Posameznih Stcvflkaj 1 krono. aRsaarivm tkmtmd ouUdnm* 4aa tu ate« § taloletno 180 K, MlUu M K, j* •MrtUte« 41 k., uniag 15 C. • lamii po osjcrmra. M r»ik»ta: « , MV | Ko* E KIH Vll|» **iwi a o o poimcerA hsvba:izttaita □ a □ TABOR Posamezna Stevfflau 1 krono. 0nDKdTY0 M uiuj« * «•»- hn, Jirilim il. is. i, L ml* otropj*. T*l®!on laUnih. Sl. £71. OPRAVA H o«U*j« * J»»Slini oltel št. 1, rrttličj., ion«. 3*1» tu it. M. §H3 po?tnoč*li»*»i jor j im it«. 1L1SJ. »» mnmm »muj. n M I Jtin, — •• u nifc)t. 3 Leto: II. Maribor, torek 19. aprila 1921 Številka: 37. mwwi Dr. VLADIMIR SERNEQ. '■V: r-■' Občinske volitve v Mariboru. Občinske volitve v Mariboru danes &sc> takega političnega pomena, kakor Na primer v Ljubljani ali tudi v Maribor« v prejšnjih Sasih. Občina mari-01'ska je sicer obdržala svojo avtono-*?0, to se pravi, je podrejena kar se lce lastnega delokroga in preostalega prenesenega delokroga naravnost eželni vladi in ne okrajnemu glavar-.Jvu» oz. okrajnemu zastopu, kakor •kuge občine. Velik del prenesenega delokroga pa je občina vsled raznih predli deželne vlade izgubila in so te Jftko važne pravice, ki so dajale občini Za njeno ozemlje veliko politično moč, Pregle na okrajno glavarstvo, in sicer Vse zadeve glede državljanstva, stanovske matice in sklepanja zakonov, ' udskega štetja, volitev v zakonodaj-r;astopstva, vojaštva, trgovine in r^> socijalnega zavarovanja delav-6v in nameščencevt vodnega prava, ?3očastja, vse zdravstvene zadeve, vV^l se je občini solsk Velika borba med Turčijo in Grčijo. LDU Atene, 16. aprila. (Radio-Grič.) Mali Aziji, dočitn se nahaja V perlamentu se je v soboto končala mesto turško tako blizu, debata o izjavi vlade. Gunaris je nagla-šal, da misli vlada, da še ni prišel čas za razpravo o predlogih, stavljenih v Londonu,, kakoratudi o vzrokih in razmerah, ki so dovedle da sedanjega stanja. Toda treba ni misliti na to, da se glavno DKU Pariz, 18. aprila. (Havas). Londonske novine priobčujejo vest iz Carigrada, po kateriso pričeli Kemalisti ponoven pohod ter so že 3. kilometre pred Išmido. Na prošnjo ameriške pomožne družbe so obljubili Turki, kakor nahaja Grška v položaju, iz katerega bo {ucj{ Qr]{j} (ja mesta ne bodo obstrelje- treba kmalu izvajati pozitivne m taktično določene posledice. Vlada je izročila rešitev sedanjngs problema junaškim vojakom, ki se bore v Mali Aziji za uresničenje narodnih pravic. Vlada je zbrala vse narodne sile, da bi tembolj vali, ker je* pribežalo v mesto mnogo žena in otrok. LDU Atene, 17. aprila. (Radio-Grič). „Atenaiki* doznava iz Carigrada, da je vest o predstoječi blokadi Dardanel po zuidta vse y , - i gr^em brodovju iznenadila tamošnje zavarovala interese s p j turške kroge. Prvo preiskovanje ladij se . ,, .. >pi j. ~ vrši v skladu z odredbami mednarodnega LDU Atene, 17. aprila. (Radio-Grič). pomo^i^ga zakona. Vlada je dovolila Vemzelosovim čast- nikom, ki so svojčas pobegnil v Carigrad, da morejo zopet vstopiti v vojsko. Izključeni so samo oni, ki so zakrivili nepolitične delikte. LDU Atene, 17. aprila. (Radio-Grič.) List »Hesperini" piše, da se javno mnenje že dalje časa