RENAULT TWINGO 1.2 60CV S KLIMO, RADIJEM CD IN MEGLENKAMI ZA 7.700 € z vozilom za odpad in brezobrestnim financiranjem PROGETTO 3000 Tatič obiskal goriško gostilno Primožič i a Primorski Mitja Čander: Fabula 2010 je najambicioznejši kulturni projekt v samostojni Sloveniji RENAULT TWINGO 1.2 60cv S KLIMO, RADIJEM CD IN MEGLENKAMI ZA 7.700 € z vozilom za odpad in brezobrestnim financiranjem / 12 PR0GETT0 3000 Kraja zemlje je vir vsega zla Dušan Udovič Kar je v zadnjih dneh vsakogar moralo zbosti v oči je dejstvo, da je izraelska vlada napovedala iz vsakega vidika popolnoma sporno gradnjo novih 1600stanovanj na palestinskih ozemljih Jeruzalema ravno med obiskom ameriškega podpredsednika Bidena, ki je prišel, da bi Izraelce in Palestince ponovno spravil k pogajalskemu omizju. Ameriška administracija najbrž še ni doživela s strani Izraela tako arogantnega odnosa, državna sekretarka Clintonova upravičeno govori o žalitvi ZDA. Izraelski premier, skrajni desničar Netanyahu, se nekaj opravičuje, a le za to, da je bil sklep o novih naseljih obelodanjen med obiskom Bidena. Opravičuje se za »formalno napako« in afront do visokega gosta, ne pa za sam sklep o novih gradnjah, ki ostaja trdno v veljavi in potrjuje politiko najbolj skrajno opredeljenih izraelskih vlad v zadnjih desetletjih. Njihova napadalna politika je lahko le krepila skrajne skupine na strani Palestincev. Tako je zapleteni in težko rešljivi konflikt med Izraelci in Palestinci vedno znova doživljal zaostritve, čeprav k njegovemu zaostrovanju nedvomno prispeva več elementov. Toda dejstvo je, da se je v desetletjih od Si-najske šestdnevne vojne vsakršen mirovni in pogajalni proces zaustavil ob vedno novih etapah sistematičnega odjedanja palestinskega ozemlja za gradnjo novih izraelskih naselbin. Kraja zemlje je glavni vir vsega zla. Tako so se v začenjale vedno nove intifade in vojni spopadi, ld jim ni videti konca. Obama je znova na težki preizkušnji, za Evropsko unijo pa tudi visoka predstavnica za zunanjo politiko Ashtonova, ki po nedavnem imenovanju sedaj doživlja pravi ognjeni krst. dnevnik ČETRTEK, 18. MARCA 2010 Št. 65 (19.772) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € bližnji vzhod - Po napovedi izraelske vlade o novih gradnjah v vzhodnem Jeruzalemu Izrael in ZDA skušata zgladiti spor o naselbinah Palestinski predsednik Abas pa je včeraj pozval EU, naj prepreči gradnje občina trst - Porast prebivalcev na Vzhodnem Krasu Padriče se širijo V desetih letih kar 172 prebivalcev več - Rajonski predsednik Milkovič: Večinoma prišleki TRST - V zadnjih desetih letih so Padriče pridobile kar 172 novih prebivalcev in štejejo sedaj 25 odstotkov več ljudi kot februarja 2000. Število prebivalcev se je povečalo tudi v mnogih drugih vaseh Vzhodnega Kra- sa (na Opčinah plus 92, skupno plus 269). Predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marko Milkovič je ocenil, da gre za prišleke, ki so se preselili na Vzhodni Kras potem ko so tu začeli pospešeno graditi nove hiše, medtem ko število domačinov upada. Drugače je na Zahodnem Krasu. Število prebivalcev v Križu, na Prose-ku in na Kontovelu se je v desetletju znižalo za 140 ljudi. Na 7. strani TEL AVIV, RAMALA - Toni med Izraelom in ZDA so se po sporih glede gradnje izraelskih naselbin znova pomirili. "Napetosti niso v nikogaršnjem interesu," je blizu Tel Aviva dejal izraelski predsednik Šimon Peres, podobno pa je dejala tudi ameriška državna sekretarka Hillary Clinton, ki je govorila o "neomajni povezanosti" med državama. Palestinski predsednik Mahmud Abas pa je včeraj v Ramali visoko zunanjo predstavnico EU Catherine Ashton pozval, naj pritisne na Izrael glede gradnje judovskih naselbin na okupiranih palestinskih ozemljih. Na 13. strani »Generali« lani s podvojenim dobičkom Na 4. strani Tržaški karabinjerji odkrili lažne poroke Na 8. strani Aleksej Kalc predaval o tržaškem prebivalstvu Na 9. strani Zaprli bodo vse dostope v opuščeno tovarno v Podgori Na 14. strani V Novi Gorici aretiran italijanski državljan Na 15. strani Pri