St. 272. V Ljubljani, sreda dne 27c novembra 1918. Leto Ih HflPREJ Izhaja razen nedelj In praznlkor Tsak dan popoldne. Credniitr« Ib aprcvKlitve v Ljubljani, Frančiškanska alici štev. 6. L , Učiteljski tiskarn«. Naročnina: po poiti * dostavljanjem u* dom ia c«lo Uto K +2'—, la pol leti S. IV—, m četrt lota K 10’50, za mesec K 3'50. Za Nemčijo ceio leto K 46, i* ostalo tujino in Ameriko K 54. Knoatopna petik vratiča 30 r; pogojon prostor 8 1'—; razglasi in po»i*na vretica po 60 *; večkratne objavo po dogovoru primeren popust Reklamacije u list »o poštnine proste. Posamezne številka 20 vinarjev. Jugoslov. sodaldem. stranka sklicuje za nedeljo, dne 1. decembra ljudske shode z dnevnem redom: Jugoslovanska država in delavstvo. Shodi se vrše v naslednjih krajih: Jesenice: ob K), dopoldne pri »Jelenu«, poroča sodrug Prepeluh; Trbovlje: oh 3. popoldne na vrtu »Delavskega doma«, poroča sodrug P e t e j a n; Škofja Loka: ob 9. dopoldne v pivovarni pri »Prajarcu«, poroča sodrug Kocmur; £erna: oh 12. opoldne v dvorani gosp. Krulca, Poroča sodrug T o kan; Litija: ob 3. popoldne v gostilni pri »Pošti«, Poroča sodrug IVI. Čohal; ^idanmost: ob 3. popoldne v restavraciji »Juvančič«, poročata sodr. M a 1 o v r h in dr. Lcmež; Laški trg: ob 9. dopoldne, poroča s. dr. Leni e ž; Črešnjevec: uro in kraj .se določi, poroča sodrug dr. K o r ti n. Naslednjo nedeljo, dne S. decembra, se bodo vršili shodi v teh-le krajih: Št. Vidu pri Ljubljani, v Novem mestu, Radečah, Vrhovem, Brežicah, Rajhenburgu, Ptuju, Ormožu, Ljutomeru in Vevčah. Sodruge zaupnike iz teh kra-'tv prosimo, da nam sporoče gostilne in uro, kje in kdaj naj se shodi vrše. Kvišku, duše, zdramite se, strnite se! Najviharncjši dnevi revolucije so za nami. Toda f'0j /.a Svobodo še ni končan. Reakcija hodi okolo, zavrnjena v' obleko Svobode. Ne smemo biti le na straži, marveč ojačiti moramo krdela, ki ponosno nosijo rdeči prapor! Sodrust! Sodržavljani! Pojdite od tovariša do tovariša, od znanca do znanca, in jim raztolmačite naš pr°sram in jih pozovte, naj pristopijo v socialistično Politično organizacijo. Kajti čim večje bo število or gaziranih delavcev in delavk, tem mogočnejša, tem sil-"ejša bo naša bratnba. Kmalu se vrše volitve v konšti-tuanto naše mlade države. Nasprotniki se že danes prijavljajo, da starejo nas socialne demokrate in s tem ludj komaj osvojeno Svobodo. Zategadelj, sodrugi, so-družice, izkoristite sleherno priložnost in nabirajte no-'ih bojevnikov, novih bojevnic! Naše geslo se glasi: Za svobodo! Zoper reakcijo! Za socialno Jugoslavijo! Sodrugi! Kjer pričenja okoreli birokrat, tam neha človek, in disciplino so našim uradnikom, županom in poslanccm, tako vtepli v glavo, da bi preje izdali samega sebe. nego se le za las oddaljili od mrtve črke Na stežaj so naši novi gospodje odprli usta in svečano Povedali, da so vsi stari zakoni v veljavi. V nemški Av-*triji vlada popolna tiskovna in zborovalna svoboda ^'Orov-aiij ,ni treba naznanjati oblastvom, cenzure ni "°beue, prepoved razpečavanja časnikov, brošur, leta-kc>v itd. je razveljavljena. A pri nas?! To sramoto treba Opraviti in še marsikatero drugo! Delavci! Delavke! Rosni časi se bližajo in njih "točni, silni glas vas kliče! Na milijone vas je, delavci, in 'aktor ste, brez katerega ne bi mogla obstojati nobena '11f>derna država. Zdaj nam še vedno gospodarijo osebe. ' ne mislijo na bedo delovnega ljudstva: gluhe so za Vsak klic zatiranih: svojo sebično politiko bi rade zapekle v nedogled. Delavci! Vsi. ki nimate pravic! V tem resnem času Se obračamo do vas. No zamudite odločilne ure! Ogrotn-1,0 število slovenskih delavcev in delavk živi še brez *veze s tovariši in tovarišicami, brez zanimanja za skup- ne interese, brez organizacije. Zato je položaj slovenskega proletariata slabši nego položaj delavcev v drugih državah. Sedaj je čas, da se vzdramite in strnete! Predvsem