C. C. Pott alt. — Etc* of>ni mercohdi 9 vrwrdt — 20 luglio i(>k8. Posamtzna itevilka 25 stotin*. tthajs vsako sredo j Stane za celo /efo /5 L j * * po/ lete 8 > * * če/r/ /efa 4 » Z« inozemstvo celo leto lir 40. Vs naročila brez do poslane naročnine se ne moremo ozitaii, Odgovorni urednik: Polde Kemperle. st. 55 V Oorici, v petek 20. julija 1928 Letoxi. Nefrankiranu pisma i* ng sprejemajo. Oftlav so računajo po voru in au plaČojo '-.• naprej. ¦-• List izdaje konsorcij »Gor. Strt ie«. — Tisk Katoliike tiskavne v Gorici. RU \>a Piazzutta it. 18. Uprava in uredn/jfvo: ulica Mumeli &t*v. * St. post. tek.nullH 1147. Teles, int. itev. 300. „V potu svojega obraza.../' »V potu svojega obraza boš jedel svoj kruh.« Ta zakon je postavil Vsevečni iz ljubezni do človeštva, da bi vhidül v dntžbi red. Delo mo- rn pridobivati kruh. Ta nauk je najtrdnejša opora proii izkoriščanju svojega bližnjega, pa tudi najird* nejše jamstvo proii ubostvu, proti osiromašenju množice. Ta nauk bi moralo braniti človeštvo z vsemi svojimi silami. V svoji kratkovidno* sti ni tega napravilo, vsled tega irpi. Trpi poedini človek, frpi delavska družina, predvscm žena in otroci, trpi vse človeštvo, ki je odvisno od zaslužka svojega del a. Nvravni zakon je, da pride kruh edino od dela. Človeštvo pa je do: pusfilo, da se je pričel pridobivati kruh brez dela, radi tega se je mo- ral kruh odvzeti delu. Ker se je pa kruh odvzel delu, kateremu pripada, da ga dado kapitalu, strada delo. Na ta način je prišla razpoka v clo* veško dvužbo, velika razpoka, ki jo deli v malo družbo izkoriščevalcev in v veliko družbo izkoriščanih. Delo strada. To stradanje je po: vzročtlo, da je moral pognati de: lavec na delovni trg svojo ženo in svoje otroke. S tern je bila žena oro* pana svoje največje časti — žene, družinske matere, družina pa svo* jega solnca. Otroci ne uživajo več \ nežne nege matere, ne slišijo več j sladkih in skrivnostnih povesti, ' njihovo življenje ni spleteno s skrivnostnimi vezmi krščanske dru* žine, ki združuje v enoto očeta, mat ter in otroke. P ret rest jivo sliko opfe suje krščanski sociolog dr. J. Klug, ki jo je sam videl in doživel v pros letarski druzini: Mati sedmerih otrok je vstala zgodaj zjutraj, da 1 je pravočasno v tovami. Najstarej: ša hčerka je morala zbuditi ob do: ločeni uri mlajše sestrice in bratce. Razun nje so sli še trije drugi v šolo. Zadovoljiti so se morali s sla* bim zajtrkom. Kaj pa ostali trije? Dva — deček star 4 leta in deklica v starosti dveh let in pol — je prfc vezala za nogc k mizi, najmlajsega — starega eno leto — pa povila v zibelki kakor nemo zivall Mati ve& kr at ni mogla opoldne domov. Naj: večkrat je monüa najstarejša 13* letna hčerka pripraviti kosilo za mat er, zase in za svoje brate in se* strice. Tako je šlo, dokler ni mati obnemogla in padla pod bremenom na svojem krizevem potu. Jetika jo je rešila. In otroci? Ravno omen je: ni sociolog jih je našel in preskrbel, da so prišli v sirotišnico. In oče? Obupal je ter se udal pijači. To je ena slika in dovolj grozna. Če bi pa odgrnili zavese delav: skih sianovanj, bi videli še več grozot. Ri videli, da biva v isti sobi z otroki in možem jetična mati; bi videli, da so čestokrat lonci prazni; bi videli, da je delavska družina brez postelj, posteljnine, brez odej, brez obuvala, brez obleke, brez drv. Grozne posledice tega, ker delo strada, ker ni po pravici plačano! Če ima kdo dolžnost, potem jo ima krščnnska dru/.ba, da se s tern vprašanjem temeljiio bavi. Zla se* veda ne bo mogoče odpraviti v ce: loü, doseže se pa marsikaj. V prvi vrsti bi morali zahtevati, da stori drzava svojo dolžnost v polni meri. Skrb za družino, za zdrav razvoj in porast družine mo: 1 ra postati ena glavnih nalog države. | Državl morajo slediti velika jav* < na podjetja in vsi delodajalci. Pri ] tem se seveda ne sme dogajati, da se vpelje n. pr. družinska doklada samo za tri otroke. Na ta način se vzgaja sir ah pred otrokom. Dru* žinske podpore morajo biti neome; jene z ozirom na število otrok. Ta ali oni bo trdil: »To je vse lepo, toda denarja ni.« Zavedajmo se kot kaioličani, da ne sme pri tako važ: nih vprašanjih igrati denar odlo* čilne vloge. To dela hladni kapita: list. Mi pa moramo iti v boj za člo* veka, za vsakega posameznega, še bolj pa za druzine. Kai se qodi po sveiu? V dnevih od 18. do 24. julija se vršijo na Dunaju velike slavnosti, namreč deseti nemški pevski praznik. Ncmška pcvska zveza je magoč* na or^anizaeija, ki šteje 560.000 članov. V zvezi so zastopani vsi Nemci v Nemeiji in inozemstvu. Pevska zveza je velika družina, ki pazi na svoje člane in jih od časa do časa zbira na velike pevske praz« nike. Zadnji tak praznik je bil pred štirimi leti v Hannoverju. Tarn so določili, da se bo prihodnja velika prireditev pevske zveze vršila na Dunaju. Pevske, umetniške prireditve ima* jo redkokdaj vpliv na politiko. Pev* ci živijo le lepoti pesmi, politika jinn je po navadi deveta bri^a. Da bi se pa cclo prostovoljno postavili v službo kake politične rnislij, te#a bi jim pa skoro gotovo nihče ne prisodil. Ncmški pevci so se. Gonil* na misel dunajskega pevskega praz- nika jc- »Anschluss« — priklopitev Avstrije k Nemeiji. Nemški pevci so se zbrali, da proslavijo spomin velikega skladatelja Franca Schu^ berta in da se öb lepoti nemške pesmi še trdneje strnejo v neloc« pa v trdno enoto. Zanimivo je, kaj piše dunajsko in sploh nemško časopisje o politic* nem pomenu pevskih dni. J. Dei* senberger, prvi predsednik Bavar^ ske pevskc zveze, je napisal znacil* ne pozdravne besede: »Mi se cu* timo z vami, avstrijski bratje, po krvi in kulturi neločljivo zvezani. Naša area so polna najglobljcga notranjega veselja, da sme jo pred vF-em svetom podati izjavo o brat* stvu. line Dunaj je kakor čarobna beseda zbrala bavarske pevce — Fr.anke, Svabe, Bavarce — v mogo* čen r/hov, ki na.m bo, avstrijski bra* tje, z gromovitim glasom zaklical: »Holečina je kovač, ki kuje srea in jih s težkimi in trdhni udarci skle* pa v trdno enoto.