20, Hi*v. Y GELJU, aobota due 14, svečana E92Q. LET© ti» 1*1»**« w»ak tor.fc, ftetrtsh in •oboto. 7 Can« i Za celo leto 66 K. H po> fota 28 kron.začetrt Ida 14 K m pismene nan>čbe brez poSiljatv« fV**• ¦• •wwo ozlratl. JWrotiuki naj pnšiljaio naročnino ff> poMni nakiiznic!. RekianiaciJ« JP«;una»slla o unrti. xahvale itd. 7ft » ud 1 mm ta reklamn? node« med tek&tom • C od vrate, Mali ogiasi (na)več 4 vrttt) C K. Pri vrfkratuih obiavah puptai Rokopisf »e ne vraČAJo. Telefon st 6&* «ZDÄJÄ IN TISKA ZVEZttA TISKARNA V CELJU. BEE 0DG0V0RKI UREDMIK VEKOSLAV SPINDLER. „Mi smo izvojevali Jugostevijo..." Klerikalni listi nepresiano povdarja- jo. da je edino njihova stranka bila ona, katcri imamo zahvaliti edinstveno Jugo- slavjjo. Smatramo sicer neumestnini, se v današniih resnih trcnutkih prcpirati o tern, kdo ima zasluge zato, da Je prlSlo do združitve bivših avstro-ogrskih jugo- slovanskih pokrajin s Srbijo v enotuo ju- goslovansko državo, kcr pa klerikalni li- sti z naravnost nagnusno drznostio pojo vedno isto pesem in je zopet »Straža« z dne 11. tm. zapela pesem: »Mi smo izvo- ievali Jugoslavijo . . .«. hočcnio v na- slednjem podati nekaj zgodovinske res- nice: Majni.ska Ucklaracija, v kateri se je povdarjalo, da se hočemo avstro-ogrski Jugoslovani združiii pod žuzlom habsbur- ško-k)tarinske dinastije, je delo klerikal- ne stranke. Dne 12. junija 1917 je dr. Korošec v državnem zboru povdarjal, da zahtevajo Jugoslovani zaželjeno jugoslovansko dr- žavo v okvirju monarhlje pod habsbur- &ko dhiastljo. Dne 16. jun. 1917 je dr. Krek izjavil, da yc cuti i/ vseh pri otvoritvi zasedanja državnega zbora oddanih slovanskih iz- jav priznanfc k državl (avstrijskl) In k dlnastlH. Dne 25. urn. 1917 je izjavil dr. Koro- šec v parlamentu. da Slovenci v zaupa- rifu ria pravlčnost vladarja glasnje.H) za proračun. Dne 28. sept. 1917 je zahteval poslanec Poeačnik v partamentu zvezo prostih, zdrnženih, demokratsko vladanih naro- dov pod hab<.buršklm žczlotn in je zakli- cal Nemcem: Niti za vinar vee niste žrtvovali kot mi. Ne ena kaplja krvi nl pri vas več iz- t^kla kot prf nas. Nasprotno, svojo zve- stobo do WSe habsbarške smo dokazati z rekaml krvl, s hekatombami naiboljših smov na?ei?a naroda. Najboljši in najzve- stej^i vojak NjegoveKa Veličanstva )e> in •stane Jugoslovan-«. Dne 19. okt. 1917 je poslanec RoŠkar v dr^avnem zboru izrekel željo, nal M diMstija In vsl narodl po častno sklcnje- nem miru na§H ropet svojo sreCo v sknp- n\ doioovlnl. Due 14. dec. 1917 Je poslanec dr. Verstovšek v posianski zbornicl povda- ril, da so v začetku zasedanja od slovan- skih poslancev podane izjave merile na to, reMtf Avstrijo. Dne 21. febr. 1918 Je slavil poslanec POgačnik v posl. zbornicl Cine avstrljsklh čei, posebej slovanskih nolkov. On saro Je bft v^ak Čas prfpravljen, umrcti za ce- sarja ?n državo na front!. !z duše vseh zvestlh slovanskih poikov lajhko reCe: iz- •nrvavel! so za Avstrljo. Dne t9. jun. 1918 je kranjski dcfelri odbor (ki je bil v klerikalnih rokah) storil sledeči sklep: »Kranjski deželni zbor zavrača z naj. večjo ogorčenostjo nizkotnl poskus vele- Izdajalca Ante Trurablča in njegovih to- varišev, prebivalstvo naše dežele priteg- niti v veleizdajo in odklanja posebej ne- sramno domnevo, da bi imelo izdajalsko in vojno podaljšajoče početje jugoslovan- skih dezerterjev kakoršnokoli oporo v poštenem, svojemu cesarju zvestem pre- bivalstvu kranjske dežele. Kranjsko pre- bivalstvo IŠČe svojo srečno bodočtiost t«- dl v bodoče edlnole pod žezlom habs- bursko-lotarlnske dlnastile. Z onimi pa, ki so v časih najhujše sile zbežali iz do- movine, da kujejo s sovražnikl monarhl- je črne naklepe, in podaljšujejo vojno, noče kranjska dežela Imetl nlkake skiip- nostl In jlh obsoja z ogorčenjem kot naj- večje sovražnlke naroda.« In tik pred prevratom je bilo niišlje- nje v vrstah klerikalne strankc Se isto. Niti oddaleč se jim ni sanjalo, da jc edlna možnost: lastna juffoslovanska država v zvezi s Srbijo. §e ob prevratu. ko so se največji moŽJe na Sega naroda zbrali v z.erodovinskem trenutku v Zasrrebu, da se odločljo za edinstveno JuKoslaviJo, je dr. Koro?»ec cincal in se je udal še le, ko je vldel, da ima proti svojemti naziranju o Jwgoslaviji nod habsbtir§kim žezlom brez Srbije proti sebi vellko večino jugoslo- vanskih politikov. Iz vsega tesra izhaja jasno, da Ima na današnjem položaju klerilyilna stran- ka ba5 toliko za singe kakor vsak najpri- prostejSi Človek iz našec^a naroda, kl morda tudi ni nlkdar sanjal o tem, da prl- de do edinstvenc JuRoslavije v zvezl s Srbijo. In tako resno smatrajo kierikalci svoje besede, da »hočejo tndi ščititi novo državo« (»Strata« od 11. tm.), dokazuje dejstvo, da njihovi prlstaši Sirfjo po Slo- vcniji okrožnice, ki se prfčenjajlo z bese- dami: »Proč od Srbije!« PovedaH smo jasno In razločno svoje mnenje. Prcpirali .^e ne bomo več s klerf- kalci o tem, kdo je Izvojeval Jugoslavijo, podaü smo javnostl le kos naše polprete- kle z^odovine. Kdor zna mislftl, si bo li- st varfl svojo sodbo. — vs — Slovanska politika. Otnladina čehoslovaške narodno-de- mokratične stranke je imela dne 1. In 'L svečana tl. veliko zborovanje, na katc- rem je sklenila med drugim tudi sledeCo resolucijo o slovansk! polWki: Narodno- dcmokratična mladina želi, da vodi Če- hoslovaSka država takšno državno politl- ko. da bo mogel čehosIovaSki norod v njej popolnoma razviti svojo narodno o- sebnost in izpolniti svojo uaiogo. Predvsern je potreba narodu večno zavarovati svobodo, ki smo jo dobi!t»-U- stanoviti moramo moeno v-z slovansxih hai-odov, ki bi uaSH od baltlškega 'Jo fe- dranskega morja v trdni politični in go- spodarski zvezi ter kulturni vzajemnostl svojo obrambo in varnost. Tcmelj U zvc- ze slovanskih narodov mora postati prt- rojena Rusija, ainpak deccntralizirana, demokratično in slovansko orijernirana, ker je v to poklicana po svoji nioci tn svojem duševnem pumenii. svoji poJitiC- üi in številnj sili. Ta* vzajemnost, ki bi po- litično in gospod.irsko 5eitila pusamezne slovanske narode, bi tudi omogočila, da bi slavanstvo, notranje okreplieno, vršilo svoje zgodovinsko poslanstvo v Lvropl. To Slovanstvo, kakor doslej, straža. ev- ropskega ravnotivuu:ii.. .v ic,:i. uvideva narod- no-demokratičnri uilaJ'tna potreho, da sc naša državna politikj slovansko orijcutl- ra, in dosedanja rezerviranost v tej sme- ri odpravi. Ni nio^oco podeerievati po- mtMia, ki bi ;ca imela /a orijentiranje In postopanje v drugih slovanskih narodov naša odkritosrčna slovanska oficljelna politika. .Mladina .se sicer zaveda razporov, ki doslej vladajo med posameznimi slo- vanskimi narodi in ovirajo siovansklm narodnim individualitetam vršiti skupne slovanske naloge. Ta nasprotstva pa je fahko odstraniti s hitrim proučavan.lern in .