se obračamo do organiziranih tovarišev'. V dobi, ko je treba z vsemi močmi stopiti na plan, je vaša sveta dolžnost, da storite vse, kar je le mogoče za vzbuditev vaših še nezavednih tovarišev, za pomno-ževanje članov v vaših društvih, za razširjenje političnega spoznanja. Z večjo odločnostjo, z nepopustno vztrajnostjo, s preziranjem vseh težav morate izvršiti to nujno delo. Nevtrudljivi morate biti, nobene priložnosti n? sinete zamuditi, da pridobite novih somišljenikov ih da jih privedete v vaše organizacije. Vi pa, delavci, ki še niste organizirani, pomislite, da ni zmage brez boia in da nima nihče pravice, upati na zboljšanje, kdor se ne udeleži potrebnega dela. Otresite se neumne misli: »Saj pojde tudi brez mene«. Tako jih pravi sto in tisoč, tako bi lahko dejal vsakdo — in kako naj bi šlo potem? Kdor hoče biti deležen zmage, se mora udeležiti tudi boja. V sedanjem resnem času je naravnost izdajstvo, s prekrižanimi rokami gledati, kako se žrtvujejo drugi, pa čakati na pečene golobe. Ne čakajte, da se vas nagovarja. Pridite sami, pristopite organizaciji stranke in vaše stroke. Vsi v politično, strokovno ‘in izobraževalno organizacijo! Čim prej boste vsi organiziran), tem lož ji in krajši bo boj, tem lepša bo zmaga in tem bogatejši njen sad. Milijoni naj se dvignejo po Jugoslaviji. Ena misel naj prešine vse in vsi bodimo pripravljeni na boj, da dobi krasna ideja socialne republike kri in tneso. Pojdimo na delo. pojdimo na boj! Brez strahu in brez počitka. ___________________ Zastopnike delavcev v občinske svete! Pisali smo že o zahtevi, da naša vlada popravi krivico, ki jo je napravil delavstvu stari sistem s tern, da mu je z reakcionarnimi občinskimi votivnimi redi onemogočil sodelovanje pri občinah. Ponavljamo to svojo zahtevo danes ponovno! Ali ni sramota, da sedi v Ljubljani v občinskem svetu toliko Nemcev — kapitalistov in le en zastopnik delavstva? In odpomoč bi bila tako lahka - samo naša vlada, reakcionarna in prožeta še starega iiedetnokra~ tičnega duha, se ne zgane! Prenovi naj za prehodno dobo ljubljanski občinski svet tako, kakor to odgovarja resničnemu številu delavstva V Ljubljani! Opozarjamo na Maribor: Nemško nacionalna klika, ki je v strahu za »nemški« značaj Maribora, je poklicala l(t nemških socialistov v občinski svet. Ker so ure tega občinskega zastopa štete, opozarjamo že danes vlado na to, da pri sestavi začasnega mestnega svetovalstva v Mariboru ne pozabi na mariborsko delavstvo, slovensko in nemško! Isto velja za Celovec in za celo vrsto drug,h krajev na Slovenskem, kjer je večje število delavstva! Občine so glavni faktor za aprovizacijo in delavstvo, ki je izključno vezano na občinske prehranjevalne urade, no more sodelovati! Ali ne čutite te krivice, te sramote, ki jo z vašo brezbrižnostjo prizadevate delavstvu, gospodje pri vladi! In pravite, da ste demokratični? Dušan Popovič mrtev. Srbska socialna demokracija plaka za enim svojih najboljših sinov in učiteljev, za vedno delavnim, ljubljenim in nepozabnim Dušanom Popovičem: Tajnik srbske socialistično stranke, najduhovitejši in največji časnikar n;1. Balkanu, sodrug Dušan Popovič jo umrl minuli teden V Londonu. • Svetovna vojna je hudo udarila srbsko socialno demokratično stranko, in nobena druga politična struja na Balkanu ni doprinesla vojnemu bogu toliko žrtev, kakor uprav srbska socialno demokratična. Izgubila je že početkotn vojne Dimitrija Tucoviča, učitelja srbskega proletariata, koncem vojne pa jo je zapustil ponos in etika srbskega, da. jugoslovanskega časnikarstva, Dušan Popovič. Umrli sodrug je bil pred vojno dolgoletni sotrudnik in urednik »RadničkLh Novin«, glavnega glasila srbske socialistične stranke v Belgradu. Popovičeva zasluga je, da so postale »Radničkc Novine« eden najboljših socialističnih listov, v katerih je znal pokojni sodrug s svojo veliko