« Res ne, globokorcsne besede, ki se zdijo, da slabo soglašajo z vri* skanjem in prazniškim veseljem. Toda prav njih vsebina, njih uso^ den pomen povzroča, da naš pevski pozdrav vriskaje doni iz srčnih glo* bin. Bolečina kuje jekleno. Iz nje* nega dela pa bo vstalo na.še /areče hrepenenje in naše čakanje: Ena nem.ška domovina.« Tako Deisen* berger. Podobno in še jasneje se je izra* zil inž. Vinccnc Schumy, pTedsed* nik Koroške pevske zveze. Schu* my je zapisal: »Druga velika misel, ki obvladujc Nemško pevsko zve* zo, je nesebična narodna misel, prosta vsakršnega strankarstva in predsodkov. Na tem občutju sloni zahteva po kulturni združitvi vseh po svetu raztrcsenih Ncmcev, pred* vsem pa zahteva po priklopitvi Avstrije k nemški državi. Pesem je najmočnejša in najlepše izrazna oblika za narodno čustvovanje in mišljenje nemškega naroda. Praznik Nemške pevske zveze na Dunaju se je nesporno izobliko* val v cno največjih manifestacij, ki ne bo navdušila samo najširših pla* sti lastnega Ijudstva za veliko misel naTodnega ujedinjenja, temveč bo vsemu kulturncmu svetu jasno, raz* ločno in nazorno pokazala, da se Nemcem nc sme kratiti pravica do ¦iamoodločbe.« Ta dva glasova nista osamljena. Vse udeležence preveva ista misel, misel na kulturno in politično ze>* dinjenje vseh Nemcev. Take izjave imajo seveda politic* ne posledice. Francoska vlada je naročila svojemu poslaniku, naj odide z Dunaja, dokler bodo trajale slovesnosti. Poslanik je povabilo na slavnosti odklonil in odšel na le* tovišče. Prej pa je še obiskal zvez* nega kanclcrja Seipla in ga prosil, naj tega ne smatra kot dokaz so* vraštva. Francija da je le proti »Anschlussu«. Na Dunaj sta prispela tudi pred* sednik nemškega državnega zbora Loebe in nemški notranji minister Severing. In tako vidimo. da je misel na priklopitev Avstrije k Nemeiji pro* drla že v vse plasti nemškega na>* roda. Države, ki mejijo na Nem* čijo, se sicer z vso silo protivijo »Anschlussu«, toka naravnega raz* voja pa ne bodo mogle zavreti. « * * Za svetovni mir. Bralci »Goriške Straže« se goto* vo še dobro spominjajo na razne prcdloge o večnem svetovnem mi* ru. Misel se jc spočcla v Franciji. Francoski zunanji minister Briand je lani v juniju predlagal Združenim državam severne Amerikc pogod* bo, ki bi obe stranki zvezala z vet> nim medscbojnim prijateljstvom. j Amerika jc po svojem zunanjem j ministru Kclloggu odgovorila, da je pripravljcna skleniti tako pogodbo, ako se k podpisu pritegneio še 1 clruge velike države na svetu. Fran* i cija s torn ni bila zadovoljna. Po* gaianja so se razbila. To je bilo nrvo dejanje. Miiscl na vcčni mir ni zaspala. V začetku lctošnjcga leta so Ždružc* ne državc nredlagalc Angliji, Nem* čiji, Franciji, Italiji in Japonski po* dobno pogodbo, kar so vse države v načclu sprejclc. Francija pa je od svoje strani predlagala istim dr* žavam nekuliko drugačno pogodbo. Prijemljivcga uspeha zopet ni bilo. To je bilo drugp dejanje. Francija popušča. Ameriški zunanji minister Kel* logg ni odnehal. Vidcl je, da se velike države strinjajo z njim. Za* to je razposlal po svetu novo pi* smo. To pot je v svoje mirovno prizadevanjc vključil tudi manjše državc, n. pr. Poljsko, Čehoslova^ sko kot zastopnico Male antante, itd. Poleg tega pa je potiho pritisnil na Francijo, češ, če ne priznate, da jc moje stališče pravo, potem vam nc morcm iamčiti, kako bomo ure* dili vprašanje vasih dolgov pri nas. Nato so dohajali odgovori. Nem* cija, Änglija, ltalija, Španija so odobrile Kelloggove načrte. Med* tem se jc v Bcrlinu vršila konfe* renca pravnikov Zveze narodov. Na tej konfernci so juristi prepri^ čtili francoske zastopnike o vclikih vrlinah Kelloggovega načrta. Fran* cija se je vdala in v pismu z dne 14. julija sprejela Kelloggovo sta* lišče. Združene državc so torej zmaga* le. Scdaj je trcba še natančno dolo* čiti vse obveznosti podpisnikov in razne morcbitnc slučaje. v katerih je vojna dovoljcna. Ta stvar utegne trajati še par mesecev. Upajo pa, da bo pogodba lahko žc jeseni pod* pisana. Francija zahteva, naj se po* godba podpiše v Parizu. Kakor kaže, je to dolgotrajno nrcrckanje vendar rodilo nekaj sa* du. Vojne ne bodo sicer odpravili, pač pa jo bodo saj nckoliko ome^ i III - In to je tudi omembe vredno. ¦ * * Kriza jugoslovanske vlade. General Hadžič sc še nadalje po^ gaja z raznimi osebnostmi glede nove vlade. V sredo se je razgovar* jal z londonskim poslanikom Gju* ričem. Govorila sta najbrž 0 po* sojilu. Razvoj dogodkov kaže, da se bo sestavila volilna vlada. Goto* vega seveda ni nič, ker nujnc no* tranje? in zunanjepplitične potrcbe govorc proti takojšnjim volitvam. Kriza pa postaja trajna. Okno v svet. Boji v Arabiji. Med Anglijo in državo Yemen na Arabskcm polotöku je že dolgo trajal spor radi razmejitve. Ker se obe stranki nista mogli sporazu* rncti na miren način, sta segli po orožju. Spor je za Italijo prcccjšnje važnosti, ker je Yemen pod skoro izključnim gospodarskim in deloma 1 tudi