99. številka. Izhaja vsak dan zvečer, izimSl nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 26 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vso leto 2 K. — Za tuje dežela toliko veC, kolikor znaSa poStnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naroCnine se ne ozira. — Za oznanila plaCuje se od Stinstopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, Se se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. »Slovenski Narod« telefon š& 34. - Narodna Tiskarna" telefon št. 85. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo ob pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. i} SLOVENSKI NAROD (t velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Vse leto. ... K 22— j Četrt leta ... K 550 Pol leta .... „ 11 •— J En mesec . . . „ 1-90 Za pošiljanje na dom se računa za vse leto K 2-—. S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. ... K 25 — I Četrt leta ... K 650 Pol leta . . . . „ 13-— I En mesec . . . „ 2-30 02* Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. flS" List se ustavlja IO. dan po potekli naroč-ninl brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje iste ob pravem času. Upravništvo »Slovenskega Naroda". Strelci iz Bosne. Odkar je bil ustanovljen hrvatsko-slovenski klub in so bili vanj sprejeti tudi slovenski napredni poslanci, začel se je tudi sarajevski nadškof Stadlsr vtikati v slovanske notranje zadeve. Čuje se, d^ je ta mož, ki je sicer dober Hrvat, a fanatičen klerikalec prve vrste, prav izdatno pomagal, da so dalmatinski klerikalni poslanci podpirali Plojevo akcijo zoper slovenske napredne poslance, in res se od tedaj njegov list »Vrhbosna" prav rad in obširno bavi z — gcnjo zoper Slovenko napredno stranko. Tak članek je priobčila .katoličkoj prosvjeti8 služeča „Vrhbosna" — prav revna revija, v kateri se zrcali vsa plit-vost Stadlerjevih peresnih kulijev — tudi pod naslovom BTko je kriv slovenskomu boju". Zagrešil je ta članek nadškofov tajnik, M. Tvrtkovic*. Nevednost in domišljavost tega ob-skuranta nam v resnici imponirata, prav tako kakor drzovitost, s katero se upa, soditi razmere, ki so zanj s sedmimi po-čati zapečatena knjiga. Ta mož napada ljubljanski „Narodni dom8 in naš list 8 tisto lažnjivostjo in s tisto hudobnostjo, ki jo premore le na pol omikan klerikalec. Jedro njegovih izvajanj je: Ko je prišel škof Jeglič v Ljubljano, je storil dve veli kanski žrtvi, da poravna nasprotje mej ob^ma slovenskima strankama, naročil se je na .Slovenski Narod" in prestopil je prag .Narodnega doma". „Vrhbosna" pravi, da s tem je Jeglič „prenio dvije ogromne i teSke žrtve miru i slogi za volju; on je time liberalcima u ime konservativaca pružio ruku pomirnicu." — Toda liberalci s tem nismo bili zadovoljni in smo proti škofa začeli boj samo zato, ker je šentjakobskemu župnika pisal pismo, naj pri ljubljanskih občinskih volitvah agitira za klerikalne kandidate, in od tedaj da škofa preganjamo, samo zato, ker ni liberalec, ampak katoliški škof. Borba v Slovencih, pravi .Vrhbosna", ni politična nego ?er3ka. Liberalci so brezverci, klerikalci so verniki, a „rubikon sa je prešao, sad valja borba nastaviti na život i smrt". Odkrito povemo, da se nam ne zdi vredno, zavračati take bedastoće, kakor jih is nakvasil tajnik sarajevskega nadškofa. Zabeležili sme jih samo kot kronisti, da se ve, kaj pišejo o naših razmerah pisarji nadškofa Stadlerja, saj ve pri nss vsakdo, da se je med napredno stranko in škofovo začel boj, ker škof brezpogojno ni os*;al v domačem boju nad strankami, nego se po stavil na čelo klerikalne stranke. Napredna stranka ni začela boja zoper škofa, ampak škof je začel boj zoper napredno stranko. Sarajevskim klerikalcem pa svetujemo, naj se prej informirajo, predno se oglašajo s svojo nevednostjo. Tržiške vode. Iz Tržiča, 30. aprila. Znani tovarnar g. Andrej Gassner, posestnik predilnic v Tržiča. v Liverpolu, Nevr Orleana itd., razpošilja brošuro, v kateri popisuje na 31 stran svojo držav-nozborsko kandidaturo na redarlskem, ob jednem pa tadi svojo dobr lelnost, zlasti v tržiškem okraju, katera dobrodelnost in dobrohotnost baje izvira iz njegovega katoličanstva. Ne moremo si misliti, kaj namerava s to tiskovino g Gassner, ali tisti njegov pod-piranec, ki je kakor v obče znano, vsled svoje bistroumnosti še celo izgubil vladno pooblaščenje kot gorski inžener. Morebiti se pripravlja g. Gassner še celo za kandidata v dežtlni zbor, in upa vsaj tržiške kaline ujeti na svoje limance, ker se mu je ta namera pri pobožnih Predarlcih izjalovila. Ne izgubljali bi mi časa niti črnila radi gospođa Gassnerja, ako bi se v brošuri sami ne nahajal stavek, ki g. Gassnerja in sploh te vrste gospodo primerno karakte-rizuje. Na strani 14 omenjene brošure, koder se popisuje Gassnerjeva požrtvovalnost in človekoljubnost, zlasti delavcem nasproti, in koder se pripoveduje, kako ga obožavajo javni fankcionarji, pripoveduje tudi o nem-Škonaprednem lista .Vorarlberger Tagblatt", ki je 10. janavarja t. 1 pisal: .Das Urtheil iiber ihn (g Gassnerja) lasst sich kaum in die "VVorte zusammer-if*ssen: Ein mit sinem Rosenkranz zugesehnucter Geldsack". To je draga bisaga, za katero bode tudi treba, da se prične .Slovenski Narod" zanimati. Kadi priznavamo, da g. Gassner mnoge daruje cerkvam in časih podpira tudi uboge, a to stori tndi vsakdo drugi, ki ga manj dolžnost do tacih dejanj vež -. nego gosp. Gassnerja, ki ima kot delodajalec velik dobiček od delavca, in je torej dolžan delavca podpirati. Da pa to človekoljubje pri gosp. Gassnerju ne sega dalje nego do tovarniške meje. (časih niti do tja, kakor je pokazalo njegovo vnebovpijoče postopanje proti tistim delavcem, ki so bili proti kandidaturi dr. Šusteršiča v V. kuriji), dokaz nam je njegovo postopanje v zadevi njegove nove vodne naprave na Mošeniku nad Tržičem. Ker je stvar javne važnosti, jej hočsmo posvetiti nekoliko vrstic, iz katerih naj se razsodi dobrohotnost g. Gassnerja. Ko je pred letom srečno končal svojo vodno pravdo tovarnar llolini na Bistrici in s pomočjo nekaterih, kmetom zelo na klonjenih gospodov vzel kmetom zadnjo kapljo vode, prišel je g. Rieger z načrtom, Mošenik pod Hafoauerjevo žago zajeziti in vodo dovesti po rovu do električne štacije nad Tržičem, od tod pa silo električnim potom dovajati predilnici na Voje. Temu načrtu uprli so 3e v prvi vrsti gospa Hcfbauerjeva in vsi posestniki vodnih naprav v Tržiču. Navedli so razne ugovore ter protestovali, da se jim vzame voda — napravi neredni dotok in nekateiim pristavam, kakor tudi občini sami oškodujejo studenci, ki dajo pitno vodo. Akoravno so bili ti ugovori več nego opravičeni, propadli so Tržičani v vseh treh instancah in bili primorani, vložiti pritožbo na upravno sodišče, katero ji bode gotovo ugodilo, ker te je pri tej priliki besedilo zakona glede prvenstva vodne pravice povsod prezrlo. To dejstvo samo na sebi kaže, kako dobrohoten je gospod Gassner, ki ima nakopičenega premoženja več, nego ga zase in svojo blago družino potrebuje, pa vendar še dela na to, da bi malim obrtnikom tiži-škim, ki žive za silo od svojih vodnih naprav, še ta mali dohodek odjedel. Čuditi se je pri tem, da so tudi oblastva zavzemala ista stališča z Gassnerjem, dasi so priznala, da Tržtčani niso poljedelci, ampak navezani, služiti si krnh z raznimi obrti. Kaj pa poreče k temu naša tigo sraka in obrtna zbornica ? Upamo, da se zavzame z vso eneržijo za male obrtnike. Gorjanski. V LJubljani, 1 maja. Vlada in poljski klub. .Czas" je dobil z Dunaja poročilo, da se razmerje med vlado in poljskim klubom začenja jasniti. Celo večno nezadovoljna skupina poljskih poslancev priznava, da so vodje poljskega kluba znali pridobiti n deželo to, kar se je v sedanjih parić mea-tarnih in budgetarnih razmerah in z o iro a na parlamentarno konstelacijo sploh dalo doseči. Kanalska predloga vstreza iiljim d«žele (Galicije), da3i del poslancev z zahtevano financialno vdeležbo dežel ni zadovoljen. Tudi železniško vprašanje se bo prav ugodno rešilo. Sedaj bodo morali tudi T Odveč. Ruski spisal A. P. Čehov. Sedma ura meseca junija. S postajališča Hilkovo, k vasi, ki je letovišče, se je valila množica pravkar z vlaka stopivših kmetov, otovorjenih z vrečami, zavoji papirja in kartoni. Vsi so bili videti utrujeni, lačni in slabe volje, kot bi solnce ne svetilo, in trava ne zelenela tudi zanje. Med njimi se je vlekel tudi Pavel Matvejevič Zajkin, član okr. sodišča, viso-kovzrasel, a sključeno hodeč mož v suknjici, podobni bluzi iz cenenega blaga in s kokardo na ponošeni uniformski čepici. Bil je ves prepoten, rdeč in mračen. ,Vi se vozite torej vsak dan na deželo?" ga je vprašal izletnik v rumenih hlačah. „Ne, vsak dan ne," je odgovoril Zajkin osorno. .