inteligentnostjo, bistroumnostjo, fino ironijo in krasno praktično filozofijo vzgajati svoje bralce in jih pritegovati na list. Popovič ni bi! le genialen časnikar, bil je tudi misleč umetnik, harmonična duša, imel je obširno zgodovinsko znanje, bil je izvrsten politični ekonom in filozof ter tudi umetniško vrlo naobra-žen. V svojih delih se je izražal jasno in precizno. Držal se je načela: Strankin list naj govori in piše v imenu stranke. Časnikar mora pisati v imenu stranke. Itt to je bi! Popovič. Celo svojo intelektualno bitnost je poklonil stranki. Kot tajnik srbske socialno demokratične stranke je odšel Dušan Popovič na planirano štokholmsko konferenco, kjer se je sešel s sodrugom Kaclerovičem. Ob tej prilikj je napisal in objavil spomenico o položaju, ki je vladal v poraženi Srbiji. To je knjiga, ki je izzvala toliko zanimanja in tolik sloves, da je bila v kratkem prestavljena v vse svetovne jezike. Njegovo delovanje v Londonu je šlo v praven socialistične misli, odločno je nastopal proti imperialistom in branil svoj narod pred zatiranjem in nasilnim ravnanjem s strani okupacijskih sil. Dušan Popovič je mrtev. Za dragim in velikim so-drugom žalujejo slovenski socialisti, srbskim sodrugom pa izrekajo presrčno bratsko sožalje. Politični pregled. Odbor Narodnega vječa na Jesenicah in oni na Koroški-Beli sta na skupni seji, ki se je vršila 23. t. m. sklenila dve resoluciji. Prva se glasi: 1. »Slovenski Koroški in naši gorenji dolini preti nevarnost italijanske invazije z vsemi njenimi zlemi posledicami. Zato prosita odbora NV na Jesenicah in Koroški Beli, da srbsko vo^ jaštvo nemudoma zasede slovensko Koroško in gorenji del naše doline. 2. Cenzura naj se odpravi. 3. Zahtevamo popolno in takojšnjo svobodo besede, tiska, združevanja in zborovanja«. Druga pa: »Oba odbora izišla iz ljudstva in reprezentujoča 1U.000 ljudi — dveh največjih industrijskih občin v Jugoslaviji — se soglasno izjavljata za takojšnjo popolno politično ujedinjenje vseh avstro-ogr-skih Jugoslovanov s Srbijo in Crnogoro«. Srbske čete na Štajerskem. Iz informativnega poročila okrajnega glavarstva v Lipnici je razvideti, da je srbski oddelek, ki je predvčerajšnjim zasedel kolodvor in kraj Spielfeld, od Narodnega vječa v Zagrebu in od generala Maistra v Mariboru dobil samo nalog, naj kolodvor in kraj Spielfeld zasede kot na skrajni severni meji slovenskega jezikovnega ozemlja ležeže selišče. Da bi te čete prodirale preko Spielfelda više proti severu, se absolutno ne namerava, ker ie više gori strnjeno nemško jezikovno ozemlje.. Srbski ministrski predsednik odstopil. Iz Zagreba se brzojavno poroča: Dogovor med nekaterimi člani SHS, Jugoslovanskega Odbora v Ženevi in srbskim ministrskim predsednikom Pašičem v Ženevi ni odgovarjal razpoloženju merodajnih krogov kraljevine Srbije in je izjavil ministrski predsednik Pašič, da .ie podpisal ta dogovor proti svoji volji. Srbska vlada je teinu dogovoru odrekla svoje odobrenje, vsled česar je dogovor postal brezpredmeten. Pašič je iz tega položaja izvajal konsekvence ter podal svojo demisijo. Zato ostane sedaj pri edinj osnovi za ujedinjenje SMS merodajni sklep Narodnega vječa od 24. t. m. Odposlanstvo Narodnega vječa jo danes odpotovalo v Belgrad. Radovljiški politični okraj za edinstvo s Srbijo. One 25. novembra t918 v Radovljici zbrani zastopniki krajevnih odborov radovljiškega političnega okraja so soglasno sklenili sledečo izjavo: Zbor narodnih odborov političnega okraja Radovljica izjavlja, da smatra po vsestranskem uvaževanju političnega položaja kot nujno potrebno iti neodložljivo takojšnjo izvedbo ujedi-ujenja s kraljevino Srbijo, kri se mora izvršiti takoj pod vsakim pogojem, in, da zlasti načelno razlike glede ustavne oblike ne smejo zadržati izvršitve tega popol- . hbga tijedinjenja niti za dari več. Razno vesti iz Hrvatske. Poroča se nam iz Zagreba: Tržaški