političnim vplivom Italijc. j Grskosjugoslovanska pogodba. ! Širijo se vesti, da bo Venizelos predlagal Jugoslaviji pogodbo, ki bo podobna oni, pred leti sklcnjcni s Pangalosom. Pangalos jc takrat dovolii Jugoslaviji velike ugodnosti v Solunu. Vesti o Venizclosovih namerah še niso potrjene. Med Poljsko in Litvo so se že dolgo vršila pogajanja za rešitev raznih gospodarskih in pro* mctnih vprašanj. Uspeha ni bilo nobencga. Te dni so se pogajanja sploh prekinila. Nemiri v Berlinu. V Nemeiji so sprcjeli amnestijo. Izpuščchih je bilo mnogo političnih kaznjeneev, med katcrimi jc bilo tudi prcccj komunistov. Njihovi sodrugi v Bcrlinu so jih prišli čakat z godbo in zastavami na kolodvor. Ker niso prišli ob določcncm času — vlak je imcl zamudo — je zbrana množica napadla kolodvorsko po* slopjc. Kmalu pa jc bila na mcstu policija, ki jc hotcla razgnati mno* žico. Nastal jc pretcp, v katcrcm je bilo mnogo ljudi ranjenih. Končno je policija narcdila red. Stran 2.___________________________________________ »GOKISKA STRA2A* Kriza češke vlade. Čehoslovaški finančni minister dr. Engliš je v sredo adstopil. Vzrok odstopa jc ncsoglasje mcd njim in agrarno stranko. Novi mehikanski predsednik ustreljen. Novoizvoljeni predsednik mehi? kanske republicke general Obregon je bil v torok ustreljen. Neki ne? znancc je prišel v generalove pro* store in oddal nanj pet strelov, ki so vsi zadeli. Obregon je bil pred kratkim izvoljen za predsednika in bi moral svoje mesto nastopiti v decembru. Bil je istih naeel kot Calles. Stalin o vojni in miru. Sovjetski komisar Stalin je pred kratkim izjavil, da prav nič ne zau? pa tistim državnikom, ki se priza? devajo, da bi ustvarili večni mir med narodi. To da delajo samo, da bi se laže pripravili na vojno. Bela Kun bo 27. julija odscdel svojo kazen. Potem bo moral zapustiti Avstrijo. Sedaj se že pogajajo, kako ga bodo spravili v Rusiio. Najbrž ga bodo spravili v kako nemško pristanišče, ako bo Ncmčija dovolila, in potem ga bo kaka sovjetska vojna ladja ali kako rusko vojaško letalo odpe? ljalo v Rusijo. DNEVNE WESTI. Danilo sedemdesebletnikl V nedeljo 15. julija je najstarejši slovenski gledališki igralec Anton Cerar, znan pod imenom Danilo, obhajal svoj sedemdeseti rojstni dan. Danilo deluje pri gledališču že nad 50 let. Njegovo ime je neraz? družljivo zvezano z zgodovino slo? venske gledališke umetnosti. Nova deželna uprava. Državni podtajnik v notranjem ministrstvu Bianchi je imel v ne? deljo 15. julija v Cosenzi velik go? vor o deželni upravi. Njegovo mne? nje je, da je treba vse samostojne u? prave, posebno pa deželno, spraviti pod strogo državno nadzorstvo. To da se bo v kratkem zgodilo. Zadev? ni zakonski predlog bo predložen prihodnji seji ministrskega sveta. Novi kvestor v Gorici. Za goriškega kvestorja je imeno? Yan dr. Antonio Gorgoni, ki bo drugi teden prevzel svoie posle. Giolittijev pogreb. Giolitti je bil pokopan v sredo v Cavourju ob udeležbi velikanskega števila občinstva in z vsemi častmi, ki gredo takemu odličnemu držav? niku. General Sanna umrl. V torek 17. julija je umrl general Sanna, predsednik posebnega sodi? šča za varstvo države (tribunale speciale) v Rimu. Star je bil 69 let. Belgrajski atentator umrl. Momčilo lvanov, ki je težko ob? strelil belgrajskega policijskega ravnatclja Žiko Laziča, je umrl za poškodbami, katcre si je sam po? vzroeil. Suša in vročina. Suša je povzroeila ogromno ško? do širom ccle naše dežele. Posebno hudo udarjen je Kras, kjer je zmanjkala celo pitna vpda in voda za živino. Kaj pomeni tako pomanj? kanje vode, ve samo tisti, ki je kaj takega sam preizkusil. Ljudje se vprašujejo, kaj bo? Ni pa samo pri nas škodovala su? ša. Vesti iz sosedne Jugoslavije pravijo, da so v Hercegovini in v Dalmaciji unieeni skoraj vsi polj? ski pridelki. Pa tudi povsod drugod po Srednji Evropi je napravila su? ša ogromno škodo, ker huda vro? eina je bila tudi drugod, dokler ni i bila znižana od neviht v zadnjih 1 dneh. Letos je suša napravila posebno škodo, ker je nastopila zelo zgodaj in zelo močno. Pa tudi vročina je bila taka, kot že zlepa ne. Tako vro? čega začctka polet ja ni bilo pri nas že nad 55 let, ker zapiski pravijo, da je termometer zrastel tako viso? ko kot leto>s leta 1873, torej pred ravno 55 leti. Vendar pa tudi takrat ni bila vročina tako obeutna, ker je termometer stal visoko samo kra? tek ča«. docim letos skozi vee dni. Zato ni nie eudnega, ee je solnea? riea zahtevala letos desetine žrtev, tako na Dunaju, v Berlinu, v Pari? zu in drugod. Pri nas se o tem ni slišalo, pač pa je našlo pri nas nekaj ljudi smrt v valovih, kar je tudi posledica hude vroeine. 1z Dunaja poročajo, da sc je ko? palo v nedeljo v Donavi nad pol milijona Dunajčanov, kar pomeni: ysak tretji Dunajean. Upajmo, da je suša in huda vro? eina prenehala, a pomisliti moramo, da imamo pred seboj se kos julija in še celi avgust in tudi še tako ime* novane passe dneve. Suša ustavlja delo. Radi suše je Soča tako padla, da pri elektrieni napravi v Podgori zmanjkuje vodna sila. Vsled tega tudi nodgorska predilnica ne more polnomočno obratovati in je zato začelo vodstvo tovarne krajšati de? lovni čas in ustavljati -kielo tudi med dclovnimi urami. Požar v Gorici. V sredo zjutraj je v hiši Narod* nega zavarovalnega zavoda (Istituto nazionalc delle assicurazioni) na Verdijevem tekališeu nastal požar. Gorcio je v podstrešju. Na kraj nesreee so kmalu došli gasilei, ki so ogenj pogasili. Skoda je pa ven? dar precei velika. Pravijo, da