Jadranu Brumen namesto Grbca! Na 19. strani rim - Milijon evrov za slovensko manjšino Berlusconijev odlok čaka na uradno objavo RIM - Zgodba z milijonom evrov prispevka za slovensko manjšino počasi dobiva jasnejše obrise. Vladni podtajnik Alfredo Mantica sporoča, da je predsednik vlade Silvio Berlusconi odlok podpisal 22.februarja (in ne 24.2. kot je bilo prvotno javljeno), ukrep pa bo pravnomočen z objavo v Uradnem listu, kar pa se še ni zgodilo. Zamuda z uradno objavo Berlusconijevega dekreta je nekoliko nenavadna. Mantica je v izjavi za naš dnevnik potrdil, da se Berlusconi-jev ukrep nanaša na člen številka 16 zaščitnega zakona za slovensko manjšino, ki govori o državnem financiranju manjšinskih kulturnih ustanov. Država bo milijon evrov dodelila Deželi Furlaniji-Julijski krajini, ki deli prispevke manjšini. Vladni podtajnik Mantica pripada stranki Ljudstva svobode, izhaja pa iz Nacionalnega zavezništva. V sklopu ministrstva za zunanje zadeve se ukvarja tudi z italijansko manjšino v Sloveniji in Hrvaški, na pooblastilo ministra Frattinija pa tudi s slovensko manjšino v Furlaniji-Julijski krajini. Na 3. strani italija Napolitano gasi spor med vlado in sodstvom RIM - Preiskava v Traniju, v katero je vpleten predsednik vlade Silvio Berlusconi zaradi suma izsiljevanja in groženj, je spet zanetila spor med vlado in sodstvom. Tokrat je prišlo do hudih trenj med pravosodnim ministrom Alfanom, ki je poslal inšpektorje v Trani, in Višjim sodnim svetom, ki je uradno napovedal, da bo nadziral delo inšpektorjev. Spor skuša gasiti predsednik republike Napolitano, ki poziva vse k spoštovanju institucionalnih vlog in pristojnosti. Na 6. strani manjšina - NSKS potrdil samorazpust Slovenija krepi pritisk na Avstrijo glede ADP LJUBLJANA, DUNAJ - Odbor slovenskega državnega zbora za zunanjo politiko in komisija DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu sta včeraj slovensko vlado pozvala, naj opozori Avstrijo in države podpisnice Avstrijske državne pogodbe (ADP), da Dunaj po 55 letih še vedno ne uresničuje vseh določil ADP, ki se nanašajo na varstvo pravic slovenske narodne skupnosti. Kot je pojasnil predsednik parlamentarne komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu Miro Petek, so člani odbora in komisije v omenjenem sklepu v bistvu naredili korak k internacionalizaciji koroškega vprašanja. Vodstvo Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) pa je včeraj na tiskovni konferenci na Dunaju potrdilo, da se bo organizacija sama razpustila. Ta napoved pred 14 dnevi ni bil »blef«, je včeraj poudaril predsednik NSKS Karel Smolle. Narodni svet je tudi vnovič pozval ostali dve politični organizaciji koroških Slovencev, Zvezo slovenskih organizacij in Skupnost koroških Slovencev in Slovenk, naj se tudi razpustita in s tem odpreta pot k demokratično izvoljenemu skupnem zastopstvu slovenske manjšine na Koroškem. Na 2. strani 2 Četrtek, 18. marca 2010 ALPE-JADRAN / slovenija - Sklepi OZP in komisije DZ za Slovence v zamejstvu in po svetu Korak k internacionalizaciji položaja Slovencev v Avstriji Poziv vladi naj opozori Avstrijo na izvajanje ADP - Nujen tudi razmislek o organiziranosti manjšine slovenci v avstriji - Tiskovna konferenca NSKS na Dunaju Smolle potrdil razpust Narodnega sveta in zahteval, da to storita tudi ZSO in SKS LJUBLJANA - Odbor Državnega zbora za zunanjo politiko (OZP) in komisija DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu sta včeraj na skupni seji, na kateri je po torkovem obisku na Dunaju sodeloval tudi zunanji minister Samuel Žbo-gar, v prvem od treh sprejetih sklepov slovensko vlado pozvala, naj opozori Avstrijo in države podpisnice Avstrijske državne pogodbe (ADP), da Dunaj po 55 letih še vedno ne uresničuje vseh določil ADP, ki se nanašajo na varstvo pravic slovenske narodne skupnosti. Odbor in komisija sta ob tem še zapisala, naj vlada to stori "po ustrezni diplomatski poti" . Kot je po koncu seje, ki je potekala za zaprtimi vrati, pojasnil predsednik parlamentarne komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu Miro Petek, so člani odbora in komisije v omenjenem sklepu "v bistvu naredili korak k internacionalizaciji koroškega vprašanja". "To vprašanje je treba prenesti na različne mednarodne nivoje, če bo potrebno tudi pred Združene narode, OVSE in Svet Evrope," je dodal. Tako Petek kot tudi podpredsednik OZP Franco Juri sta sicer na včerajšnji seji poudarila, da Slovenija je naslednica ADP, kar na nek način priznava tudi sama Avstrija. Kot je ob tem dodal Juri, je na primer "sam zunanji minister (Michael Spindelegger) priznal, da Avstrija še ni opravila svoje domače naloge, s tem ko ni uresničila odločb ustavnega sodišča o dvojezičnih napisih". Na vprašanje, ali so včeraj govorili tudi o možni notifikaciji nasledstva ADP pri ruski vladi kot depozi-tarju te pogodbe, je Petek povedal, da so o tem govorili, a da so bila mnenja glede tega precej različna, zato so se na koncu odločili, da sprejmejo omenjeni sklep kot prvi korak. Kot je sicer poudaril Juri, "je bistveno, da pride do popolne uresničitve tistih zavez, ki izhajajo iz ADP". Poleg vprašanja uresničevanja pravic slovenske manjšine v Avstriji, ki izhajajo iz 7. člena ADP, so člani OZP in komisije DZ govorili tudi o vprašanjih, vezanih na odnose med krovnimi organizacijami slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. V zvezi s tem so sprejeli sklep, v katerem ugotavljajo, "da se spori med krovnimi organizacijami slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem še zaostrujejo, kar slabi položaj slovenske narodne skupnosti".Obenem so ocenili, "da je potreben takojšen razmislek o organiziranosti slovenske narodne skupnosti, ki bi vodil k bolj enotnem in učinkovitem nastopu pri uresničevanju pravic slovenske narodne skupnosti" v Avstriji. Kot je po seji ocenil Juri, na avstrijskem Koroškem prihaja do določenih problemov, a so si bili včeraj enotni, "da ni potrebe po izključevanju nobenega". Jasen pa je poziv k premisleku o novi organizaciji, glede česar naj se manjšina sama opredeli. Slovenska manjšina v Avstriji je bila včeraj tudi ena od tem pogovorov med pravosodnim ministrom Alešem Zalarjem in njegovo avstrijsko kolegico Claudio Bandion Ortner v Ljubljani. Govor je bil ora-bi slovenščine na sodiščih, ki poslujejo na dvojezičnem območju na avstrijskem Koroškem, in sicer v Pliberku, Železni Kapli in Borovljah.Avstrijska ministrica je zagotovila, da bo storila vse, da se na teh sodiščih zagotovi polna kadrovska zasedba dvojezičnih sodnikov. (STA) DUNAJ/CELOVEC - Vodstvo Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) je včeraj na tiskovni konferenci na Dunaju, ki je potekala pod geslom »Huda kriza v narodnostni politiki na Koroškem -Narodni svet koroških Slovencev stoji pred samorazpustitvijo«, potrdilo, da se bo organizacija sama razpustila. Ta napoved pred 14 dnevi ni bil »blef«, je včeraj poudaril predsednik NSKS Karel Smolle, podpredsednik NSKS Marjan Pipp pa je dodal, da tudi torkov obisk slovenskega zunanjega ministra Samuela Žbogarja na Dunaju Narodnemu svetu ni dal povoda za spremembo svoje načrtovane poti. S samorazpustitvijo organizacije pa se delo ne bo končalo, je še pristavil Pipp in namignil, da bo v tem slučaju pač potrebno poiskati nove oblike dela in nove oblike političnega izražanja. Ožje vodstvo Narodnega sveta koroških Slovencev - na Dunaju je bila poleg Smolleja in Pippa prisotna še generalna sekretarka NSKS Angelika Mlinar - je tudi vnovič pozvalo ostali dve politični organizaciji koroških Slovencev, Zvezo slovenskih organizacij (ZSO) in Skupnost koroških Slovencev in Slovenk (SKS), naj se tudi razpustita in s tem odpreta pot k demokratično izvoljenemu skupnem zastopstvu slovenske manjšine na Koroškem. Zelo kritično je bilo vodstvo NSKS tudi do avstrijske in slovenske vlade. Tako je predsednik NSKS Karel Smolle menil, da je avstrijska vlada glede manjšine »nedejavna«, slovenska pa »kaotična«. Marjan Pipp je poudaril, da med koroškimi Slovenci obstaja volja za enotno organizacijo. Slovenska vlada pa bi morala po