sodrug Rudolf Oolouh je skozj Zagreb Odpotoval v Švico, da potom socialističnih strank v en- tentnih državah kaj doseže proti zasedanju naših krajev po italijanskih četah. — Hrvatski sodrug • Viliin Bukšcg se je vrnil s Krfa in prevzel posle poverjeništva za socialno skrbstvo. Z njim je prišel t^idi sodrug dr. Živko Topalovič, ugleden član srbske socialne demokratične stranke. V službenih zadevah (kot srbski nadporočnik zbira bivše srbske ujetnike) se bo nekaj dni mudil v Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu in potem odpotuje v Belgrad. V nedeljo, dne 24. t. m., je v zagrebškem Mctropol-Kinu javno predaval o razpadu Avstro-Ogrske. — Kakor znano je sodrug dr. Mijo Radošev^ič svoj čas odpotoval v imenu hrvatske socialno demokratične stranke na stockholmsko konferenco in tu v njenem imenu podal izjavo, ki zahteva uničenje Avstro-Ogrske, pa se zaradi te izjave ni mogel vrniti domov pred dovršenim prevratom. Na Krfu je sodrug Bukšeg izvedel, da se Radoševič nahaja v Petrogradu. — Sodrug Franjo Markič, zastopnik bosanske stranke na stockholmski konferenci, ki sc ni mogel vrniti iz istega razloga kakor Radoševič, biva z ženo in sinom v Parizu. — Dr. Franjo Potočnjak je živ in zdrav v Londonu, torej ni resnična ona vest, da je poginil v Petrogradu v pouličnih bojih proti boljševikom, kakor so poročali naši listi. —■ Oklic na slovaški narod. Po ministrskem predsedniku dr. Kramaru, ministru dr. Šrobarju in podpredsedniku Narodne skupščine dr. Belli podpisan proglas na slovaškj narod povdarja trpljenje Slovakov in izjavlja, da nobena spletkarjenja ne morejo uničiti vspostav*itve čehoslovaške republike, ki ie vsled ponovnih svečanost-nih deklaracij zveznih vlad vzvišena nad vsakim dvomom in popolnoma zagotovljena. Zastopniki čehoslova-škega naroda, ki so konferirali s pariško češko vlado, so prinesli razveseljivo vest, da so zadobile zahteve če-hoslovaškega naroda neizpodbitno odobravanje zavezniških vlad in da se bodo uresničile njegove težnje. Iz ozemelj Češke, Moravske, Slezije in Slovaške od Požu-na do Ungvarja bo vpostavljena močna, popolnega in samostoinega razvoja zmožna država. —< Iz češkoslovaške republike. V nedeljo so češkoslovaške čete zasedle Trnavo na Slovaškem. Madžarske čete so se v neredu umaknile in so bile deloma ujete. — Pri armadi generala Pflanzer-Baltina v Albaniji se nahaja 40.000 mož češkoslovaške narodnosti, katere prepeljejo preko Reke, Zagreba in Maribora na Dunaj. — Predsednik rumunskega narodnega sveta dr. Isopescul-Grecul je dospel v Prago, da se pogaja s Cehi o razmerju med čehoslovaško in rumunsko državo. — Notifikacija neodvisno ujedlnjene Poljske. Vrhovni poveljnik poljskih armad Pilsudski je v imenu poljske. Noto je sopodpisal voditelj ministrstva za zunanje vtralnih vlad ustanovitev ujedinjene in neodvisne Poljske. Nato je sopodpisal voditelj ministrstva za unanje posle T. Filipovič. Eden izmed vzrokov, da je ta nota zapoznela, je-bila nemška okupacija, ki je ovirala vso svobodo gibanja. Vodilna ideja note je prepričanje, da bo vlada, nastala po volji celega uaroda in opirajoči se na iskreno demokratičnost, delala na to, da se v državi vzdrži red in da bo vršila vse dolžnosti glede prebivalstva v duhu pravičnosti in sprave. Poljska vlada se nadeja, da nobena tuja armada ne pride v deželo brez nje vednosti in da bode v slučaju potrebe vlade tujih držav republiki dale svojo pomoč. — Združitev Schlesvviga 7. Dansko. Kakor poročajo danski listi, je poslal danski poslanik v Berlinu svojemu zunanjemu ministrstvu nastopno pismo poslanca Hans-sena: Apenrade, 18. novembra. Izročam danski vladi v imenu danskih prebivalciev severnega Schlesvviga resolucijo, ki jo je sprejela na svojem zborovanju v Apen-radu politična organizacija volilnih društev severnega Schlesvviga 17. t. m. Prilagam tudi pismo zunanjega ministra nemške republike. Nemška