I )$£dinJ ^av^^Ač^cvr^kr^ 2jodizjen2h državah. £zha}a vsak dtn Izrzemfi scddj Id praznikov. GLAS NARODA List slovenskih delavčev v Ameriki. in theWimBSmam-Issuc&eyexy 4aymemeg& Sunlayb anABbfiflhfg^ 1 " — TKLETOH PISARNE: 46S7 OORTLANDT. Entered m Second-Claas Matter, September 21, 1903, at the Port Office at Wew York, H. Y„ mnder the Act of Congress of Hani S, 1871. j KLET ON PISARNE- 087 COETLANDT NO. 88. — ŠTEV. 88. NEW YORK, FRIDAY, APRIL 15, 1910. — PETEK, 15. MAL. TRAVNA, 1910. VOLUME XVTTT _ LETNIK XVILL Ljudsko štetje. Danes se je pričele. Od danes v naprej bodo vladihi enumerator j i obiskovali stanovanja na- j šib prebivalcev. — Vsako naj odgovori natančno na vprašanja glede svoje zgodovine. TUDI NA SMEŠNA VPRAŠANJA! JE ODGOVORITI. štetje brezposelnih ljudi in nektera i vprašanja, ktera bodo stavili zastopniki zveaine vlade. — Nihče naj ne bode "Avstrijec" — vsi bodite Slovenci- -o- Z današnjim dnevom se je pričelo j ljudsko štetje širom Zjeainjfmih držav ] in na tisoče vladinidi enumeratorjev ! •bode obiskovalo stanovanja in luše i našega prebivalstva. Samo v New ! Yorku ima vlada 1800 imenovanih e- j numeratorjev, kteri morajo poskrbeti i' ▼se potrebno, kar se potrebuje za le- i' toštije !jrd>k<. št«»;>, kt»rc bode tra-11 jalo najawu i lf|»it.r^t din. Vsakega enumerator;a jo lalko ^ spoznati jrn ton?, da nosi se*>oj velike 1 pole in da ima tudi vsakdo takozvaui ' "fonntain pen". Enumerator]! imajo I tudi pravico aretovati vsakogar, kteri i I bi ne hotel odgovoriti na vprašanja, P Vprašanja, ktera stavijo en n m era- ^ torji so sledeča: h Koliko osob ima vaša rodbina? j1 Imena članov rodbine? ji Kedo je glavar rodbine in v kakem !s sorodstvu ste s člani rodbine? Ali s ste beJ, zamorec, Kitajec, aii Indija- I ctcT I Koliko ste stari ? r Ste li oženjen, sam«?e, vdovec, ali r ločen ? •Koliko let ste bi' olenjeni ali omo- t raoi? (j Kolikim otrokom ste vi c.a'i? U Koliko ctrol* ie se žirih? j< K*e ste rojeni? !< Kje je bil vaš oče roj»»u? j« Kje je-bila rojena vaši mati? ;J Vaš poklic? |, Ste li delodajalec, vslu/.benci a-i,j delate na lasten račun? Ij Koliko tednov :tb bili lani brez j, dela? I j Znate Titati? !, Znate brati? Ste hodili r fiolo o .t zadnega sepr ; teiribra dalje ^ Je li hiša, v kteri stauujete Vaša, Ij sli ste stanovniki? i- Imate na hiši dol?* ij Ste li veteran z vez in f ali konfede- ? raeij.ske vojske ali mornarice? Ste slepi? ... ! t Ste gluhi ali nemi? Nektera uprašanja zvene dokaj " ar^Sno, toda uprašanja so uradna in vsled tega mora vsakdo pravilno od- i" povoriti. Pripomnimo naj še, da ne bode nihče zvedel tajnosti glede staro- sti starih devic in glede morigage, i1 btero ima ta ali oni n^ svojem po-s sestvu. kajti enumerntorji so moiali j položiti uradno prUego, da r.e bodo ' ničesar izdali. j Končno naj tem potom še enkrat j pozovemo vse Slovence, da povedo ' enumeratorjem, ko jih vprašajo pop njihovem materinem jeziku. da soj] SLOVENCI ne pa Avstrijci, kajti sra- j4 tnota je za vsakogar, k: bi s« izdal za i1 člana "narodnosti", kakorinje sploh 1 tii na sveto. 2 11 " < Denarje v staro domovino j poiiljamo ( ta $ 10.35 ............. 50 kron, ( za 20.50 ............. 100 kron, < za 41.00 ............. 200 kron, za 102.50 ............. 600 kron, za 204.50 ............. 1000 kron ] za 1020.00 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma i« nakazane »vote popolnoma , Izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne potiljatre izplačuje c. kr. poitni hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je nsjprilič- , neje do $25.00 t gotovini v priporo- ; cenen ali registriranem pismu, večje zneska po Domestic Postal Money Order ali pa Ncv York Bank Draft FRANK SAKSER 00., •2 Oorttandt St., New York, N. T. 1 «194 it Clair Ave. V. E. nitfMWKllBflid AU^ S? »"»UM, VM«. Iz delavskih krogov. Zmaga premogarjev. Lastniki premogovih rovov v Penn-sylvaujji so privolili v zahteve pre- i mogarjev in v ponedeljek se v pittsburskem okraju že prične z delom; povišanje plače. 65,000 PREMOOARJEV PRIČNE ZOPET Z DELOM. Lastnike velikih družb so baje prisilili v privolitev premogarskih zahtev lastniki manjših premogovih rovov. -o- Pittsburg, Pa.. 14. aprila. Zastopniki premogarjev in lastnikov rovov so pričeli tukaj že včeraj govoriti, da je štrajk 65.000 premogarjev v pittsburškem okraju premogarske u-nije takoreikoč že dokončan in da bodo premogarji v ponedeljek pričeli zopet z delom. Posebnim odsekom, ki so zastopali obe stranki, se je posrečilo manjše diference poravnati. Lastniki rovov so sami ponudili pre-mogarjem povišanje plače in sicer za pet centov pri toni pridobljenega premoga. S to ponudbo so se baje premogarji zadovoljili. Takozvano vprašanje, ki je nastalo radi rabe smodnika, bode poravnal poseben odbor, v kterem je pet premogarjev in lavno toliko lastnikov premogovih j rovov. V tem odboru je tudi pred- j sednik premogarsike unije Lewis. Ako i ;e kaj posebnega ne pripeti, potem1 prične vseh 65,000 premogarjev že v ponedeljek z delom, tudi ako vpraša-i ije radi uporabe smodnika še ne bo 1 rešeno. Danes se je tudi zvedelo, da so * manjši lastniki premogovih rovov prisilili svoje bogatejše tovariše, da so slednji pričeli S premogarji zopet obravnavati in da se je tako končno dosegel sporazum. Manjše družbe so svojim premogarjem povišale plačo za deset centov pri toni pridobljene-1 ga premoga in so poleg tega privo- 1 lile tudi v razne druge zahteve premogarjev. Posledica temu je bila, da ; so dobili mnogo naročil, tako, da za-more delo v njil.tovih rovih neovirano napredovati. •Pittsburg, Pa.. 14. aprila. Tukaj se govori, da je United States Steel Coiporation, ali trust1 za jeklo sklenil svojim delavcem povišati plače za šest odstotkov. Trustovi uradniki, kteri so to sklenili, so se o tem posvetovali baje v New Yorku, kjer so imeli vsled tega posebno (konferenco. V povišanje plače svojim sto in stotisocerim delavcem je trust baje privolil vsled tega, ker je uvaževal sedanjo draginjo. Pred vsem se bo skrbelo za to, da se poviša plača o-nim delaveem in klerkom trusta, kateri zaslužijo manj kot $100 na mesec. V nekterih krogih se pa tudi : trdi, da je trust vsled tega odredil1 povišanje plače, ker ruu ni mogoče dobiti potrebnih delavcev. Austin, Texas, 14. aprila. Državni delavski komisar je priporočil tukajšnji Federation of Labor, naj pozove postavodajc, da izdela v najkraj- ! šem času posebne zakone v varstvo delavcev, ki delajo ob morju. Nadalje je priporočil .tudi, naj se ustanovi zakon, ki bode določal osemurno dnevno delo in vsled kterega se bode železnice lahko prisililo, da bodo u-vcdle v svojih delavnicah boljše razmere. Isti komisar poživlja federacijo, naj skrbi za to, da bode postavo-daja sprejela zakon, ki bode določal, da morajo vsi otroci obiskovati šole. -o-- KO UPNIŠKI STOTNIK NAZAJ V EVROPO. Voigt se mora po odredbi cas^lniške oblasti vrniti! v svojo domovino. Friderik Viljem Voigt, znani koep-niški stotnik, ki je svoječasno vso Nemčijo vlekel za nos in v uniformi neumšikega častnika aretoval župana v Koepeniku, se mora vrniti v Nemčijo, kajti tako so odredile: naselniške oblasti. Vsled tega so Voigta včeraj popoludne petal ali na Etis Maad. Sedaj je pa nastalo vprašanje, se li za more feoepniškega stoto ika poslati rodganji lovec pri mestnem mayorju. Majorja našega mesta je obiskal podganji lovec Mr. Frey, kteri je svo-ječasno protestiral, da ga prevečkrat kličejo v službo porote, kar škoduje njegovemu poklicu. {razgovor o filozofičnih VPRAŠANJIH. i Z mayor jem se je razgovarjal o Epik-tetn, Ciceru, Plutarhu in Petrarkn ter drozih slavnih ljudeh. ! 1 -O- Akademično izučeni evropski pod-1 ga nji lovec, Mr. M. Frev, ki je, ka-| kor smo svoječasno poročali, pred i par tedni pisal mayorju našega me-'sta, Mr. Gaynorju, pismo, je včeraj i t obiskal mavorja v njegovem uradu. • Mayor in njegov obiskovalec, ki je • študiral na vseučilišču v Curihu v j I Švici, sta se najpreje menila o naj-; boljšem načinu lova na podgane. Ko Ista pretresla to velevažno vprašanje, sta počasi pričela govoriti o druzih • predmetih, in tako sta prišla končno j tudi do tega. da sta si medsebojno' povedala svoje nazore o književni- j štvu in filozofiji. Pri tem sta se oba trudila, da sta . po možnosti jeden drugemu dokazala,' da sta imela svoječasno opraviti z Minervo in muzami in da so jima tu- • di poznana dela klasičnih pisateljev : in pesnikov. Pri item razgovoru je j pa podganji lovee napravil napako,!^ kajti mayorju je dejal: ''Kako je „ mogoče, da Plutarh v svojih delil,- ne j, omenja Epikteta, ko sta vendar žive- j la v jedni in isti dobi." Mayor se; na svojo šolsko dobo boljše spominja ' kakor podganji lovec in tako mu je;! potem zadevo pojasnil, da Epiktet ni < bil pisatelj in da so nauke starega fi-' ( lozofa razširili šele njegovi učenci, ■ nakar jih je neki Arrianus napisal in | ^ tnko ohranil potomstvu. Mayor in podganji lovec sta se v;; svojem razgovoru vedno bolj odda-! ljila od sedanjosti in končno sta sej pričela meniti o pesnikih, kteri so j, pesnili v jezikih nekdanjih Rimlja- i' nov in Grkov. Mayor je povedal tu-! di podganjemu lovcu, da je minoli j torek čital pisma, ktera je pisal ita-:, lijanski pesnik Petrarca v štirinajstem stoletju starorimskemu državniku, odvetniku in filozofu Ciceru. To delo je izšlo, kakor trdi mayor, šele v novejšem času. Tudi je obljubil, da bode podganjemu lovcu poslal! jedno knjigo Petracovih pisem. Žele poftem je Frey pričel govoriti j o pravem vzroku svojega obisika pri j: mayorju in mu je povedal, da želi, r aa bi se ga tako pogostoma ne klicalo k porotni službi, kajti to ško-' duje njegovemu poklicu, v kterem na- j ravno več zasluži, kakor pri porotni-ški službi. . I nazaj, ali se ga ne more, kajti nastale so sledeče okolščine: Voigt je dospel semkaj potem, ko so ga izpustili iiz nemških zaporov, pred-no je odsedel prisojeno mu kaszen. Izpustili so ga vsled tega, ker mu je bil nemški cesar naklonjen, kajti cesarju se je nepopisno dopadlo, da je i Voigt na tako originalen način vlekel i njegove oblasti. Včeraj je naselniški komisar Wm. j ( Miilliams dobil iz Washingtona naročilo, vsled klerega bi moral dati are- 1 tovati Voigta, kot nedobrodošlega naseljenca. Inšpektor Tadesco j? Voig-ta našel in ga odvedel na Ellis Isl-land k zaslišanju, kjer