Žena in sin stanujeta v tem letnem času vedno tukaj. Nimam časa, voziti se vsak dan venkaj, pa tudi drago je." .Prav res, predrago je," je vzdihnil gospod v rumenih hlačah. „V mestu ni možno hoditi na kolodvor peš, nego treba voza, vozni listek stane dvainštirideset ko-pek, po poti si kupi človek časnik in iz-pije za okrepitev čašico vodke. Vse to stane sicer le nekaj koptk, malenkost, toda tekom celega poletja ie vendarle nabere dvesto rubljsv. Seveda ima človek za to naravo, idilo na deželi, tega ne tajim, ali pri naših uradniških plačah, to veste sami, je treba računiti s kopekami. Ako izdaš eno nepremišljeno, ne moreš spati vso noč. Da, tako je . . . Jaz, častiti gospod . .. jaz nimam časti, poznati vašega priimka in očetovega imena . . . imam okoli dva-tisoč rubljev letne plače, sem v činovnem razredu drž. svetnika, pušim tobak druge vrste i d nimam niti enega rublja odveč, da bi si kupil vicbvsko mineralno vodo, ki mi jo je zapisal zdravnik proti ledvičnemu kamnu." .Sploh je križ," je dejal Zajkin po kratkem molku. .Gospod, jaz mislim, da so si počitnikovanje na deželi izmislili hudič in ženske; hudič iz same hudobije, ženske pa iz brezmejne lahkomiselnosti. To ni življenje, nego prisilno delo, peklo. Tu je soparno, zaduhlo, človek ne more sopsti, premetavaš se z ene strani na drago in ne najdeš miru. Tam v mesta pa nimaš ne pohištva ne poslov, kajti vse je na kmetih ... vrag vedi, kaj dobiš jesti, nimaš nikogar, ki bi ti pripravil samovar, še pošteno umiti se ne moreš ... ko pa prideš tu ven, da bi se v naročju narave odpočil, moraš teči po prahu in vročini.. . Fej! . . . Ali ste oženjeni?" „Da . .. Troje otrok," je vzđihnil gospod v rumenih hlačah. .Sploh križ . .. Čuditi se je naravnost, da še živimo." Končno so dospeli do vasi. Zajkin se je poslovil od gospoda v rumenih hlačah in koračil k svoji kmetiški hišici. Doma je našel smrten mir. Čulo se je le brnenje komarjev in klicanje na pomoč v pajčevino zašle muhe. Okna so bila zastrta z zastori iz musselina, skozi katere so se videli vene či cvetovi geranij. Na nepobarvanih stenah poleg slik in na slikah oljnatega tiska so dremale muhe. V veži, v kuhinji, v jedilnici nobene človeške duše. V sobi, ki je bila zajedno stanovanje in salon, je našel Zajkin svojega sina Petrčka, malega, šestletnega dečka. PetrČek je sede! za mizo in rezal, našobivši spodnjo ustnico, s škarjami iz igralnih kart pik-pobe. „Aj, ti si, papa!" je zaklical, ne da bi se obrnil. „Dober večer!" »Dober večer ... Kje pa je mati ?" „Mama? Odšla je z Olgo Krilovno k skuSnji, kjer igraje gledališče. Pojutrijšnem bo predstava .. . Jaz poj dem tudi ... in ti takisto?" .Hm ... ne vem ... In kdaj se vrne? „Rekla je, zvečer." „Kje je Natalija?" .Natalijo je vzela mama seboj, da ji pomaga oblačiti in slačiti se; Akulina pa je šla nabirat gobe v gozd. Zakaj pa dobe, pap8, komarji rdeč trebuh, kadar ugriznejo ?" „Ne vem . .. Zato, ker pijejo kri . . Torej ni prav nikogar doma? „Nikogar, čisto sam sem." Zajkin je sedel v fotelj ter se ozrl v okno. „Kdo pa nam bo dal jesti?" je vprašal. „Danes niso nič kuhali, papa. Mama je mislils, da ne prideš, in ni pripravila obeda. Jedla bo z Olgo Kirilovna pri skušinji" „Jako pohvalno .... In kaj si jedel ti?" .Pil sem mleko. Kupili so mi za šest kopek mleka. Povej mi, papa, zakaj pa pijejo komarji kri?" Zajkin je začutil nakrat, kako ga tišči nekaj na rebra. Slaba volja, jeza in togota so se ga polastile tako, da je teško dihal tej nasprotniki priznati, đa vođje poljskega kluba interese delele dobro varujejo, in đa zaradi odgoditve podržavljanja Tešinske gimnazije niso mogli stopiti v opozicijo ter podreti za seboj vse mostove. .Czas" je torej s Koerberjevo vlado z ozirom na poljski klub prav zadovoljen. Tudi .Przedawit" piše, da se je obrnil politični položaj Poljakom ugodno, đa je „Kolo" lahko zadovoljno. Koerber se na Nemce in Čehe noče zanašati več in se je približal „Kolu", da si ustanovi »stalno večino" (?) za svoje predloge v parlamentu. Slično poroča tudi »Gazeta Narodowa". Iz Srbije. Beligrajski dopisnik .Novega Vremena" je bil v avdienci pri kralju Aleksandru, ki je izrazil svoje veliko zadovoljstvo, da se je iznova ustanovilo med Scbijo in Rusijo prijateljsko razmerje, katero bode podlaga srbski zunanji politiki. Kralj je dejal tudi, da nova srbska ustava docela vstreza srbskim razmeram. Tudi ruski »Svet" je z novo U3tavo prav zadovoljen. .Mcsk. Vedomosti" pa dvomijo, da bi razdelitev skupščine v dve zbornici po evropskem vzorcu ustrezala srbskim koristim In res so se v Srbiji že oglasili glasovi proti tej izpremembi. Med protestanti pa so najglasnejši srbski velikošolci! Razmere na Balkanu. Položaj med Macedonijo in Staro Srbijo postaja vedno slabši, dasi se Turkom prijazno časopisje na Dunaju, v Budimpešti in v Berolinu trudi dokazati, da se je vsled pomirljivega nastopa novega macedonskega odbora položaj izboljšal. Iz Skoplja poročajo, da so se pri vasi Pridvorici zgrabili te dni Arnavti in Srbi. 70 Arnavtov je napadlo hišo duhovnika Božoviča, da bi mu baje pobrali orožje. Tega pa niso našli, a hoteli so mu zato odvesti hčer. Prebivalci so prihiteli na pomoč in vnel se je krvav boj, v katerem je obležalo več mrtvih in ranjenih. Arnavti so zažgali vas in se umaknili. Vojna v Južni Afriki. Angleški listi poročajo, da so dosegle Frenchove operacije na severcvsbodu Trans-vaala ta veliki uspeh, da so .razpršile bnr-ske čete-. Angleška armada pa že poldrugo leto skoraj ne dela nič druzega, kakor »raz-prševa burske čete". Buri se seveda v resnici vedno sami razprša, ako vidijo, da je sovražnik toliko močnejši, da bi bil odprt boj ž njim nevaren. Tudi poročila o udajah in plenih so sila pretirana. Barov bi že davno ne bilo več, ako bi bile resnične vse tiste kapitulacije, in ako bi bili imeli Buri res vsa .zaplenjena" živila ter vse .zaplenjeno" streljivo, bi vse to zadoščalo za dvoje troje barskih armad! Ali Barom v resnici vse te zaplenitve ne škodijo mnogo, kajti angleški vlaki vozijo vsak dan nova živila in novo streljivo za Bure. Ne mine teden, da bi se Buri ne bili odškodili za svoje izgube. Renomiranje Frencha je torej docela brezpomembno in naravnost smešno. Novih poročil z bojišča ni. se začel tresti po vsem telesu. Najrajši bi bil poskočil, razbijal ali si s krepko kletvijo olajšal srce; tedaj pa se je spomnil, da mu je zdravnik najstrožje prepovedal vsako razburjanje. Premagal se je torej ter začel žvižgati neko arijo iz .Hugenotov". .Papa, ali znaš tudi igrati gledališče?" je čul Petrčkov glas. BAb, pusti me vendar s takimi neumnimi vprašanji!" se je razjezil Zajkin. .Šest let si že star sedaj, a še vedno tako neumen, kakor pred tremi letmi. Nevedni, ničvredni otročaj! — Zakaj, na primer, kvariS kvarte? — Kako se moreš predr-zniti, razreza vati jih?" .Karte niso tvoje," je dejal Petrček in se obrnil. „Podarila mi jih je Natalija." Jo ni res, ti zanikarni lenuh!" se je togotil Zajkin vedno bolj. „Ti se lažeš vedno ! Protepsti bi te moral človek! .. . Iztrgam ti ušesa." Petrček je poskočil na noge, stegnil vrat ter zrl nepremično v zardeli, jezni obraz očeta. Njegove oči so utripale, potem so se zasolzile, in lice dečkovo se je na-kremžilo. .Zakaj me zmerjaš?" se je pritožil Petrček jokajoče- »Zakaj me imenuješ neumneža ? Nikomur ne storim ničesar, se ne potepam, poslušen sem ... in vendar se jeziš! ... Zakaj me zmerjaš?" Deček je govoril s tolikim prepriča- Dopisi. Iz Novega mesta, 28. aprila. Tukajšnji dopisnik je nedavno označil brezbrižnost naših somišljenikov za domača javna vprašanja. Le med volitvami je dosti besed in dela, toda v prihodnje bode vse zaman, ako se med tem samo mirno gleda nasprotno podkopavanje. Iz središča nam treba krepke iniciative, pa naj se magari ustavljajo nekateri meščani, ki vse sami najbolje vedo. Največ se še deluje v glasbi; glasba je sioer najblažja politika, a najizdatnejša ni. Vendar nas je sinočnji koncert Čitalnice čez dolgo nekoliko potolažil; kakor je vidno iz prijavljenega programa, je ša dobre volje, da ae naa seznani s plemenito klasično in slovansko glasbo. Poleg domačinov Nedveda in Hajdriha čitamo same velmože: Mozart, Rubinstein, Liszt, Chopin in Dvorak. — Za drobno oceno posameznih proizvajanj tu ni mesta, naj torej v dobrem namenu zabeležimo le par opazk. V salonskem orkestru, ki je igral ouverturo k »Figarovi svatbi", smo opazili več novih močij, med njimi pri vijolini zopet ljubko gospodično, kar je v Slovencih, žal, še precej nenavadno. Skladba se ni igrala slabo, a slišali smo jo že bolje v tej dvorani. Vijolinista gg. Š. in W. pokazala sta v tercetu, oziroma v solu (s klavirjem), da sta svojo ne malo spretnost v igranju zopet popolnila. in g. K. je živ dokaz, koliko se da poleg nadarjenosti s pridnostjo doseči na doslej neznanem instrumentu (vijola). Ni se sicer igralo vse, kar in kakor je bilo pisano, toda obči pojem o skladbah smo dobili in to je glavno; Dve rakov tercet je brez dvoma napravil na slušalce najbolji utis, zato upamo, da ga slišimo kmalu zopet. G. I. Hladnik je z znano izurjenostjo in gorkoto igral po eno Lisztovo rapsodijo in Chopinovo nokturno. Nokturna nam je ugajal bolje, ker se je tudi bolje igralo, in ker pri njem ni bilo toliko znati nekaterih partij brenčečega klavirja, ki prav res ni več, oziroma ni bil za umetno proizvajanje finih skladeb. Ako heče Čitalnica podajati takih duševnih vžitkov, mora imeti svoj koncertni klavir ali pa mora biti složna z društvi, ki ga imajo; tu ni na mestu skli-cavanje na prvenstvo in malenkostno nasprotovanje naporom za boljšo glasbo, ki res niso majhni niti so zavidnosti zaslužiti. Sicer ima več prijateljev in odbornikov čitalnice bolje klavirje, kakor je oni, s katerim se je moral g. H. ukvarjati. Raznovrstnost v programu nam je do-nesel kvartet .Dolenjsk. pevsk. društva", ki je zapel na občno zadovoljnost tri domače pesmi. — Poleg treh starejših priznanih peveav se je postavil prvi tenorist g. M. s krepkim, pa milodonečim glasom. Ako se bode kvartet še skupno vadil in večkrat nastopal v jednakih koncertih, dvigne se še močno nad sedajno višino. — Isto velja seveda o večini požrtvovalnih sotrudnikov pri te n koncertu, ker povsodi njem in jokal tako bridko, da se je Zajkin sramoval. .Zares, zakaj se pa jezim?" si je mislil . . . .Tiho bodi", je dejal Zajkin ter položil dečku svojo roko na rame, ,in odpusti, Petrček. Pameten dečko si, imeniten fantek, in ljubim te!" Petrček si je obrisal oči z rokavom, vzdihnil, sedel na svoj prejšnji prostor in začel izrezavati damo. Zajkin je šel v svojo sobo. Tam se je stegnil na divanu, pomaknil roke pod vzgiavje in začel razmišljati. Dečkove solze so njegovo jezo potolažile in pritisk na jetra je izginjal. Bil je sedaj samo truden in lačen. .Papa!" je začni Zajkin pri vratih. »Ali naj ti pokažem svojo zbirko žuželk 9" »Da, le pokaži jo". Petrček je prišel in dal očetu dolgo zeleno škatljo, iz katere je čul Zajkin obupano praskanje nožic ob stene. Dvignivši pokrov, je videl celo množico metuljev, hroščev, murnov in muh, ki so bile na dnu škatlje nabodene na iglah. Vse, razen dveh ali treh metuljev, je živelo in brcalo. »Muren živi še vedno!" se je čudil Petrček. »Včeraj zjutraj sem ga ujel, a še vedno ni mrtev!" »Kdo te je naučil, nabadati jih?" je vprašal Zajkin. .Olga Kirilovna". (Konec prik.) je treba mnogo zanimanja in napora, da m oprosti prijetnih spon diletanstva. To pa je pri nas mogoče, kar se je sinoči zopet pokazalo, in kar je glavni uspeh večera. Občinstvo je bilo izbrano, a bilo bi ga lehko več, saj je mikal improvizovan ples po koncertu. To je sicer vabljiva, a takega večera ne prav primerna reklama, ki bi se ne smela udomačiti, če se neče, da ples absorbira vse zanimanje. Odbor je storil vsaj na videz prav, da plesa ni postavil na vzpored. Iz Gornje savinske doline, 26. aprila. Pred dvema letoma je ustanovil na Rečici .slavno znani" kaplan Melhijor Zorko, bajč glavni junak romana .Ante terminom", konzumno društvo in v zvezi s tem, oziroma kot podpore tega tudi »Ljudsko hranilnico in posojilnico". Takoj ob rojstvu so se slišali glasovi, ki so z neko gotovostjo prorokovali, da tema dvema zavodoma ni sojeno — dolgo življenje. Kdo bi si mislil, da bi se to proro-kovanja toli brzo uresničilo?! Vsa znamenja kažejo namreč na to ! Javna tajnost je namreč, da je »Ljudska hranilnica in posojilnica" v Rečici v nekem gotovem slučaju skrajno — no — recimo — nereelno noslovala in da bi prav lahko prišla v neljubo dotiko z nekim državnim uradom. No, pa danes še zamolčimo podrobnosti — iz krščanskega u s m i 1 j e n j a ! Sicer krščansko usmiljenje v tem slučaju ni prav na mestu, vendar še hočemo nekoliko potrpeti, zlasti ker vemo, da kazen ne bo zadela — žal — pravih krivcev, ampak revne pare — slamo-reznike, katere so brezvestni spekulantje preparirali svojim slepim orodjem, ki pa sedaj ne vedo ne naprej, ne nazaj po znani prislovici »Naprej ne vem, nazaj ne smem". Gospodje, dvanajsta ura bo s k o r o bila in nastal bo vihar, da nikoli takega! ... In ta vih - r utegne, ne, bode porušil in podrl vse ono, kar se imenuje pri nas klerikalna gospodarska organizacija, — v Savinski dolini za vedno ! — Naša beseda na to! Ali ste razumeli, ali ste slišali? — Za slovensko gledališče. Sezčna našega jedinega slovenskega gledališka v Ljubljani se je končala zadnje dni meseca marca. T adi pretekla sezona je bila v moralnem oziru plodovita in našemu dramatičnemu društvu, njegovi intendanci ter našemu narodu sploh na čast. Z našega odra je govoril Šekspir in so govorili nekateri drugi tuji in domači dramatiki in kom poništi. Naše jedino slovensko gledališče se pripravlja na novo sezono. Konstituiral se je nov odbor, ki vodi priprave za novo se-zčno. Ta odbor je dolžen, sestaviti nov re pertoar in popoln iti igralno osobje za dramo in opero ter oskrbeti še marsikaj druzega, Česar treba za deske, ki naj »pomenijo svet". Dela je torej obilo in obilo je skrbij ter bode obojega čimdalje več, čimbolj se bližamo mesecu septembru. Kakor pa je po izreku grofa Montecu-culija za vojno treba prvič denarja, drugič denarja in tretjič — denarja: tako potrebuje naše dramatično društvo, če hoče n a-daljevati svoje kulturno delo in če hoče celo napredovati, denarnih sredstev. Naše gledališče dobiva podporo od dežele, od mesta in pa od članov dramatičnega društva. Ali vsa trojna podpora komaj zadostuje, da se vzdrži naš Talijin hram na dosedanji višini. Igralno osobje treba pošteno plačevati, ker ne moremo zahtevati, da bi umetniki igrali ali pevali za kratek čas ali le iz rodoljubja. Časi diletantizma so minuli, in naše gledališče potrebuje pravih umetnikov, dramatičnih in opernih. Ti pa stanejo vsako leto več. Režija našega gledališča stane torej ogromno svoto denarja, o kateri se marsikateremu obiskovalcu gledališča niti ne sanja. Naše gledališče mora skrbeti, če ravna razumno, in če misli na bodočnost, tudi za mladi umetniški naraščaj, ki bi izhajal iz našega naroda samega Treba bo skrbeti, da pošljemo talentirane igralce in igralke v kako dramatično šolo na Dunaj, v Prago. Pri vseh takih rečeh ima nervus rerum prvo besedo! »O oives, cives! Quaerenda primunh pecunia est. .. !* — prodno moremo misliti na uspešno delo v novi sezoni. Tisti trije viri, iz katerih črpa naše slovensko gledališče svoje finančne moči, nam skoro ne zadostujejo več, in kakor žejen Beduin po arabskih puščavah, se oziramo po novih virih! Kdo nam jih pokaže? V kateri oazi leže" skriti? Rodoljubnih davkov imamo Slovenci res že veliko, ali morebiti bi se nabralo par tisočakov tudi v ta namen. Upajmo! Pretekla sezOna sama zase sicer ni bila pasivna, nego je imela še nekaj prebitka, ali več let sem vleče se iz prejšnjih dob dolg, ki se je moral napraviti spočetka novega gledališča, in ki še danes tlači naše dramatično društvo ko mora, da ne more svobodno dihati niti razvijati ae tako, kakor bi se rado razvijalo v daha sedanjosti . . . Rojaki! Mi imamo samo jedno gledališče na vsem slovenskem ozemlju. Gleda lišče je vsakega modernega in kulturnega naroda čast in ponos. Naše gledališče je torej že zaradi t^ga velike in tem večje važnosti za nas, ker je jedino naše gledališče. Važno je v obče v kulturnem in zlasti v narodnem oziru. Pustite, da propade naše jedino slovensko gledališče v Ljubljani, in videli boste, kako bode germanizacija napredovala, kako se bodo srednji sloji našega meščanstva od-tujevali slovenstvu, kako se bo po Ljubljani čimdalje bolj nemški govorilo, in kako bo bledela narodna zavest, in kako se bo šopirila tuja govorica! Ali naše gledališče je važno seveda za ves naš narod. Vsak rojak, ki pride v sezoni za nekaj dnij v Ljubljano, v 6, da mu je odprto gledališče, kjer sliši v svojem jeziku dramatične in operne predstave. Naše narodno gledališče je torej naše rarodno kulturno svetišče. Vsaj mi želimo, da bi to bilo ali postalo v čim lepšem pomenu besede. Pripravljajo se na novo sezono, obračamo se torej do našega občinstva, da bi Čim več rojakov pristopilo k prevažnemu .Dramatičnemu društvu". Potem bi nam bilo tudi mogoče, zopet izdajati .Talijo", ki je važna za naš gledališki repertoar in bo nudila čitalnicam in drugim društvom po deželi novih porabnih iger. »Dramatično društvo" ima pripravljen velik izbor eno- in večiejanjskih iger naj različnejšega značaja, ki bi se lahko izdale v »Taliji* takoj, ako bi se oglasilo dovelj naročnikov, oziroma đovelj novih Členov društva. Zato pa apelira odbor na rodoljube in rodoljubkinje po vseh slovenskih deželah, naj se iz ljubezni do slovenske dramatične umetnosti in do slovenskega gledališča vpišejo v »Dramatično društvo", da bode mogla izhajati „T a 1 i j a" iznova, in da dobi društvo nekaj novih dohodkov. Vzlic vsem dosedanjim podporam naše gledališče ne more napredovati, ako mu rodoljubi ne priskočijo na pomoč z novimi doneski; da, bati se je celo, da se spričo star»ga dolga naše gledališče ne bi moglo vzdržati niti na sedanji stopinji razvitka! Novih členov in podpornikov je .Dramatičnemu društvu" nujno potrebno, zato naj bi blagovolili rodoljubi križem slovenske domovine začeti naj-odločnejšo agitacijo za naše gledališče ter naj bi slovensko časopisje vedno in vedno vplivalo na rodoljubno občinstvo, da se oglasi čim preje in čim največ novih členov in členic .Dramatičnega društva* ter naročnikov »Talije"! Dnevne vesti. V Ljubljani, 1. maja. — Osebne vesti. Zapovednik ljubljanske divizije, g. Rudolf pl. Chavanne, je imenovan podmaršalom. TopniČarski podpolkovnik, g. Evgen Franck, je imenovan polkovnikom, major domačega pešpolka, g. Matevž Prašnikar, je imenovan podpolkovnikom. — Žlindra dr. Šusteršiča. Grajalni odsek je imel včeraj popoldne sejo, ki je trajala do 7 ure zvečer, Zaslišana sta bila tudi dr. Tavčar in dr. Schalk. Odsek je sklenil, da ostanejo njegovi sklepi tajni, dokler ne pridejo v zbornico. Kakor poročajo neki nemški listi, so slovenski klerikalci zelo nejevoljni na dr. Kramafa in mu očitajo, da je razkril svoje liberalno srce in da dela zoper dr. Šusteršiča ker je dal zasli-šati kot pričo dr. Schalka! |rjg- Dalje v prilogi, m Priloga »Slovenskemu Narodu" St 99, dn6 1. maja 1901. — Šusteršičev revolver. Pri razpravi o žlindri minoli petek je dr. Šusteršič slovesno izjavil: Psovajte me, kakor hočete, jaz se ne bom nikdar dvobojeval". To svoje nasprotstvo proti dvoboju je utemeljeval s svojo trdno vero v resnice in nauke katoliške cerkve. Cerkev res prepoveduje dvoboj, ali vzlic temu ne verjamemo, da bi Šusteršiču narekovali samo verski oziri njegovo stališče, nego sodimo, da mu ga narekuje v prvi vrsti — strahopetnost, saj nosi isti dr. Šusteršič, ki odklanja dvo boj, vedno revolver pri sebi, in je pri neki sodni obravnavi v Ljubljani sam povedal, da zato nosi revolver, ker se boji napada. O tem seveda ni govora, da