vlada sprejema Wil-sonov program in mu priznava pravico, da si določimo svojo bodočo usodo sami na podlagi samoodločbe narodov. Opozarjam na ti pismi in prosim vlado, da stori pri zaveznikih potrebne korake, da doseže dansko pre bivalstvo severnega Schlesvviga pri mirovnih pogajanjih priznanje svojih pravic in da se s tem izpolni njegova goreča želja po združitvi s staro domovino. Omenjena resolucija zahteva uvedbo ljudskega glasovanja o vprašanju združitve severnega Schlesvviga z Dansko. — Ententni žurnalistl na Dunaju. Dunaj, 26. novembra. (K. u.) Snoči je dospelo semkaj preko ŠVice in Tirolskega večje število ententnih žurnalistov. Ker so bili večinoma povabljeni po državnem svetu, so bili ofi-cijeluo sprejeti in odvedeni v njihova stanovanja. Davi so imeli informativno vožnjo na Dunaj. Volilna pravica v Nemški Avstriji. »Politlsche Korrespondenz« poroča: Osnutek volilnega reda, ki ga državna pisarna najprej predloži državnemu svetu, temelji na proporcionalni volitvi in splošni, enaki, direktni in tajni glasovalni pravici vseh državljanov brez razlike spola. Število na en volilni kraj odpadajočih mandatov se ravna po številu prebivalstva, in sicer odpade približno 50.000 oseb na en mandat. Volitev se izvrši po proporcu z nepremenljivo, obvezno listo. Pri tem morejo stranke postaviti toliko kandidatov, kolikor je v okraju mandatov oddati. Kandidatje, ki niso dobili pi imernega števila glasov, pač pa imajo največjo manjšino, ki torej niso izvoljeni, postanejo namestniki, ki se vpokličejo, j ako izvoljenec umre ali odstopi. — Iz italijanskega parlamenta. Glasom italijanskih | listov je finančni min.ster italijanskemu parlamentu v j svrho, da se mu poueli veljava zakona, predložil sklep, ; da bo država, začenši z dnem, ki ga določi kraljev de- j kret, skrbela za mohopolizovauo nabavo in prodajo ka j ve in njenih surogatov, čaja, sladkorja, petroleja, ben- j cina, parafina in drugačnega mineralnega olja, premoga | (razen koksa, ki ga producira Italija saina), denaturi- j ranega alkohola, eksplozivnih snovi in električnih žar- j nic. Od istega dne prevzame država tudi monopol za ; izkopavanje in za prodajo živega srebra ter monopol za produkcijo lunina. =— Amerika zmanjša stanje ekspedicijskih čet. W a -sh ing ton, 25. novembra. (K. u.) Reuterjev urad javlja: Vojni minister Baker je sporočil, da se bo zmanjšalo stanje ameriških ekspedicijskih čet na polovico sedanjega števila in da bo ostalo le kakih 30 divizij. Runami prodirajo na Ogrsko. Močni rumuusKi oddelki prodirajo na Ogrsko. Rumunske čete so zasedle celo Bukovino. Rumunski narodni svet je dobil poročilo, da bodo rumunske čete zasedle 26 ogrskih komitatov. — Zmaga socialnih demokratov v Draždanih. Pri volitvah v draždanski delavski svet so dobili neodvisni 4300 glasov, socialni demokrati pa 56.000 glasov. — VVilson dosegel vse svoje cilje. Državni tajnik za vnanje zadeve Zedinjenih držav je izjavil, da je Amerika dosegla vse svoje cilje, zaradi katerih je šla v svetovno vojno. Naloga Amerike je sedaj, da pomaga Evropi z živili. S sej Narodne vlade SHS Z 22. seje v Ljubljani, dne 23. novembra 1918. Odobri se načrt za ustanovitev višjega deželnega sodišča in višjega državnega pravdništva v Ljubljani. Koroški deželni odbor poroča, da so se nemška čete in narodne straže umaknile na severni breg Drave, in predlaga, da se prično takoj pogajanja o meji med območjem Narodne vlade y Ljubljani in Nemško Avstrijo. Isto poroča državni urad za zunanje zadeve na Dunaju, ki predlaga, naj pridejo takoj zastopniki Nemške Avstrije v Ljubljano, da se dogovorijo o vseh skupnih zadevah; Nemška Avstrija želi živeti z jugoslovansko državo v prijateljskem razmerju. Vodstvo polcijskega ravnateljstva v Ljubljani se poveri začasno nadkomisarju dr. Alojziju Guštinu •/. naslovom policijskega svetnika. Ptujski okrajni zastop se razpusti