njegovih besedah kar zadeva slovensko manjšino v Avstriji bolje odigrati vlogo zaščitnice. Generalna sekretarka NSKS Angelika Mlinar pa je med drugim dejala, da je rešitev za manjšino v samoupravni skupnosti. To bi po njenih besedah tudi pomenilo, da bi manjšina imela organizacijo, ki bi bila demokratično legitimirana in v duhu sedanjega časa. Do enotne organizacije koroških Slovencev bi po oceni Smolleja lahko prišli enostavno. Slovenija bi se morala odločiti, da bo denar, dve tretjini sredstev pride iz Slovenije, samo tretjina pa iz Avstrije, dala v obliki proračunskega predloga organizaciji, ki bi imela pravno legitimnost na osnovi neposrednih volitev znotraj manjšine. Ta organizacija bi tudi imela potem legitimno pravico, da razpolago z denarjem. »Zgodbe vseh drugih organizacij bi bile zelo kratke, ker brez te solidne podpore iz Slovenije manjšina ne more preživeti,« je še menil predsednik NSKS. Neposredne volitve bi med manjšino po besedah predsednika NSKS lahko izvedli po vzoru volitev, ki jih je NSKS že izvedel. Vsakemu Slovencu in Slovenki bi sporočili, da je na volilnem seznamu in ga zaprosili, naj se udeleži volitev. Zadeva vsakega Slovenca in Slovenke pa je, da se udeleži volitev. Smolle je še ocenil, da Od leve Angelika Mlinar, Karel Smolle in Marjan Pipp bi se takih volitev udeležila dobra polovica s seznama, postopoma pa bi to volilno število naraslo. Avstrijska država pa bi morala manjšini pomagati tako, da bi ta dobila zakonsko zajamčeno zastopstvo. Na tak način bi koroški Slovenci bili med drugim sposobni, da bi lahko uveljavljali predvsem skupinske pravice, je še povedal predsednik NSKS Smolle. Ivan Lukan koper - Akademija Univerze na Primorskem Premier Pahor za čim bolj kakovosten študij KOPER - Univerza na Primorskem je sedmo obletnico delovanja počastila s slavnostno akademijo v koprskem gledališču. Vlada si želi čim hitrejših zakonodajnih rešitev, ki bodo omogočale visoko kakovost študija in dostopnost ter socialno pomoč študentom, ki si to zaslužijo, je poudaril predsednik slovenske vlade Borut Pahor, ki je bil častni govorec slovesnosti. "Na novo bo potrebno opredeliti strukturo študija, vlogo posameznih študijskih stopenj in zaposljivost diplomatov," je dejal Pahor. Več pozornosti bo po njegovem potrebno nameniti posodabljanju učnih programov, učnih metod, kakovosti visokega šolstva, internacionalizaciji in socialni dimenziji. "Ministrstvo za visoko šolstvo podpira primerno opredelitev avtonomije in hkrati odgovornosti vseh univerz," je o zakonu o univerzi, ki so ga pripravile članice rektorske konference, še dejal Pahor. Rektor Univerze na Primorskem Rado Bohinc pa je poudaril, da od vlade pričakujejo več kot zgolj kozmetične popravke zakona o visokem šolstvu. Študij na Univerzi na Primorskem postaja po mnenju Bohinca sicer čedalje bolj osredotočen na študenta. Na univerzi začenjajo s sistematičnim spremljanjem zaposljivosti, letos pa tudi s programom internacionalizacije, ki bo univerzo še bolj odprl evropskemu visokošolskemu prostoru, je dejal. Na akademiji so direktorju ortopedske bolnišnice Valdoltra Venčeslavu Pišo- tu tudi podelili naziv častnega senatorja UP, priznanja univerze pa so prejeli Tadeja Je-re Lazanski, Mara Cotič, Egon Pelikan, Klavdija Kutnar, Helena Motoh, Aljaž Ule, Vlado Kotnik, Milan Bufon, Ana Cukjati, Valentina Kobal in Karlo Hmeljak. Svečana akademija pa ni minila brez študentskih protestov. Pahorja je pred prihodom na univerzo pričakala skupina nekaj deset študentov, ki so izrazili nasprotovanje zakonu o malem delu. Študent Martin Kravzer pa je po zaključku formalnega dela slovesnosti opozoril, da je visoko šolstvo s sprejetjem bolonjske reforme pokleknilo pred kapitalom, s "pošastno birokratsko mašinerijo" pa da deluje proti načelom avtonomnosti univerze. (STA) Izletniki PD na potovanju po Indiji NEW DELHI - Izletniki Primorskega dnevnika, ki so v organizaciji potovalne agencije Aurora na potovanju po Indiji, so v nedeljo prispeli v indijsko prestolnico New Delhi, kjer so imeli le malo