prese? ga 40.000 lir. O prispevkih za obrtniški sindakat. Od raznih strani, tako tudi s Ko? bariškega, je prejelo naše uredništ? vo od majhnih obrtnikov vpraša? nja, ali morajo plaeati prispevek L 30 za obrtniški sindakat. (Federa? zione fasc. dalle comunita artigia? ne). O vprašanju sindakatov smo že večkrat pisali. Nihče ni dolžan po zakonu vpisati se v sindakat. Toda tudi če ni vpisan, mora plaeati pri* spcvek za sindakat, v katcrega spa? da po svoji stroki. Če pa je vpisan, mora poleg prispevka plaeati še članarino za sindakat in je tudi j podvržen drugim dolžnostim, ki mu jih nalaga sindäkatni statut in skle? pi vodstva. Kar se tiče posebej obrtniškega sindakata, smo pred kratkim pisali v »Goriški Straži«, da naj majhni obrtniki, ki delajo sami brez vajencev in delavcev in ki ne delajo mogoee niti celo leto, naipravijo na sindakat prošnjo, da jjm odpišc ali pa vsaj zniža sinda? katni prispevek. (Naslov: Federa^ zione Fascista della Comunita arti? giana, Uffieio Provinciale Gorizia, Corso Vittorio Emanuele No. 10.) Vročina. Na Dunaju je 13 ljudi umrlo od vročine. Tudi iz drugih krajev pri* hajajo vesti o številnih smrtnih slu* čajih solnčarice. Dobra letina se obeta v Jugoslaviji. Posebno Hrvatsko, Slavonija, Bosna in Ba? nat sc veselijo pridelka, kot ga /c 10 let ni bilo. Izvrstno kaže sad? je, pšenica in vino. UTRINKI. Katolicizem v Angliji krepko napreduje. Letos so katoli? čani v škofiji Southwalcs otvorili pet novih šol. Stroške, ki so znašali 100.000 an.Uleških iuntov (devet mi? lijonov lir}, so sami poravnali. V požrtvovalnosti se spozna prava vera. Na Nizozemskem. Zadnje tri dni maja se je v Maastrichtu vršil nizozemski kato? liški shod. Obravnavali so pred? vsem vprašanje »Kraljestvo Kristu? sovo v zasebnem in družabnem živ? ljenju«. Poleg glavnega zborovanja so se vršili tudi sestanki raznih verskill družb. Slavnostnega spre? voda se je udeležilo 12.000 mož. Kjer ni Boga. V Mehiki so ustrelili novoizvolje? nega predsednika republike genera? la Obregona, ki svojega mesta niti nastopil ni. Sploh je tarn tako, da se mora vsakdo, ki sc hoče udele? i žcvati javnega ž:ivljcnja, vsako mi? ; nuto bati, da ne dobi krogle v glavo. i Takšno ozraejc je v državah, kjer ! ni prostora za vero. i Angleži se tudi pridno gibljejo. V Prestonu se je vršila velika majska procesija, ki se je je udeležilo 10.000 ljudi. V Glasgowu je bilo pri letnem spre? vodu Vincencijevih družb nad 10 tisoe samih deekov. V Manchestru je bilo pri procesiji 25.000 ljudi. Te visoke številke kažejo, da se tudi med protestantskimi Angleži širi prava vera. Voltaire. Voltaire (izg. Volter) je bii fran? coski pisatelj 18. stoletja in velik brezverec pred Bogom in pred ljudmi. Na svojo dobo je imel ve? likanski vpliv. Kronane glave so ga vabile k sebi in ga obsipale z odli? kovanji. Strastnp je sovražil Cer? kev in vero. Ko je umrl, so se začele ljudcin odpirati oei. Slovstvena kri* tika 19. in 20. stolctja je dognala, toličanov je v župniji, koliko nem« ških otro'k obiskujc katoliški ve? ronauk. ali sc redno vršijo nemške pridige, ali imajo otroci ncmški vcrona.uk, ali zna duhovščina nem? ški, ali imajo nemški katoličani svoje organizaeije, itd. Ko bodo zbrani podatki, bo primas ukrenil j vse potrebno, da se Nemeem ne bo godila krivica. C. Doyle — Milan: ' j Plesoči možički. I (Detcktivska dogodba.) »Sedaj šele pridem na jedro cc? lega vznemirljivega nakljueja, na del, za katerega rešitev bi rad upo? rabil vašo pomoč. Prcd približno osmimi dnevi — v eetrtek prete? klega tedna je bilo — sem odkril na polknu nekega okna množino majhnih plešočih postav, kakor te tu na panirju. Načečkane so bile s kredo. Mncnja sem bil, da jih je narcdil hlcvski hlapec, a prisegcl mi je, da ne ve nie o tem. Naj si bo že kakor hoče: tekom noči so prišle tja. Hitro sem jih zbrisal in sem šele kasneje o tem omenil svoji že? ni. Na moje zaeudenje je vzela ona stvar za zelo resno in me jc prosila, če zopet katere naj dem, naj jih ta? koj niej pokažem. Cel teden se niso več prikazali novi možieki, toda vcerai zjutraj je ležal tale papir na solneni uri v vrtu. Dal sem ga Elzi in ona se je onesvestila. Odtedaj je njeno oblieje sanjavo, je popolno? ma zmcšana in groza ji zre iz oči. Takoj sem vam pisal, gospod Hol? j mes, in priložil listek. Stvari nisem ! mogel ])redati polieiji, ker bi se mi j smejali, a vi mi hoste znali sveto? vati, kaj naj naredim. Nisem bo? gataš; toda če preti moji ženi ne? varnost, sem pripravljen žrtvovati poslednji vinar.« Prikupljive zunanjosti je bil ta mož starega kova in čvrste koreni? ne, preprost, raven in ponosen, s plavimi, zvestimi oemi in čednim, odkritim obrazom. Ljubezen in zau? panje do svoje žene so izražale nje? gove kretnje in njegova izvajanja. Holmes je pripovedovanje pazljivo poslušal in sedel, zatopljen v raz? mišljcvanjc, nemo na svojem stülu. »Ali ne mislite, gospod Cubitt,« je rekel čcz nckoliko časa, »da bi bila najboljša rešitcv, ko bi se vi naravnost z vašo ženo sporazumel in jo prosit, naj vam zaupa svojo tajnost?« Hilton Cubitt je zmajal z glevo. »Obljuba ostanc obljuba, gospod Holmes. Ko bi se mi Elza hotela 1 razkriti, tedaj bi to storila prosto? , voljno. Čc tega noce, je ne morem I siliti. Pravieo pa imam, da naredim ] na drugi način vse potrebne kora? i ke za pojasnitev te zadeve — in to hoeem!« »Tedaj vam hočcm z vsemi svo? jimi močmi pomagati. Torej. pred? vsem, ali ste slišali ali videli kaj tujega v vaši soseseini?« »Ne.