so Voigtu na- 1 znanili, da ga ibodo deportirali. Potem so Voigtovo obleko preiskali in v njegovema žepu so našli — parniški list za potovanje v Evropo in sicer ■ •za pamik Kaiserin Auguste Victoria, kteri odpluje jutri v Nemčijo. — "Sedaj sem vas prekosil!" dejal je stotnik in se pričel smejati. Vsled -tega je nastalo vprašanje, je li mogoče deportirati koga, kteri je že itak namenjen potovati domov. — V ostalem se pa Voigt dobro počuti na Ellis Islandu in včeraj je dejal: "Dva dni bodem živel na račun vlade, kar je tudi nekaj vredno, kajti vsaikogaT tukaj v Ameriki ne čas te tako, da bi mu plačali hrano in stanovanje, predco prostovoljno odpotuje v svojo domovino." v pojasnilo. Namen Liberty Immigration Society. Rojakom širom Amerike smo razposlali posebna pisma, z kterimi jih poživljamo, naj postanejo člani novoustanovljenega družtva Liberty Immigration Society, ktero ima svoj glavni stan v New Yorku. Nekteri rojaki nas sedaj pismeno povprašujejo o n.i- > menu imenovane organizacije in vsled | j tega jim temi potom naznanjamo, da I ' »e je družba ustanovila vsled torn, = ' i iker so razni psstavodajalci v novej-1 Sem času pričeli delovati na to, da se naselniški zakon poostre in da se naseljencem nekterih narodnosti sploh onemogoči naseljevanje v Zjedinjenili državah. Ako se toraj inozemci ne bodo organizirali, da zamorejo tako v po možnosti največjem številu nastopiti in s svojim številom vpljivati j na ameriško javnost, se zamore nase- j 1 jeva nje tako otežiti, da bode le malo- j kteremu mogoče priti semkaj. Namen družbe je taraj nastopiti ' proti takim zakonskim predlogom in j poleg tega tudi že tu živečim nase- ; Ijeneem v vsakem azii'u pomagati in sicer v vsakem oziru. Organizacija bode skrbela za to, da bode inozemcem • ložje postati državljanom Zjedinjenih držav in da bodo tudi razna velika ; podjetja, pri k te rili so vsktžbeni in o- | zemci z njimi ravnala tako, kakor se j mora ravnati z ljudmi. Družba bode ( tudi skrbela, da se takozvane inotzemce ali naseljence ne bode izkoriščalo po ! nekterih družbah, ktere skušajo često-krat pod krinko dobrodelnosti pripraviti naseljence ob njihov zadnji denar, kar je našim ameriškim rojakom itak že znano. V ostalem naj pa vsakdo natančno proeita ono pismo, ktero smo mu po- j slaii, kajti v njem so navedene vse | važnejše itočke, ki se nanašajo na na- | men družbe. Končno naj tem potoic naše rojake ! ponovno pozovemo, da postanejo v \ čim večjem številu člani imenovane ■ organizacije, kajti čim' več nas bode, j tem večji bode naš vpljiv na najvišjih mestih. Letna članarina stane le ^ $1 in to svotico je poslati na naslov: j Liberty Immigration Society. World Bldg. 61 Park Row, New York, N. Y. -0- I KONVENCIJA AMERIŠKIH SU- i FRAGETK. —o— | Včeraj se je pričela letna konvencija ^ snfragetk v hotela Arlington v Washingtonu. Washington, 14. aprila. Danes se je tukaj v hotelu Arlington pričela letna konvencija ženske organizacije, znane pod imenom National Ameri-. can Women's Suffrage Association. V mestu je sedaj povsodi videti na ženskah znake z napisi "Vote for Women", kajti semkaj so prišle že vse delegatinje iz raznih držav. Za bodočo predsednico bode izvoljena Mrs. O. H. P. Belmont, ki je prista-šinja bolj agresivne stranke, dasirav- . no bode za to mesto kandidiralo še veliko število druzih žensk, kajti vsaka bi bila rada predsednica. Se- , danja predsednica sufragetk je Mrs. dr. Anna Howard Shaw in nektere 1 sufragetke so mnenja, da je najboljše, ako bi bila ona ponovno izvoljena za predsednico. Program za konvencijo je že izdelan. Danes zvečer bode delegatinje obiskal predsednik Taft, kteri jih bode pozdravil z daljšim govorom, vendar pa še ni znano, • kaj jim bode povedal. Sufragetike bo-bo obiskale tudi senat in zastopniško : zbornico, kjer bodo izročile posebne spomenice, nanašajoče se na ženske praviee. Predsednik Taft bode moral biti s svojim govorom zelo diplomatičen. Ženske, ki so nasprotnice sufragetie-nega gibanja, so mu pod vodstvom Mrs. Frances M. Scottove poslale pismo, v kterem mu izražajo nado, da pričakujejo od njega, da pri konvenciji suffragetk ne bode govoril. Ko se je potem zvedelo, da je Taft obljubil, da bode sufragetkam govoril, ga je Scottova naprosila, naj svoje naznanilo prekliče. Kak je bil predsednikov odgovor, ni znano. Ako bode toraj suffragetkam govoril, je pričakovati, da jim ne bode dejal, da x njimi simpatizuje. Dečkovi lasje in kaznovana učiteljica. Ker je neka učiteljica potegnila malega dečka za lase, se je v šolskem odboru vnela stroga debata, ki se je zaključila s tem, da se učiteljici odvzame za pol leta podnčevanje. NEKTERI ODBORNIKI SO ZAHTEVALI ODŠLO VITEV UČITELJICE. Nek mestni oče je nazval učiteljico za nevarno žensko; drugi so zahtevali, da se odslovi in zopet tretji so se zavzeli za učiteljico. -o—— Pri newyorškem vzgojevalnem od- j boru se je vršila včeraj stroga debata ! med raznimi mestnimi očeti in sicer vsled tega, ker je neka učiteljica ne- j kega dečka potegnila za lase, ker ni hotel vstati. Mestni očetje so razpravljali o dečkovih laseh in učiteljici, ki je za nje vlekla, na dolgo in široko. Končno so mestni očetje pronašli učiteljico Miss Marv E. Tibbitts, ki podučuje v ljudski Šoli št. 05. Queens Borough, da je zakrivila zločin s tem. da je potegnila malega Johnie McCarthy ja za lase, kar je po zakonu strogo zabranjeno. Vsled tega so priporočili osrednjemu šolskemu odboru, da se imenovana učiteljica odslovi. Osrednji odbor pa ni tako hud, t kakor oni v imenovanem Boroughu.; in tako je priporočil, da se učiteljici: od vzame za dobo pol leta pravica do , podučevanja, kar pomenja za njo 600 dolarjev izgube, kajti tekom šestih ji mesecev ne bode dobivala plače. Mestni svetovalec Man je zatrdil , pri seji. rla je imenovana učiteljica j splošnosti nevarna ženska, ktera ni-p kakor ni sposobna za to, da se jo po-!! šilja med otroke v šolo. Po njegovem jr mnenju ima ona tak temperament, da se ne zna vladati, kajti že preje i je imela nekoč sitnosti, ker se je ta-'1 ko izpozabila, da je nekega dečka: udarila. Svetovalec Cosbrave je pa : učiteljico branil in pri tem je dejal, * da je dečka le lahko potegnila za lase, ker je mislila, da je Johnie nagajal. Ko ga je potem pogledala, se ] jej je skril pod klop. tako. da nika- ' kor ni mnogo pregrešila, ako ga je j' prijela za lase. V ostalem deček tu- S di ni bil poškodovan, tako. da učite- : Ijiea ni zaslužila, da se jo odslovi. I i temveč da se jo kaznuje s tem, da se f 1 jej odvzame pravica do podučevanja 1' za dobo šestih mesecev, kar velja . $600. i! Pri debati se je tudi povedalo, da ' Johnie ni bil poškodovan vsled tega, ker ga je učiteljica potegnila za la- ! se. kar je tudi dečkova mati potrdi- 1 la. V ostalem je pa tudi dečkova ; mati povedala, da je njen sin zelo po- ' reden in da ga mora ona večkrat pri- ' jet i za lase. Mestni očetje so pri debati zaslišali tudi dečka Johnieja, ki je pove-j1 dal, da ga ni mnogo bolelo, kajti uči-' teljica je potegnila za njegove lase le*' "a little bit". Zgoraj omenjena ka- j zen učiteljice je bila sprejeta z 22 : proti 10 glasovom. -o--; i Sndmarka ] je imela leta 1909 458,544 kron rednih dohodkov. Razun tega je prine- i sla loterija še 85.000 kron. Ustanov- 1 ljenih je bilo 115 novih podružnic, a i vseh članov ima sedaj Sudmanka 71 : tisoč. Ta denar se po večini uporab- i lja za ponemčevanje Slovencev potom kupovanja slovefaskih posestev in naseljevanja. Cena vožnja. Parnih od Austro-Americana proge i ALICE odpluje dne 20. aprila.. 1 DAUfllA • \ odplnje dne 27. aprila, iz New Yorka v Trst in Reko. S tem < parnikom dospejo Sloven« in Hrvati najhitreje v svoj rojstni kraj. Vožnja stane is New Torka do: Trta ali Reka...... 86.00. Do Umbijana ...... |S8Jft. , ®® ftfljprtfc • • • • p*M. ......ttA ......... . •••'!. .. .- -..T. Iz Avstro-Ogrske. Sadovi teme. Na Slovenskem in v Dalmaciji so pričeli gotovi ljudje izkoriščati Ha-leyev komet v svojo korist in zlorabljajo praznovernost ljudstva v to, da jim daje denar v "dober namen. VLADINI KORAKI PROTI TEMU IZKORIŠČANJU. Naučno ministerstvo je ukazalo duhovnom in učiteljem, da ljudstvu pojasnijo, da se kometa ni bati, kakor se je to trdilo na nekterih priž-nicah. I Dunaj. 15. aprila. Avstrijska via- j la, ki v množili slučajih podpira tako-svani klerikalizem. oziroma stranko i a poneumn jeva nje ljudstva, je sedaj,' co se je pojavil Haleyev komet, pri-;iljena opovreči mnogo onesra, kar se j e rodilo na polju klerikalizma in s I :emur se izkorišča ono praznovemo ! judstvo, koje se namenoma vzdržuje ; ? temi. da se ga tem ložje izkorišča, tfinisterstvo za nauk in bogoeastje ; e bilo namreč prisiljeno izdati poseb-ie odredbe, ki se nanašajo na Halcy-lv komet in ki vsemu svetu dokazuje-o. kako daleč je dovedel klerikalizem >rebivalstvo onih dežel, v kterih se je •domačil, tako, da ivori glavno "po-it ično" stranko. Imenovano mini-' terstvo je naimreč odredilo, da mora- 0 oblasti v slovenskih in hrvatskih teželah Avstrije, oziroma na Tvranj-kem. Štajerskem. Koroškem, Primorskem in v Dalmaciji energično nasto-)iti proti ljudskemu praznoverju, ki . e nastalo vsled Halevevega kometa. Cekteri dušobrižniki so namreč ljud-tvo že po cele tedne pripravljali na o, da so proro-kovali. da se bode !cto> »ojavil komet, kar pomenja "kugo. akoto in vojno", vsled česar je praz-loverno ljudstvo darovalo v množili lučajih tudi zadnje kronice, v to. | la si zagotovi blagor in blaženstvo za lučaj, ako bi moralo poginiti po kriv-ii nedolžnega Halevevega kometa. Nekteri osreeevalci ljudstva so tudi bednemu narodu pripovedovali, da j lomenja komet "sodnji don" ali ko-( lec sveta, tako, da vlada nwd ljudmi ■ nekterih krajih prava panika in da •sakldo zapravlja ono, kar ima, če5. aj bode itak — konec sveti. Oni judje, kteri delujejo na poneumnjev.i-iju ljudstva, seveda žanjajo sedaj ve- . ike svote denarja, dočim ono ljudstvo, ! :oje oni vzdržujejo v t^mi, živi v traliu, ali pa resign i ran o čaka, da gre ' — nirvano. Vsled tega je sedaj naueno mini-! terstvo izdalo navedeno strogo od- i edbo, ki določa, da morajo učitelji ■ šolah, kakor tudi duhovni v cer-:vah ljudstvo podučiti, da Halevev ;omet ni nevaren, in tako deloma pronicati svoja dosedanja prerokovanja. Jinisterijalna odredba zahteva, da se tiora z pravilnim podukom nemudoma ničeti, da se tako odvrne zlo, koje ireti ljudstvu. Dunaj, 15. aprila. Avstrijski dr-avni zbor je pričel zopet poslovati, tfinisterski predsednik ^Bienerth .ie ahteval, da se takoj reši ono vpra- j anje, ki se tiče novega avstrijskega [ržavnega posojila v znesku 181 mi-1 ijonov kron. Slovanska unija, kakor tudi socijal- ; ii demokrat je so složno nastopili pro- 1 ministrovi zahtevi in tako je prišlo [o skrajno živahne debate in do vse- | Iranskega prepira, predno je bil ime-tovani predlog sprejet. o- Arhitektonska razstava v Belgradu. Kljub srbskih arhitektov je lil prirediti poleti v Belgradu prvo rbsko arhitektonsko razstavo. Na azstavo bodo kakor gostje povab-jeni tudi drugi jugoslovanski arhi-ekti. Jma Gora ne bode proglašena kraljestvom. Vse vesti, da črnogorski knez Ni-:ola odpotuje v inozemstvo, so ne-esnične, isto tako tudi da bode čmo-prska kneževina proglašena kralje-tvom. _ _ . J*.