in komisarjem imenuje posestnik Mihael Brenčič ml. Občini Črni vrh nad Idrijo in Vipava protestirata proti zasedenju po Italiji in izražata, da hočeta ostati v jugoslovanski državi. Vojaki iz zasedenega ozemlja, ki so pribežali v naše kraje, da jih ne internirajo Italijani, se sprejmejo v vojaške službe. * Državni urad za zunanje zadeve na Dunaju javlja, da je pripravljen dovoliti, da smejo jugoslovanski uradniki, ki se selijo iz Nemške Avstrije, prestopiti meje, ne da bi se jim preiskovala prtljaga, če se dovoli isto v obratnem slučaju. Narodna vlada pritrdi predlogu z dostavkom, da naj se ta pravica raztegne tudi na naše begunce v Nemški Avstriji, ki se vračajo domov. Poverjenik za javna dela poroča, da bo kmalu mogoče izdelovati doma superfosfat in toliko papirja, kolikor ga rabimo. Zgradbe barak v Sterntalu pri Ptuju nai se porabijo za invalide, ki naj vršijo tam kako domačo obrt, tudi se pošljejo tja začasno goriški begunci, iz Nentske Avstrije, dokler jim ni mogoče vrniti se domov. S 23. seje v Ljubljani, z dne 25. novembra 1918. Narodna vlada prične s koroškim deželnim odborom pogajanja o začasni meji med območjem Narodne vlade SHS v Ljubljani in Nemško Avstrijo pod pogojem, da nemške čete izpraznijo slovensko ozemlje tudi na severnem bregu Drave. Pogajanja se vrše v Ljubljani brez prejudica za končno določitev meje na mirovnem kongresu. V tem smislu sta se obvestila koroški deželni odbor in državni urad za zunanje zadeve na Dunaju. Protesti proti zasedenju po Italijanih in proti kršenju mednarodnega prava v zasedenem ozemlju naj se pošiljajo iz prometnih ozirov Narodni vladi v Ljubljani in ne Narodnemu vječu v Zagrebu, in sicer v dveh izvodih. Prebivalci zasedenega ozemlja se naprošajo, da zbirajo gradivo o kršitvah mednarodnega prava po Italijanih in ga z navedbo kar mogoče natančnih podatkov pošiljajo Narodni vladi v Ljubljani, ki bo ukrenila nadaljnje korake. . Razveljavita se društveni in shodili zakon z dne 15. novembra 1867; istočasno se razveljavi § 23. tiskovnega zakona z dne 17. decembra 1862 in se dovoli prosta kolportaža. Tozadevne naredbe prinašamo na drugem mostu. ... j 1 1______ Odsiovljenim uradnikom sc izplačajo dne 1. decembra t 1 vsi dosedanji službeni prejemi kot sustmtacija proti poznejšemu obračunu s prizadetimi vladami, kakor to dela Nemška Avstrija proti drugorodnim uradnikom. Odobri se imenovanje ministerialnega tajnika dr. Franca Skaberneta za administrativno-ekonomične-ga poročevalca v oddelku za uk in bogočastje in imenovanje profesorjev dr. Ivana Graienauerja : 1 dr. Leopolda Poljanca za višja šolska nadzornika. V Ljubljani se ustanovi poštno-lrranilni urad, ki prične poslovati 1. januarja 1919. Transportno vodstvo v liceju sc razpusti. Med zaplenjenim blagom se nahaja mnogo železnih predmetov, ki so porabili pri železnici. Direkciji državnih železnic se dovoli pristop povsod, kjer je shranjeno rekvirirano blago, porabno za železniško upravo takoi ali v doglednem času, da si izbere porabne predmete. Poštni uradi v slovenskem delu Štajerske na severni jezikovni meji dobivajo še vedno okrožnice od poštnega ravnateljstva v Gradcu. Obvestijo se, da jih te okrožnice 110 vežejo. — Rudarski nadsvetnik Pirnat se začasno nastavi pri oddelku za javna dela, — Eksportno dovoljenje za vse predmete daje odslej poverjeništvo za trgovino in industrijo. —• Izvršile so se izpremembe v sodni službi. Nedeljski shodi jugoslovanske socialne demokracije. Zagorje ob Savi. Dne 24. t. m. se jo vršil pri nas javen ljudski shod v dvorani gosp. R. Mihelčiča pod predsedstvom sodruga Peterlina. Navzočih je bilo več kot 1500 oseb med njimi okolo tisoč rudarjev. Ker je bil sodrug dr. Lemež vsled zamude vlaka zadržan, je referiral namesto njega sodrug Cobal. K prvi točki, ki je bila informativnega pomena je sodrug CobaJ iniormi-ral delavstvo o zadnjih