« »V vaši domovini menda ni m.no? go prometa, tako da bi spoznali ta? koj vsa'k tuj obraz.« »V neposredni bližini, da. Toda nekoliko dal je sc nahajajo nekatera mala kopališea, eijih prebivalci sprejemajo poleti goste.« »Ti hieroglifi gotovo niso brez pomena. Ako so popolnoma svo? bodno izbrani, nam bo skoraj ne? mogocc jih razbrati. Ako pa lcži v tem nck način skiadanja, daljšanja in krajšanja, tedaj ne dvomim, da bomo našli rešitcv. Predlcžeči vzo= rec je vsekakor premajhen, da bi zamogli kaj zaceti, in dejanja, kate* ra ste nam pripovcdovali, so prevec nejasna, da bi lahko podali gotovo podlago za nadaljno preiskavo. Ra? di tega bi vam prcdlagal, da se zo? net vrncte v Norfolk, pazite na vse in natančno prepišite kjerkoli za? sledite nove plešoče možičke. Ne? mala škoda je, da nimamo nobe? nega prepisa prvih znamenj, ki so bila s kredo napisana na polkno. Poizveduite tudi pazljivo o more? i bitnih tujcih v okolici. Kakor hitro | izveste kaj novega, pridite takoj 1 k meni. Drugega nasveta vam za sedaj ne morem dati, gospod Cu? bitt. V nujnem slueaju sem vedno pripravljen. da se odpeljem in vas osebno poiščcm.« Po tem obisku je postiü moj pri? jatelj zelo zamišljen in tekom na* slednjega dne sem ga ponovnokrat videl, kako je vzel listie papirja iz svojega dnevnika in opazoval dol? go in resno zagonetna znamenja. Ni pa govoril vcč o tem, dokler ni? sem, po štirinajstili dnevih ali še nozneje, hotel oditi, a mi jc nena? doma zakliical: »Bolje bi bilo, da tu ostaneš, Watson.« I »Čemu?« ! «Ker sem prejel danes zjutraj od Cubitta — saj se še spominjaš one? ga moža s plešočimi možieki? — j brzojavko. Ob eni uri in dvajset I minut dospe na postajo na Liver? poolski cesti in mora tedaj vsak trcnutek biti tu. Iz obvestila sklc? pam, da nama prinaša važna po? ročila. 1 (Dalje.) »GORISKA STRAŽA«______________________________________________Stran 3. Kai ie noveqa na deželi? Vipavsko. I Vročina žge in pari, da ni vcč mogoče prcstati. Ponckod so začeli žc kositi turšico, tudi krompir je pri koncu. Da bi Box* odvrnil to strašno šibo, smo priredili procesijo v Log. V torek se je nebo pooblačilo, začelo je grmeti in vsi veseli smo čaikali dežja. Vsul sc je proti severu in do* bro močil, čeprav je bil kratek. Na iugu je pa le prah poškropil. Pla* nincem in sosedom bo pričelo zmanjkati vode, če se nas nebo ne usmili. Saj se oblači vsak dan, pa pihne bur ja in razžene oblake na vse strani. Delajmo pokoro in u* pajmo! Kanalsko Suša jc zaeela tudi pri nas močno pritiskati. Krompir je skoro docela uničen, drugi pridelki pa zelo trpe. Nekaterc vasi: Kai. Levpa, Banjši* ce, Lokovec so imele zadnji torek proti večeru miren, krepak dež, ki ie pol ja zelo poživil. Ročinj, Kanal, sploh dcsni breg Soee pa tcga bla* goslova ni bil deležen. Upamo pa, da se bo nas nebo v kratkem usmililo. Miren. Pri nas ni deževalo že par tednov. Suša je uničila krompir, fižol in drugo zelcnjavo ter prve nasade ko* ruze. Ako v kratkem ne bo dežja, ne bo popolnoma nie koruze in ne bo mogoče posejati »činkvantina«, ker je zcmlja presuha. Edini le* to'snii pridelki so bili polovično ži* to, nekaj svilodov in prva košnja. Sp. Tribuša. Pred kratkim so zaeeli pri nas delati cesto iz Sp. Tribuše čez Ka* no-mljo proti Idriji. Dela napredu* jejo prav dobro in upamo, da bomo imeli kmalu izdelano to novo cesto, ki bo važnega pomena za naše go* spodarstvo. Dornberg. Pretekel je že mesec, odkar smo imeli pri nas zadnji dež. Žgoče solnce unieuje poljske pridelke. Krompir in fižol sta uničena, tur* šica v močnih zemljah še drži, toda mogoče le še par dni. Tudi trta že občuti sušo, v poldanskih urah li* stje uvene. Da imamo tako močno sušo, je kriva dosti moena burja, ki je divjala vee dni zaporedoma. Čez noč pihlja gorak veter, tako da ni bilo že kake tri tedne nočne ro* se. Vse se poprašuje: kaj bo, kaj bo? Kako naj si pomagamo? Začni* mo z varčevanjem! Fantje, opusti* mo tiste »plesneve« zabave. Dekle* ta, oprimitc se starih narodnih nos in oüustite razkošne moderne oble* ke. Vladne oblasti pa prosimo, naj nain odvzamejo ali vsaj znižajo davek.— Po vsej državi se bije žit* na bitka, to je: dela se na to, kako bi se pridelalo kolikor mogoče naj* več žita. Mogoče bi bilo dobro mi* sliti nato, kako bi se pri nas ob ča* su suše namakala naša polja. Z na* pravo vodnih kanalov iz Vipave bi bilo tcžavno in poleg tega bi se po* kvarilo prevee itak majhnega polja. Z nabavo močnih sesalk, kot jih jmajo gasilci, bi se namakanje lažje j izvedlo. Saj je večina našega polja i ob bregovih reke Vipave. Nckaj < denarja bi žrtvovale naše občine, nekaj država, ki bi imela tudi ko* rist od tega. Prosimo tozadevne stroko.vnjake, naj bi se za to stvar zavzeli. Voice. Že dolgo ni bilo dopisa iz našega kraja, zato mi dovolite nekoliko prostora, g. urednik! Vročina je velika. Suša je tudi pri nas pritisni* la na polje, ki je letos obetalo zelo lepo. Da bi se dobri Bog nas usmi* lil in nam poslal tako potrebnega dežja. — Prejšnji mesec smo zgu* bili županstvo, ki je šlo v Tolmin. Pravijo. da bo manj stroškov. Bi bilo res dobro, ker smo z davki in nakladami obremenjeni do skraj* 1 nosti. Posebno živinski davek je I previsok. — Tudi od nas se je i izselilo mnogo moških v tujino. — Poroke v vsej župniji letos še ni bilo nobene. Vzrok: slabe razmere. — Prejšnjo nedeljo se je vršilo bla* gO'slovjjenje nove podružne cork* vice na Selih. Ob tej priliki smo | imeli tarn prvo službo božjo po vojni. — Zadnjo soboto smo imeli sv. birmo. Birmancev