- . . > - Razne novosti iz inozemstva. Ruski car je odredil, da se mora v nadalje smrtna kazen in izjemni zakoni rabiti le v izrednih slučajih. S tem je Rusija v tem pogledu nad-krilila ostale evropske države. SLOVO AMERIŠKEGA POSLANIKA NA DUNAJU. Italijan, ki je bežal iz New Yorka pred člani La Mano Nera, je zasledovan tudi v Evropi. Francoski j ministerski predsednik v nevarnosti -o-- Petrograd. 14. aprila. Ministerski j predsednik Stolvpin je naznanil z ! daljšim govorom v gosudarstveni 3u-] nii, da je car Nikolaj osohno odredil j da se mora v nadalje po možnosti ; le malo ljudi obsoditi v smrt in da se j tudi ne izdajajo posebne ali takozva-|ne izvanredne odredbe. S tem se hode doseglo, da bode le malo število i zločincev vsako leto obsojenih v smrt. : Izjemne odredbe, ktere je izdala vlada j v dobi revolucijonarnega gibanja, so i sedaj skoraj že povsodi odpravili, i Ministerski predsednik je v svojem j govoru tudi omenil zadnji roparski napad na državno blagajno v Iviz-liarju, Ciskavkaizija. kjer so roparji pomorili tem povodom devetnajst o-sob. Dejal je. da se take zločine mora kar najstrožje kaznovati, kar velja tudi o onih zločincih, ki vznemirjajo mir,ne državljane z metanjem bomb. Dunaj, 14. aprila. Odpozvani poslanik Zjedinjenih držav Charles S. Francis se je poslovil od avstrijskega 'cesarja Fran Josipa skrajno hladno, kajti cesar mu ni bil naklonjen in tudi tukaj živeči državljani Zjediuje-nili držav niso zanj marali. V avstri-.ji je običaj, da da ce*ar vsakemu poslaniku . ko se od njega poslovi svojo sliko z lastnoročnim podpisom, toda Frjneisu ni dal svoje slike. Francih je bil tudi med tukajšnjimi diplomati zelo nepriljubljen, tako. da >o se ga I vedno ogibali, kjer je bilo le mo-I goče. Dunaj. 14. aprila. Obravnava proti I nadporočniku Hofriehterju, ki je nb- I dolžen, da je pošiljal svojim tovarišem po pošti strup. tako. da je vsled te-_ra nek stotnik umrl. se prične dne 2S. aprila. Sodili era bodo častniki 4. pešpolka, ki je običajno v dunajski posadki. Obdolžen je, da je zakrivil zavratni umor, rla je ponarejal listine i in potne liste in da je svojega profoza j zapeljal v to, da je zanemarjal svojo j službo. | Cherbourgh. Francija. 14. aprila. | S parnikom Philadelphia od Ameri-' can Line je dospel semkaj iz New Yor-| ka Italijan Francesco TVifoo, ki trdi. da je bankar. Kakor hitro s«1 je izkrcal, odšel je na policijsko postajo, kjer je pripovedoval, da sta rou iz New Yorka z istim parnikom sledila dva njeaova rojaka, ki sta člana La Mano Nera in ki sta ga že v New Yorku tako vznemirjala z grozilnimi pismi, da je vsled tega bežal v Evropo. Na pamiku sta mn sledila kamorkoli je šel in končno je bil vsled teira tako prestrašen, da se je zaprl v svojo kajito. Policija mu je dala jnaprošeno varstvo in Italijan se je od-ipelal z vlakom proti jngu šele potem, j ko se je prepričal, da v njegovem vagonu ni onih njegovih rojakov, ki mu ■ baje strežejo po življenju. ' Saint Ftienne. Francija. 14. aprila. Nek delavec, imenom Duplanil, ki je bil dobro oborožen, je bil tukaj areto-! van in sicer vsled trtra, ker je hotel I priti v oni hotel, v kterem se je nastanil ministerski predsednik Briand. Aretovanec je policiji odkrito povedal. da je nameraval ministerskega predsednika umoriti, češ da ga neprestano nadlegujejo duhovi, kt;-ri ura ukaeujejo, naj unvo ri Brian da. Pariz, 14. aprila. V pravosodju palači je včeraj nek anarhist štirikrat streljal iz osvete na sodnega predsednika Florvja, kteri ga je pred letom dni obsodil. Florv ni bil zadet in a-narhist je moral v jeeo. -o Aneksi j a Koreje. Japonska bode v kratkem a nek tirala Korejo, ktero je doslej sama upravljala. , 0 GLAS NARODA" (Slovcnlc Dally.) » t Owned and published by the ftov«nlo Publishing Co. (a corporation.) FRANK SAKSER, President. VICTOR VAUAVEC, Secretary. LOUIS BENKDIK, Treasurer. Place of Bnfiioew of the corporation and •ddra*tes of »ibote officers : 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. mmmtmmmmmmmmmmmmmmmmmmm atmmmmmmimmmmm«* la celo leto velja list za Ameriko in Canado.........$3.00 ** pol leta.........1.50 lato za mesto New York . . . 4.00 M bol leta za mesto New York . . 2.00 Evropo za vse leto . . . . 4.50 * ** " pol leta.....2.50 » " " Četrt leU .... 1.75 *GLAS NARODA" izhaja vsak dan ia-vzemši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") ■ud every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. ikdwrtlcMrntnts on agreement* Dopisi brez podpisa in oeobnoeti ee ne Mtunejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Ifoney Order. Pri spremembi kraja naročnikov Eosimo, da se nam tndi prejSnje Ivull^če naznani, da hitreje najde-mo naslovnika. .MBMHHWMIWiHVM Dopisom in poeiljatvam naredite ta nafto* : "GLAS NARODA" »Cortlandt St., New York City. ■—— Telefon 4687 Cortlandt. i—i ■ ————^ Pravosodje v Philadelphia "Pravica", kakoršnjo merijo v Philadelphiji, Pa., je skoraj še hujša, kakor ona v državi New Jersey. Poročali'Sttfy,' kako je nek sodnik v New Jerseyu naročil porotnikom, naj stari-šem nekega otroka, kterega je povozil voz ulične Železnice, tako. da je na mestu ^bležal mrtev, ne prisodijo več odškodnine, kakor jeden dolar. Pri tem je - povdarjal, da so otroci za siromašne sta riše le velika nadloga, nakar je naročil poroti, naj obsodi železniško družbo v plačilo odškodnine v znesku jednega dolarja. Stariši, kterim je družba umorila njihovo dete, so morali biti še veseli, da jih pravični sodnik ni obsodil v to, da bi morali železniški družbi plačati odškodnino, ker jih je družba rešila nadloge, kojo jim je napravilo ono dete, ko je še živelo. Kako zelo se je ta razsodba do-padla mogotcem v državi New Jersey. nam dokazuje že dejstvo, da je oni sodnik, ki je starišem umorjenega otroka prisodil le jeden dolar odškodnine, kmalo nato postal nadsod-nik v imenovani državi. Toda, kakor rečeno, pravosodje, kakoršno imajo v Philadelphiji, je tako, da bode kmalo nadkrililo ono v državi New Jersey. V tej državi morajo železniške družbe plačati saj po jeden dolar, ako odvzamejo siromakom nadlego preobilega otročjega blagoslova s tem, da otroke more pod kolesjem svojih voz. V Philadelphii-... * * ^ v Ji je pa to se cenejše, kajti tam dru-j žbam ni treba_ plačati niti jednega, dolarja, ker se vse to zastonj obav-1 lja. Tako je namreč tamkaj nazna- i nil nek ravnatelj družbe uličnih železnic: "Moriti dojenčke ne velja niti centa' ', in taiko je dokazal, da so v Philadelphiji za jeden dolar na boljšem, kakor v New Jerseyu. Oni ravnatelj se je pri tem opiral na razsodbo nadsodišča države Penn-sylvanije, ktero je razsodilo, da družbe uličnih železnic in lastniki vozov niso odgovorni za to, ako povozijo njihovi vozovi otroke, ki se niso stari Šest let in ki so na ulicah brez varstva svojih starišev ali njihovih namestnikov. Stariši so v vseh takih slučajih za nesrečo otrok ravno tako odgovorni, kakor družbe uličnih železnic, taiko, da od slednjih nimajo pravice zahtevati kake denarne od-j škodnine. Tamošnjim družbam toraj ; ni potreba niti plačati jednega dolarja starišem povoženih otrok, kajti — kakor rečeno — v Pennsylvaniji ne j velja niti jednega centa, ako se na I ulicah umori kako dete, ki še ni sta- 1 ro šesit let. Vsled tega nam je jie-j umljivo, čemu siromašni stariši ho-j dijo na delo, kajti za nje bi bilo po: mnenja nadsodišča boljše, ako bi o-stali doma in paziti na svoje otroke, i Tudi nam je neumljivo, čemu si siro-! mj«ki ne najamejo pestunj, ki bi pa-J žile na njihove otroke, ako bi šli stariši slučajno na delo... Brutalno in surovo postopanje justice v Penasvlvaniji je naravno naperjeno le proti siromakom, kajti j avtomobili in nličoe železnice ne povozijo nikdar otrok bogatih starišev. Kako zaničujejo sodišča v Pc-nnsylva- j niji in tndi drugod siromaka, je naj-bolj raz videt i iz korakov, ktere je ukrenila justica v novejšem času v j Philadelphiji. Za tp bode zadostoval samo jeden primer. , Nekega štrajkarja, (ki je povodom < Žtrajka napadel nekega skaba dražbe < uličnih železnic, je ta mošnji sodnik l .................