bi se Šusteršiča kdaj res kaj zalega storilo, šusteršič ve sam prav dobro, da največ, kar se mu more zgoditi, je to, da dobi kako zaušnico. In vendar nosi revolver in pri njegovem naturelu ni izključeno, đa bi sa ga v takem slučaju tudi poslu žil, in bi se prav nič ne zmenil za cerkvene zapovedi. Nevarnosti, da bi kdo n a njegovo čestito telo streljal, se ne bo izpostavil, naj ga psujejo kakor hočejo, a da je pripravljen vzlic vsem verskim in cerkvenim prepovedim celo pri sodišču even-tuvalno streljati na ljudi, to priča dejstvo, da je k politični sodni obravnavi prišel oborožen z revolverjem! Pravo stališče dr. Šusteršiča brez vsega verskega okita je torej, da bi se on že streljal, ko bi nasprotnik ne smel streljati. — Unijatsko gibanje v Rojanu. Iz Trsta se nam piše: Cenjene čitatelje »Siov. Naroda" bode gotovo zanimala naslednja črtica o unijatskem gibanju v Rojanu in o lojalnosti .Slovenčevega" tržaškega poročevalca. Bilo je v mesecu januvarju, ko je zborovala .Bratovščina sv. Cirila in Metoda* v Rojanu. Temu občnemu zboru je predsedništvo naznanilo tudi uspehe pogajanj s tržaškim škofom glede slovenskega petja v rojanski cerkvi. O tem, da je bilo pri tem zborovanju slišati pikrih opazk na adreso škofa in rojanskega župnika Jurizze, nečemo pisati, pač pa je treba pribiti, da se je soglasno sklenilo in izvolilo štiri Člane, ki naj na pristojno mesto naznanijo izstop Članov iz latinskega obreda in prestop v grško - slovanski obred. M e j t e m i š t i r i m i pooblaščenci je bil tudi — tržaški poročevalec .Slovenca". Mož se je seveda potem, ko je izvedel, da so .Slovenčevi" krogi unijatskem u gibanju sovražni, odtegnil sodelovanju in se preselil iz Rojana daleč proč. Da bi ne prišel ob tistih par krcnic, ki mu jih plačuje .Slovenec", je premeni! svoje prepričanje o unijatstvu. Sedaj pa naj javnost sodi, koliko se sme »Slovenčevemu" tržaškemu poročevalcu verjeti. No, .Slovenec" nima na tržaškem ozemlju nič zaslombe, zato nam ne dela njegovo bevskanje prav nobenih skrbi, pač pa naj bo zagotovljen, da ga bo za njegovo protiunijatsko gibanje še glava bolela. — Radikalizem laških duhovnikov. »Edinost" poroča, da ima tržaški škof v rokah protest in tožbo, podpisano od vseh duhovnikov, ki se zbirajo okolo „Amica", v kateri zahtevajo, da naj se slovenski jezik popolnoma izključi iz tržaških cerkva. — Promenadni koncert priredi danes zvečer ob 1/%q. uri v areni »Nar. doma" ljubljanska meščanska godba. Danes se vrši tudi občni zbor društva .meščanska godba". Želeti je, da se občinstvo živo zanima za godbo, ki je doslej tako vrlo izpolnovala svoj namsn. ter da poskrbi, da se izvolijo v odbor možje, ki bodo atro-kovnjaško in resno vodili to godbo k vedno večjemu napredku in k večji popolnosti! — Slovenski igralci na Sušaku. Troje slovenskih igralcev priredi z nekaterimi diletanti, bivšimi čiani slovenskega de želnega gledališča, v Sušaku troja predstav, in sicer igrajo danes veseloigro .Alfonz", v Četrtek veseloigro .Parižki potepuh", v petek pa igri .Kdor se poslednji smeje" in .Starinarica". — „Rokovnjače" bgdo igrali v Trstu spočetka junija, v Idriji in v Trbovljah pa koncem junija ali spočetka juiija. Tudi v Mariboru jih vprizore. — Redka plodovitost. V Gorenji Šiški pri posestniku Antonu Šasteršiču, po domače pri Kosu, sosedu gostilne pri Pavšiču je imela krava v 15 mesecih Šestero telet. Zadnji so bili pred 3 tedni trije junčki, ki so zdravi in čvrsti Prva tri teleta je zvrgla v 6. mesecih in so radi prezgodnjega poroda prišli na svet mrtvi. Ljudstvo hodi z zanimanjem gledat to izredno plodovito kravo in troje junčkov. — Prostovoljno gasilno društvo v Mengšu poslavi dne 2. junija t. 1. svojo desetletnico, ob kateri priliki se blagoslovi gasilni dom in orodje. Vspored slavnosti je nasiednji: 1. junija zvečer ob osmih bakljada z godbo po trgu, 2. junija ob desetih dop. maša ob dveh pop sprejem tujih gostov, ob treh biagoslovljenje gasilnega doma in orodja. Po blagoslova odkorakajo gasilci v gostilno g. Mirije Jenčičeve, kjer bo veselica s srečolovom. Pri slavnosti bo svirala mengiška godba. — Opatijska novice. Piše ae nam: Vesela vest je došla te dni z Dunaja. Upravni odbor južne železnice je v zadnji seji sklenil, nasvetovati občnemu zboru, naj dovoli primeren prispevek za zgradbo električne železnice, ki bo vezala južni železniško postajo Mat ulje z Volosko, Opatijo in Lovranom. S tem bo lepo razvijajoča se Opatija zopet mnogo pridobila. Letos je bil naval tujcev posebno velik in tudi še sedaj je izredno mnogo gostov tu. Zahvaliti se je seveda za to v prvi vrsti tistim visokim gostom, katerim sledi vedno mnogo manjših zvezd. Veliki vojvoda luksemburški je letos bil skoro celo zimo tu. Povodom petdesetletnice njtgove poroke so se vršile njemu na čast velike slavnosti, ki so zlasti po zaslugi hrvatskega pevskega društva .Lovor", pevskega društva ,Qaarnero" in gasilnega društva kaj lepo uspele. Odlikovan je bil pri tej priliki hišni zdravnik velikega vojvode, vladni svetnik dr. Glax, drug pa nihče, in so dotične vesti nemških listov neresnične. Zdaj se mudi tudi rumun&ki kralj Karol tukaj. Kralj Karol ima jako velike zasluge za Opatijo, in je torej naravno, da se mu je priredil jako sijajen sprejem. Vse je bilo v zastavah, gasilno društvo pa je delalo špalir. Kralj, ki je prišel s kraljico, znano pisateljico Carmen Sylvo, je bil vidno iznenadjen. Ogovoril je župana dr. Stangherja, predsednika zdravniške komisije dr. Glasa, okraj ne5a glavarja in zapo vednika gasilnega društva Fr. Doberleta, s katerim je dlje časa govoril in mu končno v roko segel. S kra Ijem in kraljico je prišlo tudi številno spremstvo. Te dni smo videli tudi predstojnika hrvatske učne uprave Armina Pavića tu. Ogledal si je »Delavsko šolo" v Kastvu, ker hoče tudi na Hrvatskem uvesti take šole. Vreme je tu prekrasno. Lepše spomladi si je teško, misliti kakor jo imamo tu. Dovolj je, če povemo, da so se posamični gostje že začeli kopati v morju. — Nov vozni red državne železnice ima nekaj sprememb, katere so razvidne iz izvoda, ki ga prijavljamo na drugem mestu. Najvažnejše so: Ponočni gorenjski vlak odhaja odslej za 19 minut pozneje z južnega kolodvora, namreč ob 12. uri 24 min. Zju-tranji gorenjec odhaja za 12 min. poprej, to je ob 7. uri 5 min. — Na dolenjski progi vozita jutranji in popoludanski viak do Straže Toplic, večerni pa samo do Novega mesta; nazaj vozi jutranji vlak, le iz Novega mesta, ostala dva pa iz Straže-Toplic. — Prvi jutr. Gorenjec prihaja zdaj v Ljubljano že ob 3. uri 25 min. drugi pa ob 7. uri 12 min. — Jutranji Dolenjec iz Novega mesta prihaja zdaj ob 8. uri 44 min. v Ljubljano, južni kolodvor. — Mestna kopel. Od 14. do 20. aprila letos oddalo se je v mestni ljudski kopeli vsega skupaj 434 kopelij, in sicer za moške 349 (prsnih 240, kadnih 109); za ženske pa 85 (prsnih 11, kađnih 74). — V Ameriko sta se odpeljali meseca aprila 1.1. z ljubljanskega južnega kolodvora 702 osebi. Zaradi nameravanega izseljenja v Ameriko pred izpolnitvijo vojaške dolžnosti je bilo aretiranih 10 ml&deničev. — Pred kazino v Šslenburgovih ulicah je padel včeraj popoldne konj, katerega je fijakarski hlapec J. N. pretepa val in podil. Konj je na levi nogi poškodovan. — Ukraden voziček. Sodarskemu mojstru A. R. v Kolezijskih ulicah je neznan tat ukradel zeleno pobarvan, dvokolesni voziček. — Izgubljene stvari. Na poti na Rožnik je izgubila služkinja L. K. zlat prstan z iudečim kamnom. — Pomožni uradnik M. K. je izgubil na potu od Tur jaškega trga do Mestnega trga dva dese taka. — Na Dunajski cesti je izgubil neki gospod denarnico s tremi dese taki in z dvema petakoma. * Češke Sokoliće. Na češkem imajo več sokolskih ženskih društev, in sicer v Cbrudimu, Kraljevem Hradcu, Jindf. Hradci, Turnovem, na Kladnu, v Ml. Boleslavi, v Č. Brodu, v Slanem, v Sušici in v praških predmestjih. Te dni sta posetila praške Sokoliće dva japonska pedagoga: dr. Jira Scfai-moda, učitelj na dekliški šoli v Tokiju in dr. Suzome Mizobuchi, učitelj na ondotnem višjem seminaru. Prisostvovala sta vaji Sokolić, ki se pripravljajo na vsesokolsko slav-nost v Pragi, dve uri. V tem klubu, ki obstoja že 30 let, so gospe in gospice ter se vadijo vsak teden trikrat. Članarina znaša 2 kroni na mesec. Načelnica je gdč. Ana P tačko va. Sokoliće nastopijo na praznik sv. Petra in Pavla v velikem številu javno. * Nemiri v Lvovu. 