je bilo še pre* cej. Odobravati pa nikakor ne mo* remo veseljaecnja, ki se je pokazalo ob tej priliki. Potratnost v obleki, pijači in vozarjenju z luksuznimi avtomobili je pri mnogih šla čez me jo. Zakopani smo do grla v dol* gove, brezposelnost je naša vsako* dnevna nadloga, gospodarsko pro* I padanje se vedno bolj širi, beda in revščina postaiate vedno bolj stal* ni naši snremljevalki in vendar živimo vsi, stari in mladi, lahkomi* selno tjavendan. Kaj pomaga po* tern tarnanje in zdihovanje, da je življenie težko in neznosno. Saj vendar sami tako hočemo. Kostanjevica na Krasu. Dne 7. t. m. je umrl po daljšem bolehanju g. dr. Ivan Okretič, star 30 let. Bil je zelo živahen in dela* ven fant, ki se jc udejstvoval zlasti na gospodarskem polju, o čemur je tudi pisal. Skoda, da je neizprosna smrt pretrgala nit delavnega živ* ljenja. Pokoj njegovi duši! — V eetrtck dne 12. t. m. je nenadoma umrl g. Franc Trampuž, star 76 let. Zadela ga je kap v desno stran. V sredo je še južinal z družino; potcm je potožil svoji soprogi, da se čuti slabega. Pomagali so mu v posteljo, s katere se ni več dvignil. Po spre* jemu sv. zakramentov za umirajo* če je mirno v Gospodu zaspal. Nje* gov sijajni pogreb v petek 13. t. m. ! ie pokazal, kako je bil rajnki spo* štovan. Naj poeiva v miru! — Ka^ kor drugod, pritiska tudi pri nas suša, ki grozi uničiti vse pridelke. To ncsrečo občutimo še tern bolj, ( ..._____________________ ! ker smo imeli ravno v najbolišem času košnjc 3 tedne vojaške strel* ne vaje, da nismo mogli o prav em easu kositi. Nekateri živinorejci ni* ma jo sena niti za eno kravico. Ka? kor izgleda, bodo prisiljcni odpro* dati /ivino. KeT ta najbrže ne bo imela ugodne cene. nam preti težka gospodarska kriza. — Tudi pri nas se je začelo izseljevanje v Ameri* ko. Do sedaj se je izselilo dkrog 15 oseb, v kratkem se pa odpravi še veeje število ljudi na pot v 1 mrzlo tujino. GOSPODARSTVO. Goriški trg kmečkih pridelkov v zadnjem tednu. Celotni trg se razvija v zname* nju suše. Posebno se občuti suša pri zelcnjavi. Blaga je na splošno zelo malo na trgu, tako, da ga sploh ni mogoče pošiljati v Nemčijo, ker se izplača vožnia tja šele, če se po* šlje vagon blaga. Blago izvažajo S veeinoma na bližnje avstrijske trge ! in na Dunaj. \ Hruške: Na trg pride dnevno od I 30 do 50 kvintalov hrušk več vrst. i Najbolj cenjene in najmanj je for* mentink po ceni 2.50 do 3.50 L za kg. Mnogo je takoimenovanih ko* \ diljk, katere imenujcjo v Vipavski dolini tudi dunajke ali funtarce. Je to precej debela h rusk a, letos neko* liko drobnejša vsled suše, ki pa j nima nobenega posebnega okusa. Tržejo jo zeleno in izvažajo v veli* kanskih kolieinah na Dunaj, kjcr je cenjena kot prvovrstna hruška za vkuhanje. Cena tern hruškam je nizka, in sieer od —.90 do 1.10 L za kg. Iz Vipavske doline prihajajo na trg hruške cukranke, na kratkih repih, okrogle, veeinoma rdečkaste in pikaste. Cena 2 do 2.20 L za kg. Na trg prihajajo tudi drobne vilja* movke (vrtolanjke). Priporočljiva in cenjena vrsta. Jnbolk pride na trg po par kvin* j talov po 1.20 do 1.80 kg. Breskcv pride dnevno okoli 20 kvintalov, ki so v zadnjem času ze* lo drage in je po njih velikansko povpraševanje, tako da so dosegle v posameznih dneh 4.50 do 5 lir za kg. Na trg prihajati dve vrsti in si* ver Amsden (Vipavci jo imenujejo »prajzovka«, ker jo je princscl v Rihenbcrk g. Voigtländer iz Pru* sije) in Triumf. Bolj priljubljena je v inozemstvu Amsden, ker ima be* lo meso, dočim je Triumf rumena. Gresti pa obe. Izgleda, da trenotno ! ni nobene konkurence iz ostalih po* i krajin Italije, pač pa da bo začela 1 konkurenca v kakih 10 dneh. Murelic pride še vedno na trg do 30 kvintalov dnevno in dosežejo zelo lepe cene, t. j. od 3.50 do 4 lire za kg. SJive: Cimberji so po 1.20 za kg, rengloti (reine Claude * regina Claudia * kraljica Klaudija) pa po 3.— L za kg. Slednjih je še zelo malo. Smokev (fig) pride na trg dnevno do 10 kvintalov po 1 do 1.20 L za kg. Zelenjave v splošnem zelo pri* manjkuje, kar ni čudno, zato pa je zelo draga. Fižol solatnik 2.40 do j 2.80, kljukec isto, prvi domači pa* radižniki po 1.20 do 1.30, koče po 1.20 do 1.30, kumarice istotako. Zd.cnJava je slaba, nič lepa. Po krompirju ni povpTaševanja iz inozemstva. Dosedaj ga je bilo odposlanih komaj kakih 10 vago* nov. ("cna je nizka, in sicer se suče okoli 30 lir za kvintal. Prometni davek (Tassa scambio) in prisilna otvoritev tekoč. računa pri Poštni hranilnici. Prometni davek se je doslej pla* čeval navadno s posebnim dvoj* nim kolkom; glava kolka se je prile* pila na fakturo oziroma enako? vredno Iistino, odrczck pa na kopi? jo. Ta način bo ostal tudi v bodo* če, kadar prometni davek ne dose« ga L 300.