- i i i iiii-Biifriftiniititi i inniiii r i ■ j takoj obsodil v šestletno ječo. Isti | sodnik je pa obsodil glasom poročil ' nekega skaba, imenom Metza, v pla-'čilo denarne kazni v znesku desetih j dolarjev, in sicer vsled tega. ker je i brez vsakega povoda streljal na mno-1 žico in pri tem smrtno ranil neikega i gledalca. Štrajkar, ki je napadel skaba, ne da bi ga ranil, je moral za šest let, 1 v ječo. In skab, ki je brez povoda , ustrelil človeka, ki mu ni nič žalega j storil, je plačal le deset dolarjev in, i je bil prost! V očigled taki pravici in izreku, j da "otroci ne veljajo niti jednega centa", pri nas ne more nihče trditi, da vlada tu pravica,'ki bi delala čast republiki. "Krščansko". j Nek inozemec, ki je d cikaj premo-1 žen in poleg tega tudi olikan, prišel je s svojo ženo in dvema otrokama iz Anglije v Zjedinjene države, da si tukaj reši življenje. Nesrečnik je \ namreč jetičen in zdravniki v Londo-i nu so mu povedali, da zamore še o-: zdraviti, ako se napoti v Colorado, i kjer je zrak suh in vedno čist, tako, I da bode tamkaj okreval. Naselniška obla st na Ellis Islandu je pa obdržala vso rodbino, ktero bode sedaj ideportirala nazaj v Anglijo, ali z drugimi besedami: očeta, ki je bolan, bode poslala naravnost v smrt... Tozadevno odredbo naselniške oblasti zainoremo nazvati sicer "samo-jobrambo", toda vsakdo, ki ima ženo in otroke, ter vsakdo, ki evojo rodbino ljubi, mora smatrati te vrste "samoobrambo" najgroznejšim činom, kar si jih sploh zainoremo predict avljati! Je li sploh mogoče, da zamore omenjeni nesrečni bolnik povečati nevarnost, ki preti od jetike ljudstvu, ki šteje devetdeset milijonov ljudi, v toliki meri, da se ga mora potom naših naselniških oblasti obsoditi direktno v smrt? Zamore-mo li tako početje nazvati odmevom i duha "krščanskega ljudstva", kakor se tako radi nazivljamo?! P. S. Ob zaključku lista smo dobili obvestilo, da so v Washingtonu uvaževali naše "krščanstvo" in nesrečni rodbini dovolili potovanje v Colorado. »OPISI. Indianapolis, Ind. Cenjeni gospod urednik:— Danes naj Vam malo opišem "e. kr." avstrijski "šimelj". Dvema rojakoma v Indianapolis umrl je v Ter-uavčah, sodnija Gornji Grad v Savinjski dolini na Štajerskem, toraj v popolnoma slovenskem kraju, oče. Zapuščinska obravnava, oziroma zapisniki, vršili so se za slovenske stranke v nemškem jeziku in tudi naša dva slovenska rojaka, ki ne ume-ta besediee nemški, dobila sta te dni i potom konzulata odloke glede zapu- j šcine v blaženi nemščini. Najbolj pametno bi bilo, da bi Slovenci avstrijskim uradom vse nemške listine itd. kratkomalo vračali z zahtevo, da se jim pošljejo iste v slovenskem jeziku. Škandal pa, da si tipa sodnija v slovenskem Gornjem Gradu pošiljati sem nemške listine, za danes le i pribijemo. drugič bodemo v sličnih slučajih nastopili drugače. Slovenske liste v stari domovini pa prosim, da slovensiki javnosti pokažejo "narodno" in "zavedno" uradništvo v Gornjem Gradu v pravi luči! Sramota za Savinjsko dolino 1 Indianapolis, Ind. Spoštovano uredništvo:— Ako se naša naselbina sicer ne bi imela z ničemur 1 'ponašati", "ponosna" je lahko na tata, ki krade že leta in leta, a ga ni mogoče zasačiti. Ni dva ali tri tedne od tega, ko je Ivanu Stnrmu odnesel po noči $25, a za spomin mn zapustil kolec; Ivana Rosensteina olajšal je za $1G. Zadnji ponedeljek pa je napravil "rekord". Evo Vam: A. Faletiču iz Holmes Ave. je odnesel pri belem dnevu iz stanovanja $250. Sosedje so sicer videli nekega capina pohajati krog hiše. a nikomur ni prišlo na misel, da bi bil on nekaka straža, medtem ^- štvo" z napravo odra, zastora (sli- j "•jka Bled, izvršil Slovenec) veliko; »• j stroškov, pričakuje tudi obilne ude- >, i ležbe. > j a Društvo sv. Alojzija slavilo bode i ~ letos in sicer 8. majnika desetletnico J svojega obstanka. Kakor kažejo vse 2 priprave, bode slavnost velika. Na-'* tančneji vspored bomo še pravočasno naznanili. Sigurno pa pričakujemo, da se bodo sosednja društva tudi j te velike slavnosti udeležila. 0 j „ „ Poroeevalec. e ' " " * Zgodovinske črtice. (Nadaljevanje.) e i Če pa je bilo uničeno Cirilovo in Metodovo delo v deželah, kterim je j bilo v prvi vrsti in pred vsem name-njeno, ni rečeno, da je bilo tudi sploh n in za vedno uničeno. Pri našem vpra-r šanju nas ne zanima zdaj tisti velikanski pomen, ki ga je s časom _ dobilo književno in cerkveno priza-x deva nje solunskih blagovestnikov za _ vse kulturno življenje velike večine v slovanskega sveta. Mi se moramo marveč spet spomniti dejstva, ki smo ga skoraj zabeležili, da je namreč že za Metodovega življenja prodirala cerikvena knjiga slovanska in z njo slovanski obredni jezik tudi doli proti Jadranskemu morju, v hrvatsko Primorje in staroslavno Dal- j maeijo. Kakor pa so imeli opraviti Sloven-„ ci in Čeho-Slovani na zapadni meji - slovanskega sveta z Nemci, tako so . imeli tu na jugu Hrvatje posla z o-j stanki pristnih ali le polatinjenih i. Rimljanov, ki so bili večinoma pribe-. žali pred prodirajočimi Jugoslovani e na morsko obal in na otoke Jadran-. skega morja, kjer so si zgradili ne-j _ koliko trdnih gnezd, to je manjših j 1 j ali večjih utrjenih seliše, ki so potem I .[postala žarišča in središča latinske; j kulture, ki je skušala vplivati na ne- j _ izrabljeno moč novih došlecev, slo- j vanskih "barbarov", in na ta način i osigurati svojo eksistenco in povečati . lastno silo. Seveda ni bilo to strem-i ljenje narekovano od kakega ideal- - nega navdušenja za staro civilizacijo 3 ali za plemeniti Kristov nauk, ki so ! ga kmalo jeli širiti ti ikulturonosci - med slovanskimi sosedi, marveč je iz-, viralo vse to iz čisto navadne sebič-. nosti. Hoteli so dobiti zlasti vpliva j na organizacije, ki so se začele kazati . tudi v okviru novega slovanskega prebivalstva, bodisi politične, bodisi cerkvene. Bistvena razlika med Nemci na zapadu in temi Latini na jugu pa je bila ta, da le ti vsled svoje i manjše etnične sile niso mogli postati . nikdar nevarni narodni eksistenci ne-» primerno številnejših in telesno . zdravih* Slovanov, kakor so bili Nem-j ci, pred kterih navalom je neverjet-, no bitro ginila slovanska gruda, po-. tapljajoč se v nemškem morju. Ali . nekaj so vendar le dosegli Latini s [ svojo staro omiko in diplomatično izkušenostjo: kmalo so dobili odločilen . vpliv na osodo naroda, polastivši se i vodilnih oseb med slovanskim svetom. In tako se je zgodilo, da niso imeli ■ niti hrvatski bani in kralji deleža na novi narodni kulturni sili, ki bi bila Utegnila vsaj v neki meri držati ravnovesje latinskemu vplivu, ki je bil koliikortoliko škodljiv razvoju narodne prosvete. Tako je tudi prišlo, a da je bila glagolski književnosti brž ' od prvih začetkov usojena uloga za- i nemarjene in preganjane pastorke, ki i je našla zavetje edinole med ljud- i stvom na deželi in večinoma strani « od večjih kulturnih središč. To pa 1 je postalo s časom čimdalje huje, kaj- i ti v začetku desetega stoletja, toraj ; niti ne 40 let po Metodovi smrti, se j je vendar še našel škof, ki je javno i na cerkvenem zboru branil glagolico t in slovanski obred, ter dosegel s svo- i jim protestom tudi nekov uspeh. To s in še neko drugo dejstvo, ki ga bomo < omenili, pa nara priča, da «e je bila i ukoreninila in razširila med hrvatskim narodom. Koncem devetega stoletja, toraj okoli ali kmalo po Metodovi smrti, se je bila namreč ustanovila med dalmatinskimi Hrvati nova škofija v Ninu. ki je imela, kakor kaže, že od začetka strogo slovansiko-naroden značaj. Ni izključeno, da so sem pribežali tudi kteri iz Panonije in j Moravske izgnani Metodovi učenei. i Zgodovinsko dejstvo pa je, da je v začetku desetega stoletja, ko se je vne-' boj za vlado nad eerkvijo med Hr I vati, češ, ali bodi ramska (latinska) ali narodna, stal ninski škof Dobrt ■(toraj narodno ime) na čelu narodne .stranke, ki je bila seveda v veliki ! manjšini napram višji duhovščini latinskega pokoljenja in mišljenja. Ta boj se je imel odločiti na provineijal-! ni sinodi dalmatinski v Spljetu lete 924. i Kakor pred desetletji nemško-ba varski nasprotniki slovanskega obrednega jezika, tako so skušali seda tudi dalmatinsko-latinski škofje pri dobiti na svojo stran papeža, kar s< jjim je seveda tudi posrečilo. Papei : Ivan X. je namreč pisal pred zboro ; vanjem hrvatskemu kralju Tomisla ■ vu, zahumskemu banu Mihaelu jspljetsketnu metropolitu Ivanu tei (podložnim mu škofom, županom, sve ^cenikom in vsemu hrvatskemu naro du, opominjajoč jih, da se ne spodo j bi tako zvestim sinovom katolišk« cerkve, kakor so oni, prinašati Bogi žrtve v barbarskem slovanskem jezi ku. (Toraj — naši nasprotniki nis< bili proti nam nikdar kavalirski. pai pa vedno in dosledno — krivični. Nj jeni strani hvala o tako zvestih sino jvih, na drugi — barbarski slovansk jezik!) Seveda je spljetstki cerkven zbor storil potrebne sklepe, kojiLi de seto poglavje, govoreče o rabi slovan skega jezika, ne sme podeljevati re dov onim, ki so zmožni samo slovan skega jezika. Posluževati se ga sme jo le kleriki nižjih redov in mnihi Noben škof naj ne pusti čitati svet« maše v slovanskem jeziku, razun či je pomanjkanje latinskih duhovni kov, in še tedaj je treba posebnegi papeževega dovoljenja. Proti tem sklepom je imenovan ninski škof Dobre protestoval. Ii res, papež Ivan X., ki je prej sam pi sal v smislu navedenih sklepov, ni po trdil desetega članka, ker je izvedel kako silno je ta ukrep razburil lir vatsko ljudstvo. Tudi njegov na slednik papež Leon VI., (ki je letj 928 potrdil vse ostale članke, desete j ga ni potrdil, očitno znamenje, d: ! nevolja hrvatskega naroda ni bila sa mo hipna! Če pomislimo, da manjka samo š< 14 let do tedaj, ko bi mogli obhajat lOOOletnico tega prvega junaškegj boja Hrvatov za ohranitev mlade na rodne prosvete, in vidimo, da je na rod pred tisoč leti prav tako enoduš no vstal proti svojim škodljivcem tei pri tem tudi vstrajal, in da so mu pr i tem stali na strani tudi zvesti na i rodni duhovni pastirji, se bodemo pat ! začudili, da gre zgodovinsko življenje narodov vedno po istih potili j iste ovire, enak odpor! Kakor preč tisoč leti, tako tudi dandanes! Leta po prvem spijetskem cerkvenem zboru so tekla, a nasprotje ir boj ni ponehal, ampak se je poostro-val in sicer na čim dalje večjo škode glagolice in slovanskega obreda. Leta 1059 pa se je sestal nov cerkveni zboi zopet v Spljetu, kteremu je prisostvoval hrvatski kralj Peter I. Kre-šimir sam. Na tem zboru so se sprejeli vsi sklepi prejšnje spljetske sinode, desetega članka ne izvzemši, ki se je celo poostril in veleval: Nihče naj se ne drzne javno drugače moliti kot latinski ali grški, sicer naj se najstrožje (kaznuje; Hrvatje pa če se ne nauče latinski, naj ne prejmo redov. Toraj zdaj niti nižjih redov ne brez latinščine! Zdaj pa tudi ni ni-kakega škofa Dobreta, da bi — pro-itestoval. Mogočni kralj sam se ni čutil prizadetega in ni imel ničesar ugovarjati. Narod pa se je spet razburil; slišimo celo o odločnem odporu in o nekakem odposlanstvu, ki je šlo v Rim branit narodne pravice, kar pa ni nič izdalo. Papež Aleksander II. je potrdil vse sklepe tega zbora. Temu se ne bodemo toliko čudili, če pomislimo, da se bližamo času enega izmed najbolj centralistično po-stopajočih papežev, času papeža Gre-gorija VII. (1Q7-4—-1085), ki je bil že prejšnjima papežema (Nikolaju H. in Aleksandru II.) prava desna roka. Ta Nemec, Hildebrand imenom, je hotel na vsak način oprostiti cerkev državnega varuštva in postaviti papeža za kralja nad kralji, za prvega vladarja sveta, ki se mu morajo kot božjemu namestniku na zemlji klanjati vsi cesarji in kralji in knezi tega sveta. Moč v dosego tebi ciljev pa je zrl v skrajni centralizaciji cerkvene oblasti. Zato je ukazal zatreti tudi Ambrozijevo liturgijo v Milanu in mozarabsko v Španiji. Ali ljudstvo in svečenišitvo v Milanu se je dvignil^) in hlranilo svoje leeiikvene pravice s tako vnemo, da se prepoved n mogla izvršiti V takih časih to- 1\R..Richter'« f EXPELLER" j j Kaj ti koristijo močne miSice, če i trpiš na revmatlzmu. ! | PA1N-EXPELLER j ; dobro vdrgnjen, ti takoj olajia bo- : 21 lečine in odstrani njih vzroke. Q J Po 25c. in 50c. v vsen lekarnah. 