dogodkih, potem o dogovoru z vrhovnim rudniškim uradom in rudniško direkcijo, kako se naj uredi rudniško konzumno društvo, potem o bratovski skladnici in njenem vojnem posojilu, nato o povabilu rudarskih zaupnikov na razgovor k poverjeništvu za javna dela v Ljubljano. Delavstvo je bilo s koraki, ki so jih napravili zaupniki jako zadovoljno, kar je pokazalo s svojim odobravanjem. Po pojasnilih je sodrug Cobal poročal o političnem stanju, energično protestiral proti zasedanju kraljevske italijanske vojske jugoslovanskega ozemlja. Razložil je zahteve resolucij, jugo-slov. socialdem. stranke, zlasti po izvedbi splošne, enake, po proporcionalnem sistemu volitve za oba spola in sklicanje konstituante. Potem je prešel govornik na gospodarski in soc. del resolucije. Razložil točko za točko. Delavstvo je z burnim odobravanjem pritrjevalo izvajanju s .Cobala. Ob koncu shoda so izvolili zborovalci delegate za razgovor s poverjeništvom za obrt in industrijo sodruge Prašnikar Antona, Smole Ignaca in Krauskopf Antona. Ko so zborovalci sodrugoin potem še naročili razne želje, ki jih naj zaupniki pri razgovoru pri poverjeništvu predlože, in je bila resolucija soglasno sprejeta, se je shod po dveurnih razpravah v najlepšemu redu zaključil. Na shodu pa se je pokazalo, da je v Zagorju socialistična trdnjava, ki jo ne razbijejo tudi razni ljudje, ki mislijo, da je sedaj čas raznašati različne laži in hujskati proti našim zaupnikom. Shod pa je bil tudi opomin gospodom, ki hočejo s silo napraviti iz socialistov liberalce, da je ta igra, z nasilstvom delati za kakšno stranko, jako nevarna za njih same. Sostanj-Velenje. Kakor po drugih krajih tako smo imeli v nedeljo dne 24. novembra tudi pri nas shode. Prvi, — rudarjev, — se je vršil ob 10. dopoldne v rudniški čakalnici v Velenju, drugi —■ st roj ar jev —• ob 3. popoldne pa v dvorani hotela gospe Vasljeve v Šoštanju. Obiskana sta bila oba shoda prav dobro. Poročal je iTa obeh sodrug Tokan iz Ljubljane. Dnevni rod shodoma je bil isti kakor drugod. Resolucije, katere so bile objavljene v »Napreju« dne 23. t. m. so bile soglasno sprejete, zlasti del, ki se izreka glede vladavine v Jugoslaviji za socialno republiko je našel glasen odmev. Uredile so se v Velenjem kakor tudi v Šoštanju potrebne priprave za strokovno organizacije rudarjev in strojarjev. — Prijatelji! Širimo naš dnevnik »Naprej« in posvetimo vse svoje moči naši strokovni organizaciji, zakaj le tako pridemo v novi državi do veljave in do pravic. Politična in strokovna zavest vodi delavstvo k uspehom 1 Vesti iz Celja. Socialistične organizacije napredujejo v Celju in okolici, da je veselje. Strokovna organizacija kovinarjev v cinkarni in v tovarni za posodo raste od dne do dne, zlasti v slednji tovarni so skoro vsi moški in ženske pristopili v strokovno organizacijo ter se pripravljajo, da stavijo svoje zahteve. Politična organizacija io tudi prav močna in si je pridobila znaten vpliv v javnosti. K temu je pripomogla zlasti zadnja narodna manifestacija, katere so se udeležili vsi tovarniški delavci z rdečimi zastavami in trakovi, ter napravil na občinstvu dober vtis. Občinski svet v Celju se je reformiral in je sestavljen sedaj iz 8 nemških, 5 klerikalnih, 5 liberalnih, 6 soclalnodeinokra-tičnili zastopnikov. — Celjski sodrugi pridno delamo, da se nam bo v doglednem času otvorila podružnica konsumnega društva za Ljubljano in okolico, v katero bodo pristopili tudi delavci iz Štor. — Aprovizacija v Celju ni tako slaba. Imamo precej govejega in tudi svinjskega mesa, tudi Špeha se vidi v izložbah. Upamo da bo kmalu boljše. ■ Naši nemškutarji bi sedaj vsi radi Prl' Stev. 272. NAPREJ. Stran 3. stopili v soc. dem. stranko, za kar se jim mi delavci zahvalimo in jih prosimo, da naj ostanejo, kjer so bili. Nemške delavce sprejmemo z odprtimi rokami, ker so naši sotrpini in se hočemo z njimi skupno