^ttHÜjem spornih vprašanj. Skunna n- sebra posvetovanja slovanskih politikov in drÄavnikov bi mnogo prispela k rar- iasüienju notranjih ih zunnnjih slovari- skih problemov. To bi bila važna inlcija- tivii^iiuioga naše oficijelne poltjike. Narodno-dcmokratiČna mladlna, ki pazno sledi razmeram posameznih sTo- vansklh narodov, kateri so toliko žrtvo- vaü v vojni. nravno in gmotno — z bo- lestjo in s polnim slovanskim razumeva- njem tcr simpatiio sočustvuje z bratsko Jugo^favljo, boll jo hudo ponižanje in krivičnost. ki so je zadela in se dotika tu- di čehoslovaSkih in slovanskih koristi na Jadranu; zaslcduje nadalje jtinnSkf boj hi- žiSkih Srbov za narodno eksistenco tn o^orčeno protestfra proti brutalnosti fn nemškemu Sovinizmu, ki se jc zopet po- kazal v kmtem, neClovelkcm in neoprn- \^čliivcm preganjanju voditclja infflSkUt Srbov, ArnoSta Barta. Dvigniti je torej treba slovansko za- vest mladinc za slovansko drJavno poll- tiko in pripraviti zmago slovanske misri pri bližnjih volitvah. Narodno-demokra- tična mladinn pono\rno povdarja potrebo zgraditvc novega Slovanstva in hoče v svojem stremljenju po uyeljavrjanju po- mena slovanske vzajcmnostl in slovan- skih nalog v ljudstvu delovatl skupno r ostalo ČehosJovaško mladino, ne ozimje se na strankarsko pripadnost, če le čtrti narodno in slovansko. — n. Poglavitne dolocbe novega obeinskega volilnega reda za Siovenij'). Kakor poročajo iz Heograda, je ml- nistrski svet koneno odobril nov oWln- ski volilni red za Sloveuijo. in sicer / inalimi izpremembami načrt. kakorSne- ga je predložila deželna vlada za Slo- venijo. Po tem volilnem redu ima volil- no pravico vsak 21 let starj drzavljan moškega spola, ki biva v občini vsaj Že eiio leto. Neglede na čas bivania imajo izven tega volilno pravico javni name. ščenci, železničarji in dobrovoUci, ako so na dan razpoložitve volilnih imenikov nastanjeni v občini. 2e"nske od 21. leta naprej imajo volilno pravico, ako bivajo v občini že eno leto ter samostojno go- spodarijo v občini bodisi na posestvu bodisi v obrtu in ako jim je predpisan kak državni davek. Istotako imajo vollf- no pravico ženske, ki imajo najmanj 8 razredov Ijudske Sole. Končno dobe vo- lilno pravico rudi vse ženske, ki stanu- jejo v občini in so kot strokovne d«lav- ke zaposlene v isti občini v industry, v obrtu ali v trgovini. Volje.ni morejo bjti v občlnski odbor le rnoški, ženske ne. To se je sprejelo « ozlrom na izenačenje volilnega reda z onimi v drugih pokrajinah naše kraljevt- ne. Votilnc dx)lžnosti ministrsk! svet nl potrdil. Volitve se vrše po proporcu, t. |. vsaka stranka. ki nastopi $ svojo kandl- datno listo. dobi sorazmerno toUko za- I stopnikov, kolikor odpade na posamez- ne stranke glasov. Ministrski svet je ugoctil tudi žeft dr. Koroičeve stranke. da smejo voliti redovniki in redovnice. ki so bili v na- črtu od voKlne pravice izvzeti. Tako je torej ministrski svet ugodM socijalistom gledr volilne pravice de- lavk, klerilcalcem pa glede volilne pravi- ce redovnikov in redovnic. V nekatorfh dneh ic Jzfde novi vo- lilnl red in obenem razpfs občinskth vt>- lltev v Sloveniji, SedaJ Pride za na§e somišlienike in politične prijatelje čas resnega, vztraj- I nega dela. Opozarjamo obenem. da izide «r najkrajšem času naredba, s katero se du- hovščinl prepoveduje pod strogo kaznl- jo vsaka politična agitadia v cerkvl Danes SoKolskf pies v Narodnem domu. Maske dobrodošlef Smrtns srage, Vjnko V. Qaberc I. V Albaniji nekje je služil avstrijske U oesarja. Ni bil prav tarn na fronti, kjer sc krha jeklo in se v dimu razprskavajo *obci granat, a opravljal je svojo službo Kot oncir pri saperjih v etapi. 2del je tarn wescce in rnesecc in nl čudo, da se mu je morrt Zt °nih neprliaznih skal drugam, Storing V, pravo nie«ovo domovino, **ati mo^r\,CKn povzroC«. da so začeli avKusta leta io rl mcnial Z njim' In sredi k« neke avstrsi i JC prisi)c!a k pododdcl- 5a. K»asoni* katero SiZ'ie ob Soči tlePe- pcrjihsubaltcrneeVt Porofn^ Pri sa- Ije menjati z njlrrun ?« ari5a' ki bi biI v°- 30. Izbirali so fn naSli prL e V Alha"i- zdravje in sue. ^""«««f« čuvatl Nisem dalje mislil na onHntermez^n — skoz moje roke je §lo na tisočc font"»! gramov — in niti za trenutek bi se nc bil pobavil z njim, da ni bilo im2 oficirja, ki je hotel fe albanske pnSče na kršni Kras k SoQ, slovensko, prav pristno sloven- ska oznaka najstareilm narodom znane- ga obrtnika, lončarja. Tako ne-nadno pa poročnika Lončaria. — Italijanskl aero- plani so živahno delovali; po dnevi in po noči so krožili nad avstrijskimi postojan- kami in* so zahaiali za postojankc tja pro- sem dožlvel dogodek, ki mi je pozval v snomin oni korak slovenskcga oficinX ti zaledjn, zvedavo razmotrivaioč o vsa- kem pokretu sovražnih čet. Nekcga vc- čera, prav pod konec septembra, so bill zelo živahni, a vrhunec je dosegla njiho- va delavnost proti pblnoči. Krožili so iz- nad Ormadc tja proti Trstu in vrgli sedaj tu, sedaj tam par bomb, Čim so opazili kak ogenj, all če so mislili, da se mora nahajati na tem all onem mest\i pod nil- mi kak primcren obiekt. Naslednje iutro, prav zarana, pa so pododdelki kakor vedno in vcčkrat na dan oddajali telcfonskim pptorn svojemu viSjemu poveljstvu poroČila o polo?.aju. Ostrmel scm, ko sem čital: »Pri saperjih . - . je vrgcl sinoči proti polnoči aviatilc bombo ravno na baralco, kjcr se je naha- jal oficirski stan s knhinjo. ^rtve: troje (>^icirjev (imenom navedenih) in četvero tnot mrtvih. Nekaj ranjetjeev.« — Me- haiiski bereŠ to in skoro da se ti ne zme- zi kri v otrplem sreu. Kdo se bo bo raz- burjal radi poasmeznosti. če sredi vclike- ga mrtja gleda, kako leze v prah in pepel vesoljni kulturni svet? Take posamezno- sti so strašen dogodek le za one, ki iim je Žrtev blizu, tako blizu, da so jim v pri- meri s to vse druge tujc. Med mrtvimi ofieirji sem čital tudi ime onega saperja Lončarjn, ki se inn je bilo na njegovo pred tedni izproženo prošnio posrečilo priti iz Albanije dornov — umret. Drug» dogodki so vkovali mojo po- zornost in nisem se spomnil več onega ncznancga Človeka, kar pride drugi dan po onem usodnem dogodku, ko je bila rahla lučica izdala Italijanom, da je tam doli pod njimi nekje človeško selišče, druga depeSa iz zaledja, tam iz Novega mesta. Naslovljena je bila onemu oficirju pri saperjih,'ki si je bil zaželcl iz Albanije na slovcnski Kras. Olasila se je v nem- iketn jeziku: »Anica je umrla za grižo. V nedeljo bo pogreb. — Olga.