3 p P. Ad. Richter & Co., 215 Pearl St., | raj tudi slovanskemu obredu niso i mogli sijati lepi dnevi. Dalmatinski ; Latinc-i so še preveč rabi porabili u-godno priliko, da bi zatrli neljubo jim slovansko glagoljaštvo. Čudno je le, da se je udal takim ukrepom celo sam mogočni kralj hrvatski. 11 ' Vendar se je glagolica in z njo slovanski jezik rabil v cerkvi še dalje;, cerkev je to nekako tiho trpela in ni : nikoli izrečno preklela glagolice. Tre-' ba je bilo spet čakati ugodnejših časov, in ti so napočili za slovanski obred proti sredini XI1J. stoletja. Tu- . di tedaj je stalo naše vprašanje v zvezi z dogodki svetovne zgodovine. ( Znano je. da so v imenovanem stoletju prihrumeli nad Evropo azijski Mongoli, ki so zlasti v njeni iztočni! 11 . » polovici hudo razsajali. Sele ob Ja-j dranskem morju se je razbil njihov silni naval, naletevši na junaška prsa hrabrih Hrvatov, ki so s svojo zmago obvarovali tudi Italijo hudih stisk. 1 To je bilo leta 1242. Naslednje leto pa je zasedel Petrovo stolico v liimu mož, ki je imet t velike načrte cenkveno-politienega j značaja pred očmi. To je bil Ino-cenc IV. Pred vsem je skrbno gojil; i staro prijateljsko razmerje med rimsko stolico in hišo srbskih vladarjev, Nemanje-vih naslednikov, prijateljstvo. ki se je pričelo s prvim srbskim j kraljem Stjepanom Prvovenčanim. Z, . njegovim sinom Urošem I. je bil ta j papež v trajuem stiku; trudil se je j tudi, da bi pridobil za ediuost cer-ikve tudi Bolgare. V tem smislu se; i je pogajal tudi z grškim patrijarhom ' ; in s cesarjem v Nieeji. pošiljal v ta . namen poslance k gališkemu velike-! mu knezu Danilu in velikemu knezu Aleksandru Nevskemu (leta 1248)., Da je bil ta mož nekako prisiljen in j seveda tudi pripravljen k gotovim koncesijam, da je potemtakem tudi t ' milejše sodil o slovanskem obrednem jeziku, to je pač naravno. In res se je storil imenovanega le- ; ta (1248) važeu 'korak v prilog rešitve perečega glagolskega vprašanja, j j Senjski škof Filip je prosil namreč I tega papeža dovoljenja, da bi smel j [obhajati sveto mašo v slovanskem je- i ziku. Papež Inocenc mu je to dovolil. Gotovo je bila prošnja omen j e-! nega senjskega škofa utemeljena v ; tem, da je bil škof v čudnem položa-j ; ju, ker je sam, kakor kaže. doslej ra- i bil pri službi božji latinščino, njegova duhovščina pa, vsaj po kmetih, brez dvoma slovanski jezik. Z isto prošnjo pa je stopil pred papeža 4 leta pozneje tudi krški škof in tudi i temu je bila prošnja ugodno rešena. | Če pomislimo, da so zlasti krški kne- j jzi (Frankopani) mnogo pripomogli k!' j porazu Mongolov in da so bili ti kne-! zi vselej enili) misli z lastnim ljud-j stvom, tedaj lahko prevdarimo, zakaj papež tudi v tem slučaju ni odrekel. V zvezi z onim velikim prizadevanjem papeževim za zjedinjenje cerkve je pri podeljevanju omenjenih ! Slovanom posebno dragih predpravic gotovo vplival na papeža Inocenca 1 tudi drug načrt, iki se je tikal bližnjih balkanskih dežel. Že koncem XII. stoletja se je bila i ! namreč in zlasti po Bosni silno raz-j širila sekta takozvanih Bogomilov, ki'1 pa so se skušali uveljaviti itudi pre- j ko mej imenovane dežele. V Spljetu ,1 so imeli že pred letom 1200 svojo * versko občino. Ti Bogomili pa so; * j rabili slovanski jezik kot svoj bogo- 1 /služni in seveda tudi književni je-, zik. Ker so se bila vsa druga in tu-jdi nasilna sredstva, (ki so jih rabili | proti bogomilom, izkazala kot ne-| uspešna, da bi se ti čudni heretiki f j spreobrnili, je hotel papež^Inocenc 1 i poskusiti, če se ne bi dali pridobiti J za pravo vero s pomočjo rojakov in f 'domačega jezika. (Dalje prihodnjič ) * --d S VABILO. |j Iz Clevelanda, O., smo dobili od ^ rojaka naznanilo, da je tam več po- 1, sredovalnic za službe. Kdor se pa d j obrne na tako posredovalnico, mora ;najprcje plačati nekaj dolarjev, ko-jnečno pa izve, da dela ni mogoče dobiti. Takih goljufivih zavodov naj se rojaki varujejo in nikar se naj ne pn- e ste opehariti za težko prislužene nov- š ee. "Posredovalnica", ki zahteva, v še predno je kaj storila, po več do- s larjev, ne more biti pošteno podje- n tje. Roja&i naj se toraj ravnajo po tem. %ijtfttVitrittiifiii-tim ri-iim-..rii: n ________-^jLcZ^JZl-^l *- tta........ Praški mestni svet proti nemščini. Ogrsko poljedelsko ministerstvo je pisalo v zadnjem času večkrat na mestni magistrat v Pragi in se -pri tem posluževalo nemščine. Praški mestni svet je zato sklenil naznaniti ogrskemu ministers!vu, da ni potreba dopisovati nemški, temveč da je magistrat kraljevskega glavnega mesta Češke. Prage, pripravljen odgovarjati tudi na madjarske dopise. (!) Ali je to znamenje napredka? Avstro-ogrska vojska šteje v časti miru 3S0.8GG mož in 28.742 častnikov; toraj prihaja na vsakih 14 mož en častnik. — Na enega učitelja prihaja v naših deželah povprečno G0 otrok, v mnogih krajih je tudi po 100. — Pa naj kdo reče, da Avstrija ni napredna država! Posebna hrvatska misija jezuitskega reda je ustanovljena z odlokom generala jezuitov. Misija obsega Hrvatsko. Slavonijo, Bosno in Hercegovino. Predstojnikom je imenovan rektor v Travniku Ivan Kulundžič. POZDRAV. Na obali Atlantika pozdravljam še enkrat vse znance in prijatelje po Širni Ameriki, posebno pa one v mestih Aurora in Eveleth, Minn., kakor tudi moja brata in ženo. Živili! Na zdar! New York, 14. mal. travna, 1910. Jakob Krušovie. Pri odhodu v staro domovino pozdravljamo vse rojake širom Amerike, posebno pa Franja Truden, ker nas je spremil na kolodvor v Salt Lake City. Utah. Na veselo svidenje! New York. 14. mal. travna. 1910. Vineenc, Ivana, Jože Železnikar. Predno se podam na parnik "La Provence", prav srčno pozdravljam vse rojake in rojakinje v Aurora in Hilbert, Minn, posebno pa mojega brata, ženo in družino. Na zdar! New York, 14. mal. travna. 1910. Anton Jerina. Predno se ukrcam na parnik, pošiljam še enkrat iskren pozdrav iz New Yorka vsem prijateljem širom Amerike; posebno se pa zahvaljujem ilružini Velkaverh in vsem onim, ki so me spremili na kolodvor v Wau-kegan, 111. Na svidenje! New York, 14. mal. travna. 1910. Andrej Tominc. Na obali Atlantika, predno se po-3am na parnik. še enkrat pošiljam iskren pozdrav vsem rojakom in rojakinjam po širni Ameriki; posebno la pozdravljam mojega bratranca Iv. Jamernika v Brooklynu. N. Y.„ so-irate društva sv. Jožefa K. S. K. J. Iruštvenike "Ljubljanice" S. N. P. 1. in druge znance in prijatelje v Vaukesranu, 111., ter se jim zahvalju-jujem za njih prijaznost. Na svi-! lenje! New York, 14. mal. travna. 1910. f Jakob Čamernik. Na obali Atlantika pozdravljava še ; mkrat vse prijatelje in znanca po irni Ameriki, posebno pa brata in so driižino Škarja, ter se vsem pri- i rčno zahvaljujeva za njih sprejem j ia kolodvor. New York, 14. mal. travna, 1910. Pran Koneilja, Josip Kovič. e-. . . . .. ... - Slovensko katoliško podp. društvo sveteBarba - Za 2jedinjene države Severne Amerika* Sedež: Foreat City, Pa. fekorporiraao dne 31. Januarja !9t2 v driavi Ptnt^vo!^ ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVER L, P. O. Bos G35, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 51, Mineral, Kans. L tajnik: IVAN TEL BAN, Box 707, Forest City, Pa. II. tajnik: ANTON OSTIR, 1134 E. GOth Street. Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City. Pa. -o- NADZORNIKI: MARTIN GERČMiAN, predsednik, Box G83. Forc->t City. Pa. KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. O. Box .">47, Forest City, Pa. JOS. BlX'KXELl, Starejši, II. nadzornik, Bx 5'Jl. Forest City, l'a. FRANK ŠUNK, HI. nadzornik, 50 MiU Street Luzerne, 1'a. ■ -1 ..; _._ --o-* POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Wir. Ivans. JOS PETEBNEL, I. porotnik, P. O. Box 95, Willo.-k. Pa. IVAN TOK NIČ, II. porotnik, p. O. Box 522, Forest City. l'a. -o-- Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. 7, Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA." LISTNICA UREDNIŠTVA. ! E. S.. Sheboygan, Wis. Kako sta uravnala gg. Fr. R. in A. P. zadevo, i'nam ni znano. Knjižico je pa goto-i vo videl tudi A. B. in če sta jo spi-; sala oba. se bode že A. B. oglasil, za- - kaj ga ni dal Fr. R. na njej "pritis-' niti". Radi tega ne kaže. da bi se - mi v to stvar vtikali, ki zadeva go-• tovo samo Fr. R. in A. B. Pozdrav! J. C.. Cleveland, O. Ubogega delavca goljufajo povsodi, kjer le morejo. Da se bodo pa vedeli ravnati, ( priobčimo svarilo, naj se rojaki izogibajo takih "posredovalnic"' za slu-; žbe, kjer je "posredovalcem'' prva briga, da dela iskajoče prevalijo Še ( za zadnje novce. > —___ l i KJe je ? Tukaj nas je pet bratov in iščemo šestega svojega brata JA-| KOBA NOVAK. Doma je iz Prim-l čevasi štev. G, občina Ambrus, Dolenjsko. Pred petimi leti je bil v ^ Salida. Colo., in sedaj ne znamo nič. kje se nahaja. Kdor izmed rojakov nam naznani njegov na-i slov. dobi $10.00 nagrade. Naslov pošljite na: Mike Novak, 512 West .; Chestnut St.. Leadville, Colo. (14-4—14-7) | i SLOVENSKI NOTAR -iza Ameriko in stari kraj, izdeluje - vse zakonske papirje, prejema tožbe, ! tolmači in zagovarja na sodniji. Matija Skender, notar, študent zakona. Stanuje: 3451 Penn Ave., Pittsburg, Pa. Urad n je: i Currv Building. Room 302, 4th Ave. & Ross St., Pittsburg, Pa. (Gx v 2 d 6-18—i) DELO DOBE slov. premogarji za slope mine, 6—7 čevljev premoga. Odprte svetilke in le v razpoklinah se rabi zaprte ali safety lamps. Večina tamošnjih starejših premogarjev so Slovenci. — | Strajka ni. — Ponudbe naj se pošljejo v slovenskem, angleškem ali pa tudi v nemškem jeziku na: United Coal Co., Bank for Savings Bldg^ Pittsburg, Penn. Iščem svojega brata IVANA NAROBE. Doma je iz Dragomelja pri Domžalah. Pred štirimi meseci bival je v Oregon City, Ore, in od tam je ne vem kam šel. Prosim cenjene rojake, ako kdo ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, za kar mu bodem zelo hvaležna, ali naj se pa sam javi sestri: Mary Ferine. Box 76, Crockett, Cal. (14-15—1) Išče se IVAN BOŽIČ, kteri biva že j nad 20 let v Zjedinjenih državah. Zadnjih šest let se pa sploh nič ne zna za njega. Išče ga radi očeto- j ve zapuščine njegova mati, ker je posestvo sedaj njegovo. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se i nahaja, da mi naznani. — Neža Božič, Mala Bučna vas št. 2, pošta Novo mesto. Kranjsko, Austria. (14-16-4) } SLOVENCI IN SLOVENKE, NAROČAJTE SE NA "GLAS NAttO-DA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIKI ti^Si:^..,^,,,^.....^,. IŠm-milil -- Jugoslovanska Katol. Jednota. hhorporirma dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI:" Predsednik: FRANK MEDOS. 9483 Ewing Ave., So. Chicago, 111. Podpredsednik: J VAN GERM, P. O. Box 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROZIČ, P. O. Box 424, Elv, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 3S3, Rock Springs, Wyoming. ° ' j Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. ( NADZORNIKI: ALOJZIJ YIRANT, predsednik nadzorneea odbora, 1700 E. 2Sth St '' Lorain, Ohio. " ' ' \ IVAN PRIMOŽIČ. II. nadzornik, P. O. Box G41, Eveletb, Minn ! MIHAEL KLOBUČAR, III. nadzornik, 115 — 7th Str., Calumet, MieLigan. POROTNI ODBOR: I"V AN KERŽIŠNIK, predsednik porotnega odbora, P. O Box 13S Burdine, Pa. IVAN MERIIAR. drtigi porotnik, Bx 95, Elv, Minn. STEFAN PAVLlSlČ, tretji porotnik, Bx 3 Pineville, Minn. --o-— Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago St., Jolift, 111. f --0---- Društveno glasilo je "GLAS NARODA." Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. V Ameriko se j* dne 31. marca iz ljubljanskega južnega kolodvora od-peljalo 9 Slovencev, 14 Hrvatov in 18 j Maeedoneev. KAZENSKE OBRAVNAVE PRED 1 DEŽELNIM SODIŠČEM 1 V LJUBLJANI. |< Dekliika nagajivost. V vasi Dru- j lovki in okolici je navada, da zaku-• - » ... . . i i .« iantje na pustni večer o^-nj. t. zv. "filo". tistim dekletom, ki s- j dotk-ni pre«lpust ne omože. Letošnji ptustni v ever so se pa dogovorila dekleta Marija Jež. Marija Košir in ' Ana Li kožar, da bodo Šle one "filo" j kurit, da jih fantje ne prebite. Dekleta so vzela nekaj obla ne e v, ter jih ' na potu pred Kržišažkovo hišo sme- j' jajc zažgale. Naenkrat poči ol liLš^ ? proti dekletom strel, katerega je od-dal Josip IveržLšnik iz puške, ki je 1 bila nabasana s Šib rami. Marija Jež ' je bila zadeta v hrbet in se takoj se- ' H-dla; Marija Košir pa v roko. Obdolženec se zagovarja, da je to storil iz trole sale. Obsojen je bil na 6 te- ' dnov težke ječe. ] Svojo ljubico je domov pripeljal fant France Majce ter prosil svojo \ mater Heleno Kovač ie, posestnico , na Brinju, da bi smela tam: prenočiti. ' Majce je zlezel na pee, njegova lju-biea, Polona Pančur, in mati sta pa skupaj legli v posteljo. Čez nekaj časa je prišel Janez Kovač i č, mož He- ' lene Kovačic, ki je očem Majeeta, ne- 1 koliko pijan domov. Začel se je takoj j s svojim pastorkom prepirati ter mu ^ groziti. Majee je zlezel s peči ter za- i čel o" m a miriti. Obtoženec ga je pa ! vrgel na tla ter ga z nožem osuval. * Prizadejal mu je na glavi težko:! okvaro. Zagovor, da je to storil v si- 'r lobrami, je bil po zaslišanih pričah rvvržen. Obsojen je bil na 5 mesecev j' težke ječe. |! Prekoračeni silobran. Janez Re- jc bcrnrk, 23 let star delavec na Javor-! niku, je prišel zvečer 17. januarja ; t. 1. v Rozmanovo gostilno v Koroški ' Beli. Ker je bil Rebernik preveč'jrlasan 1 so ira fantje iztirali iz •gostilne v vežo ' ter era nekoliko obncali. Rebernik se je na to napotil proti svojemu domu na Javoru i k Alojzij Tliš ar pa je pri-; t"kel za njim ter ga hotel z neko reč- i jo udariti. Rebernik se je hipoma obrnil ter sunil Tuša rja z odprtim j nožem s talvo močjo v desno sence,! da je ostrina prodrla v možgane, ki so se začele gnojiti, vsled česar je v ■ nekoliko dneh nastopila smrt. Ker i je sodišče smatralo ob t o žen če vo rav- i nanje za prekoračen silobran. ga je •obso Hlo na (i tednov strogega zapora. Neopravičena surovost. Dne 24. (decembra m- 1. peljal je llletni de-! Ček Janez Kapus z uprego neko bla- i go na blejski kolodvor. Na cesti skozi Rečico se je krava posestnika Franceta Slivnika zaganjala v ko- , nja, vsled česar jo je deček z bičem j odganjal. Slivnik, ki je to videl, se jp tako razjezil, da je z debelim kon- i cem bičevnika s tako silo udaril dečka j po glavi, da je fant za dobi 1 močan pretres možganov. Slivnik je bil obsojen na tri mesece ječe. Hud udarec. Fantje iz Podgorice • so se v Zajoevi postilni sprli, nakar je sledil zunaj pretep. Po pretepu je prišel gostilničar Andrej Zajec, ki je bil prej v hlevu, na dvorišče. Tu je videl delavca \£roenea Maldiča in njegovega brata Janeza razbijati po ! večnih vraiih. Na vprašanje, zakaj to dela ta. udaril ga je Janez Majdie z vejo nad levo oko, brat Vineenc pa s kolom po levih rebrih tako, da mu je eno zlomil. Obdolženec pravi, da je bil popolnoma pijan, kar pa priče zanikajo. Obsojen je bil na pet mesecev ječe. Kamniški vlak je všel. 30. marca ie kamniški vlak na postaji Domžale hI vozil brez poštnega voza in brzovoz-lega blaga. Sprevodnik je pisk al. nek lelavec j:» trobil s trobento, naj se •lak ustavi, pa vse skupaj ni nič jk>-nagalo. Vlak se je splašil, pa je drdral laprej. Ko je prišel že ok.di cerkve ^a vas Stob. se je menda spomnil vla-covo ija. da nima vse«ra s seboj, pa je istavil vlak in začel iti po rakovo lazaj. Ko so ljudje videli, da se je lak ustavil, so mislili da se je zgodila taka nesreča ter so Iiiteli na lice meta. No, ko so zvedeli, ka-ko je kam-liski vlak všel, eo se seveda pošteno mejali. Obravnava radi umora na Benin jiščici. Lansko jesen je vso slo-ensko javnost silno razburila vest o zagonetnem umoru km-.?takega fanta Fakoba Božiča na Begnnjšeici. Poiz-edbe in preiskave so dognale, da je imor izvršil 25. septembra 1!>09 loče barona Borna Pavel Eisenpass. rruplo ustreljenega Božiča je našla odna komisija šele 29. novembra 909 v neki globeli na Begunjščici. truplu ni bilo oparavddnesle kake živali roparic?. Bogme, 0 je 'strokovno' mnenje, ki dela vso •ast velemodremu državnemu pravd-lištru! Žalibog, da baje naravnost vlasične obtožnice nimamo v rokah, iicer bi jo priobčili dobesedno, zakaj utrjuje se nam, da ni toliko obtožnica. kakor obrarruba morilca Eisen-oassa. Zato pa t€di ELsen.pass ni to-ien radi hudodelstva- uboja ali mao-ra, marveč radi enostavnega pre-rreška zoper varnost življenja. Če to uvažujemo, moramo pač verjeti vesti, da je obtožnica pravzaprav Dbramba toženca Eisenpassa, Se rwfce gode še čudne stvari pod solnem: Če zaranžeš ali odstraniš kak nemški napis, ki ni vreden niti počenega groša, ali če zamahneš ob kači demonstraciji z roko proti kazini, si zakrivil hudodelstvo in te takoj Eašijejo v 8 do lOmesečno težko ječo. 1 pa ubiješ človeka, si kriv samo pro f reška in sodišče te obsodi k večjemu v Gmeseeni zapor, a ne v težko j"ečo. Pri bogrr, tako justico naj razume vrag, mi je ne! PRIMORSKE NOVICE. Zanimiva biografija Slovenca v Trstu. Dne 30. marca se je vršila pred tržaško sodno razpravo zoper uradnika filiale Avstrijskega kreditnega zavodaV Lupetina in nekega Gertscherja, ki je po rodu Slovenec — Grčar. Šlo se je za goljufijo, oziroma poneverjenje 600 K. Gertsoher, reete Grčar je zelo zanimiva osobnoet. Mož je nekoliko ekscentričen "mističen idealist", in zato so ga dali v preiskavo sodnemu izvedenc-u dr. Xydi-i asu, ki je psihiater. Izvedenec je si-I j cer dognal, da Gertseher ni umobolen, ima pa fantastične ideje, ki so pa j 1 opravičljive, ker ima mož jako intere- 1 -antno preteklost: Stari oče Grčar- s jev je bil podčastnik dvorne garde v Milana, ki je takrat bil v avstrijskih 6 rokah, stara mati Grčarjeva pa je bila — neznanka, izredno lepa dama. O- | i t rok je bilo iz tega zakona zelo veliko j in vsi so bili krščeni pri krstilniku. i koder so krščevali tudi "nadvojvode". Boter Grčar je vetra očeta je bil |D sam nadvojvoda Rainer, Stari oče j1 je bil ob revoluciji zaklan z devetimi ! uuaroi z bodežem, pa je, žrtvujoč jr lastno življenje, rešil dvor lahkih re-! J volucijonarjev. Ena teta obtož?mče- i ( va je bila ljuhimika kralja Viktorja 1 = Emauuela v Rimu, neka druga teta ' pa je dobivala letno penzijo od nad-! . vojvode Maksimilijana, in ko je izgu-| bila vid, je Šla v samostan v Monteid A arese, koder je postala prednica.'" Obtoženčeva mati je ijnela 11 let v j n , reji nezakonskega sina nekega mar- d: šala. Mnogo članov Grčarjeve rodbi- P' ne je umrlo za dušnimi bolezni, med ! njimi stara mati in teta v Rimu. Gr- ! d: čarjev oče je bil višji komisai neke;k; policije na meji in je pred dvemi leti i p« umrl vsled srčne napake, potem ko so S vi ga zaradi anarhističnih in mistično- j j£ idealnih nazorov" upokojili. — Ni ču- ! rj f da, da je tudi sin nekoliko eksaltiran. d1 zlasti, -ker je imel zelo melikobno vzgo- je jo od fine matere. i bi Po Tržiču je hodil nekf "nobel" ilj gospod. Rekel je, da se imenuje dr. | pl. Ilenkel ter da je iz Amsterdama, i V hotelu pri Skrbiču si je izposodil ! 61 bicikelj ter odšel, nihče več ga ni j r videl. Pozneje so ga aretovali naj Kranjskem ter spoznali v njem neke- i 2-a potovalca po imenu Gabrijel iSpies. i Goriška sodnjia mu je prisodila 4 ^ •mesece težke ječe s postom vsak me- frC >ec. — j slj i lei la' ___STAJERSKE NOVICE. ; kr Grobokop pozabil na mrtveca. V br vitanjski mrtvašnici so našli truplo! otročiČa. ki je že smrdelo. Zločin je ! izključen. Grobokop je pozabil na de- J| te v mali rak vi. J __ Smrtonosen padec. Na Pa ki je j Ribičev pL-ter tako hudo padel po ; j-stopnicah, da je Čez dva dni umrl. j I KOROŠKE NOVICE. Žalosten nasledek predpustne vese- j lice. V Rozmanovi gostiini na Koro- j Ški Beli se je dne 10. januarja vršila predpustna veseliea. kamor je tudi pri! o šol delavec Jatie>z Rebernik. Ker jej ta vsled preobile zavžite pijače nekaj | sitnaril, so ga navzoči fantje iztirali I v vežo in ga nekoliko obrcali. Končno je pa le na prigovor pametnej-ših odšel proti domu v Javornik. Kar Gd opazi, da nekdo za njim teče, bil je fant Alojzij Tušar. videl je tudi. da ! 