vprašuje,, ali naj DKU Atene, 16. aprHa. Agence d’ Athenes. Blokada Dardanel se je izvršila po helenski floti po mednarodnih pravilih. B.rusa je še 'vedno v oblasti Grkov, ravnotako tudi Afiun-Karahiss?r, katero so igubili po turških poročilih pred dvema tednoma.. LDU Atene, 17. aprila se še nadalje dela' tazlika med obema ----------------- , ... _r— v--------- delokrog lastnega turškima vladama, potem ko sta se do- Grič.) Namestnik šefa generalnega štaba okraja in mestni šolski svet. govorila Tevfik-paša in Bekir Sami bej je došel v Smirno ter ie iziavil doDis-a vee kompetence'okrajnega šol- Obstoje tudi še drugi1 znaki o zvezah nikom listov, da sveta za mestno ozemlje, že prej ^ i udi policijske in stanovanjske za- S Lem je padla občina glede vsebine ^ snega delokroga na površje navadne 8nSl| V °*;0^c' ^ okrajni glavar go- Vfts ai’ v yseh količkaj važnih zade-g0A’ "sak meščan bo strmel za tem, da k . \ občina te pravica zopet nazaj, lir,'* 1 *’~ariborčani se čutimo za p ost a v-za Ljubljano, kjer skoraj vse to ^avice upravlja mestni magistrat, ki edl^ovc,en voljenemu občinskemu Hit h!"11’ jo samouprava po zaup- . > ki krajevne razmere in osebo po-ZQa;jo, ter je izjavil dopis presoja popolnoma med Carigradom in Angoro. Nerazum- optimistično ves položaj. Prepričan je, ljivo je, da se morajo Grki boriti v da bo končno zmagala Grška. Manifestacije v Avstriji za priklopitev k Nemčiji. DKU Dunnaj, 17. aprrla. Danes se sprejela resolucija,* da zamore preprečiti je vršila v posvetovalnici, .kakor tudi na gospodarski - in Življenski pogin Avstrije trou pred posvetovalnico manifestacij?. priklopitev k Nemčiji. Ta resolucija delavskih stanov Avstrije brez razlike se bode odposlala Zvezi narodov. Sklep strank za priklopitev k Nemčiji, katere se je predložil zveznemu kanclerju dr, so se udeležila obrtna, industrijska in Mayru in zastopnikom polititičnih strank, politično-narodna udruženja, dalje nem- Nekaj mnnifestantov je skušalo demon-ško visokošolstvo ter dijaštvo prednjih strirati pred francoskim poslaništvom, šol. Po enourni debati se je soglasno kar pa je preprečila policija. jih' ni moči znižati, presegajo dohodke, ki jih zamore občina pričakovati, za to ga še dolga iz prejšnjih let nad 16 milijonov, za električno podjetje 2 in za plinarno letos znova 1 in pol, skupaj okroglo 20.000.000 K. Prva skrb občinskega odbora mora tedaj biti, iskati potrebne dohodke za kritje stroškov. Bilo bi napačno očitati občini kar en bloc slabo gospodarstvo; pred vsem tega očitanja zadnji sosvet ne bi zaslužil. VJzroki tega slabega sta-nja izvirajo iz slabega gospodarstva prejšnjih let in iz soeijalne bede, nastale po vojni, ki je občina kot sooijal-' na institucija ni mogla iu ni hotela povečati. Glavni vir dohodkov so občinske doklade, ki se pobirajo od direktnih davkov, od ko j ih pa je izvzet najbolj pravični davek, namreč do hodnina. Ker pa je ostala najemnina vsled odredb za varstvo najemnikov, skoraj na isti višini kakor pred vojno, so seveda tudi občinske doklade, ki imajo neposredno podlago višino najemnine, ki se zares plačuje, zaostale (Radio-1 glede višine