29. aprila so sa pripetili v Lvovu veliki nemiri. Delavci brez posla so napadli pekarne, odnesli kruh in šli potem na Ring, kričeč: »Dajte nam dela! Dajte nam kruha!" Pobili so na mnogih hišah okna ter se vedli sploh jako nasilno. Policija in vojaštvo sta napravila mir. So-cialnodemokratično vodstvo je izdalo lepake, ki poživljajo delavce k miru. Beda in brezposelnost sta kriva teh izgredov. * Medicinski kurzi v Rusiji. Leta 1886 so bili otvorjeni v Rusiji ženski medicinski kurzi in .Danes" — piše .Narodno Zdravie" — »14 let pozneje, stojimo zopet pred novim izpustom zdravnic. Bog daj srečo!" »Zdravnikov je v Rusiji premalo. Kaže se sicer, da jih je preveč, a to je le posledica zbiranja zdravniškega osobja v večjih mestih. A tam, .v globini Rasije", ne neha tožba o nedostatku zdravnikov. Ne daj Bog, da bi se pojavila danes ali jatri kaka epidemija! Ta nedostatak se pokaže potem občutnejšim nego sa misli. Z otvoritvijo ženskih zdravniških knrzov se veča Število ruskih zdravnikov. In za to največjo hvalo! Nočemo govoriti o tem, da se bolna ženska mnogo lažje posvetuje z zdravnico kakor z zdravnikom, kataremu včasih tudi v najhujši sili ne more razodeti vsega, kar jo vznemirja. Tudi ne bomo govorili o tem visokonravstvenem pomenu, da se potom ženskega medicinskega obrazovanja naše matere in hčere osvobojujejo od včasih neposilnega vplivanja moških na njih usodo in od drugih vnanjih pogojev, — da je polna inđi vidu valna svoboda, za katero stremi dandanes, že brez izjeme vsemu ženstvu dosegljiva. A neomejena uda-nost trudu, katera se je tako slavno pojavljala za prvih žanskih medicinskih kurzov in se pojavlja sedaj še v večjej meri, — je najboljše jamstvo, da bodo zdravnice novega izpusta sijajno nadaljevale delo svojih prednic, in slava ruske zdravnice ostane na veke nerazrušljiva. * Zanimiva števila. Statistični oddelek pri petrograjskej mestnej upravi je zbral zanimive podatke o smrtnosti sredi ljudi j bavečih se s »svobodno profesijo". V to skupino štejejo se učenjaki, literati in razni umetniki. V obče imajo učenjaki in literati v Petrogradu (443 duš) koeficijent smrtnosti 23 95%. Za sušico jih umira 1-80% na 1.000 duš. Gospodujoča je smrtnost od krupoznega vnetja pljuč — 18*80% vseh smrtnih slučajev. Po številu smrtnosti za to poslednjo boleznijo zavzemajo literati in učenjaki prvo mesto sredi vseh drugih »svobodnih profesij", kar se objasnjuje z ene strani s precejšnjo starostjo, a z druge in sicer večinoma — z bolnim srcem, katero se tak pogosto nahaja v osebah, katere so se posvetile umstvenemu delovanju, zahtevajočemu, da vedno sede. Smrtnost za epidemičnimi boleznimi je jako omejena. Za rakom in kapjo jih umira 2 67%. Po koeficijentu samomorov zavzemajo visoko mesto. Petrograjski umetniki dajo 16 24°/0 smrtnosti. Največ jih umira za apopleksijo — 17 5% vseh smrtnih slučajev med njimi. Za krupoznim vnetjem pljuč jih umira trikrat manj, kakor učenjakov in literatov. * Vojaki so zgoreli. Iz Vannesa poročajo : Šest topničarskih baterij je odšlo na vaje ter so nočile v vasi St. Jean. Na krat je nastal požar in zgorelo je šest top-ničarjev, več pa se jih je hudo opeklo. * Morilec oproščen. Grof Cornulier je lani ustrelil svojo ženo, ko je prišla pravkar po stopnjicah od odvetnika Le-rooxa, s katerim je imela razmerje. Pariški porotniki so grota oprostili Obravnava je dognala, da je morilec sam nemoralen, brutalen in zapravljiv človek, ki pa se dela pobožnega. * Ruske amazonke. Ko so se začela neprijateljstva ob reki Amur, so se zbrali Kozaki in šli preko Amurja na boj proti Kitajcem. V okraju Gornjega BlagovešČenka je postal položaj jako nevaren, kajti pojavljati so se začeli oboroženi sovražniki. Izmed ondotnih Rusov pa je bilo odšlo vse, kar more nositi puško, le 41 mcž je cstalo, starci, bolniki, ženske in otroci. Radi velike sile so dobile kozaške deklice ukaz, naj gredo takoj na stražo. Iu res so se oblekle v uniformo, vzele orožje ter odšle na breg Amurja stražit. V raznih praskah so se odlikovale te ruske Amazonke ta o, da dobi sedaj 16 najvrlejših teh deklet od ruskega vojnega ministrstva odlikovanja. * V patrograjskem ženskem medicinskem institutu, kateri se vzdržuje s privatnimi požrtvovanji, uči se sedaj v štirih kurzih 864 slušateljic. Prihodnjo jesen, ko se otvori še peti kurz, se to število še poveča. V domu, kateri je zidalo društvo v okrepljenje sredstev ženskega medicinskega instituta, živi 120 slaSateljic iz dmgih mest in hodi na hrano vsak dan 300 ae>nk. Nedavno je bila otvorjena nova zgradba velikega kirurgičnega avditorija in ambulatorija z brezplačnim sprejemanjem bolnikov. * Ženski trud. V Moskvi so se začele priprave za prvo žensko profe-sijonalno šolo za tipografijo in sicer jo ustanavlja E. K Gerbek, pose3tn;ca edine tiskarne v Rusiji, v kateri delajo 1 e ženske. Šala je proračunjena na 20 učenk in ima internat. Poučevalo se bo črko stavljen i e, tiskovno delo, brošur nje in knjigovezanje Knrs traja 3 leta. Poučevale bodo izključno ženske in sicer moj-sterice po svojej specijalnosti. * Električni nabiralnik. Iz Nc\vy rka poročajo, da je zopet nekdo iznašel aparat, ki bode zbujal strmenje in vesi! e ljudij. Ta aparat je električen nabiralnik za cerkve. Ako bo pritisnil duhovnik ali cerkovnik na električen gumb, potem bo stekel nabiralnik po žici ob vrstah ki pij ter se vstavil vsakikrat tako dolgo, da se vrže vanj novec. Prej pa se nabiralnik ne bo ganil od klopi, zato bode imel tak aparat več uspeha, kakor doslej ctrkovniki. Nabiralnik bo prisilil ljudi vsake klopi, da vržejo vanj vsaj mal novčič. Književnost. — „Ljubljanski Zvon". Vsabina majskega zvezka je tale: 1. A, Aškerc: Napoleonova ljubica. Zgodovinska idila. 2. F r. Serafin: Žetve. Povest. 3 Anton Trstenjak: Ogrski Slovenci. 4. Aleksandrov: Zgodnja pomlad. (Pes8m). 5. S. Gregorčič: Predsmrtnice. (Pesmi) 6 Fran Orožen: Praznovanje sv. Jurja na Štajerskem 7. Brani si a v Nušic: Knez Semberijski. Zgodovinski prizor. 8. Dr. Ivan Robida: Alkoholizem. 9 Raj ko Perušek: Iz hrvaškega pesništva. 10. Aleksandrov: Tam zunaj že tulpe žarijo. (Pesem). 11. Fran Valen-č i č: V duši je zavela mrzla zima. (Pes*m). 12. Ksenija: Šumi Nil. (Črtica). 13. Književne novosti. A. ASkerc: Knjigo .Slovenske Matice". — Predlog o zvezi .Hrv. Matice" s »Slovensko Matico". — Fr. Ilešič: Zbornik. — A. Aškerc: A. P. Čehov: .Momenti". — Dr. Gojmir Krek: Sonettenkranz von Dr. Franz Prešeren. — Dr. Ilešič: Knjige »Jugoslovanske akademije znanosti i umjet nosti. — L. N. Tolstoj. — Franjo barun Trenk i njegovi panduri. — 14. Upodabljajoča umetnost A A.: Dve novi sliki Groharjevi. 15. Med revijami. Aškerc: Krakovski »Czas". — .Slavjanski Vjek". — ,Slovansky Pfehled". — .Nova Iskra". 16. Naše obnebje. Astronomski koledar za mesec maj. 17. Splošni pregled, f Vaclav Brožik. — III. kongres slovanskih žurnalistov v Dubrovniku. — Deputacija »Hrvatske Matice" v Ljubljani. — Odlikovana slovanska umetnika. — A. Aškerc: .Obmejni" Slovenci. — Dr. K. Štrekelj: Ad vocem pesniti. — Doktorat tehniških znanosti. — Fr. Govekar: Secesija na odru. — —r—: Mednarodno mirovno razsodišče v Haagu. — A : Japonci in latinica. — Tiskovna pomota. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 1. maja. Dan sodbe za dr. Šusteršiča je prišel. Poslanska zbornica se bavi že ves dan ž njimi in splošno mnenje je, da za dr. Šusteršiča ni več prostora v državnem zboru, in đa njegova stranka, ako je stranka honetnih ljudi, tega moža ne more več držati. V imenu grajalnega odseka je poročal dr. Kramaf, ki je najprej pojasnil, da je v odseku sam derimiral za to, naj se Steinu ne izreče graja zaradi tega, ker je Šusteršiču rekel »Z Vami sploh ne govorim, ker se Vam je trikrat reklo „šuft" in Vi vendar niste reagirali". Šusteršič bi bil moral tedaj, ko se mu je reklo „šuftu zahtevati, da sodi grajalni odsek. Stein je samo to konstatiral, kar so rekli drugi, to pa ni žaljenje. Glede žlindre je rekel dr, Krama? da se ni nič dokazalo, kar bi svedočilo, da se je dr. Šusteršič hotel osebno okoristiti, da je delal za svoj žep, dasi na drugi strani ne more izreči tako ugodne sodbe. Šusteršiču in „Gospodarski zvezi" se ni dokazalo, da je namenoma dajala manj vredno žlindro kot polnovredno (Burni ugovori in klici, da je to dokazano), pač pa je dokazano, da je Šusteršič v boju zoper kmetijsko družbo rabil sredstvo, ki ni korektno in ki ni lojalno. (Velika senzacija v celi zbornici). Kramaf je potem pojasnil manipulacijo z žlindro, prečital razsodbo kamniškega okrajnega in ljubljanskega deželnega sodišča in končno rekel, da predlaga, čeprav je bilo Šusteršičevo postopanje nekorektno in nelojalno, da naj se izreče Steinu zategadelj graja, kčr je beseda „ž 1 i n d r a" žaljenje. Poročevalec dr. Dyk je predlagal, naj se Steinu zaradi obeh Šusteršiče-vih pritožb izreče graja. Potem je govoril dr. Šusteršič. Celo njegovi najbližji somišljeniki mu zamerijo, da se je v tej zadevi sam oglasil. Poslušalo ga je kvečjemu kacih 20 poslancev, a ko je končal, se niti njegovi pristaši niso upali mu pritrditi. Vladala je grobna tišina. Šusteršič je novic zastopal mnenje, da je kmetom samo dobroto izkazal in rekel, da to ni bila niti prva niti zadnja dobrota, ki jo je storil. Burni ugovori. Wolf: Pustite ga govoriti, saj itak zadnjikrat govori. Šusteršič: O ne, gospod Wolf, jaz bom še velikokrat govoril. Tekom dal-njega govora se je Šusteršič zapletel v prepir s Steinom. Nastal je buren prizor, na kar je Stein rekel Šusteršiču: Ali hočete, da Vam založim nekaj zaušnic? Končno je rekel Šusteršič, da mu je vse jedno, kaj zbornica sklene, on da je stvar sprožil samo zategadelj, ker jo je sodišče s krivično sodbo v napačno luč postavilo. Ko je Šusteršič končal, je M al i k zaklical: Ali Vas ni prav nič sram v lastni zadevi tako govoriti ? Govoril je na to dr. S c h al k, ki je Šusteršiča neusmiljeno ožigosal. Rekel je, da Šusteršič zlorablja vero za politične kupčije, razložil celo zadevo z žlindro, vprašal, koliko kmetov je Šusteršič pregnal z njih sveta, da je zopet dobil tistih 2000 K, ki jih je daroval „Gosp. zvezi" in dokazoval, da se je konsu-mentom manjvredna žlindra prodajala kot polnovredna. I r o: Tako goljufajo klerikalni sleparji ljudstvo! Schalk je povedal, da je bil Ferjančič nekoč v kombinaciji, da bi bil postal minister, a Šusteršič je proti njemu intrigiral, ker bi bil sam rad minister postal. (Občna veselost) Toda ministri morajo imeti čiste roke. Susteršičeve roke pa so umazane od žlindre. Potem je govoril dr. Tavčar. Šusteršič se je bil pri koncu Schalkovega govora vrnil v zbornico, a ko je začel govoriti Tavčar, je zopet odšel. Okrog Tavčarja