODNJE LETO 75-LETNICO ROJSTVA, VENDAR SE SE NOCE LOČITI OD COPICA ^Ltiiuttuvobti \ Akq sq neka snov zdrobi v prah, se s tem njena površina silno poveča, Nekatere snovi so v tem stanju mnogo bolj sposobne za vsakovrstne kemične reakcije, nekatere pa pokažejo celo popolnoma nova svojstva. Na podlagi tega dognanja se je razvil tudi postopek pridobivanja kemično čistega železa. Z razkrojitvijo železnega pentakarbaniia nastanq karbonilovo železo v finem prahu. Ako se ta prah segreva na lOOO.o C, se zvari v železo, ki je Zelo poroznega sestava in se mora 6e naprej deloma mehanično predelovati. Končni proizvod je zelo mehko, kemično čisto železo, ki se da izvrstno uporabljati v strojegradnji in elektrotehniki. * * * Ko se bodo astronavti v bodočih stoletjih razgledovali iz raketnih ladij e° vsemirju, bodo opazili med drugimi zvezdami di planet Zemljo kot zvezdo *z , žito modrikaste barve. Vsi P1^'^ ti imajo barvno svetlobo in * ja Zemlja v tem pogledu ne d i, izjeme. Venera se blešči v barvi. M^rs jq rdeč in prav ta je planet Pluto rdečkaste bar • Svetlobo zemlje so dognali fiziki po ovinkih. Kadar je lu - vidi v prvem krajcu, se namreč j poleg njenega svetlega dela ^ ■ še ostala površina v medlih o sih. Z meseca se vidi takrat z* . Ija popolnoma osvetljena in , te svetlobe pada tudi na lun°> n$ koder se odbija spet nazaj zemljo. Prav to Je vzrok, da . dimo poleg krajca tudi ostali ^ lune in sicer s prostim °^eSOrnv[, nekakšni pepelnatosivi kar Spektroskopično razčlenjenje svetlobe je pa pokazalo, da Pr“ ladujejo v njej modri žaTkU