in ne donašajo sedanjim razmeram primerno veliko. Zvišala se je sicer pridobnina in zvišal zemljiški davek, toda slednji V, mestu ra«^. svoje malenkosti ne igra vloge, prvo zvišanje pa nikakor ne zadostuje, da hi se pokril primanjkljaj. S tem je seveda onemogočene Vojaške in gospodarske odredbe Ponudba nemških tvrdk se sprejme. proti Nemčiji. LDU Be ogr a d, 17. aprila, Minister DKU Pariz, IG- aprila. (Havas). saobračaja je sklenil, da se sprejme po-„Temns“ objavlja naslednje poročilo o nndba nemške tvrdke, ki hoče iz naslo-posvetovanju, ki se je vršilo včeraj v va nemške reparacije dobaviti 10 loko-Pallais Eljsee. Včerajšnje posvetovanju motiv in 2000 tovornih vagonov. s2i SSbitff!? ŽLŠSSS , Slovo generala Andreasa takoj po 1. maju, kakor hitro izgotovi “DU Beograd, 17. aprila. Po od« reparacijska komisija zapisnik, v katerem redbi iz Washingtona bo ameriško bro-bodo naštete pogreške, ki jih' je storila dovje, ki je imelo nalogo, da prepreči Nemčija nasproti svojim obveznostim. vse eventualne spopade na Jadranskem Med odredbami, ki se bodo povzele v morju, zapustila naše vode. Ameriški sporazumu z našimi alliiranci, se nahaja admiral Andreus bo prišel v Beograd, tudi vojaška zasedba ruhrskega ozemlja da se poslovi od naših merodajnih Či-in njegovo gospodarsko izkoriščanje v niteljev, katerim je storil neprecenljive prid reparacijskemu fondu. Vsled te za- usluge. Zato ga bosta sprejela v po-sedbe bo treba, da se zopet vpokliče sebni avdijenci prestolonaslednik regent lelnik 1919, ki je bil pred kratkim od- Aleksander in ministrski predsednik puščen, eventuelno tudi letnik 1918. Pašič. * .ma veuit VTU1V na 5SSal F,iC\ j K ®®lokr ^ oziraie so na sedanji skrčeni Žne>, °®’ 60 občinske volitve zelo va-°?rav^a občina že vsled svoje Jjttno ! druga občina za Ljub- 5 sPal m, ^ ^ka novi h POStlah Nalo*a> a.a težavna P°r’ b? dokaj nehvale*-t Roditev • rra ln Slavna naloga linanc, H 5* ;e i*«t° J °u" ............... , so na- ooupnem stanju. Oboi- i is proračunu aja- to so »-atiaTv!!kolčega Primanj-1 Potrebni izdatki, ki rudarskih stane 20. aprila v London«. Do tega časa se bo zopet pričelo delo v nekaterih rovih. Posojilo za železnico. LDU Beograd, 17. aprila. Do- cene. Ako bi se mesarji protivili, pro: znava se, da namerava vlada najeti podajati meso po maksimalnih cenah, naj sojilo za obnove onih investicij na 2e- . » nrnli nitm 7 1o7niraVi ki CA nA rnnroin - mestni magistrat postopa proti njim z leznicah, ki se ne morejo nabaviti vso strogostjo ter jim qidvzame tudi rednimi finančnimi sredstvi. Višina in Obitno piavico in poslovne prostore. oblika posojila še .ni določena, spraviti po stari poti z zvišanjem doklad občinsko gospodarstvo v ravnotežje. Mestna občina mo^a najti druge vire. Pravilni načrt bi bil gotovo le oni, da se osnujejo mestu?, podjetja na taki podlagi, da bi imelo mesto od njih’ toliko dobička, da krije s tem svojo izdatke. To je angleški sistem, ki se je' izvrstno obnesel, ki ga pa žal naši nemški predniki niso razumeli. Na Angleškem je vsako mesto zgradilo samo svojo plinarno, elektrarno, vodovod, cestno žoleznico. imelo svojo