« Storilo se mi je milo. Ne poznam lju- dij. Cc padc očc ali brat ali soprog, nj nič čudnega. Mislim, da to človek prenese ta- ko ali tako, Ej, koliko se r^ ^ —rrizlo v kraSko skalo in kollkim so nametaH rdeCJ- kaste kraške zemlje na mo^ke prsi! — Ä tragika je v dogodku, ki vam ga pripove- dujem: Mladega Slovenca je ubila laSka bom- ba iz zraka. Kako bi si mislil, da ti prileti ravno v trenutku, ko si morda po večer- jlci zažigaš cigaro, nad glavo angel smr- ti, ki te s svojim krilom satno narahlo o- plazi, a vendar toliko, da jasno čujcS nje- gov neebna svojstva. Ta listič je za[j;!edal beli dan v sramoto slovenskega časopisja. Sramovali so se ga oni redki strankini pristaSi sami, ki 3e negujejo krSLanska načela. Ker ta list že pri rojstvu ni bil ustar.ovijen na solidni podlagi, ni tnogel računati na trajen obstoj. OvaduStvo, obreko- vanje, Castikrsja je cvelo v tern cbso- vrazvnem listu. SU'dnjic se je izbtjuval in dokončal svoj nt-časten ob'stoj. S tern pa je zatonila tudi »dvornljiva slava« urednika Žebota in naj 'rnu sedaj »StraŽ^« in >»Slov. Gospodar« pojeta 5e tako visokodoneco posmrtnico.- Tovorni promet ustavljen. Vsied počasne^a ocarinanja se je nakopiČHo v Mariboru 425 vozt v zivil in 220 vo.tov drugega blyjfa za Avsti ijof Švic« in Čeho- slovaško. Radi toga je ustavljeno do ««- daljne odrodbe, vso sprejemanje tovor- nega biaga v imenovane države. Trans- port na dovoljcnja so neveljavna. Pro- met v vozovnih nakladah je ustavljen tudi za Italijo. IZ KOROTANA Koroške korenlne. Dne 29. m. m. zbrali so se v Borovljah zastopniki vseh narodnih svetov; nobeden ni manj- kal. V posebno lepem Stevilu so prlSli na ta »pariament v Rožni doliiii« slovenski kinetic, same korcntne. Namcn shoda je bil pregledati dosedanje delo in začrtati ravno smer v bodočnost. Kakor udarct kladiva so mlarjali izrazi nasih mož-ve- ljakov. polni zaupanja in odločnosti. Za- žarela so jim lica, ko jim je znklical na5 general: »Možje, veselite se plebtsclta, kakor se veseli vojak gotove zmage!« Zaupniki so opisovali razmere domače- jja kraja ter sprožili marsikatero rodo- vitno misel. Strinjajo se v tern, da Je treba ncinški drznosti napeti vajeti ter obesiti jasli visje. Oster voter naj zabri- je, da zčistl zrnje od nievela! Kdor Se sedaj ni znami. tega moramo smatratt za svojejya sovražnika. Vovbre. Sredi te netnčnrske» trd- njave ustanovile so si dne ?5. mm. zaverj. ne slovenske žene in dekleta »Stoven- sko ^ensko druStvo«. ki Steje Že nad 50 članic. Nad 20 novili članic se jc prtglasf- lo In kmalu bodo popadale nem$ke »f- estunge« nad Vellkovcem. NI treba to- pov ne strojnlc; poskrbele bodo za to zavedne Slovenke! IZ PREKMURJA Prekraurie In Med|iniur]e na§e. Mono- Jter niadžarski. — V BaranÜ Barč, Pe- čuh, Sigetvar, Sikloš in Mohač madžar- ski. ozemlje južno črte Torjanci—Branon —-Dallok «aše. (PrlbHžno eno petion Ba- ranje.) —. V Bačkl Bala madžnrska, Su- botlca naša. -^- V Banatu scvcrozahodM kot Južno SoRcdina madžars^i, vzhodnl del rumunsM. zahodni JuRosiovanskl. V mirovnlh prodlocfüi, ki'jih je preef- ložila antanta .Madžarski. so določenc sie. deče mcje nu!d..na5o državo in Madžaiv S^o: V Prekmuriu dobimo to. kar-.smo zascdli. Tarn tcčc mc.ia na severu po rszvodju med Rabo in Muro.. dp taCfce 31.1. ki leži približno 10 km \\\f,no od Mo- nošbra, poteni v juÄni smcri vzhodno od Veiikih Dolenccv (Nagy Dolany), Doma- fokln z železniSko postajo in Sredj§ča (Kiszerdahcly), a zapadno od krajev Ko- tormany in Szomorocz preko vi§in 3IM, 291 na koto 295. ki leži približno 1 0km scvorovzhodno od Murskc Sobotc. DaUe gre mcja po razvodnici med rckama Ke- bcte in Ncmesncjc do toČkc 209, ki lef* približno 3 km vzhodno kraja Kobiljc (Kebeleszentmarton). Od te točkc tcčc mcja zapadno od krajev Zitkovcl (Zslt- kocz), (lenternvci (Oflntcrliaza), Hidveg, Csentc, Pincsc . in vzhodno od krajev I.cndva Jakobs a. ^ode-Qaborjanhaza, Dedcs in Lcndva Ujsalcn na vzhodn! strani do rckc Lendvc \\\h\o od kote 26«. Od tu reka Lendva do izlava v Muro, da- ljc Mura in nato Drava do točke, kjer sc srcča s staro jrranico med Ogrsko in Hr- vatsko (to je okoli 1 H km viSJe do ždcr- nlSkega mostu žeicznicc (iyckcnycs-Ko- privnica). — Mela v Baranji. Od tn dalle stara hrvatsko-ogrska mcia do tosike, k! lcži okoli 9 km vzhodno Sv. Mihajla. Ho- sedanja administrativna meia sc spremc- ni le v toliko, da le« Xclcznlca Qyekeny- es-Barč (Bares) zajedno s postajo Oota popolnoma na madžarskem .ozctnljti (na levem bregu Drave). Od točke 9. vzhotf- Štev. 20. »NOVA D O B A« StranS. no Sv. Mihajla zapusti meia Dravo in tc- če v vzhodni smeri severno Torjancev (Torjancz) ter krajev Luč (Löcz) in Ben- tfa (Bcn^e), a južno od krajev Košad (Kassad), Bremc (Beremend) z železnl- ško postajo v Iločac (Illocska) do kotc 93, ki Ieži okoli 3 km jugozapadno od kra- ia Brauen (Baranyavar). Od tu gre meja v severovzhodni smeri zapadno od kra- jev Brauen Föhcrczeglak in Daljok, a vr~ liodno od krajev Ivaiij (Ivan Darda), Sa- rok, Udvar in Izabcllaföl do Donave prf- bližno 8 km severno točkc 169 (Ki sKö- szeg). Zeleznico Branen-Föherczeglak te- čc ponolnoma po jugoslovanskem, a že- leznica v Izabellaföl po madžarskem o- zemlju. — Meja v Back!: Od Isabellaföl tvori inejo proti Severn Donava, od ka- tere se odcepi meja in tečc med nieston: Bercg in Herezegszanto, okoli 27 km .iuz- no od rnesta Baje, do reke Krivaja (Ky- Kios) ter ob tej reki, toda severno kraja Ridjica (Rigyicza) do približno 3 km ju- govzhodno od postaje Bacs Madaras. Od tu proti severovzhodn južno od kraja Kun-Baja ter prcko železnicc Subotlca- Bacs-Almas, okoli I >; km vzliodno po- staje Csikeria (I 1 km zahodno Subotice) proti severu v velikem loku okoli StiboÜ- ce (Maria Thercsiopcl), ki ostane naši kraljcvini. Lok okoli Subotice gre od toC- ke vzhodno Csikerjje proti scverovzhodu ter prereže železnico Subotica Kis-Kun- halas približno 3 krn juž. postaje Kelebi- ja. Nato se obrne lok proti rugovzhodu in p/ide do mrtvega rokava reke Ti&c med krajema Horgos jn Röszke-Szentmi- haly telek. Meio tvori potem mrtvi rokav Tise in nato Tisa, katero zapusti meja nied krajema (jyala in Sv. Ivan ter sc vleče proti vzliodu med krajema Oben in Kiibekhaza (okoli I] km južno od Ma- riša) do približno 4 km jugozapa^no ocT postaje M. Sombor (Kiszombor) ležeče kote 83. Ob višini 83 {3X km južno Mo- riia) se nahaja trojna meja med Jugosla- vijo, Madžarsko in Rumunijo. Od tu da- lje so vlcče meja skozi Banat med Jugo- slavijo in Rumunijo. (Domovina.) CEUSKE NOVICE Edino primeren odgovor. V seji mestnega sosveta 12. tm. je gerent g. dr. Zužek leagiral na razne napade v tukaj- Snjem nemškem lističu na sedajno mest- no gospodarstvo ter je med drugim izja- vil, da je bila v mestnem knjigovodstvu, ko se je isto prevzelo