— pri eni fakturi oziroma skupini iaktur, tičočih se istega tr* govskega zakljueka. Če pa prometni davek presega L 300, veljajo na* slcdnja doloeila: Trgovci, indnstrijalci in obrtniki, i posamezniki ali družbe, ki so vpi^ sani v davčnih seznamih v kat. B za obdavčljiv dohodck manjši kot 15.000 lir, bodo plačevali prometni davek v znesku L 300 ali več na poštni tekoči račun pristojnega Re* gisterskega urada. Potrebne polož* nice dobe na poštnih uradih. Plačila se morajo izvršiti najkasneje tri dni po izvršeni izmenjavi blaga. rJVgovci, indnstrijalci in obrtniki, posamezniki ali družbe, ki so vpisa* ni v davčnih seznamih v kat. B za obdavčljiv dohodek L 15.000 ali več, morajo otvoriti tekoči ra* čun pri Poštni hranilnici (Ser* Dr. Julij Kugy sedemdesetletnik. Včeraj dne 19. t. m. je obhajal sedemdesetlctnico dr. Julij Kugy, kot človek, planinec in leposlovec mož svetovne slave. Ta dan je po* memben tudi za nas Slovcnce in še zlasti za nas goriške Slovencc, zakaj ta mož svetovnega slovesa je pro* slavil širom sveta tudi naš ma'li na* rod, može izmed našega ljudstva, našo domovino, naše krasne doline in divne planine, našo divno »pla* ninsko hčer« Sočo in druge reke, potokc in bistre studence, globoka modro zelcna »morska ocesa« — planinska jezera, pisane bujne cvet* ke naših gora, svobodnega vladarja planinskega neba in divnega svo* bodnjaka planinskih strmin in čeri. O dr. Kugy*ju jc pisal lanski ko* ledar našc Mohorjeve družbe. Ven* dar pa povzamem na tern mestu nekaj črtic iz njegovega sila boga* tega in zajemljivega življenja. Rodil se je dr, Kugy v Trstu 19. | julija 1858. Njegov oee je bil velik trgovec s kolonijalnim blagom in to trgovino je vodil po očetovi smrti tudi sin. Oče je bil rojak Ko* i rošec iz Podlipc pri Podkloštru. Mati našcga dr. Kugyja je bila hči slovenskega pesnika Ivana Vesela* Koseskega. (^če in mati sta bila vzorni in zelo blagi osebi in od njiju je podedoval svoje mehko sree tudi sin, mož izrednih kreposti. — Svoje starše je prav otroško ljubil, v svo jih spisih se jih zelo rad spo* minja z vsem spoštovanjem in z vso ncžnostjo. Prav tako tudi svoje I blage tete po mated, ki mu je nado* mestovala kasneje mater. Dr. Kugy se je že zelo mlad jel zanimati za naravo. Vse življenje ga je po-sebno vcselila botanika, nauk o rastlinah, cveticah. V tern jc pravi strokovnjak. Prav tako tudi njegov prijatclj, Albert Bois de Chesne, ki ima ves trentski lov že 30 let. Skupno sta lani v Trenti pri ccrkvi D. M. ustanovila vclik, kra* sen botanični vrt in v njem bodo I zastopane vse cvetice Julijskih pla* ' nin — od Crne prsti pa tja čez Pre* del mimo Sv. Višarij do Visokega Špika nad Policami (Montaio) do Karnskcga pogorja. Istočasno je dr. Kugy bolj in bolj vzljubljal naše gore in kmalu ga ni bilo iz lepa vrha, da bi ga ne bil preplezal. najvcč v družbi svojega najboljšcga, najljubšega prijatelja — trentskega slovitega vodnika Andrei a Komaca (Mota) ter njego* vega drznega tovariša Jožefa Ko* mac a. V svo j em nenavadnem navduše* nju za planine in lepoto božjega stvarstva je prehodil in preplezal kasneje večkrat vsa gorovja koro* roška, tirolska, švicarska, vse tja do južne Francije. Vselej se je pa vedno z največio ljubeznijo zopet in zopet povraeal v Trento in v kraljestvo našega v lepoti nedosež* nega Triglava. Le*ta se mu je naj* bolj zakoreninil na dno srea. Skoraj eclih 50 let je dr. Kugy hodil in plezal po gorah, redno tudi popisoval svoje poti, doživljaje, nedoscžno krasne narave in svoje nepopisne užitke. L. 1925. pa je iz* dal veliko. kra>sno knjigo svo jih spos« minov »Iz življenja planinca«. Do* sti bo, če rečemo, da nima ta pla* ninska knjiga glede prisrčnosti in pesniškega duha para na vsem sve* tu! V njej govori nad 200 strani o naših prclepih planinah, o našem svetu in tudi nasih ljudeh. Pisana je knjiga sicer v ncmškem jeziku, a tako lepo, prisrčno, globoko ni pisal še noben Slovenec o naših pla* ninah. Mi štejemo z vso pravico dr. Ku* gyja za našega človeka, našega ge* nija; tudi na.se ljudstvo, ne samo izobraženstvo, ga spoznava bolj in bolj in mož postaja od dne do dne bolj naša dika, naš ponos. Ob 70*lctnici pa zakličimo vsi drju Kugyju: Ohrani Bog Te v eveti še mnogo zdravih, srecnih let, in daj. i očmi in v duhu zreti pluninski krasni božji svet; in vse življenje nudi naj Li svoj opoj planinski raj, a končno z Ijubljcnca Triglava I'i duh na rujski naj Trigla\r odplava! Trentar. Stran 4_______________________________________________»GORISKA STRA2A« Koledarček. 23. jul. ponedeljck, Apolinarij. 24. iul. torek, Kriistina, in. 25. jul. sreda, Jakob, ap. 26. 4ul. četrtck, Ana, mati M. D. 27. jul. pctek, Natalija, m. 28. iul. sobota, Viktor, p. 29. jul. nedeljai Martaj, d. vizio dei eonti. correnti postaili). Če kdo že ima tak tekoči račun, rau seveda ni treba otvarjati novega. Dejstvo, da je kdo vpisan v davč* ncm seznamu kat. fr> za znesek L 15.000 ali vcc, zadostuje, da mora otvoriti omenjeni račun, četudi iz* vršujc tako trgovino, obrt ali indu* strijo, ki sploh ni podvržena pro* mctnemu davku. Ta skupina pla* čuje od 1. marca 1928 proinetni da* vek v znesku L 300 ali več tako, da žirira na svojem računu v korist pristojnega Kegisterskega urada v 3 dneh po izvršeni izmenjavi blaga tozadcvni prometni davek. Noben drug način ni dovoljen. kaveijc: Oni, ki spadajo v drugo skupino in mora jo biti imetniki te* kočcga računa pri Poštni hran.il* nici, morajo vinkulirati v ko- rist finančne uprave (Amministra* zione finanziaria) sledeče kavcije: Obdavčljiv dohodck v kat. B Lir 15.000 do 25.000 kavcija L 500, ob* davčljiv dohodek L 25.000 ali več — kavcija L 1000. Vinkulira se s pri? poročenim pismom na Računski u* rad (Uriicio Conti) v Trstu. Pcrtreb* ne tiskovine za otvoritev tek. računa se dobe pri vsakem poštnem uradu. Obdavčljiv dohodek in kategorija je razvidna iz davčnega plačilnega naloga (Cartclla del pagamento). Po 1. I. 1929 bodo morali imeti vsi, ki so vpisani v davenih sezna* mih v kat. B za katcrikoli obdavčlji* vi dohodek, posebno nekolkovano potrdilo, ki ga bo izstavil na zahle* vo davčni urad, in ga bodo . mo* rali pokazati finančnim kontrolnim organ om. Oni, ki bodo šclc vpisani v davč* ne sezname kat. B, za obdaveljiv dohodek L 15.000.