časa za počitek po dolgotrajnem poletu iz Benetk, od koder so odpotovali v soboto in preko Istanbula v Delhiju pristali v zgodnjih jutranjih urah. Pričakala jih je precejšnja vročina (nad 30 stopinj Celzija), drugih problemov pa ni bilo, tako da so kmalu začeli svoje »romanje« po indijski podcelini, ki se odlikuje z izrednim kulturnim bogastvom. Za izletniki je tudi že ogled Udai-purja oziroma Vzhodnih Benetk, kot ga tudi imenujejo, ogledali pa so si tudi že celo serijo hindujskih svetišč in se tudi že skozi puščavo Thar podali proti romantičnemu puščavskemu mestu Jai-salmerju. Potovanje se bo po štirinajstih dneh končalo spet v Delhiju, od koder bodo 27. marca zgodaj zjutraj poleteli proti Benetkam. Jutri rezijanska kultura v Kosovelovi knjižnici v Sežani SEŽANA - V Kosovelovi knjižnici v Sežani prirejajo jutri ob 17. uri popoldne rezijanske kulture. Gostje bodo predsednica kulturnega društva Rozajanski dum Luigia Negro, pesnica Silvana Paletti in član društva Muzej re-zijanskih ljudi Sandro Quaglia. Goste bo pozdravil sežanski podžupan Božo Marinac. V čitalnici knjižnice bo na ogled knjižnična razstava o Reziji. Izvedbo prireditve sta omogočili sežanska Občina Sežana in Kosovelova knjižnica. Kakšna politika Italije v državah bivše SFRJ? RIM - Furlanski senator Demokratske stranke Carlo Pegorer je naslovil na zunanjega ministra Franca Frattinija vprašanje v zvezi z italijansko politiko v državah nekdanje Jugoslavije in tudi širšega balkanskega območja. Pe-gorer (vprašanje je podpisala tudi Tamara Blažina) omenja tudi vlogo tržaškega in tržiškega pristanišča, od vodje italijanske diplomacije pa želi tudi pojasnila v zvezi z jedrskim programom Ber-lusconijeve vlade ter italijanskimi namerami za JE Krško v Sloveniji. Senator Pegorer in somišljeniki se navezujejo na nedavni Frattinijev obisk v Gorici in Trstu. anketa primorskega dnevnika Tudi v FJK obvezna zimska oprema Nedavno sneženje je tudi v Furlaniji-Julijski krajini povzročilo velike prometne težave. Najbolj hudo je bilo na Tržaškem, kjer so poledenele ceste na Krasu in tudi v predmestjih povzročile velike preglavice avtomobili-stom in tudi avtobusom. Sneg s silovito burjo je prizadel tudi mesto Trst, kjer so dejansko odpovedale vse komunalne službe, čeprav so vremenoslov-ci precej časa prej napovedovali zelo slabo vreme s sneženjem in burjo. Za težave je sicer župan Roberto Dipiazza obtožil gasilce, ki obtožbe upravičeno zavračajo. Velika večina obiskovalcev naše spletne strani, ki je sodelovala v anketi, se strinja, da bi morala biti tudi v Furlaniji-Julijski krajini zimska oprema za motorna vozila obvezna. Podobno kot v Sloveniji, kjer se je takšna praksa izkazala za zelo koristno in učinkovito. Ali se strinjate s predlogom, da bi morala biti tudi v FJK zimska oprema za motorna vozila obvezna? 78 % 22 % 700-Da 29 - Ne / ALPE-JADRAN Četrtek, 18. marca 2010 3 rim - Sporočilo podtajnika na zunanjem ministrstvu Alfreda Mantice Ukrep predsednika vlade o milijonu evrov za manjšino čaka na objavo v Uradnem listu Prihodnji teden na obisku v Rimu slovenska državna sekretarka Dragica Benčina RIM - Ministrski predsednik Silvio Berlusconi je dekret o dodatnem prispevku milijona evrov za slovensko manjšino podpisal 22. februarja, ukrep pa še čaka na objavo v Uradnem listu. To je za Primorski dnevnik povedal podtajnik na zunanjem ministrstvu Alfredo Mantica, ki je Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino obvestil o odloku predsednika vlade. Ukrep se sklicuje na 16. člen zaščitnega zakona za slovensko manjšino (financiranje kulturnih ustanov), z njim država namenja dodatni milijon evrov Deželi Furlaniji-Julijski krajini, ki je pooblaščena za delitev državnih prispevkov Slovencem. Milijon evrov je predsednik Berlusconi črpal iz finančnega sklada predsedstva vlade, dodaja Mantica. Zgodba o ukrepu za manjšino dobiva počasi jasnejše obrise. Podtaj-nik Mantica je pojasnil, da je Berlusconi ukrep podpisal 22. in ne 24. februarja, kot sta sporočili slovenska vlada in Dežela Furlanija-Julijska