se je zbrala vsa zbornica in ga poslušala z napeto pozornostjo. Tavčar je obširno pojasnil ves način Šusteršičevega bojevanja, zlasti tudi zadevo z žlindro. Uprav kolosalno senzacijo je vzbudilo, ko je povedal, da je prišel pred nekaj dnevi k njemu bivši ravnatelj „Gospodarske zveze" in vprašal, kaj naj stori, ker zahteva Šusteršič od njega, da podpiše dolgo izjavo glede manipulacije z žlindro. Tavčar mu je rekel, naj stori kar hoče in kar more vzeti na svojo vest. Pozneje je bivši ravnatelj zopet prišel k Tavčarju in mu povedal, da je črtal dve strani v tisti izjavi, ki jo je od njega zahteval Šusteršič. Tavčar ga je vprašal, če more na to priseči, česar v iz- javi ni prečrtal, na kar je bivši ravnatelj rekel ne, priseči ne morem. (Občna velikanska senzacija.) Ko je dr. Tavčar hotel nehati, se mu je od vseh strani klicalo: Nadaljujte, počenjanje tega človeka se ne more dovolj stigmatizirati, na kar je Tavčar nadaljeval. Za Tavčarjem je še obširneje govoril Plantan, ki je krepko ožigosal gospodarski švindel, ki ga uganjajo klerikalci na Kranjskem. Potem je Schalk v imena nemškoradikalnih poslancev slovesno izjavil, da njegova stranka od slovenskih liberalcev ni dobila nikacega materijala in da slovenski liberalci niso čisto nič vplivali na nemške radikalce, naj to stvar sprožijo. Schalk je dejal, da ima še veliko materijala na razpolaganje, da pa ga ni porabil, ker mrli ča neče tepsti. Točno ob 4. uri je dobil zopet poročevalec Kramaf besedo k zaključenemu govoru. Dunaj 1. maja. Šusteršič je obsojen. Ob četrt na 5. uro se je začelo glasovanje o Kramafevih predlogih. Prvi predlog, da se Steinu ne izreče graja radi besed „Z Vami ne govorim, ker se Vam je trikrat reklo šuft itd.a, je bil skoro soglasno sprejet. Proti predlogu so glasovali samo klerikalni Slovenci. Drugi predlog, da naj se Steinu ne izreče graja radi besed „vi imate od žlindre umazane roke", je bil sprejet s 182 proti 33 glasom. (Viharno odobravanje v zbornici in na galeriji, kjer so tudi slovenski visokošolci.) Tretji predlog, da naj se izreče graja poslancu Steinu zaradi besede „Z lin dr a8, ker je to psovka, pa je bil s 118proti 103 glasom odklonjen. (Viharno ponavljajoče se ploskanje v zbornici in na galeriji.) Šusteršič je torej popoln oma obsojen. Ko je bilo končano glasovanje, je Wolf zaklical Luegerju, ki je glasoval za Šusteršiča: Šusteršič in Vi gospod župan sta sojena. Ob splošni razburjenosti se je ob Vap- pop. zaključila seja. Čuje se, da je Šusteršič že naznanil prezidentu, da je odložil mandat; če je to resnično, se še ne ve. Lvov 1. maja. Škoda, ki se je storila pri izgredih delavcev brez posla, je ogromna. Namestnik je obljubil, da se začno takoj razna javna dela, da dobe delavci nekaj zaslužka. Berolin 1. maja. Razni listi poročajo, da se je proti kancelarju Bii-lowu začela velika vojna. Na čelu kan-celarjevih nasprotnikov stoji predstojnik cesarjeve kabinetne pisarne. ii li i ii i i i i |:|' i i i i ■.ii!ii:iiii;i!'iiiliil!:i:iliil!iririlt:liil::l;«'l:il!,i:,l • I I I I I I « Po^or! ! j Danes zbirališče v areni j „Narodnega doma". mi3l!iiiii:iiKmiii:ii:iii!iuii*niiiii;i'i i tmmmmmmimmammt-timmMMmiMmuM&m Darila. Družbi sv. Cirila In Metoda so od 10. do 30. aprila t. 1. poslali prispevkov p. n. gospoda in korporacije : Upravništvo „Slov. Naroda" 14041 K, upravniStvo „Mira" v Celovcu 611 K, kapi. A. Šebat pri Sv. Barbari v Slov. goricah 3 K za pirhe, tvrdka Iv. Perdan od vžigalic 600 K, dr. Fr. Jankovič v Kozjem zbirko 24 K namesto nagrobnega venca f adj. Fr. Jagodico, župnik Frid. Kukovič na Dobrni 20 K, nabranih ob poroki g. A. Karbe z gdč". A. Dovnikovo, župnik M. UICnik v DoliCu 5 K, učiteljici J. Razlag in J. Vesner v Ljutomeru 8 K namesto nagrobnega venca Zo-rici Šlamberger, nadinž. Fr. Žužek ob poroki Vide Lapajne v Krškem 8 K, bivši tamburaški klub v Št. Petru na Krasu izkupilo za godala 90 K, litijsko - šinartinske Slovenke dohodek veselice 400 K, (po „Slov. Narodu"), župnik Iv. Sakser v Hotedrfiici 5 K, združene ženske podružnice ljub* Ijanske dohodek veselice 126030 K, obCina D. M, v Polju 10 K; posojinice: v Zagorju ob Savi 20 K, v Idriji 100 K, v Radovljici 30 K, za ljubljansko okolico 80 K (po „Slov. Narodu"), v Mengišu 10 K, za LoSki potok, Drago in Travo 20 K, v Rajhenburgu 20 K; podružnici: ženska v Vel. LaSičah dohodek veselice 60 K, ženska za Trbovlje in okolico 167*22 K. Blagajnlitvo družb« sv. Cirila In Metoda. Avstrijska specijaliteta. Na želodcu boleha-jočim ljudem priporočati je porabo pristnega „Moll-ovega Seidlitz-praska«, ki je preskušano domače zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter pospešimo na prebavljenje in sicer s rastočim uspehom. Škatljica 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan s varnostno znamko in s podpisom. B C2-6) Zahvala. Slav. „Kmetski posojilnici ljubljanske okolice" se za doposlanih 30 K za revne učence najtopleje zahvaljuje Ivan Cerar šol. voditelj. S ostro, (Št. Lenart) pri Ljubljani, dne 30. aprila 1901. Umrli so v Ljubljani: Dne 27. aprila: Jo2efa Perdan, delavka, 41 let, Hrenove ulice št 16, vodenica in Brightova bolezen. — Alojzija Ćič, delavčeva hči. 5 let. Karolinška zemlja št. 54, škrofuloza. — Fran Žurbi, črevljarjev sin, 7 mes., Velike čolnarske ulice St. 5, akutni, črevesni in želodčni katar. — Milan Pelan, blagajnikov sin, 4 leta, sv. Petra cesta št. 57, vodenica v glavi. Dne 28. aprila: Bogumila Pelan, blagajnikova hči, leta, sv. Petra cesta št. 57, vnetje sopil. — Marija Kunstelj, mizarjeva žena, 72 let, Opekarska casta št. 35, ostarelost. V hiralnici: Dne 24. aprila: Fran Vidic, hlapec, 68 let, pljučni emtizem. V deželni bolnici: Dne 24. aprila: Marjeta Zakrajšek, gostija, 72 let, ostarelost. Dne 25. aprila: Lucija Košir, gostija, 65 let, ostarelost. — Aloina Pristav, narednikova žena, 28 let, jetika. — Helena Blaž, branjevka, 63 let, vnetje pljučne mrene. — Anton Kastelic, dninar, 81 let, ostarelost. Dne 26. aprila: Neža Jager, zasebnica, 58 let, rak. Dne 27. aprila: Marija Erdani, posestnikova žena, 39 let, malokrvnost. V vojaški bolnici: Dne 27. aprila: Alojzij Žganjar, topničar, 24 let, črevesni legar. Meteorologično poročilo. VUina nad morjem 806-2 m. Srednji araćni tlak 736-0 mm. •c O. Stanje čas opa-j baro-zovanja i metra v mm. i* Vetrovi Nebo 30 1 B. zvečer T. zjutraj 2. po pol. 734 0 735 4 735 7 81 dež si. jug 7-4 si. jzahod; oblačno ep 101 al. sever oblačno gc Srednja včerajšnja temperatura 95°, nor-male: 120°. Dunajska borza dne 1. maja 1900. Skupni državni dolg v notah .... 9850 Skupni državni dolg v srebru .... 98 15 avstrijska zlata renta....... 117 95 avstrijska kronska renta 4° „ .... 97*45 Ogrska zlata renta 4°/0....... 11750 Ogrska kronska renta 4'/0 ..... 92 90 Av8tro-ogrske bančne delnice .... 1675 — Kreditne delnice......... 637 50 London vis ta.......... 240 20 Nemški državni bankovci za 100 mark. 117'55 20 mark............ 23 52 30 frankov........... 19 08 Italijanski bankovci........ 9060 C. kr. cekini........... 11 31 Potrtega srca naznanjava prebritko vest, da je Vsemogočni najina prelju-bljena otročička, oziroma bratca in sestrico Milana in Bogomilo stara 4, odnosno l1/* leta po kratki a mučni bolezni hkrati k sebi poklical. Zajedno izrekava najsrčnejšo zahvalo za izraženo sočutje ob prerani smrti in za mnogobrojno udeležbo pri pokopu najinih ljubljenčkov, kakor tudi za darovane krasne vence. (908) Oton in Ivanka Pelan. Zahvala. Vsem prijateljem in znancem, gospodom c. kr. uradnikom, meščanom in slavni požarni brambi v Krškem izrekam najiskrenejšo zahvalo za obilno udeležbo pri sprevodu svojega ljubega očeta, gospoda Matija Šusteršiča k večnemu počitku. Zlasti zahvaljujem pevski zbor krški, ki je ob tem sprevodu z milimi, do srca segaj očimi spevi izkaza) poslednjo ljubav svojemu, mnoga desetletja zvestemu tovarišu. Krško, dne 29. aprila 1901. (910) A. Šusteršič, lekarnar. LJUBUAliSKI MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETD. LETNIK XXI. (i901). Izhaja po 41/, pole obsežen t veliki osmerki po eden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto 9 K 20 h, pol leta 4 K 60 b, četrt leta a K 30 b. 25 Za vse neavstrijske dežele 11 K 20 b na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h. „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. Ces. kr. avstrijske državne železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. maja 1901. leta. Odhod iz LJubljane juž. kol. Proga čaa Trbii. Ob 12. nri 24 in po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Ausse, Solnograd, čez Klein-ReiHing v Steyr, v Line čez Amstetten na Dunaj. — Ob 7 uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Danaj, čez Selztahl v Solnograd, Inomos% čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregeur, Curili, Ce-nevo, Pariz, čez Klein-ReiHing, v Steyr, Line, Bude-jevice, Plzen, Marijine vnre, Heb. Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetton na Dunaj. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob T. uri 17 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 55 m zvečer. — Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograda, Linču, Stevra, Ausseea. Ljubna, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak z Trbiža. — Ob 11. uri Iti m dopoldne osobni vlnk z Dunaja čez Amstetten. Karlovih varov, Heba, Mariinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Oeneve, Curiha, Bregenca, Iuomosta, Zella ob jezeru, Lend-Ciasteina, Ljubna, Celovca, St. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 38 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Ino mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 111 zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga iz Novega mesta ln Kočevja. Odobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj, ob -2. uri 32 m popoldne in ob 8. uri 48 m zvečer. — Odhod iz LJubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 6. uri 50 m in ob 10. uri 5i5 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod v Ljub ljano drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob ti. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri ti m dopoldne, ob ti. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (4) Fino vino v steklenicah, Kulmbaško pivo v steklenicah, konjak, brinje-vec, slivovko, Klauerjev „Triglav" priporoča (12—98) Edmund Kavčič 7 LJubljani, Prešernove ulice, nasproti pošte. Posojilnica v Radovljici razpisuje službi (892—2) blagajnika in tajnika. Blagajnikova plača znaša najmanj 1400 K na leto, plači obeh se določita po dogovora, blagajnik naj položi, ako mogoče tudi kavcijo. Ponudbe naj se pošiljajo najkasneje do 10. maja t. 1 na naslov: dr. Janko Vilfan, odvetnik v Radovljici. Dne 3. maja 1.1« zjutraj ob 9. uri bode (906—1) v II. nadstropju hiše št. 14 v Frančiškanskih ulicah raznega pohištva. Razpis častnik nagrad. Podpisano vodstvo „Zaveže avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev" razpisuje dve častni nagradi po lOO in »SO 14 za dva najboljša mladinska spisa, obsezajoča najmanj po tri tiskovne pole. Spisa morata biti izvirna in primerna otro-škema duhu. Rokopisi naj so pošiljajo predsedniStvu „Zaveže" do «1m«'- 1. |uni|a t. \m Pisatelji naj se ne podpisujejo na svoj rokopis, temveč naj priložijo svoja imena v zaprtem ovitku, na katerem bodi zabeležen naslov dotič-nega spisa. Spise bodo ocenjali posebni ocenjevalci. Ocenjena spisa bodeta last „Zaveže" in izideta kot III. in IV. zvezes „Mladinske knjižnice". V Ljubljani, dne 7. marca 1901. Vodstvo „Zaveže avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev". Tajnik: Predsednik: Drag. 4 e»nik. |„. Jrlriir. Varuj ivojo ženo! Jzm TB»ko r«dbino naJTaii _ /knjigo r otročkih ia4«T*h • &8»1 [ti«oč uhTftlnimi ptiml po*tlj» [ditkretao u M tI«. t *r»tr (odprt* go»P» Kaapa, s. w. aso danatra (300-3B) H^%4BU 1' prijaznem trgu ob Savi, postaje južne železnice, ne prostovoljno proda jednonadstropna in za vsako trgovino primerna z dvoriščem, gospodarskim poslopjem in drugimi potrebnimi prostori. K hiši spadajo tudi sadni vrtovi, njive ob cesti in travniki, vse v lepi legi. (901—2) Kupna cena znaša 14.SUO kron, in zadostuje predplačilo 4000 kron; ostanek se zavaruje proti obrestim in plača po dogovoru. Natančneja pojasnila daje fi^ s» ■« «-l"enea. poMrittnik v iHokronogu. Hafnerjema pi?erna. Z današnjim dnem prevzamem zopet v svojo lastnino pripadajočo gostilnico „?ri pivarni" Sv. Petra cesta št. 47 in Komenskega ulice ter se priporočam častitim gostom za mnogo-brojen obisk. V Ljubljani, dne 1. maja 1901. ois.D Ivan Hafner. Kavarna Valvasor. Danes 1. maja in jutri 2. maja 1.1, KONCERT ciganske godbe. Vstop prost. Začetek ob 8- tri. Na mnogobrojni obisk vabi s vsem spoštovanjem -A. zrn d. z-. Stuppan (914) kavarna r. Razpis učiteljske službe. Na štirirazredni dedki ljudski šoli s pravico javnosti v Trstu se razpisuje služba, učitelja-voditelja s 1600 K letne plače, 200 K funkcijske do-klade in z a/s doneskom k pokoj ainskemu zavarovanju. Postavno opremljene prošnja naj se do 20. niajnika t. 1. dopošljejo podpisanemu vodstvu. Vodstvo družbe st. Cirila in Metoda v Ljubljani, dne 21. aprila 1901. 4 i I i i i Na drobno. 1 Ivan N. Adamiči vrvarstvo Na debelo. m Lijubljarii, Sv. Petra cesta 33 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega blaga kakor: itrange, ujzde, Mpago. vrviee, mreže za seno, vrvi za seno, transmisije i. t. d. Vsa druga v to stroko spadajoča dela se solidno in po najnižjih eenah izdelujejo. (866—2) Ceniki in vzorci brezplačno. ~SŠ2Q Za pomladno in poletno dobo priporočam gospodarjem in kmetovalcem kakor tudi raznim podjetnikom svojo^ veliko zalogo potrebščin za stavbe: portlaivd in roman eemenl, železo za vezi, storje, traverze. železniške sine, okove za vrata in okna, trombe, eevl za vodovode, štedilnike (Sparherde). (428—11) Potem poljedelske stroje: slamoreznlee, grepeljne, mlatllnlee, fino izdelane močne pluare, stroje za posnemanje smetane, stiskalnice za sadje, najnovejše trombe za enojnieo, in drugo potrebno orodje za poljedelstvo. Razno orodje za kotare, kljueavniearje in mizarje. T»az;robne križe, vlite kotle, Jeklo za svedre, tehniee in utež e, kakor veliko izber v kuhinjski opravi itd. po jako nizkih cenah. Fran Stupica. trg-o^rlzia z železnico ixx špecerijski*«. "fc>la.gr©2aa.. Ljubljana, Marija Terezije cesta št. 1, poleg gostilne Figovec. Hotel Grajzer Dunajska cesta štev. 32. Slavnemu občinstvu se prijazno naznanja, da se isti s 1. majem -•Jt" sop©^ otvori. Točilo se bode raznovrstna vina najboljše Kakovosti. celo iz leta 1885. in 1887.; istotako se bod« točilo vedno Izborno pivo. Za kuhinjo bode ob vsakem času najbolje preskrbljeno. Oene vsestransko nizke. Naročila na obed in večerjo se sprejemajo. jrSI Za mnogobrojen obisk prosi (894—2) Ivan Grajzer. * s m 1 S tem se otvarja XXII. kralj. ogr. t&sr državna blagotvorna loterija "Sfl katere čisti dobiček se po sklepu Nj. c. in kr. apost. Veličanstva vporabi za dobrodelne in splošno koristne namene. Ta loterija ima vsega skupaj 7691 dobitkov, ki po igralnem načrtu skupno zna- 1 glavni dobitek — 150.000 kron 1 » » 1 n » 1 n » 2 dobitka — 5 dobitkov šajo 3G5.000 kron, in sicer: — 50.000 — 20.000 — 10.000 — a 5.000 — » 2.000 10 dobitkov 20 » 50 100 1000 6500 a 1000 kron » 500 » » 100 » » 50 » » 20 » » 10 » Žrebanje bo nepreklicno dna 28. junija 1901. — Vsaka srečka velja 4 krone. Srečke se dobivajo: pri kralj. ogr. loterijskem ravnateljstvu v Budimpešti (IX. Csepelrakpart, carinsko poslopje) proti prej vposlanemu kupnemu znesku s poštno nakaznico ter pri vseh poštnih, davčnih, carinskih merosodnih in solnih uradih, na vseh železniških postajah, pri večini tobačnih trafik ter menjalnic, kakor tudi v loterijskih kolekturah. Budimpešta, dne 2. januvarja 1901. (911—1) Mralj. ogr. loterijsko ravnateljstvo. i Bottger-ja podganska smrt za popolno pokončanje vseh podgan, strupa prosta za ljudi in domače živali, a 40 kr. in 60 kr., se dobiva samo v deželni lekarni ,,prl Mariji ponia-araj" M. Leustek-a v LJubljani. Z uspehom podganske smrti sem bil jako zadovoljen. Po prvem nastavljenju sem našel 18 podgan mrtvih in torej lahko vsakomur priporočam to sredstvo. Schweinfurt, dne" 11. februvarja 1899. -13) Ii. Kres, mlekarija. Mizarski poslovodja. Za neko žagarijo z izdelovanjem par-ketov m tal v Bosni se vsprejme spreten poslovodja, ki je dobro izurjen v izdelovanju deščnih tal z vporabo strojev. Ponudbe naj se pošiljajo pod našlo vom: „Mizarski poslovodja" upravnistvu .Slov. Naroda". (810—4) Lovska psica Sčetinaste dlake, na ime sMila" slušaj ča, in bel Foitcrlcur, na ime .Babi" sluša-joč, z znamkama Moste št. 4 ia 5 sta se zaletela. — Oddasta naj se proti nagradi ritmojstru gosp. Wlmmer-ju v Selu. (915-1) Popolna hrana, stanovanje, kopel, oskrbovanje, postrežba na dan od 4 K 50 vin. naprej. — V (839—3) maju in septembru še ceneje. Zdravilišče Krapinske Toplice na HrvatMkem od zaporjanske železniške postaje „Zabok-Krapinske-Topllce" oddaljene za jedno uro vožnie. so odprte od 15. aprila do konca oktobra. 30° do 35° R. gorke akrototerme, ki eminentno uplivajo proti protinu, mišični in členski revmi, in njih posledičnim boleznim, pri iskii, nevralgiji, kožnih boleznih in ranah, kronični Brightijevi bolezni, otrpnjenju, pri najrazličnejših ženskih boleznih. — Velike basinske, polne, separatne kopeli, kopeii v mramornatih banjah in prsne kopeli, izvrstno urejene potilnice (sudariji), masaža, elektrika, Šved. zdravilna gimnastika. — Udobna stanovanja. Dobre in fcne drage restavracije; stalna topliška godba. Obširni senčni sprehodi itd. Od 1. maja vsak dan zveza po poštnih omnibusih s postajo Zabok-Krapinsko Toplice. Kopališki zdravnik dr. Ed. Mal. — Brošure se dobe v vseh knjigarnah. Proepekte in pojasnila pošilja kopališko ravnateljstvo. JttniKiv ljeuo 1*72. I slan i l|i im 1S72. Zopet z zlato kolajno 1900 odlikovano. *— Hermana Janke svetovnoslovit obnovilec barve las Je najboljše sredstvo sveta za barvanje las. Brez avlnea in žvepla. Po dvakratnem namazanju dobe" vsaki osiveli lasje zopet svojo prejšnjo pravo barvo, ne da bi se polt onesnažila, ali lasje prišli ob barvo. Jamstvo za uspeh. Vporaba dosti ugodnejša in jednostavnejša. kakor pri navadnih barvilih las. Jamstvo za brezpogojno neškodljivost. Uradno preiskano in k prodaji dopuščeno. Najvišja odlikovanja, častna darila in zlate kolajne. Na željo se v finih salonih med česanjem povsem neopaženo vporablja. Zahteva naj se pri nakupu vedno izrecno ;&fgr JBaafe©-j©v ob^o^ii^p feasvo las. -~š3*:_' Cena za karton z;ld. in z;ld. €»•—. Herm. Janke, Berlin XW.. CTlttelatrastte «1. Spričevalo: Gosp. dr. med. Bredow, Berlin, piše: Obnovilca barve las sem skrbno preskušal in potrjujem v polnem prostem prepričanju, da je zmes za organizem, posebno za glavne in poltne živce povsem neškodljiva. Ako se po predpisu vporablja, je vspeh nedvomen in trajen. *7V\t>q rl o \ Po Herm. Janke-jevi „nedosežni" vodi za obveze brk ohranjuje se brke Zjti UI ctlitJ ! tudi brez obveze v trajni najboljši legi. 1 steklenica gld. 1—. Poševna palčića vsestransko kot najboljša priznana, a gld. 1.