— ali vcč, bodo morali najkasneje v 3 mesecih po zadnjem dnevu izložitve davenih seznamov, otvoriti tckoči raeun in vinkulirati tozadevno kavcijo: a) do 14. aprila vsakega lcta, če je bil kdo vpisan v glavnem seznamu ali pa dopolnilnem seznamu I. se* rija; b) do 14. oktobra vsakega leta, ee je bil kdo vpisan v dopolnilnem seznamu II. serija. Podru/nice, agenti, zastopstva i. t. d. morajo otvoriti lastni raeun le, ce so posebcj obdačene in ne obe* nem z glavnim podjetjom. Podjetij, ki bi izstavljala tako visdke faiktu- re, da bi znašal prometni davek L 300.— ali vee, ni mnogo pri nas; precejšnjc pa je stevilo trgovcev, ki morajo otvoriti račun pri poštni hranilnici. V podrobnosti teh odredb se naš list ne more spušeati, pae pa se do* bijo pri reüisterskih uradih zelo važna pjsmena navodila, ki jih je izdalo finančno ministerstvo. Tržne cene due 19. julija 1928. • Česen L 0.60 do 80; zelje sveže L 1.20 do 1.40; korenje 1 do 1.20; ku* mare L 1.30 do 1.70; eebula 0.80 do 1—; pesa 1.40 do 1.60; fižol navaden 1.80; fižol koks 2.60; glavnata solata 1.60 do 1.80; krompir 0.40 do 0.50; peveroni 4 do 4.40; paradižniki 1.60 do 2; grah 2.60 do 3; redie L 2 do 4; špinača L 1.40 do 1.60; fižol v stročju L 2.40 do 3; vrsotc L 1.20 do 1.40; bučicc L 1.60 do 1.80; marelice L 3.20 do 4.60; sveže fige L 1 do 1.20; limoni L 0.30 do 0.50 kos; ja<* bolka L 1 do 1.60; hrus'ke L 1.80 do 3.40; breskve L 2.40 do 5.20; slive L 11.40 do 2.60; maislo sveže L 14; maslo prcsno L 17 do 18; mleko L 1 do 1.10 liter; skuta L 4; jajca L 0.50 do 0.55 kos. Valuta. Dnc 19. julija si dobil: za IÜÜ franc, trankov 74.60 do 74.90 Lir za 100 belg. frankov 264 50 do 2(38.50 „ za iOf) švic. frankov 366.25 do 368 25 ,, za iOO češ.-slov. krou 50.42 do 56.72 „ 7,a 100 dinarjev 33.47 do 33 77 „ za 100 nemäkih mark 452.25 do 458 25 „ za 1 Sterling 92.72 do s.*2.92 „ za 1 dolar 19.02 do 19.08 „ Novci po 20 frankov 72.50 do 74.50 „ za 100 avst. šiljngov 266 25 do 272.25 „ Benečijske obveznice dnc 20. julija'1928: 75.___________ Listnica uredništva. Sveta vojska, Ljubljana: Prosi* mo, da nam pošljete elanek, kate« rega ste nam najavili po doposlani dopisnici. »Slovenca« namreč ni* smo pTejeh*. Bog živi! Zaloga vina. V Gorici, ul. Formica št. 1, tik Korna, prodaja pristna na* ravna vina, bela in erna, kakor tudi kraski teran, lastni pridclek. Zago* tavlja se poštena postrežba v vsa* kem oziru. Cene razmeroma zelo nizke. Priporoča se Pirec Josip. Prašičerejci! Dva mrjasca za spušeanje, in sicer nemške žlahtne pasmc (Deutsches Kdeischwein) in nemske požlahtnjene pasme (Deu* tsehes veredeltes Landschwein) ima Mrak v Tolminu (pri spuščevalnici žrebcev). Mrjasci so izvrstni, eisto* krvni in zajameeno dobri plemenja* ki. V nasprotnem slueaju je spu* ščanje brezplačno. — Ne zamudite prilike! Vipavsko vino. Kmetijsko dru- štvo v Vipavi ima veliko zalogo iz* vrstnega domaeega namiznega in desertnega vina. Kupci se vabijo. Išče se konservatorist s spričeva* lorn za podučevanje orgel, harmo* nijc ter kontrapunkta. Obrniti se je na rovarno orgel Iv. Kacin, Gorica, P. Tommasco 29. Ce posluŠate novo DECCA slišite samo godbo, ču- ^j^^f^ dežno po moči in glasu. JwafeJ Pridite in poslušajte! ! ! W ^j E.lflohulat8C.p—=^^^5 eJ[ GORICA, Corso f^^^^^^^TL OKULISTICNI AMBULATORIJ Dots. Bilberto Delneri zdravnik kirurg sprejema od 11 Va do 12J/2 dop. in od 3 do 4 pop. Corso Verdi 28, Gorica. ¦p——• jy Zdravnik I za zobe in usta i Dr. im innmt \ sprejema ^ GORICI Piazza della Vittoria štev. 20 in v svoji podružnici pri SV. EUCS1I štev. 3Ä KB "" =gJI Dott. Gius. Cornel I specialist za bole/.ni v nšsslh, nosn In grin, bivši operator na univ. klinikah prof. Neumann-a in Hajek-a na Dunaju in assistent prof. Brunetti v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bol- nišnici v Benetkah. Spiejenia oil 9-11 predp. in od 3-4 pop.| florica, Via Garibaldili (preji eatro) Cosulieh Eiine \ v južno in severno AMERIKO j Najboljša oskrba j Prevoz z velikimi parniki j Iz Trsta do Buenos Aires L. 2150 i s parnikom „Belvedere" L 1850 j Prihodnji odhodi: 8. in 25. sept. I Pojasnila daje zastopnik ----- • Kap. A. Le Lievre, Corso V. E. 9 - Gorica j A_____________ ________________________ *• Nagla vožnja v Amerike in v Avstralijo z novimi velikimi brzoparniki. Prlhoclnje vožnjeias Gcnove: „Conte Grande" - „Conte Biancamano" Iz Genove v New Jork v 9. dneh. „Conte Rosso" - „Conte Verde" „Principessa Maria" - "Principessa Giovanna" Iz Genove v Buenos Ayres v 13Vk dneh. „Principe di Udine" - „Maria Cristina" Iz Genove v Avstralijo v 37. dneh. Vsi parniki so preskrbljeni z brzojavom ^.Marconi" — električno raz- svetljavo — izvrstno kuhinjo in največjim komfortom. Tretji razred ima udobne kabine z 2, 4 in 6 posteljami dostojno oprem- Ijenimi, prostorne jedilne dvorane ¦— dvorane za kadilce — dvorane za dame — • mostove za sprehajanje —¦ kopelji — kino. Pojasnila daje zastopnik LLOYD SABAUDO F R0S1CH, GDRIGi), Via Contaualle St. V Telefon St. 3-74 ZITZMANN & 1EŽEK Tovarna orgeij, harmonijev in klavirjev, — ustanovljena 1. 1925- Delo prvovrstno, po vsakem načrtu. Cene zmerne. Glasbeni svetovalec: Emil Komel, učitelj glasbe. Odlične reference I! 1 | GORICA - Corso Verdi štev. 30 STANOVANJE: Via Ponte Isohzo 17 Teod. Hribar (nasE.) - Gorica CORSO VERDI 32 - - (hiia Centr. Posoj.) ygilta zalogo čzškegc plstna \i znani tovarm HiginchBPf E Raymann, fulio- iritno blaso za popočenci taker M\ istiba Izbira moshiga In 2iuibiga m&ubl Blago eolidno! Cene zitiern© I