0 je ta dvignil roko, da bi ga z neko rečjo udaril. V istem hipu je pa Rebernik s tako silo zamahnil z odprtim nožem nazaj, da je ojstrina predrla i desno sence in ranila možgane, vsled ! Česar je Tušar po preteku 19. dni vsled gnojenja možganov umrl. Sodišče ga je zaradi prekoračenja silo-brana na 6 tednov ostrega zapora obsodilo. Novi šolski zavodi v Splitu. Dne 30. marca je bila v Splitu slovesno blagoslovljena nova višja realka; se-; ° daj pa se vrše obširne priprave za I zgradbo novega poslopja za obrtno | ^olo, ki bo stala pol milijona kron. j Vlada je dala v ta namen 100.000! kron. j I BALKANSKE NOVICE Mohamed V. in Abdul TTamiri Solun, 1. aprila. V tukajšnjih krogih " govore, da bo sultan Mohamed ob pri- J hod-u v Solun posetil svojega brata J Abdul Hamida v vili Alatini. Abdul g Hamad, bo baje pri tej priliki podaril J bratu vse svoje premoženje in bo za I to dobil dovoljenje, da se naseli v Ma- i : li Aziji, kjer se bo smel svobodneje gi- « bati. " * ml —————- » V NAJEM l se dd LEP PROSTOR ZA GROCE- * RIJO ali kako drugo trgovino na do- : H brem prostoru. Prvo leto je jako « nizka cena. Za podrobnosti vprašaj- t te pri: < Mrs. P. J. Murphy, ? W. German St.y Little Falls, N. Y. » (14-20—4) Kje je moj prijatelj MARTIN PE- ' TERLINf Pred 2 mesecema je bil j | v Clairmont, Ohiio. Prosim, če kdo ve, da mi naznani njegov naslov, za kar mu bodem zelo hvaležen, ali naj se pa sam javi. — Anthony i 1 Rupan, 240 Greenbosh St., Milwaukee, Wis. (14-16—i) NAZNANILO. Kdor želi kupiti uro ali kako drugo zlatnino, mu bode prilika pogledati moje blago, ko vas obiščem. Sedaj pertujem po Pennsylvaniji in potem grem v West Virginijo. (14-15—4) Frank Bambich. ) I Phono 246.; ® § FRANK PETKOVSEK, 1 javni irotar - Notary Public, % 718-720 Market St., WAUKEGAN, ILL. a PRODAJA fina vina, najbolje žganje te izvrstne smotke — patentov asa zdra i? PROD AJA volne listke vseh prekemor- ^ POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo I ft /UPRAVLJA vse v notarski posel spada- jj _joča dela. Zastopnik **GLAS NARODA", 82 Cortlandt St., New York. 5 Zdravju 1 najprimernejša pijača je »^LEISY PlVO»» ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hraela. Radi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih. Lelsy pivo je najbolj pt i ljubljeno ter se dobi r sic jslh gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Oe«. Traralkar-ju 6102 St Ciai* A?*. ^ 3-kteri Vam drage volje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLBVBLAND, O.__j Ali hočete dobiti nekaj pojmu O ANGLEŠČINI in AMERIŠKI PISAVI? Pišite na nas. Poučujemo že dve leti potom dopisovanja angleščino in lepopisje. Pojasnila popolnoma zastonj. Pišite še danes 1 Slovenska korespondenčna šola, 6119 St. Clair Ave. (Special Box 10) Cleveland, Ohio. POZOR ROJAKI I Priporočam rojakom dobro, naravno vino, Concord galono po 504, Catawba po Toč. Za gotavljam dobro postrežbo. Naročilu je priložiti denar. Frank Šali, (3x v t, 19-3—19-6) Euclid, OMo. OGLAS. Slovenska g-ledališka družba išče ive dobre igralne možke moči, ki imajo veselje potovati po slovenskih naselbinah s slovensko gledališko Iružbo. Pevci imajo prednost. Plača dogovoru. Nastop takoj. Dalje se opozarja slov. dramatična 3ruštva, ako potrebujejo pripravne culise; naša družba jih želi-prodati x> zmerni ceni, ker si je naročila nore radi lažje ekspedicije. Kulise so iako pripravne za stalne odre in se rabijo lahko v štirih spremembah: Ive sobi in vrt ter gozd. Mehanizem e jako lahek in se sprememba izvrši irez težkoc v dveh minutah. Na žejo se pošlje fotografija kulis. Vse ponudbe naj se pošiljajo na: Josep Koren, »104 St. Clair Ave., Cleveland, O. ' HARMONIKE ! >odisi kakoišnekoli vrste izdelujem in »opravljam po najnižjih cenah, a delo rpežno in zanesljivo. V popravo zane- j Ijivo vsakdo pošlje, ker sem ic nad 16 et tukaj v tem poslu in sedaj v svojem istnem domu. V popravek »rameni ranjske kakor vse druge harmonike te ičunam po delu kakoršno kdo zahteva rez nadaljnih vprašanj. JOHN.WENZEL, 017 E. 62nd Str. Cleveland. O KRETANJE PAŠNIKOV. ulISER WILHELM DER GROSSE odpluje 19. aprila v Bremen. ROTTERDAM odpluje 19. aprila v Rotterdam. ALICE odpluje 20. aprila v Trst. OCEANIC odpluje 20. aprila v Southampton. LA TOURAINE odpluje 21. aprila v Havre. PRINZ FRIEDRICH WILHELM odpluje 21. aprila v Bremen. CELTIC dpi nje dne 23. aprila v Liverpool.' NEW YORK odpluje 23. aprila v Southampton. LAPLAND odpluje 23. aprila v Antwerpen. PRESIDENT LINCOLN odpluje 23. aprila v Hamburg. KRONPRINZESSIN CECILIE odpluje 26. aprila v Bremen. RYNDAM odpluje 26. aprila v Rotterdam. LAURA odpluje 27. aprila v Trst. MAJESTIC odpluje 27. aprila v Southampton. , LA BRETAGNE odpluje 28. aprila v Havre. CINCINNATI odpluje 28. aprila v Hamburg. ZIETEN odpluje 28. aprila v Bremen. COLUMBIA odpluje 30. aprila v Glasgow. ST. PAUL odpluje 30. aprila v Southampton. KROONLAND odpluje 30. aprila v Anhverpen. CEDRIC odpluje 30. aprila v Liverpool. AMERIKA odpluje 30. aprila v Hamburg. POTSDAM odpluje 3. maja v Rotterdam. I KRON PRINZ WILHELM odpluje 3. maja v Bremen. PRESIDENT GRANT odpluje 4. maja v Hamburg. OCEANIA odpluje 4. maja v Trst. ADRIATIC I odpluje 4. aja v Southampton. LA LORRAINE odpluje 5. maja v Havre. GEORGE WASHINGTON odpluje 5. maja v Hamburg. PHILADELPHIA odpluje 7. maja v Southampton. FINLAND odpluje 7. maja v Antwerpen. KAISER WILHELM H. odpluje 10. maja v Bremen. NIEUW AMSTERDAM odpluje 10. maja v Rotterdam. TEUTONIC odpluje 11. maja v Southampton. Ne pozabite, da edino jas žgem BBINJEVEO iz importiranega bri- i nja. BBINJEVEO zaboj od 12 steklenic (5 steklenie 1 galona) $13.00. Manj kakor en zaboj ne razpošiljam. DROŽNIK, galona $2.75. Razpoši-' Ijam v Bodih od do 10 ali 50 galon. TROPIN JE VEO, galona $2.50. — Razpošiljam v sodih kakor drožnik. 1 CONCORD DOMAČE VINO, galona 50 -me nogre in ozebline se popolnoma nd*ti2:iiio. Lu je to resnica jamčim z $500. Pišite po cenik katerega pošljem zastoju. JAKOB VAHČIČ, P. O. Box 169. CLEVELAND, O. kani slovenski oemk. Cene »o zel« ctzif>. oz i™ i« ml na blaso. Mi pošiljamo božična in ncvoletna darila direktno v stari kraj in jamčimo za sprejem Pišite dane« po cenik. DERGANCE. WIDETICH A CO.. ^622 Arapahoe St^ Denver, Colorado VESELITE SE DOBREGA KAJENJA. 0jj|j rasti. Pri izdeloranjm Uh svalži« te It Najboljši poznavaUi tobaka na svetn Turkey Med Cigarettes je pripLati. ila nsm je mu proiajati te ffi f ciRat etc po deset centov desed i.amacov. « j! tCrpr^tj Bagalj-----duhčete—lahko.....ki>njC iS ti 0c**Crrcs ut^^EM Izbran tur'ki t-jbak In vonj sta last 1 L'K- W tWiJalS?^^ ■ K^.YIiED CIGARET,—kajti vs: primeski bo £j ij ■« 11 q'W r« t;h cigaret Leborno. Tuji prc.lsednik Zjedinje- Jr^-f 9 ako kupite "I"urli.w> RcJ Ci^uretu. f^-^SmfmB' ' -- 10 za 10 centov, ^^^^^^^ pri vseh prodajalcih smetk. Kupite danes jsdno skatl'Q. Poskusite jedno in praprica^e ss. S. AXAaGYPOS, n CoTpors:!o;> cv.-a-i r-r ihv AillKBICAN TOBACCO CO. I Spominjajte se stare domovine in (Hužbe I j-g SV. CIRILA IN METODA Zahtevajte in kupujte Ciril-Mete do ve smedke in vžigalice Ako storite tako, spofnujete Vašo raredno colžnost Po slovenskih naselbinah, kjer trgovci ne prodajajo narod- ■ nega blaga, se prosijo slavna slovenska društva, da si ga I nabavilo v svrho nadaljno razprodaje. Na ta način ne bi fi podpirali samo družbe sv. Cirila in Metoda, aacpak bi *udi H lahko vsako leto napravili lep dobiček za svoja društva. j Ciril-Mctodove smedke raipcšiijrmc- tu:!i ;>osoirexrikcm ši*orr. n Ij Amerike in sicer 50 komadov ta $2.00, It'" krm. za. $3 60, line ha-|j vanske pa 50 komadov za $3.S0, t za $7.00 po>tome j r^sto. S : Pojasnila dajejo in naroČila tprejea.ajo i;11^1ralagatelji za Ameriko: I A. AUSENSK & CO. M cortuxdt ST., NEW YORK,N.y. J T ' --- j Josip Russet J^S^mk THOMAS, W. VA. i W ' ■ • .- ^v,g mešanim blaj&pjiM^ J j j • r"ijyjpllJWg^ Fii Twcrii vptkd« ri«Sii k»r itWi i» j V- topo najcižji c«ni. Priirte i:, p Notary PabBc. ^^itf iš' j r,.r.h.o vsi v notarski p«s«l »pn- j ciajoča dele. SVCJI K SVOJCI j-Gosp- Jos. Russ je na5 zastopnik za vie posle in ga rojak«« ^ priporočamo ! — "Glas Naroda". « jI----- ^ SI/)VENCI IN SLOVENKI, NA ROČAJTB GLAS NABA- DA", NAJVEČJI IN NAJ CENEJ Si SLOVENSKI DKgSVgMM fiompagaie 6s$iale Iiausellaoii^i [Francoska parobrodna družba.] Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta ia Ljobljaie. Postni paraiiti so: "I.a Provence" na dva vijaka..................14,2^0 ton, SO.O^O konisJA »ofi '•La Savoic" " " " ..................18,000 " 25 000 " M j La Lorraine" " " ** ..................12LOOO " 25 000 * "La Tou^aint" " " " .............iO.enO " 12.000 " m "La Hretagne".................................(.000 " J.OOrf ** M "La Gascogne"......................... ...... 8.000 " 8.000 " ** Glavna agencija: 19 STATE ST., NEW YORK comer Pearl Street, Chesebroajii Biillrfwf. # Parniki odplcjejo od sedaj naprej vedno otTčebtlrib of lu. ari deptfoUc h pristanišča stev. 42 North River, ob M^ren St, N. Y.: *LA TOURAINE 21. aprila, 1910. *LA TROVENCB 1». maja 1®1». LA BRETAGNE 23. aprila, 1910. »LA TOURAIN« ft«. 19lt. *LA LORRAINE 5. maja 1910. *LA LOBRACN« t. j««iia Hi«. •LA SAVOIE 12.maja 1910. POSEBNA PLOVTTBA. " v "' l V BA VE«: LA GOSCOGNE odpluje dne 16. aprila, 1910. tr«tji *ci l.epi pamik "CHICAGO" odplaj^ dne 2. majaž^ »k t. «ri Paniki i zvezd« zaiaaafrsai ta>|« /m 4ju f Lrfp*. 