od prejšnje nem- Ske uprave, taka zmešnjava in tak ne- red, da se sedajno uradništvo trudi že mesece in mesece dan in noč, spraviti to zopet v red. Nered datira že iz L 1912, zlasti pa od pocetka vojne iiaprej. Vsi očitki na sedajno vodstvo mestne občine so torej neopravičeni in padejo nazaj na naslov, ki )ih je sprožlL Mestni proračun za leto 1920 se iz razlogov, ker se je komaj te dni posreči- lo, od Neracev zavoženo in skrajno ne- urejeno mestno knjigovodstvo v red spraviti, doslej ni mogel predložltl in pri- de prihodnji teden na razpravo v niest- nem sosvetu. Iz celjskega niesinega sosveta« V seji dne 12. tm. so se razpravljale slede- če zadeve: Slovensketnu športnemu društvu se prepusti na prošnjo del gla- sije za izvrševanje Sporta. — Sosvet ne ugovarja, da preseli dravska divizijska oblast svoje delavnice oblek in Čevljev iz Vevč v Celje v barake na Lanovžu. — Mestni uslužbenci prosijo, da se jib v prejemkih izenači z državnimi uradniki, kakor je to že v vseh drugih avtonom- nih mestih. Sprejeto. — V domovinsko zvezo celjske mestne občine se sprejme- jo: Al. Kronovšek, Martin Jelovšek, Jos. Jagodič; tozadevne prošnje pa se odklo- nijo, ker niso tukajšnji državljanit Vik- torju Grappa, Leonu Kudischu in Juriju Sirovatki. — Vsled zahteve odseka za prehrano se sklene ustanoviti skupuo z okoliško občino aprovizacijski sosvet. — Oostilniška koncesija se podeli Ignacu *uligoju na Dečkovem trgu in Milanu Heberle v Qosposki ulici. — Na predlog K- Kebeka, naj bi se poiskal primeren «wSt°J na mestnl kin° ^odisi v telovad- ?n cl sk en' *oh' ali pa v semalni voja- večkrat imenovani nadoficijal Ivan§ek ima 4 sobe v poses«, kljub temu da ima samo 3 rodbinske Clane. Ali bi ne bilo na mestu, da bi stanovanjska komisüa razmiSljala In preiskala velikost njemu pripadajočega stanovanja? Kakor nam je znano, je veliko pomanjkanje stano- vanj v Celju. Ne oziraje se ru to, da u- radniške hiše preskrbljujejo veliko Ste- vilo družb. Članov. se vendar čudno zdl, da brezposelni ljudje in vdove po odpu- ščenih uradnikih stanujejo v ten krasnih stanovanjih, med tern ko slov. uradnikj in učitelji po zakotnih luknjah čakajo mesece in mesece na udobnejša stano- vanja. Tako na primer ima stranka Kramberger, vdova po umrlem okr. taj- niku, 4 sobe, ki ji sploh ne pristojaio, ker tudi ni članica zadruge. AH ne bi bilo na mestu, da bi stanovanjska komisija, ki Ščiti interese strank, prl imenovanih, ki so v sreu v Nemški Avstriji. s trebu- hom pa pri nas, vmes posegla? Prihod- njič več! NemSko časoplsje prl nas se Je sil- no razpaslo. Ljudi je žalostno gledati po kavarnah in gostilnah. kako iščejo duSne paSe in informaclj v medlih stolpcih k nam dohajajočih listov. Ne smatramo u- mestnim se popolnoma zagraditi pro« časopisju, ki prihaja od zunaj. a toliko je gotovo, da dunajske krvave sekire »Neu- es Wiener Journal«, onih treh izdaj bor- nega »Grazer Tagblatta« in kake ^Deu- tsche Grenzwacht« pri nas ne treba. To- liko ponosa bi pač morali imeti gostje, da ne bi nživali polcg »Neue Freie Pres- se«, «Arbeiterzeitung« in »Tagespost« še take godlje. In pri tem imajo kavarne še polno resnih in smešnih nemških revij, naSih jugoslovanskih meseCnikov pa JS- češ zaman. Prtešiti fa&cnk bomo obhajali 17. tm. večer ob osmih pri Božiči na Bregi. Za dobro volo de skrbela muzika (na mche pa na zveglö), dobro lotmerško vino pa prleške gibäjnce. Vlekli bomo kopanjo pa orači bojo ttidi priŠli. Plesali do se vsi prleški plesi od Samrjalnkc pa do cepeHa. Zavilplemo. ka do vsi Prleki prig», keko jih je v Celji pa okoli Celja, ka mo deno enok Prlek! vküp dobre vo- le. Seve tüdi vsakSi drügi, ki je ne Prlek, lehko pride se veselit v našo družbo. Avstrljskl denar kroži po Celju, zla- sti jedno- in dvekronski bankovci.' Ob- činstvo si naj vsak bankovec ogleda, ker vrednost avstrijskih je globoko pod našimi in vrhutega nežigosanih ne bo nikdo zamenjavai. »Dva nilnistra so ustretlli, kralj je pa ušel«, to bed^sto novico jc prinesel v sredo iz Zagrcba v Celje neki čudakast Hrvat. Nedolžni ljudje so seveda takoj verjeli in izvrestni na§i sodržavljani so se zelo veselili. RaznaSalce takih glupo- sti bi trebalo takoj pripreti, ker taka sen- zncijonalna govorfca skoro vedno izraža .....tiho željo. V svet Je od&U> z denarjem. najsta- rejsa hčerka obrtnika Fr. na Kralja Petra cesti v Celju. Vzela ]f seboj skup- no nad 20.000 K. Zasledilf so jo nekje na Hrvatskem. Komisiia za doJonsko dru- štvo v Celju in ženska podružnica CMD v Celju. Zahvala. Vsem onim, ki so z darlli hodisi v gotovini, bodisi v Jedilih omogo- čili tako sijajen uspch dija^ketca zaključ- nega venčka, izrekajo podpisane najpri- srčnejSo zahvalo. Či*ti dobiček, name- lijen DijaSki kuhinji v Celju, se objavl posebej. H. Mlrnikova. Ant. dr. Schwa- bova, Amalija Ravnikarjeva. I. šahovskl turnir v Celiu se Je ob- nesel nepričakovano dobro. Zanimanfc zanj je naraščalo od dne do dne. Udele- žilo se ga je 13 igralcev; vsak Je igral z vsakim po 2 partijf, enKrat z belimi, en- krat s črnimi. Upoštevala so se medna- rodna pravila — odpravljene pa so bile kaznl. Od 24 igranih partij so dobili gg. dr. Brunčko 22. dr. Sctiwab 20, Logar 181'*, Pick 17, Zimič 14 in Benčan ml. 13. Tl imajo nad polovico partij in se sma- trajo zmagovalcem. PnMh pet igralcev dobilo je darila, obstoječa Iz krasno ve- zanih knjig naših najboljših slovenskih pisateliev. z adreso vseh udeležencev na prvi strani knjige v spomin na šahov- sko zmago. Tudi drug! gospodje komba- tanti igrali so prav dotiro. Veselje do ij?re je dovedlo do ustamovitve celjskega šahovskega kluba. Prfctop ima vsakdo, kogar sprejme odbor, Izvoljeni so gg« dr. Anton Schwab kot predsednik, Uogar kot blagajnik in Blazon ml. kot tajnik. Gosp. Benčanu st., ki je darila opremU s krasnimi adresami, izreka odbor zahva- lo. Zanimanje za šah naraSča — tudi v Vojniku se je ustanovil šahovski klub. Jutrl, na pustno nedeJjo vrši se v hotelu »pri Kroni« pustna zabava. Na pustni torek domača vesclica v gostilni »pri kapucinskem mostu«. Odbor poverjeuištva organlzaclje vojnih invalldov v Ce!Ju nas naproša, objaviti naslednje: Invalid!! Raznl ele- menti skuSajo na vse pretege našo orga- nizacijo razdreti. Skiicali so radl tega »protestni shod« za 15. tm. v Celju. Ka- ko se s tem smešijo, sam! ne vedo. Pod krinko, da so proti združitvi s častniki, se hočejo siloma vriniti na vodilna me- sta ter potem spraviti našo organizacijo na kraj propasti. Invalidi! Vsem vam Je itak znano, kako je prejšnji odbor, da- našnji kričači, gospodaril, kako je zapra- vil ono ogromno svoto. katera se je med »aSim občinstvom nabrah v prid organi- zaUji. In ti Ijtulje nam sedaj