—. Veliki ilustrovani za brklne obveze cenik vseh parfum, specijalitet last. izdelka pošilja se zastonj. Dobiva se v glavni zalogi: S. IHlttelbaeb, Dunaj, I., Moker 'laiki 8. — V LJubljani ima Oton Fettlen- Frankbelm. Kongresni trg št. 19. (853—3) ■ 1 MESTNA HRANILNICA V NOVEM MESTU. Aktiva I. Bilanca upravnega imetja za 31. dec. 1900. Eačun hipotečnih posojil..... 1123219 82 „ hipotečnih obresti zaostale 1.1900 \ 7993 01 „ menjic.......... | 155450 80 „ tekoči.......... I 145793 74 „ zalog.......... I 1650i— „ efektov.......... j 145371 95 „ efektnih obresti, viseče 1. 1900 I 226136 „ zamudnih obresti zaostale 1.1900 j 482 28 „ inventarja........ 430 01 „ uradnih troškov: Zaostali opo- I mini in drugi troški. . . . I 17 26 Saldo 1. 1900 ....... j 440 - . blagajne........ . g 18881 80 1601992 03 II K [h] Baćun vlog...........;.156379$em pe$nil(u prešernu bogato Nekronana. tosame^ni izvodi te številke Jf 2"40. Po pojftž 12 vinarjev več. Maročila vsprejema I Lauc5l«i> 5cblwcritn«»,» Rnjigctržcc v Ljubljani. M Dragotin Košak & zlata * 19 Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4. ,„........ Velika zalojsa razne zlatnine in prstanov. Popravila in vsa v mojo l|! stroko spadajoča dela se ceno in točno izvrSe. ** ? »Jftl ■■■■■■■ J Ljubljana, Židovske nlice štev. 4. Velika zaloga obuval lastnega Izdelka za dame, gospode In otroke Je vedno na Izbero. VsakerSna naročila izvrfiujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. 19 i .A, i Josip Reich > 4 likanje snkna, barvarija in * kemična spiralnica ► i 4 4 Poljanski nasip — Ozka ulice št, 4 $ 4 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča k J 19 dela. p Postrežba točna- — Cene nizke. Fran Detter LJUBLJANA, Stavi trg št, 1. 19 Prva in najstarejša zaloga šivalnih strojev. Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in mlatllnlce, katere so dobivajo vzlic njihr izbornosti ceno. — Ceniki zastonj In poštnine prosti. ■•aM I Avgust Repič, sodar ? S Ljubljana, Kolizejske ulice štev. 16 :. (tT Trr.OVO 233.) 9 izdeluje, prodaja in popravka vsakovrstne If I sode I £ po najnižjih rrnah. 19 L $ Enpnje in prodaja staro vinsko posodo. „ iwwi in i.....\ wmmmtKKšttKmtmmMmmm.......ii i I \ Ign. Fasching-a vdove 19 ključavničarstvo Poljanski nasip št. 8 (Relchova hiša) priporoča svojo bogato zalogo sledilnih, ognjišč najpriprostejših kakor tudi najfinejših, z žolto medju ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro in po ceni. Vnania naročila so hitro izvrfič. Dve prodajalnici v novo zidani Pailusevi hiši na Sv. Jakoba trgu (907—1) se dajo v najem od L avgusta t L pri gospođu dr. Maksimilijanu pl. VVurz-bach-u, v Ljubljani, na Bregu št. IO. MT Zadnja 2 dneva. Latt-ermannov drevored. Danes v sredo 2 predstavi. Fopoludue ob 4. uri posebni vspored za otroke in družine. Zvečer ob 8. uri na splošno zahtevanje včerajšnji vspoređ. pod vodstvom ravnatelja Josipa Spiuett Novo! C?««5«?l»«». Novo! Dresirani petelini. Novo ! Drugikrat: Novo! Prsšič irot tcpničar. Koncem predstave: Nesrečni potovalci v puščavi. V*1o]inina: Sedež s številko -tO Ur., I. prostor SS Kr., II. prostor 15 l*r.. galer. stojišče lO kr. Za mnogobrojni obisk prosi udaco (912: JTosip S»pfi:Bm«tt. V četrtek samo 1 predstava. Začetek ob 8. uri zvečer. Jožef Perhauc v Ljubljani, Dunajska cesta 6 c. kr. koncesionirana pisarna za promet posestev se priporoča za izvršitev nakupov in prodaj graščin, v deželni deski vpisanih posestev, tovarniških etabli-sementov, mestnih, najemniških in rodbinskih hiš, vil in realitet vsake vrste. Istotam je tudi koncesionirana pisarna za informacije. (586— 4) Proti malokrvnosti lekarnarja G. Piccoii v Ljubljani V dvor. založnika Njeg. Svetosti papeže ima v sebi QQkrat več železa kakor druga po reklami nezaslužno sloveča ehSna-železnata vina, katera često nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vino. v III. (1368—30) Vsled tega največje jamstvo za izdatnost tega vina pri malokrvnih, nervoznih ali vsled bolezni oslabelih osebah, kakor tudi še posebno pri bledih, slabotnih in bolelaavih otrocih. Dobiva se v steklenicah po pol litra. Vnanja naročila proti povzetju. : Staroslavno žvepleno kopališče na Hrvatskem Varaždinske toplice ob zagorski železnici (Zagreb-Čakovee). Železniška postaja — pošta in brzojav. Analiza po dvornem svfetniku profesorju dr. Ludwigu 1. 1894. 583 C vroč vrelec, žvepleno mahovje, nedosegljivo v svojem delovanji pri mišični skrnini in kostenini v členkih, boleznih v zgibih in otrpnenju po vnetici in zlom-Ijenju kosti, protinu, živčnih boleznih, boleznih v kolki itd., ženskih boleznih, poltnih in tajnih boleznih, kroničnih boleznih obistij, mehurnem kataru, škrofeljnih, angleški bolezni, kovnih diskrazijah, n. pr. zastrupljenju po živem srebru ali svincu itd. Pitno zdavljenje želodcu in pri boleznih v žrelu, na _ jabolku, prsih, jetrih, v v črevih, pri zlati žili itd. itd. Masaža ■ Zdravilišče z vsem komfortom, vodovod iz gorskih vrelcev, zdravljenje z mrzlo vodo z douche — in po Kneippu, celo leto odprto; sezona traja od 1. maja do 1. oktobra. Prekrasen veiik park, lepi nasadi, lepi izleti. Stalna zdraviška godba, katero oskrbujejo člani orkestra zagrebške kr. opere. Plesne zabave, koncerti itd. Na postaji Varaždinske toplice pričakuje i sleherni dan omnibus goste. Tudi so na raz-! polago posebni vozovi in se je zaradi istih j prej obrniti na oskrbništvo kopališča. Zdravniška pojasnila daje kopališki zdravnik doktor A. Longhino. — Prospekte in bro-j šare razpošilja zastonj in poštnine prosto (794—3) oskrbništvo kopališča. Za avgustov termin se išče epo stanovanje z dvema sobama in knhinjo (eventuelnc sobo in kabinet). (916 I Ponudbe na upravnistvo „SIov. N»r" . Mlad hlapec se pri podpisanem takoj Nprcjiuc Fran Orešek trgovm* s špecerijskem blagom, Iganjtm in vinom (875-2 Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 9. dobra naložba kapitala hiša v Ljubljani s prostranim dvoriščem v bližini mestnega trga. Ponudbe pod „hiša" na upravnistvo »Slov. Naroda". (836-3 -A.c3-r 15 a/t slfea I morsko kopališče >Ses!ian |1 I (SiHtlana.) Postaja: Devin-Sistiana K 5 avstrijske južne železnice. Lastnik: Hnez Aleksander pl. TI»urn-'F»xi«. Klimatično zračno zdravilišče za celo leto. Iz Tr3ta */4 ure vožnje po železnici. Odlično biva- Hotelski voz na postaji. Ravnatelj Frane C«anNmiiller poprej hotel Munsch in nadvojvoda Kari na Dunaji. yj 1 » <»]>!< moi> u\n a (487—18) Zahvala in priporočilo. Zahvaljujoč se za izkazano zaupanje, s katerim me je za časa mojega bivanja skozi pet let v Hafnerjevi pivarni slavno občinstvo počastilo, dovoljujem si slavnemu občinstvu naznanjati, da sem prevzel od gospoda Antona Putricli-a 99 Južni kolodvor za več let v najem in sem vse potniške sobe temeljito prenovil. Točil bodem najboljša naravna vina, kakor tudi izvrstno Gos§o%o marčno pivo ter skrbel kar najbolje za okusna jedila. Prosim slavno občinstvo, da mi isto zaupanje, katero mi je izkazalo dosedaj, nakloni tudi v mojem novem podjetji v hotelu ..Južni kolodvor6* ter si dovoljujem na prijazen obisk kar najuljudneje vabiti z odličnim spoštovanjem Josip Lorber (909) restavrater. Poštna hranilnica ček štev. 849.086. Telefon štev. 135. Glavna slovenska registrovana zadruga z neomejeno zavezo pisarna: na Kongresnem trgu št. 14, Souvanova hiša v Ljubljani, sprejema in izplačuje Hranilne vloge in obrestuje po 4l2°|o od dne vložitve do dnevzdige brez odbitka in brez odpovedi. Uradne tire od 8—12 dopoldne in od 3—G popoldne. Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obre3tovanje pretrg (40-17) 33r» M. Hudnill, predsednik. Naznanjam, da sem prevzel od »Narodne Tiskarne" v Ljubljani v izključno ara K razpredajo Jurčičeve zbrane spise, potem letnike in posamezne šte- A 8vilke „ljubljanskoga Zvona in vse one knjige, katere so izšle v založbi „Narodne Tiskarne". — Te knjige so V£ Josipa Jurčiča zbrani spisi, zvezek I. do S 5 XI.. broširan a 60 kr., elegantno vezan a 1 gld. flL »Ljubljanski Zvon", letniki D., III., V., VI., broširan a 3 gld., vezan v Bonačeve platnice a 4 gld. 20 kr.; — letniki VIL in VIII, broširan a 4 gld., ve7.an v Bonačeve platnice a 5
Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan Sa 2 gld. 80 kr. Zarnikovi zbrani spisi. I. zvezek, broširan JOT a 50 kr. S Dr. Nevesekdo: ,.4000". Povest, broš. a JK A. Aškerc: Izlet v Carigrad, broš. a 20 kr. Turgenjev: Otoi ln sinovi. Roman, broširan a 50 kr. — Štiri novele, broš. a 20 kr. Beneš-Tfebizsky: Blodne duie. Roman, broširan a 70 kr. L ef e b v r e : Pariz V Ameriki, broširan a 50 kr. Stat nominis nmbra: Časnikarstvo ln naši časniki, broširano a 40 kr To istoj: Dva romana, broširana a 70 kr. J e 1 i n e k : Ukrajinske dume, Povest, broširana a 15 kr. Halevv: Dnevnik, broširao a 15 kr. — Basne pripovedke, broširane a 40 kr. — Dve povesti, broš. a 25 kr. Theuriet: Undina. Povest, broš. a 20 kr. A. Trstenjak: Slovensko gledališče, broširan izvod a 1 gld. Jurčič: Listki, broš. a 15 kr. — Gregorčičevim kritikom, broš. a 30 kr. Avstrijski patrijot: „Parteiwesen der Slaven", broširano a Bil kr. 10 Po znižani ceni priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, prilike In reki. Prej 50 kr., sedaj ssnmo 30 lir. Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače in tuje časnike ter knjige. "Tf^H . Sch.wentriGr knjigotržec S i, Dvorni trg štev. 1. 5 V Ljubjan Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.