krajina. To pomeni, da ga je podpisal v času, ko parlament še ni uzakonil vladnega večnamenskega proračunskega odloka in nekaj dni po neformalnem razgovoru s predsednikom slovenske vlade Borutom Pahorjem. Potem sta se o manjkajočem milijonu pogovarjala tudi zunanja ministra Franco Frattini in Samuel Zbogar. Podtajnik na italijanskem zunanjem ministrstvu Alfredo Mantica Zamuda z objavo dekreta v Uradnem listu je nenavadna. Res je, da mora predsedniški ukrep romati na računsko sodišče za dokončno potrditev, uradna objava pa v vsakem primeru precej zamuja. Uradni listi s prejšnjih dni namreč že objavljajo dekrete, odločbe in sklepe, ki so bili sprejeti v začetku marca, to se pravi precej pozneje od Berlusconijeve odloka za slovensko manjšino. Kaj več o vsem tem bo vladni podtajnik Mantica (stranka Ljudstva svobode) povedal svoji kolegi na slovenskem zunanjem ministrstvu Dragici Benčina, s katero se bo srečal 24. marca. V sklopu zunanjega ministrstva je podtajnik zadolžen za odnose z italijansko manjšino v Sloveniji in Hrvaški, s slovensko manjšino pa se Mantica ukvarja na pooblastilo zunanjega ministra Frattinija, čeprav o tem ni bila, kot kaže, sprejeta nobena uradna odločba. Na uradni spletni strani italijanske vlade namreč še vedno piše, da je za slovensko manjšino zadolžen podtajnik na notranjem ministrstvu Francesco Nitto Palma. S.T. dežela - Volilni zakon Dipiazza najbrž ne bo dočakal tretjega mandata TRST - Prvi poskus za odobritev novega deželnega volilnega zakona je klavrno propadel. Pristojna komisija deželnega sveta se bo s tem vprašanjem spet ukvarjala sredi aprila, trenutno pa ni političnih pogojev za odobritev novih volilnih pravil. Desna sredina je o tem vprašanju razklana, leve sredina pa meni, da bi se moral deželni parlament ukvarjati s pomembnejšimi zadevami. Zataknilo se je pri načinu izvolitve predsednika Dežele in deželnih svetnikov, ženskih kvotah in t.i. ločenem glasovanju. Ljudstvo svobode predlaga, da bi ločeno glasovanje (volilec lahko podpre predsedniškega kandidata in obenem kandidata za deželnega poslanca iz druge koalicije) enostavno ukinili, ostale stranke pa so o tej zadevi precej previdne. Predlog za odpravo ženskih kvot na volilnih listah je v glavnem naletel na zelo negativne odzive. Protestirala so ženska združenja in sindikati, proti predlogu pa se je enotno opredelila tudi levosredin-ska opozicija. Najbrž bo ostalo pri sedanjem stanju, ki že tako ne omogoča izvolitve večjega števila žensk v deželno skupščino. V Ljudstvu svobode bi radi tudi omogočili tretji mandat za župane v večjih občinah. Trenutno so tretjič zaporedoma lahko izvoljeni le župani v občinah z manj kot 5 tisoč prebivalci. Severna liga tretjemu mandatu v velikih občinah nasprotuje, dvome pa imajo tudi v levi sredini. Zanimivo pa, da ligaši podpirajo neomejeno število mandatov za deželne poslance. Tretji županski mandat bi Ljudstvu svobode prišel prav v Trstu, kjer Roberto Dipiazza prihodnje leto ne more več kandidirati. Demokratska stranka pa bi se okoristila s tretjo zaporedno župansko kandidaturo Ser-gia Bolzonella v Pordenonu. Pooblaščeni zastopnik traktorjev in ^m za severno in južno primorsko. 0Ü3BG 5 7300 703 003BG5 7300782 QÜ3B6 31 777105 Q03B6 31 777 IDI Partizanska 135, 621Û Sežana ^^ (industrijska cona - za Markurjem) www.agrlmat.si v info@agrimar.si 1 kmetijski center rJ t rj f rj r POSEBNE UGODNOSTI ZA STRANKE IZ ITALIJE TRAKTORSKE PRIKOLICE i I failli! NOVOST: MOTORJI EURO-3 GOZDARSKI VITLI KRPAN iME ÚEÜTZ-FANR Rezervni deli Same - Lamborghini * Deute L motorji Lombardini Najem kmetijskih gradbenih strojev NOVOSTI MODELOV FRUTTETO 3 60-80-90 F.S. 4 Četrtek, 18. marca 2010 GOSPODARSTVO sejmi - Promocija projekta na gostinskem sejmu GAST v Celovcu Gostinci na ogledu sejma v okviru projekta A-A- Tourism Danes projekt uradno predstavili koroškim gostincem in predstavnikom oblasti TRST - Gostinci Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ) so pretekli ponedeljek na celovškem sejmišču obiskali osrednji sejem za