pr.edbaciva- jo, da nismj zmožni vcdstva organizaci- ie. Tako se na.:'icč čita v prcdzadnji Stevilki slavne^a lističa Cillier Zeitung. Gospod Koštomajl Kaka je pa vaša zmožnost? Jeli to zmožnost, da ste o pričetku organiziranja zahtevali za svoie predsedništvo kot odškodnino 2000 K? In ko se vam ta svota ni dovolila, postall ste bolni, dobili ste kar pljučnico. Za to pljučnico gotovo niste rabili zdravnika. Kaj ne da? Kritizirate združenje s čast- niki. ZakaJ? Niso-1! invalidi-Castnlkl ravno tako trpeli kot mi? Niso oni ravno tako morali prenašati gorja v bojnl črti? Ravnotako so bill žrtve avstrijskega mi- litarizma kot si no bili mi. Ako imajo večjo pokojnino, ni to njihova krivda, krivda je to države in najbolj naša lastna. Da kaj dosežemo, potrebno Je tesno združenjc vseh invalidnih slojev in ne protiagitacija. Ne poznamo med tiami čina, za nas ne velja poročnlk. narednik, prostak, za nas velja le invalid, tovariS- invalid! — Za odbor: Horvat. tajnik. DNEVNF NOVICE. Slovensko lovsko dru&tvo v Liub- Uani opozarja na to, da še vedno spreje- ma naročila za divjačino v svrho izpu- stitve v lovisča, ker se je prvotni rok za .laročila, ki je bi določen na 5. februarja tl., podaljšal. Vendar pa prosimo gg. lov- cc, da naj naročila kar mogoie hitro do- po^ljejo. »Same naše prlstaše«! »Slovenec« vj poročati, da se na Stajerskem in Ko- roškem snujejo novc podružnice Sloven- skc kmetijske družbc in pioštcnjak po- učuje svoje ovčice v tem smislu, da nio- rajo voliti same »nase« (t. j. klerikalne) pristaše . v odbore. Res Sfoandal, kako Krekovi učenci pojmifjejo nje^ove gospo- darske nauke! Kino In duša občinstva. V veliklh mestih se kinemotograii tako Sirijo, da ima že skoro vsaka ulica svoj kino. Opa- zovalci tega pojava na CeSkem so kon- Statirali sledeče: Nemški filmi pri občin- stvu niso več tako priljubljeni, kakor prej. ampak raste navdušenje za aiueri- škl film. To priča o notranjem zdravju, zdravju ljudstva ter je amerikauski film v nasprotju s scntimentalnim nem§kim poln kulta energije, dejanja, ponosne po- Stenosti in naravnega ravnovesja ter vz- gnja mnogo moškcjS! svetovni nazor in mnogo globtjo in pozornejšo Jjubezen k resničnosti. Cetudi amerikanski film po vsebini včasih .ni posrecen, je ve«dar vedno krason v tehni^ni popolnosti ii či- st.osti dela. Ljudstvo ljubi krepitev enier- gijc, romantiko, ki temelji na odtoc»osti in veri v satnega sebe. Ideal erotičn^ ra- finirane junakinje podlega innakinjaml de- janja. v katerih neutrudl.iivi duh in l«rep- ko telo harmonlra z jasno in odkrito lju- bavjo. Občlnstvo Je potrebno romanfike, odtod tudi vedno polni bio^rafi. PovrSnost pri uradovanjlu. Za rnini- strstva in peverjeniStva SHS ni prijetno, da se morajo pri uradovanju opirati na zakono in naredbe bivše Avstrije. Tixia. to je dolocc.no in ukrenjeno! Državljani državc SHS pa zahtevamo, da se faša ministrstva in poverjcništva tudi faktič- no ravnajo po besedilu in duhu teh zako- n.ov in naredb! To pa se ne godi povsod in vselej! I!>eželna vlada za Slovenijo, in sicer oddelek za trgovino in obrt je po- stavil minulega leta več posestev in pod- jetij pod državno uadzorstvo. Posluževal se jo odlokov, katerih vsebina je veČino- ma tiskana. Ti odlokl imajo to-le vsebi- .uo: »V zmlslu zakona z dne 17. avg. 1915 (nobena številka zakonika ni citirana, da- si bi to moralo biti) o postopanju z imo- vino podanikov neprijateljskih držav, in zakona z dne 18. oktobra 1916 (zopet nl navedena nobena številka zakonika) o o- dobritvi sklepa pariške ekonomske kon- ference itd.« — Kdor išče prvo citiranl zakon v zakoniku bivše Avstrije, letnik 1915, se trudi zastonj. — Zakonik ne ob- sega nobenega zakona, am4>ak same na- redbe. Kako je tedaj priSel ta površni cl- tat v odlokc, poslane strankam? — In odloki se niso poslali samo podanlkom neprijateljskih dr2av, ampak tudi podanl- kom države SHS! Naši državljani še sto- ic dandancs pod državnim nadzorstvom, in to na podlagi zakona. kateri sploh ne eksistira nikjer, razun v takih odlokih. — Kako dolgo bode to Se trpelo? Ali veljajo pri nas objavljeni zakoni in naredbe, all samovolja «radov? — Dr. Franc Jurtela. Nove jugoslovanske tlsočake so že pretekli tcden imele v izložbah zagrebSke banke. Bankovci so vzbudili naravnost senzacijo in je bila sodba splošna, da so zelo dobro pogojenj. Imajo veliko večjo, francosko formo tisočakov in v sredi vo- deni znak (glavo Miloša Obillča), tako. da jih ne bo lahko falzificirati. Splosno slovensko žensko društvo v Ljubljani je imelo dne 8. tm. občni zbor. Predsednica ga. Franja dr. Tavčerjeva povdarjala je v svojem pozdravnem go- voru, da se bo društvo trudllo do skraj> nosti za neosvolwjene brate. To veljaj kot protest proti italijanskemu nasilstvu. Iz poročila tajnice posnemamo, da je dru- štvo preteklo leto delovalo zelo uspešno v dobrobit vjetnikov. Razven tega so članice nabrale za «dar svobode« znesek 87.000 kron, prirediia sta se dva cikla predavanj, ustanovila so se vsled delova- m'.i društva slična druStva v Mariboru, Celju in Novctn mestu. Največjo marlji- vost razvijalo je druStvo ob povratu na- sih ujetnikov. Lanski odbor je dobll pri vojitvi 5c 9 novih odbornic v pomoč. SodlŠče za vojiic krlvee. Iz Milana se brzojavlja, da h mirovna konferenca sklenila prepustiti sodbo nad nemškiml vojnimi krivci zvezi narodov, ker so se pojavila nasprotja v irancoskcm in au- gleškem naziranju o izročitvi vojnih krivcev. PetroleJ in sol na §tajerskem. Zna- meniti geolog, podpolkovnik Zunkovič je priäel, kakor poroča »Mar. delavec«, po dolgotrajnem in trudapolnem delu in rnzlskovanju na sled zakladom, ki poČI- vajo v naši Štajerski več ali manj glo- boko pod zemljo. Prišel je na sled prc- mogu, Želczii, slatini, soli, petroleju itd. Petrolej se nahaja že na površju zemlje, sol so pa tarn nekdaj že kopali, vendar je dala stara Avstnja rudokope in rove za- snli, da ni škodovala eksploatacija držav- nemii monopolu. Z vrtanjem nameravajo začeti že meseca marca tl. Ceški Nemci kot državljanl. Ceške manišine v nemškem ozemlju Cehoslova- Ske so imele 19. Januar Ja tl. v Prasci veli- ko zborovanje, na katercm je izjavil po- slanec dr. Kramar mod drugim tudi to. dn ne verjame, da bi postall Nemci sploh ke- dni verni občani te republike in tew tudi od njih no zahteva. ker bi zahteval s tem od njih" nemoKOČo in nepravično stvar: treba je s tem računati, da botlo Nemci pri vseh okolnostih. nas se i?m ugndi ali ne, v svojih duSah vedno Cehe in čeSko dr?avo sovrn?.ili in je torej potrebn, dn itnaio Cehi kot dr?nvni narod tolfko s\W. dn bodn motrli tomu nasprotovnnju čeliti. -- Nič bolide sodhe ne morcmo izrečl mi n o.