boriti. Nem-škutarske »purgarijo« pa nočemo, ker vemo, da ta ne hi Prišla v našo stranko iz prepričanja, temveč iz opor-tunitete. — Drugače je življenje v Celju mirno. Nemci se prila-zojujejo novim razmeram in upamo, da naša vlada ni in ne bo otežkočala mirnega življenja med nami. Mi soc. denmkratje se hočemo boriti za svobodo in pravice vseh. — Tudi naš »Naprej* je pri nas precej razširjen, a'i še ne tako kakor bi bilo treba. Treba je še agitirati ni naročnike pridobivati. Zlasti moramo »Naprej« spra-viti v vse gostilne, kavarne in brivnice, kamor delavci zahajajo. — V nedeljo je umrl sodr. Rudoli Vrečko. Pokojnik je bil mlad in agilen sodrug; bil je med ustanovitelji poli-tične in strokovne organizacije v Celju. Celjsko delavko je izgubilo dobrega sodruga, ki si ga ohrani v bajnem spominu. Dnevne vesti. Člani konsiininega društva za Ljubljano in okolico, ki kupujejo v prodajalni v Sp. Šiški, naj vzemo na znanje, da se vrši člansko zborovanje za to okrožje v petek, 29. novembra ob 8. uri zvečer pri Šternu v Sp. Šiški, Opoldanski strel. Od včeraj dalje se opoldanska ura v Ljubljani naznanja s strelom. imenovanja Narodne vlade SHS v seji dne 23. novembra 1918. Pri višjem deželnem sodišču SHS v Ljubljani se začasno imenujejo; za predsednika Ivan K a v e n i k , dvorni svetnik na vrhovnem in kasacij-skeni dvoru na Dunaju; za podpredsednika dr. Anton Rogina, svetnik višjega deželnega sodišča v Gradcu; za svetnika Pran Milčinski, višjesodni svetnik pri bc/.ehiem sodišču v Ljubljani, in dr. Anton Kremžar, državni pravdnih v Novem mestu, z naslovom in značajem višjesodnega svetnika. — V službovanje pri viš-Učitel]ske tiskarne« v Ljubljani._ Komuno Mn za Lilijano in ololiio vabi svoje člane na člansko zborovanje ki bo za okrožje Spod. in Zgor. Šiška v petek, 29. novembra, ob 8. uri zvečer pri Šternu, Planinska cesta =■ za okrožje Tržič na Gorenjskem v nedeljo, 1. decembra, ob 3. uri popoldne • pri Pelarju v Tržiču. ...................... Načelstvo. Nadzorstvo. St. 1038/Pr. Razpis. prošnjo za posredovanje pri sovjetski vladi. Poljski poslanik v Moskvi, Leu icki, je bdgodil svoje potovanje v Rusijo do principielne odločitve razmerja napram Rusiji. — Popolniti je 12 službenih mest za provizorno strežnik« moškega spola v deželni blaznici na Studencu- - to službo je spojena pravica do prostega stanovaiti3 (brez družine), hrane, službene obleke in nagrade mesečno 60 K v prvem letu, 80 K v drugem letu. Bo dveletnem zadovoljivem poskusnem službovanju in po prestanem strežniškem izpitu se bo kompetentnemu obla--sivu predlagalo, da sc provizorni strežniki stalno namestijo s primerno višjo plačo in s pravico do časovnega napredovanja in starostne preskrbe. V smislu službenih določil za provizorne strežnike prosilci ne smejo biti stari manj kot 25 in ne več kot 35 let. Prošnje, katerim je priložiti dokazilo telesne sposobnosti--rojstni list, domovnico, zadnje šolsko spričevalo tci spričevalo o nravnosti kakor tudi izkaz o dosedanjem službovanju, je vlagati osebno pri vodstvu deželnih 4°' brodelnUi zavodov v Ljubllaui do 31. decembra l9,fi Tam se dobivajo tudi podrobnejša pojasnila. _ mmmnmmmmmmmmmmmmm Iščeta se dva umna, zaupljiva Aprovizacija. o i okrni Stranke I. okraja prejmejo Sveža repa za I. oKraj. oiraim i^nn nakazila za krompir v četrtek, . svežo repo ua zelena naKuzua ,.,-e t m dopoldne pri Unionu v Spodnji Šiški. Do- , ločen c ta-le red: Od 8. do 9. št. 1 do 400. od 9. do 10. I št 401 do 800. od 10. do 11. št. 801 do konca. Stranka i dobi lahko poljubno množino. Kg stane 20 vinarjev. elektrikarja zmožna vsakega dela v izpeljavah, inštalacijah kakor tudi v obratu (dvigala, motorji) pr' telefonih in ključavničarskih delih. Stalni* služba, dobra plača, stanovanje in prehrani* na razpolago. Ponudbe nnj se pošljejo m* vodstvo elektrodne tovarne na Dobravi. Gor* ■■■■■■■■■■■■■■■■■*