gostinstvo na avstrijskem Koroškem GAST. Ogledali so si hale, kjer so bili razstavljeni najsodobnejša oprema in pripomočki za opremo gostinskih lokalov in vse, kar je s tem povezano. Med stojnicami so bile dokaj prikupne tiste posvečene vinarstvu, enogastronomiji in turizmu sosednjih krajev, raznih vinorodnih območij iz Slovenije, od Brd do Štajerske, pa tudi iz Italije, npr. Prosecco, razni italijanski siri, delikatese, slaščice ipd. Gostinci so se udeležili uradne predstavitve začetega sodelovanja med celovškim ter združenim videmskim in goriškim sejmom. Na stojnici videmske trgovinske zbornice je bila tudi degusta-cija ribjih specialitet in furlanskih vin v režiji konzorcija Friuli Via dei Sapori, ki ga sestavljajo najuglednejše gostilne iz FJK, med njimi tudi naši vrhunski lokali, kot briški Pri Lovcu - La Subida, beneški Sale e Pepe, goriško kraška Lokanda Deve-tak in tržaška ribja restavracija Ai Fiori. Predstavnika SDGZ Davorin De-vetak in Aleš Waltritsch sta se zadržala tudi pri stojnici, v kateri je Slovenska gospodarska zveza (SGZ) na Koroškem predstavila projekt Interreg IV Italija Avstrija Turizem Alpe Adria (A-A-Tourism). Glavni partner in nosilka projekta za Koroško je omenjena stanovska organizacija koroških rojakov, v naši deželi oz. v pokrajinah Videm in Gorica pa projekt skupaj izvajata SDGZ in ASCOM Confcommercio iz Gorice. Sestala sta se s podpredsednikom SGZ Hanzijem Ogrisom, poslovodjo Marino Einspieler in članom vodstva SGZ Feliksom Wieserjem, prav v zvezi s projektom, ki ima za cilj pridobivanje in priliv novih turistov in gostov iz Slovenije v gostinske turistične obrate obmejnih krajev Avstrije in Italije. Danes ob 16. uri bo namreč v priredbi SGZ uradno informativno srečanje projekta Turizem Alpe Adria v Celovcu. Namenjeno je predvsem koroškim operaterjem, a se ga bodo udeležili tudi institucionalni predstavniki in podjetja iz goriške in videmske pokrajine, ki želijo biti vključena v projekt. To bo priložnost, da se seznanijo s kolegi iz Avstrije, s katerimi bodo sodelovali pri skupni turistični promociji na slovenskem trgu. Kdor je zainteresiran za skupno udeležbo, naj pokliče na SDGZ v Trst (tel. 0406724824) ali SDGZ Čedad (tel. 0432730153). j www.primorski.eu \ klikni in izrazi svoje mnenje Ali se strinjate s kandidaturo finančne družbe KB 1909 za upravljanje Postojnske jame? O Da O Ne O Ne vem Z leve Davorin Devetak, Marina Einspieler, Hanzi Ogris, direktor celovškega sejma Erich Hallegger in Aleš Waltritsch letališča - Selitve v Ronke ne bo Letala Adrie Airways bodo dva tedna na tleh TRST - Kot so poročale včerajšnje Finance (www.finance.si), slovenska letalska družba Adria Airways za začasne polete od 7. do 21. aprila menda ni izbrala ne letališča v Mariboru ne v Ronkah. Še do pred nekaj dnevi je bilo praktično gotovo, da bo Adria svoje polete preusmerila v Maribor, ker pa naftna družba Petrol ni pripravljena zagotavljati oskrbe s kerozinom na mariborskem letališču, je ta načrt očitno padel v vodo. Kot so pri Financah izvedeli neuradno, slovenski letalski prevoznik v času prenove vzletno-pristajalne steze na brniškem letališču preprosto ne bo letel. Kot kaže, pa dva tedna letalskih povezav s Slovenijo ne bo niti pri drugih prevoznikih. Petrol naj bi pred dnevi oskrbo z gorivom na Aerodromu Maribor zavrnil zato, ker zaradi tehničnih pogojev na letališču ni zmožen zagotavljati kakovostnega polnjenja letal. Adria je imela poleg Maribora v igri tudi polete iz Trsta oziroma deželnega letališča Furlanije-Julijske krajine v Ronkah. Kaže, pa, da so v Ronkah stroški za začasno preusmeritev letov za 14 dni previsoki. Adria bi v tem času imela približno šest milijonov evrov prihodkov, stroškov pa naj bi imela za okrog pet milijonov evrov. Po neuradnih informacijah naj bi bila tako preusmeritev v Ronke dražja, kot če Adria začasno ustavi svoja letala. Uradno odločitev iz Adrie sicer še niso sporočili, a naj bi jo najpozneje danes dopoldne. Kako se bodo odločili drugi letalski prevozniki, ki letijo z Brnika, tudi še ni