^tankih spodnjeStnjcrskih Nemcev in rcnegatov. posebno tedaj, č? \c res nji- hovo trbsilo «Zlllier Zeitung« v.\ bo tore) mora'a dr^rwn svoje nn^topanie nanrnm njiin temu nrimerno ur^vnnti. KorupcUska afera v Graden. Svnt tKa^ smo poročali o korupcIJI. katero Je rnvVrila preisVavn dezelue vlade v Grad- cn prj obrntu anrovizacliskega fmida. vsled fosnr so znnrH rnvnntcljn »Kraft- futterwerkc» Rndnlfa Florinnn. Dne 8. t. m. so pa 7Avr\\ tudi 7tnne(r:> de^clnoki1!- tnrnccra nadzornika Petro. ker je osiun- li.^n navljanja ccn in zlorabc uradne lno- ixi nnnram vodji aprovlzaci'skcga fonefn. Nesrantno d' AnwnzHevo bnrbsr- stvo. Dne 7. tm. zvečer ie bila v.dvorant pv*;.i$n.iega hotela »SuSak« na SnSaku plcsna zabava jugoslovanskcga Soortn«-- ga kluba »Viktoria«. To edino zabnvo. ki so in v celem Č.rsii zasedbc prircdlU Ju- ffosiovani. so TtalMonl motili nn nečuvcn načln. PovabWrne re^ke Jugoslovan** so zadr^avaH nred RnRa$Hm mostom: ^co sr K1 nnbraln do 300 owb, kr\trrlm niso do- j voliJi prehoda. so jih na brutalen načtn $tnm4. »N O V A 0 0« A< štev. 20. razgnali. To PR Jim ni bilo dovolj. Okrog pol 11. r.večer so ustrelili v dvoraiio iz rcSke strani. Po niali paniki se je vršila zabava dalle. Ob polnoči pa so oddali Ita- iijanaši iz Reke celo salvo v dvorano. Krogle so švigale nad glavami občinstva. Kmalu na to vstopil je d1 Annunzijev ka- rabinerski kapetan in odrcdil, da se rnora dvorana izpraznitl. Nckemu gospodu, ka- terep;a jc držal kapetan za Italijana, Je rekel, da näj no hodi na Sušak, ker da se bodo godile tam čudne rečl. Preraogovna kriza v Pragi se je zatf- nje dni tako poostrila. da bodo inorali najbrž celo vodovod «/dike Präge usia- viti, če nc ciobijo zadnjc dni večje množi- tie premoga. Tudi več vlakov so morali v Cehoslovaški radi tega' nstavlti. Nekaj navodll glede naslovov na pi- smJti. Mnogokrat sc čujejo pritožbe, oa prihajajo pisrna in druge poštne poSiljke v rokc naslovnikom z vcliko zamudo, ali pa da se izgube. Ker je vzrok teh nereis-' nosti, kakor se iz mnogih slučajev razvl- di, največkrat nezadosten naslov pošilj- ke, opozarjamo občinstvo, tirade, zavo- de in razna podjetja na prodpis, da mora' biti na vsaki poštni pošiljki poles.naslov- nega kraja (bivališča) označeno tudi ime prjpadajočega post, urada. Ako je prt- pisano* krajn (bivališču) ime okraja, ob- Čine, župnije itd., to nlkakor ne zadostu- Je. Posebno je paziti na natančno označ- bo kraja ali poštnega urada, t:e jih jo vc-C cnakega imeiia n. pr. Ribnica na Dolenj- skeni, Ribuica na Pohorju, Ribnica on Vrbskem jezeru ali St. Vid nad Ljubljana, St. Vid pri Zatičini, polcg mnogih dnigih krajev »St. Vid«, v katerih ni poštnih ti- radov. Nadalje je potrebno, da je naslov napisan čisto in čitljivo brez vsakih okia- skov, ime poštnega urada v naslovu pa vselej na desni strani spodaj. Mnogokrnt sc vidi, da je ime poštnega urada pisano ¦ z majhnimi, natančneja označbn pa z do- sti večjimi črkami. Tako pišejo n. pr. Store pri Celju tako, da je beseda Celju pisana s še enkrat večjimi črkami kot Store. Pri hitreni delu v poštni shižbi sc prav lahko pripeti, da se tako pisnio mc- slo v Store pošlje v Celje, kar pomenja pri sedanjem redkein železniškem pro- metn skoraj 24-urno zamudo. Pravilo lo- raj bodi, da je naslov poštnih pošijlk eist in lahko čitljiv, da je oznaeeno pravilno ime pripadajočega poštnega urada na desni strani spodaj in zapisano tako, da se takoj razloči od drusjh označb. Ce 'o\ sc vsak, kdor se poslužuje pošte ravnal po teh navodilih, ponehale bi skoraj vsc pritožbe radi izgtib in zamud poštnih po- šiljk, katere zvračuje sedaj občinstvo skoraj vedjuo le na poštuo vipravo. Drunc slovenske liste prosimo, da dopis ponn- tisnejo. Anallabetov imamo nniogo med vo- jaškimi jiovlnci \z Srbije, posebno pa Iz Macedonije, ki sc sedaj včžbajo po naSih krajih. Poveljstvo Dcavskc divizije pa je pozvalo učiteljstvo, da bi iste poueevalo v jjisanju in čitauju —• seve za božjo ml- lost.-Nam pa se zdi, da bi to (iclo lahko tudi Častniki opravili, ker so učitdji z de- loin vsi preobloženi in vendar ne more nlhčc pričakovati. da bi še izven svoje naporne- službe zastonj poučevali. Pouk vojakov je pa na vsak načiu potrebcn. »Zagrebačke jiov1hc< iziiaiajo v ve- Iiki amerikanski izdaji kot dnevnik v Za- grebu naniesto vseh ostalm dnevnikov, kcr črkostavci še vedno stavkajo. List je špecijaliteta svoje vrste, ker imajo časo- pisi »Obzor«, »Tribuna«, »Rijcč SI1S«, .j>Domovina«, »Hrvat«, ^Narodna politi- ka«, «Narodno djelo«. >Novosti;<, »Jutra- nji list«, »Agramer Tagblatt« In ».lugosla- venski Llo3'd« vsak svoj odinerejii odde- lek, kjer lahko poljudno piSejo po svojih nazorih. OOPiSi. Šmartno ob Dretl. 2e več mesecev Je, kakor ste že poročali, naša Sola brez vsalte učiteljske moči in naSa mladina iz ročeua nsodi, da je brez pouka. To je na- j ravnost iieodpustljiva indolenca Solskih oblasti, predvsem viSjcga Š.olskega svc- ta. Kakor izvemo, se je prijavil za mesto že pred meseci učitelj, ki si ga Smarčanl sami ielimo, a usoda njegove prošnjc je neznana. Naše potrpežljivosti je konce in če nemudoma ne dobinio učiteljske.moči, bonio na drug iia»Mn. zaropotali. . Iz Smarskega okraia. Smrt psoin — je že od nekdaj deviza na okr. glavar- stvti. Povod? Stcklina, dognana ali ne. Konjar lovi, s.trelja in ubija na vlšje po- velje po narodni »kjer te najdem, tam te bom«. Pasja smrt na ukaz je pa danes se- veda zelo draga. Qotovo je ateklina nc- vania in hudn. boiezen in treba je zabra- niti njeno razširjanje. Pa uničijo se naj le tiste živali, ki so res stekle ali od takih ranjene; dntgini pa zadostuje stroga za- pora. Dokaz: leto pred vojno je bil tu bll- zi! slučaj pasje stekline in še šest drugih psov je bilo obsojenih na smrt. Konjar Je dobil nalog Jjh uničiti. L.astniki psov pa so skupno rekurirali na namestnijo. Svo- je pse so imeii varno zaprte ozir. prikle- njeue in z nagobčniki zavarovane. Eden njih je fail celo tovariš steklega. Rekurz je imel odložilno moč. Še le po 4 meseclh je dospela ugoditev rekurzu. Nobeden teli Äestih psov ni stekel med tem, nekaj jih še dancs živi. Torej le bolj previdno z niorejijem psov drngih ljudi. ßreziee, (Novo sodnijsko poslopje.) Ministrstvo pravde jc sklenilo kupiti v Brežicah za sodnijo bivgi »Deutsches Haus«. TRGOViNA, OßBT IN NA- BÖDNO GOSPOOARSTVO. Davek na premoženje za čehoslova- &ko republlko. Cehoslovaška vlada je podala v narodenm shromaždenju preU- log o davku iz premoženja in iz prirastka na premožeiijii. Od tega davka pričaku- jejo odločilni upliv na ozdravljjnje držav- nega gospodarstva. S pomočjo tega dav- ka hočejo predvsem dvigniti zfliipanje v čchoslovaško krono. Z njimi bodo krili najprej bremena, ki jih je država prevzs- ia od avstro-ogrske bankc, torej preü- vsem za odtegnitev nckritih bankoveev. 