'JK _ . . fituovljeoa doe 16. avfasta IfOfc ' * 1nli®rp«r!raMi 22. aprila 19Q9 v drŽavi Penna. ^ • iedežem v Conemaugh, Pa. " »LAVNI URADNIH: 4 . ■ £ &4fttmm\ 1mmmb ROVANŠEK, r. f. b. No i, goaemaagii, Pa. : KOS, 524 Broad St., Jabastowa, Pa •lavni *imk: trm PAJK. L. Box 328, Cenemaagfr, Pa. Pemeim ANBT TOmiCH, P. 0. Bes «23, €onemaag&, Pa. H»i, L. Be I asa, Cosesomagi, Pa. It »fcnoTai bia#ajnifc: IVAN BRE2GVBC, P. O. Sex 9\ Coaeanaaghj Pa. » NADZORNIKI: MOi^JMAi^, aadz. odbora. Box Ceneroaiagfe, Pa. FRBKK PMSt, tafeeraik, L. Bpx 191, Cenimaagfe, Pa. SSteAWAll, nadzornik, Bi 611 Concnaangfy Pa. T"' I R8R0&NIXI: WpfilE, pretotdniE poTet. odigra, Box 1, Banle, Pa. iMTfMU MFttyjW, ptretnik, Bex Primer*, ^Tfli «BPVJ#, *ar«t*ik, P. Box 833, G«ta«wa*gfr, Pa. v Y1MYN7 ZDRAtNEK: £ p ' SMt: l^HMMlM, Arirr« St., Caa«®aa*k, Pa. * > - ---- s«««oe- iraiKva. emr*ma ajii arataiki m aljads« f>rolefii peSS^jati1 (Uaar aazavngpt ia bltfajaika in eikoaear drmgvm, vb« drage depise pa ne- glaV*a*e tajačba; ; ▼ aMfte *e epaa*« ^nitrati tajniki pri m*»3*9 »axeiB!b, ali i 8*1 o I kg'ettAo* v pcvUlsk tiarama tajnika kak« pomanjidivasti, naj se! t« naiien mMii na »rad glavama tajnfta, ta >« ▼ prikoinje popravi. WnHttm* M« f« »TO« KflBB*." l w W •» fcraitiat tukaj,' • 4a wale prtd prifcodo« r.iif*Mi!MT zapearil strira- WfViaa^ia«« apm-ja. da bi aašH fit-! se a i aj^aieilo, j f>a j« ni«! a«li*j. k*i *a j« vsaj *a po- M - abir«« U lefta. ki ja bil pre-r aaf»*l ipajMljani« baj-žnjiom, i J wf^i-jf bi! fatova k«« kak« datlje (1 Ka J« bi*» aaNiar«« f^ezaati i' 4a ja bila afcwi««* Bariak««« Urdka ; m ta ja d^alj delrtut. da j» pri- ; Vglp iM« li i* da aad«jih . »i )»ap*t|i«MWP irj-mbil. knaainar j« dr«?aeeno' aapb« iM -p%d «Wek# ter se 'iMKlM a »>a«4»i Mndait aazaj. Se-•• v v»jiji. a tn.ai [if obu-1 pap. UMae R« ja ^dlanl. da vse stori, i | ^ fHfpravi. j' «a ja lie^pal peli^ij^i ^oln z četi-1 NT«Cfi"va obrržje, je Andrej ' afcrf^-ii »a*rt. IWstopil je p«- , ja fM^tva aiik prist aro, sam pa/ j« »aja* «a>bli« j« satu ter se ■ aa»lja! ▼ afa-ana x. j1 ja a* apjpjtftb zrečer. JEaij^ji p*ti 9« zapnstili Feder Pe- ; | •r«V»*a i" ta «« j« ramo . popravljal, da za^ra svaje bezaie«. ko i ■a jf pri t«M preiti ail prrbad d veli galiaij^b ubadaleev. t katerih je ] qpavftl •» r ravte prijetno presene- j alp-j^pafa pristava »Semeleva in ! j aj^arepi pawemika. Wm jf Aadrai javil ataren pose-j < m«# cc^-ifoče celo njegov sokfiree pri aferi z nakitom. •Hedtero pa. ko je pristav za to, da se gostikucsarja tatoj ponoči ai-etnje io skrivaj, je predlagal Andrej. naj se naj preje pasfeusi pridobiti: gostilničarja z grožnjami ali podSrap-Ijenjcm za to, da. jima hudodelca izda. oai je na gostilničarju ležeče, j katerega vendar prej ali slej dohiti osoda," je razlagal kriminalni komisar. "Jaz jroram gledati na to, da spravim nepravega policijskega načelnika pod ključ, in če sa mi to po->re< i s pomočjo njegovega zaveznika, naj bode temu topert »kazen odpuščena. Areteval bi ga pa Samo v največji i sili. Saj si vendar tndi ti tega mnenje. stari, da bode jutri vsa tolpa, ki zajaha t njemu, aretacija izvedela, in če bi bili še taito previdni. Da bi to teli oaš mož izvedel, je gotovo. •"Prav ima£, ferafruSu*," je odgovo- i i il Boris Semelov, ki je -zamišljeno poslušal svnj^a mladega tovariša.! "ill prar rad se strkrjam s tvojim na-1 črto«. 'Obravnavaj ti z lopovom; pa z njim «ie ne opraviš, mi dovoli i saj zabave«, da ga osebno oklenem.") ,!Ta želja s« ti naj izpola-i," je go- ; viiril stefje se Andrej. ' Masiravnc mislim, da do tega ne boda prišlo." "N«, enkrat ga takoisla-ko iimlie vzamf," je godrnjal pristav, "rn <5e se a« motim, sin ^»dem jaz U t«nn pripomogel."" "Ta je lahteo mogoče," je govoril kriminalni komisar, "a sedaj je čars! Ob išči va posten jat o viča.'' — — . i( Zapri stajo bezniett in ^trbi za tO. I da bod«*n» meaioteai — pelawra nfsmote«i! & teboj imava! nekaj gffveriti." Gostilničarja je ta pri s ta rov nagovor ' rid«o presttašd, a je iakej ubogal ii>' zaprl vrata ii oluaa. Katd je vprašal 9 nekak« urg&tovim giafm«: i< A3i srnena gospodom^ post reč i s "kaka maleakestje?" "Kak* iratnata-f.'» j« vpra- \ Šal Swaelev A»ifreja, tpr iirt^en^če1 pogledal Steklenice na točilni mizi. "Zahvatjajeva se;" je oW5fa obetala. S strafrom je pričakoval, kaj pride. Andrej, ki je opazil scrgtilnieerjero bojazen, je »islim, da je naj4»ol5e, če ga takoj krepko prime, ia tako je začel ttakratko razgovor z vprašanjem: " Ali veš, da si na potu, ki te lahko privede r Sibirijo T" Petrov a« je zdrznil. Toraj je bil noč«i obisk jat« resna stvar. "Na razumna milestivega gospoda!" j« odgovoril polglasno. potem bode milost i vi gospod nekoliko razumi j ivejše s teboj govo-rU," je govoril Andrej. "Zadhje dni si se zapletel v neko lopovščino, ki te bode stala vrat. Ali me sedaj rats- umešt" "Jaz ni* ne vem," je jecljal Petrov. "Po&teo človek sem!'* "Lopov .si, ničvreden tatin&ki skri-var, '' je zagTmel Boris Semelov ned njim. i(0 ničemur nočeš vedeii, ti lapav hočeš biti posten človek f Ali misliš, da ne poznamo tebe in tvoje tatinske luknje, iz katere sem dobil že marsikaterega zločinca?" "Ali morem vedeti, kaj počenjajo moji ffoste, batjuško pristav?" je vprašal gostilničar. "'Moja gostilna je vsakomur odprta, kdor plača, kar je potrošil." '4 In kdor je s teboj v zvezi in proda svoj rop tebi, ali tvojim zaveznik.ami!" je odgovoril Seioekrv. "Nismo te zastonj že trikrat aretovali!" 4' A ste me morali tudi vedno izpustiti, bat,} uši o, ker sb je izkazalo, da sem bil nedolžen," je zavrnil Petrov. "Ti — nedolžen," se je rogal pristav. 11 Ne, prekanjen lisjak si, ki si zna pomagati iz zagate. Topo t, moj dečko, se ti pa ne bode posrečilo, prepričan bodi > tem t" "Kaj pa naj bi bil storil, milostiva g jf V ma Oraer) MB ; C 8poftovan)em "rr; V mk. Radovich, m m Vcrant St. Saa PraacUe«, CuL M Samo centov velja vsak zvezek potnega romana V PADISAHOVEJ SENCI. - o ■ ■ V BALKANSKIH SOTESKAH. Dosedajni 4 ivezki aknpaj stanejo le EN $*LAK. Ta krasni roman bode obsegal Sest knjig in stainejo vse aknpaj aamo $1.50 s pošto vre.d. V zalogi imamo ia 3 sveska "VINNETOIT , Rdeči Gentleman Vsi trije zvezki veljajo 764 s poštnine vred. Kdor misli naročiti te zanimive' in izvanredno cenena knjig«, naj pil* takoj, dokler ae Se vse dobi. Upravnižtvo " Glas Naroda " _82 Cortlandt 8t„ K.Y. , NAŠI ZASTOPNIKI kteri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige kakor tudi z* vse druge t našo stroko spadajoča posle. San Francisco, Čal.: Ivan Stariha.-Za Denver, Colo, in okolico: Jobs I Debevc, 4723 Vine St. Pueblo, Colo.: Petar Cnlig. Indianapolis, Ind.: Alojaij End-; man. Depne, HL: Darn Badovinae. La Salle, 111: Ifat. Komp, Prank Cfaerne, 024—1st St. La Salle, 111. Za Chicago, III. Frank Jurjovec, 181 - 202nd. St. Za Chicago, HI. Alois Leskovar. South Chicago, HL: Jasip Kom-:. pare. Wankcgan, HI.: Frank Petkoviek. Gary, Ind. i Jovan l£iliS. Calumet, Mich, in okolica: Ivan1 Šutej. Iron Ifonntain, Kick, in okolica:( lfarko Badovinae. South Range, Mich.: John Bahoril.; Chisholm, Minn.: K. Egone. Ely, Minn.: Ivan Gouž«. Manistiqne, Mieh. io okoliea: John B. Kotzian. Ely, Minn, in oko'^a: J. Skerjanc. Eveleth, Minn.: rij Kotze. Eveleth, Minn, in okoliea: Nick Miletič. . Hibbing, Minn.: Ivan Povie. Nash*ank, *Sfm: Geo Maurin. Tower, Minn.: John Majerle. Kansas City, Mo.: Ivan Kovačič in Ivan RabCja. Mo. in okolico: Frank Avstro - Amerikanska črta [preje bratje Cosulich] RajprlpravMjSa is njcmjsa parobrodna drla n Slsvence In Hnrate. Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom In Cm voznik Kitov iz New Yorka za HLvsaci L ' \ Val spadal navedeni noviparobro- TBSTA............................................135^ dl na dve vijaka imajo Ure«- LJUBLJANE...................................... 35^ m(ni braojmv: -_ KB KB.............................................. 35 rn ▲LIOB, LA0BA, „ 4 OT>WT> " __ZAGREBA......................................... 30 90 MAKTHHA WABINGTO* B,11)Tnirni ___~ KABLOVCA...................................... 3O2.Š ▲BMBTUrA. OCEANIA. n- BArBHDd° TB8TA allBBKB......................SMM, W 0t * 6Qli i PflELPS BR0S. & C0. Gen. A?eat*, 2 Washington St, New York ti I AKO poaeu * jj ^ denarje v staro domovino, ^ » obrni se na zanesljivo tvrdko, ktera ti hitro in pošteno postreže Ž Frank Sakser Co. g 82 Cortlandt St, NEW YORK, jj J^ Q potuješ v staro domovino, kupi I \ parobrodni listek ^ Pn 3 Frank Sakser Co. r 82 Cortlandt St., NEW YORK. fi A XT žeKs jvojega sorodnika, ženo ali kakega drugega iz starega kraja vzeti 5 ^ v to deželo, kupi n g parobrodni in železniški listek ^^ Pn S Frank Sakser Co. J 82 Cortlandt St, NEW YORK. f A T^ žel« svoje trdo prislnžene novce sigurno in ohrestonosno j naložiti v kako Hranilnico z dobrimi obrestmi, 5 od dne vloge do dne dviga, obrni se na l Frank Sakser Co. *j _ M Cortlandt Sfc, NEW YORK, jf A (J pa poslušaš ljudi, ki drugače svetujejo in naletiš slabo, pa ni krivda S Frank Sakser Co. AHridg«, Hon t.: Gregor Zobee. Za Batte, Mont. I. Knezevieh. Brooklyn, N. T.: Alojzij Čeiarek. little Falls, K. T.: Frank Gre-gorka. Bridgeport, O., in okoKea: Andrej Hočevar. Cleveland O.: Frani Bakeer Co., William Sitar in Josip Kožen. C. B. Prcekowetz, Mingo Jnnction, Ohio, ih osrednji Cofe« Region. Oregon City, Ore.: M. Justin. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bulger, Pa.: Geo; M. Sehalts. Za Bardice, Fa. m okolico: Frank Petrovič. Conemaugb, Pa.: Ivan PajX. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Forest (Sty, Pa.: Karl Zkiar Heilwood, Fa. in okolieo: Alojaij JakoS. Johnstown, Pa.: Franl Gabrenja. Pittsburg, Pa: Ignaa Pbdvasnik in Jakob Zabakovec. Za Pitt&t>nrg, Pa. IŠ okotieo: Ma. tija Skeader. Steelton, Pa.: Marko Kofalt ia Jo-šip A. Ftkeraik. Sutersville, Pa.: Loais Mrbar. Willack, Pal: Fran fieaa. Za Binc^am Čanjoa^ Utaft. Milan Pavtovick. West Jordan,. Utah: Aatea Palčič. Black Diamond, ITask': Or. Parents. Benwood, W. Ye.: "B. Hoftnaa. "Eitoma», W. Ta.: Rfca Milwaukee, Wis.: -Josip Tratail. Bock Springs, Wy.: A. Jastin. Seek Spring, Wye.: ffa). 6 tali si. • e * Ysi naji aastopaiki so a nami ia dalje časa v poslovni sveži, vsled česar jih rojakom aajtopleja priporo-' Kamo. "" - v« w on WUIWCA) RED STAR LINE. Plovltbn med New Yorkom in Antwerpom, j Redna tedenska zveza potom poštnih parnikov \ brzoparniki na dva vijaka. ^sekfto? KROCWLANI FINLAND JHBBHHHBi^VAPERLANI j 12,185 ton 1 'J1,1 J '"JllXl.iPtJiWJ-l1 12,018 ton Kratka in udobna pot za potnike v Avstrijo, na Ogrsko, Slovensko, Hrvatski in Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovaaimi deželami je dvojna direktna i lezniaka zveza. Posebno sa ša skrbi za udobnost potnikov medkrovja. Trejti razred obstoji i malih kabin za 4, ti in 8 potnikov. Za nadaljne informacij«, cene in vožne iistk« obrniti se }• na RED STAR LIINE. Ne. 9 Broadway, 1308 "F" Street. N. W . 205 McDnatt A«t.. new york Washington, d. c. Winnipeg, man. 84 Stat« Street, 219 St. Ctiarl*. Street. 319 Gun Street. BOSTON. MASS. NEW ORLEANS. LA. SAN FRAKOSCO, CAL- 1 709 M Ave.. 90-98 De«rfc«ra Street. r21 S*. 3rd Stre«t; SEATTLE. WASH. CHICAGO. ILL. MINNEAPOLIS. MINN. 90O Loctut Street. 31 HeepHai Street. PHILADELPHIA PA. ST. LOUIS. MO- MONTREAL. QUE. j i ROJAKI, NAROČAJTE 61 NA "GLAS NABODA", NAJYfiCS Ml j najcenejši dnevniki _________________________