jasno. Iz Turkish Airlines pa so v uredništvo Financ sporočili, da bodo svoje lete preusmerili na mariborsko letališče in da so glede tega uredili že vse potrebno. Kot pravijo, bodo potniki ob nakupu letalske vozovnice obveščeni o spremembi. Trije razpisi za dvig konkurenčnosti v FJK TRŽIČ - Na posvetu o konkurenčni rasti proizvodnih dejavnosti v FJK, ki sta ga v Tržiču priredila občinski konzorcij za industrijski razvoj in ladje-delniško-navtični okoliš Ditenave, so predstavili tri deželne razpise s skladom 56 milijonov evrov za podjetja v industrijskem, turističnem, storitvenem in obrtnem sektorju. Razpisi zadevajo raziskovalne, razvojne in inovacijske projekte v navedenih panogah, novost pa je, da so razpisni pogoji poenostavljeni. V Sloveniji 10,6-odstotna brezposelnost LJUBLJANA - Po podatkih državnega statističnega urada se je stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji januarja zvišala za 0,3% na 10,6%. Pri moških je znašala 10%, pri ženskah pa 11,4%. Število zaposlenih je najbolj upadlo v podravski statistični regiji (za skoraj 700), v osrednjeslo-venski (za 600) in v savinjski (za čez 500). Te tri regije so zaposlovale več kot 60% vseh zaposlenih v državi. družbe - Upravni svet krilatega leva sprejel poslovni obračun Generali s pomembno rastjo v lanskem zelo problematičnem letu MILAN - Skupina Generali je lansko poslovno leto sklenila z zvišanjem čistega dobička na 1.309 milijonov evrov, kar je več od predvidevanja analitkov (napovedovali so približno 1,2 milijarde) in pomeni 52,1-odstotno rast dobička glede na leto 2008. Delničarji bodo prejeli dividendo v višini 0,35 evra za delnico v gotovini, potem ko so lani prejeli v gotovini le 0,15 evra za delnico, ostalo pa v obliki delnic, in sicer eno brezplačno delnico na vsakih 25 v lasti. Dohodkovnost za delničarje se je tako od 24,6 odstotka lani letos povečala na 41,6 odstotka, so sporočili iz tiskovnega urada družbe krilatega leva. Čisto premoženje skupine Generali se je lani povečalo na 16,7 milijarde evrov in je bilo za 47,2 odstotka večje kot leto prej. Do povečanja premoženja je prišlo zaradi rasti dobička, iz zaslužkov na finančnih trgih (za 1,8 milijarde) in iz učinkov operacije Alleanza Toro (2,5 milijarde), je zapisano v tiskovnem sporočilu. Trdnost skupine krilatega leva potrjujeta tudi indeksa solventnosti Solvency 1, ki je dosegel 128 odstotkov (leto prej je znašal 123%), in Solvency 2, ki je prišel na 187 odstotkov (leto prej 177%). Kot so sporočili iz družbe, se ta kazalnik potrjuje za enega najvišjih na trgu, saj znaša pri konkurenčnih družbah Allianz in Axa 159 oziroma 185 odstotkov. Generali je potrdila tudi sicer že objavljene podatke o rekordnih zbranih premijah, ki so presegle 70 milijard evrov vrednosti. V teku lanske poslovne dobe se je tako povečala tudi vrednost veljavnih zavarovalnih pogodb (ebembedded value), in sicer za 21,5 odstotka na 27,3 milijarde evrov. Posebno dobra je dohodkovnost na področju življenjskih zavarovanj in finančnih aktivnosti. Vrednost nove produkcije na življenjskem področju je presegla 1,1 milijarde evrov, medtem ko je bil rezultat finančnih aktivnosti za 30,3 odstotka večji kot v letu 2008 in je znašal 432 milijonov evrov. Z rezultati, ki jih je lani dosegla skupina Generali, »smo bili nagrajeni za strategijo, ki je šla onkraj finančne konjunkture, saj je imela za cilj razvoj dolgoročno vzdržnega posla, zasnovanega na oze- EVRO 1,3756 $ +0,2 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 17. marca 2010 evro (povprečni tečaj) valute 17.3. 16.3. ameriški dolar 1,3756 1,3723 japonski jen 124,43 9 3898 124,22 kitajski juan ruski rubel mniickn niruia 40,1270 62,3800 9,3672 40,2510 62,4650 II lUlJjKa 1 ULJIJa danska krona hntsncrU'! ti ini" 7,4406 0,89620 7,4407 0,90690 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nnn c ^ 1/rAna 9,7403 80100 9,7242 80145 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 25,402 1 4511 25,504 1 4516 jviv.aiji\i iiaiiis. estonska krona TAnnt 15,6466 262,24 15,6466 26419 1 1 la