7. ostankom bodo plačali bremena, ki so nastala z ustanovitvjjo in obranibo dr- žavne samostojno.sti. Nikakor pa ne bodo s temi dohodki krili rednih izdatkov. Da- vek bo tako urejen, da bo moral vsak dr- Žavljan doprinesti svojemu prernoženju in tekom vojne doblienini vrednostim prl- merno žrtcv. Tudi pravne osebc so pod- vržene temu davkn. OproSčeno je samo premoženje pod 10.000 K in pri pravnih osebah do 2t).0t)0 K. Fonnalno bo ta da- vek prilagoden zakonu o osebnih davkih in merjen bo na podlagi generalnega pn- ziianja, ker bo moral vsakdo priznati ce- lo premoženjc in vse dolgove; pravilnost in popolnost podj)ira obgirno amnestijo. Plačevati bo ta davek v šestih polletnih obrokih v gotovini ali premičnint. Ceški finančniki iščejo primerne srednjc poti za izvedbo tega zakona, da ne bodo oSkodo- vali narodnega gospodarstva vsled od- tegnitve kapitala, ki je ravno sedai t.iko zclo potrebon za uspešno produkcijo. Na vsnk način pa so prejjričani. da se bo s tem davkom znatno okrepfaln kupna *>ila češkega denarja. Dijaškl kiiltJjiji v Celju so darovall od (. do 31. jan. tl. sledeči denanii zavocli, korporadje, dobrotniki itd.: z Vizovšek h'an, trgovec v 2alcu 20 K: g. Naraks Ivan, trgovec v Spod. Ložnici ^O K; ^. Rožnian Janez, župnik v Zavodnjem 100 krön; g. Rotner Ivan. dekan v Skalah 20 kron; g. Pilih Viktor, trgovec v Zalcu ?0 kron; g. Frecc Matija. župnik v p. v Pe- tiovcali 38 K; g. dr. Rajli Jakob, odvet- nik v Slovenjemgradcu 100 K; g. Plrš Al., kaplan v 2alcu 10 K; g. Ratcj Mirko, ka- plan v Žalcu 10 K; ?. dr. Oeorg Jožef, ocT- vetnik v Smarju 50 K; g. Simončlč An- ton, posestnik v Grahovem 7 K; g. SuhaC Matcj, profesor v Cclju 10 K ;k. Kožuh Josip, profesor v Celju 40 K; pisarna dr. Zanggcrjeva po g. dr. Kalaini v neki kaz. zadevi 200 K; ff. Seriiec Janko, okrajnl sodnik v Soštanju 10 K; učiteljstvo lju KlemenCic Elza, učiteljica 10 K, ZdoT- 5ck Mici, nčiteljica 10 K, Srabočan Ivan, trgovec 5 K, Opotekar Iv., posestnik 2 K, rožnodolski šolarji III .razreda 20 K; S. Zdolšck Franc, župnik v St. Jurju ob Ta- bor u 20 K; g. Norbcrta Zanierja nasledni- ki v St. Petru v Sav. dolini 20 K; g. Jan- kovič Alojz, upravitelj na Dobrni 20 K; .cf. Vavpot Lovro, okr. tajnik v Slove- njetngradcu 50 K; jc. Ro.škar D., župnlk v St. Ilju pri Mislinji 20 K; jsr. Supan T.ü;., učitelj v Brežicah je poslal zbirko 2M K, katere so darovali: sam 20 K, Pečnik Pr., Rostilničar .?K, Oiobov.^ek Fr. 1 OK,.prf- marij dr. Choleba 10 K, sodnik dr. Kra- s'ek 20 K, Koropcc R., vodja okr. glavar- stva 10 K, koniisar dr. Leličnik 12 K; k- dr. ^eleznikar Vinko, pritnaril v Slovc- niemgradeu 20 K; «r. Pevec Rudolf, trgo- vec v Mozirju 50 K; g. Stupica Frant, notar pri Sv. Lenartii v Slov. gor. 20 K; ff. KoprlvSek V., župnik v Framu 10 K; g. prof. E, Terstenjak, vojni nadkurat v Ma- riboru o priliki pogreba %. kanonika cTr. SuhaCa nabral 206 K; g. Tiller Fr., okr. sodnik v Qornjemgradu 20 K: g. Cizej Fr., Jupnik v Smartiiem pri Saleku 10 K; g. Pcčnik Fr., župnik v Podgorju 20 K; občinski urad v St. Jurju ob Taboru 100 kron; ?. Lončarič Jos., župnik p riSv. Je- dexti 50 K; ff. Hrastelj Fr., arhidljakon v Konjicah 30 K; k". Hribcrnik Jakob, dekan v Braslovčah 20 K; g. Zadravc-c Peter, župnik pri Sv. Lenartii pri Vel. nedelji 20 kron: g. Presker Karol, župnik v Kapelan 10 K; %. Rakun Fr., kaplan vMajžpcrs« 30 FC: g. Jäger Avcr.. župnik v Oaliciü 10 K; gostilna Koštomai za podeütev policij- ske ure 40 K; ga. Fani dr. Bergmanova, veleposetnica V ^nlcii 30 K: f.. Križnr; Iv., uradnik v Celjn 20 K; g. Vedečnik Iv., provizor v Puščavl 20 K; k. Brezov- nils A. v Vojniku 15 K; g. Skvarč JosTp, župuik v Skomrah 5 K; ä'. LekSe FraiK, Župnik v Lucah 20 K; z. dr. TajnSek Vin- ko, distr. zdravnik v St. Pavlu v50 K. Sr5» na hvala! RAZNE VEST». OgrskJ volnl minister Friedrich so- krfv utnora Krofa Tisze. Socijalisticuo časopisje je, kakor poroča «Arbeiterwil- le«, od nekdaj trdilo, da je znoreli ogrski vojni minister Friedrich sokriv, oziroma povzročitelj umora xrofa Tiszc. Sedaj je ta obdolžitev potrjena in krivda ubijalca Friedricha dokazana. Kakor posnema T,Arbeiterw1l!e« iz »Szozat-a«, pravi ta, da je treba Friedricha. kl se brani denil- sijonirati, sedaj pred javnostjo razkrinfca- ti. Friedrich je izjavil pred preiskovalnlm sodnlkom, da mu je bjl namen uinorä Tl- sze popolnomn neznan. ker bi «Meer Ml napel vse rrjoci, da bl pomogel Tfszi c?o ubega. Temu nasproti pa je izjavil Stefan Viktor Mihely. uekdanji ushižbenrc v Friedrlcliovi tovarni, da mu je Friedrlcn med Stirimi očmi razloill nevarnost Ti- szovega delovanja za Ogrsko ter^Mihely- Ja pozval, naj napravi na «ek nacin s Ti- szom konec. Cez par dni se je zopet za- «pna povpraäal ptJ Mihelyju; ta mu Je zatTdil, da se nekaj Iiudi že brija za za- devo. Na to jff bil Tisza umerjen. Fried» rich je torej s tem obsojen. Cakajo še sa- mo na to, da sni dela- vec, ki je bil na straži, pa b[ meiida tudi rad imel svoj delež na tatvini in je preCI prodajo kupea svarii, naj ne kupi mrlva- ške obleke. Kupec je rop ovadil in grobo- kopa so obsodilj na 2 meseca težke jeCe. V Braniku je ta vest vzbudila grozo, ker so bili prepričani, da je grobokop še več drugih mrtvecev okradel. Takoj so izko- pali s sodno komisij odrug novi grob, pa so k sreči uašli nirtveca oblečenega. ' Madžari nastavljajo nove rabtic! —. Boljševiški strahoviadi so sledili na Ogr- skeni reakeijonarni Merikalni krvnikl. —. Njih smrtne obsodbe so vzbudüe odpor v celi Kvropi, tako da je morala celo pa- riska konferenca poseči vines, Toda kr- ščanski soeijalei so v BudaneSti, namesio ila bi omilili smrtne obsodbe. sklenili nn predlo.ii' justi^nega ministra dr. Berczy- ia uastaviti nova dvn tlržavna rabJja in sc je baje za to mesto oglasilo zelo innn- go kompetentov. -- To plSem<*v ltlu 1920. Nesreča na ledu. Due 8. tm. sei je 78-letni Janez Cvetek po ledu čez Bohl- njsko jezero. Blizu doma se mu je vdrl led. Na njegove klice prihittl je niegov 33-Ictni sin Jakob očetu jia poinoc. Meo tem je zginil oče pod ledom in izginil !c se sin. Dosedaj juniso na51i. ParnJ mlln poKorcl. V Pančevu le pogord valjeni parni mlin. Kakor javlja- jo. je bil požar podtaK-njen. Nekaj oseb so zaprli. 56 tisoč brezposelitlh deUvcev ima- jo sedaj na Dunaju, katerim morajo pla- Oevati brezposelne podpore. Lahko si to- rej mislimo, kakSno dufievno stanje inora vladati med temi tlsoi-e brezposelnlh In kam jadra država s takÄnim gospodar- stvom. Kako so «a ORrskem voHH. PoroČali snio že, da so se izvršile državhozborske volitvo na Ogrskom pod senco krščan- sko-socijalnih bajonctov in se jlh radi te- ga napredne in socijalistične stranke sploh niso udeležile. V Vsopronu je n pr. kandidiral cltžavni tajnik Oeza Zsombor, ki ni bil po volji klerikalcem. Na dan vo- litve so bili nnenkrat oo mestu in na vo- lilnih hišah nabiti lepaki. da mora biti Zsombor ubit in tako ta kandjdat res ni ostal samo v manjüni, ampak jo je moral tudi naglo pobrisati iz mesta. — V Peštl v iicki hiši niso boteli poslušati klerikaT- nega agitatoria, pa se je kmaln prikaza- la yojaSka patrulja, ki je odpeljala vsc moSke, Stare nad 18 let. In sedaj ogrski klerikalci gruntajo, kako bi dobili Ijnblje- lie Habsburgovce nazaj na prestol. Za 10.000 K in 1 me«ec poUciJskega züpora so zopet pritisnili pri centralnem uradw zoper navijalcc v Ljubljani veleve- rižnikn Antona Saka, ki je tihotapll in vc- rižil med Trstom, Ljubljano. Zagreboni in Reko. Ditnai kot davkoplasievalec. Avstrij- ski finaneni minister dr. Bauer Je izjavil v proradinskem odseku, da plačujc Du- naj 2S krat toliko direktnih davkov, kot vse ostale avstrijske dežele skiipnj. Švlcarji prot! ženskl voliltil pravicl. Te dni se je izvršilo po celi Svlci ljudsko 5'lasovanje o soeijalno-demokratskern predlogu za uvedbo sploSne ženske voiil- ne pravice. Z 21.608 glasovi proti is.eiö je bil predlog od naroda odklonjen. Trocki in njeßov oče. Kuski židje so v vt'likih skrbch radi «onje, ki se razvija proti iiiirn. Poslali so k vladi v Moskvo «bputacijo, kaicri je načeloval Trockijev ott. »Oazzete de Lausanne« piše: Ko ]e oi^-starec posetil sina, mu je zapretil * os-veto Jehove, ta ne spremeni politikc proti židom. Pravi mu: »Ti dražiš množl- et proti nam, one mislijo, da mi ropamo in nbijamo ter delamo ono, kar ti naprav- ljas s svojinii odredbami.« »Zdi sc mi«, Je odgovoril sin, »da $e bojite pogroma. I3o- dite uverjeni, da ne bo pokolja. Kar se tl- cö oriih, ki te pošiljajo, pa se jaz malo brigani zanje.« — »Sin«, odgovorl stare», »•poslali so nie židje, da te spomwim nn ppto božjo zapoved. Ako se ne spreobr- neš in n« xreS v samega sebe, te bom proklel«. — «Toiltt predno me boš mogei prokkti«, oUvrne sin liladno, »bom Jaz Štev 20 »N O V ^ D O B A« Strao 5. aapovedal. da te ustrelljo.« Starec se Je j obrnfl, otresel po židovski navadi prah s ; ¦čcvljev in odSel. Katastrofalni snežni inetež ob aiue,- rtitanski vzhodn] oball. Kakor poroča »Lokalanzeiger« iz Kopenhatfona, brzo- tevljajo iz New York a. da so divjali od smerikanski vzhodni obali vclikanski snežni mcteži ter povzrodii veliko Sko- onske o-' bleke, sukna, kamgarna in hlaü^vinc za moške obleke, belega in pis;viu««-i H platna za perilo, klota, cvilha. B blaga, katero se prodaja zaiadi nakupu j| v velikanskili množinah po čudovito E nizkih cenah. Razen tega vedno velika ¦ zaioga lastiiegH izdelka srajc, prt:d- B pasnikov, bluz, kril. ŽonskSh, moških B in fantovskih oblek po zc-lo niakih B cenah. Cevlji,2enski, moški in oiioški e Iv velikanski izberi, pristno ročno dclo D lastnib čevljrtrjev, llustrovani cenlk B zastoiij! Nadebelosatnovl.nadstropju. W Ilk Veletrgovina * razpošiljalna Jnl III R« Slermecki f|| LSJCelje - Slovenija.lll i._________4Q ~6 ™ ¦J|pQfl4lM Cnkra! Hütedon eno pfSt. Ifl fix I III Ob pomanjkanju krnie, IbIUIjIIIIm ^0 se uporablJHJo nado- IU1MW1RBM niestilna sredstva za kr- mila pa se primeša dvakrat na teden. Prašek Mastin, dictetično sredstvo za živino jcdobi! najvišje kolajne na razstavah v Londonu, Parizu, Rimu in Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko enkrat poizkusijo in ga ponovno rabijo. 6 zavojev praška Mastin za- dostuje za 6 mescev za 1 prašička a!i vola. Ako se Mastin pri vas v ieKarnah in tigovinah ne dobi, potem naročite po pošti, 5 zavojev Mastina K 20"50 poStnine presto na doin. Mazilo zoster garje (naftamazilo) nniči pri ljudeh in živini garje, lišaj, srbečko, kožne bolezni, izpuSčaje. Ne smrdi, no maze perila. 1 lonček 1()*50K. Lekarna Trnköcacy v Ljubljani. Kranjsko, zraven rotovža. eg 57 24-4 i ==¦. •Restavr acija ]osip Zumep, poprej Koser v Celju, Glavni trg je 7opet otvorjena. Prizadeval si bodem, vsakemu gostu najboljše postreči z dobro kapljico, toplimi in mrzlimi jedili. — Sobe za tujce na razpolago. 2(V' 4 — 1 \ Knjigarna, ) umetnine, \ muziHalije x Zaloga papiija, plsalnih in risalnlh potrebščln na debelo in drobno. Hotel pri "Kroiii" Izvrstna vina. vedno sve2e p;vo m vsak čas top!a in nirzla jedila. Sprejemaio se tudi abonerherui. Na razpolago so tudi konjski hlevj. Za obilen obisk se priporoča . . ,, .. iti65 Adolf Kovac. Bostilns 1> x* i Jpozdu' fzvrstno vino: Šta- jerskc, dalmatirtsko in banatsko. Sveže nivo in vsaki Čas mr2la in topla okusna jedrfa. Za obilen obisk se priporoča IGNAC SULIGOJ, Qostünicar v Celju, nasproti Narodneya doma _______________________228J__________________ Zvezo slov. traovcBn v Celju pričakuje v najkrajšem času več vagonov švedskih , vžigalic ter sprejema narocila v predznambo. 27u 2- 1 - ' Zativala. i Za obilne dokaze iskrenega sočutja povodom L smrti naše Ijube soproge, mamice in hčere gospe [ Anke Čuš roj. Orožen } za poklonjeno cvetje ter udeležbo pri sprevodu t se prav prisrčno zahvaljujemo. ' . Celje, dne li.februarja 1920. [ 21 i Rodbini Cuš-Orožen. , [ HočetB obdržoti svojo lepoto ? H»2e"e imeti kakor* baržun mehko koio? Noßete saSnčrtifc peg, mctaEoSJ&^ iiia o^rcsa? Uporabljajte Felltrjcvo pravo Elza obrazno ko2o obvamjočo pomudo! Občudovani bodete! Zavidani! 1 lonček 6 K, St. 111. močnejže vrste 9 K, k temu Fdlerjevo najfinejše lüijno mlei'no milo 15 K. Hačete »met« lepe, zdrave ^a^e? Fellerjfiva prava Elza Tanncchinc pomada za rast las doseže bujnc lasč! Zapreči prhaj pre- rano osivenie. Zabrani plešo! 1 lonček 0 K Št. Jll. 9K. - Mazilo z . brke 1 K*80v in 2K 50 v. \ MuČijo Vas kurja o6e«a f ' Fellevjev pravi turistovski obliž učlnkuje bi«e bolečin hitio in zanesljivo! Nobenih kurjih oces ' več! Nobenih žuljev! Nobene tide ko:?e! Mala škatljica 3 K 50 v, velika Skatlja 5 K 50 vin. 7Aj;iw X« itnlO Fellerjeve Elza umivalne pastilje delate SB Kaj ff (Kolonjske vode) 1 Skatlja 5 K. -- Fellerjev usipalen prašek proti poteuju 1 škatlja 5 K. — Fel- ierjcv iTicntolni črtnik zoper glavo - in zoboboi 1 škatljica 3 K 50 v. - Pellorjev Elza Fluid 6 dvojnatih a!i 2 veiiki steklenici, špcijalni 27 K. - Najboljši parfum z najfinej- Sim duhorn od 8K naprej. NajfinejSi Hoga-puder Dr. Kluger, bol, roza in rumen, 1 velika škatlja 12 K. ~ Močna Fran- covka y stekientcah po 6 K in 16 K- Omot in pofttnlna 1599 15-9 posebej, a najceneje. ^^ Ewgen V. FeUer Ij'ekarna, Stubica Donja, Elza trg fit«v. 3»s- (Hrvatsko.) JEShr*» ^mjbc*****? SUTTNER