zastavljalnico, svoj pogrebni zavod kar od začetka; mesto je zgradilo mestne cestne in' lokalne železnice, javna skladišča, sploh je mesto nastopilo kot podjetnik’ v vseh občanom splošno služečih na< pravah. Ta podjetja so se ustanovila in zgradila ob času, ko je bil materijah in delo po ceni in obrestna mera z&‘ najeta posojila nizka. Pri nas prejšni nemški občinski zastopi niso imeli do-! volj dušnega obzorja za to. Dr. Feld-| bacher, ki je bil pred mnogo leti član! občinskega odbora je izposloval občini pri Tirolski hranilnici posojilo 10 milij.1 goldinarjev po 3 od sto obrestni meri, ki se bi moralo amortizirati v SO letih* Tukaj in v Gradcu so da jali vsi denar* ni zavodi vlagateljem 4 od sto za vloge. S tem denarjem bi se bila lahko za' vse potomce uredila in ustanovila plo-dotiosna mestna podjetja, izpeljala ve-1 likopotezno cela kanalizacija itd. in se bi denar, dokler se ne bi porabil, nalo-1 žil za 1 od sto višje obresti v tukajšne ali graške denarne zavode. A to ponudbo so nemški občinski očetje odbili! Pozneje, pa dokaj kasno, ko so jih’ bila prehitela že skoraj vsa mesta, sa sicer začeli nakupovati za drag denar podjetja, ki so jih bili zgradili tujci in podjetni zasebniki, ki so bili pri tem obogateli. Razven narodnega zatiranja in nezmisla za socijalno skrb, je to pae najtežji očitek, ki se ga prejšna doba ne more ubraniti. Edino enkrat je mestna občina kazala sama počf3et-> nost, ko je zgradila vodovod. Pa me-'sto, da bi zajeli vrelce na bližnjem rnttmm rnSSm * i - fiorju, kar bi sicer stalo liaenkrat ne-fkaj več, so zgradili stavbo na Tezni in s stroji vsesavajo podzemsko vodo, jo napeljujejo na Kalvarijo in od tam še lle v mesto. Ta sistem ima stalno visoke obratne stroške in rabi mestni vodovod na leto 2000 vagonov premoga. [Koliko to stane in kako težko je premog danes dobiti, ve vsak otrok. Ako bi šobili zajeli vrelci na Pohorju, o-bratnih. stroškov sploh ne bi bilo skoraj nič. Žal, pa sedanje razmere ne dopuščajo novih zgradb. Vzlic temu je slovensko gospodarstvo v občini že doslej napravilo nekaj korakov naprej. Osnovalo se je mestno električno podjetje, ki se sedaj že izpopolnuje, ki ima od Pale električno silo za mesto po določeni ceni in jo oddaja posameznim odjemalcem. To podjetje obeta občini v doglednem času lepe dobičke. Zadnji sosvet je na predlog inženerja Slovenca v plinarni sklenil upeljati pri plinarni dvojno plinsko napravo, ki' dopušča vporabo domačega trboveljskega premoga in boljše izkoriščanje premoga. Vsled te ga bo plin cenejši in bo plinarna daja la zopet dobičke, ko je danes še pasiv na Po tem vzgledu bodo zastopniki de mokralske stranke ob vsaki priliki brez pomisleka glasovali za vsak kre dit, ki ima nameu ustanoviti ali izpo polniti kako plodonosno mestno podjetje. (Dalje prih.) Trgovski shod v Mariboru. Maribor, 17. aprila Nastopilo je slabo vreme in marši kateri trgovec, ki je oddaljen od žele znice, se ni mogel odločiti na pot v Maribor. Kljub temu se jih je zbralo precej lepo število. Zastopana So bila vsa mesta in vsi večji trgi v Sloveniji prišli so od Gorenjske in od Mure,' Tako je današnji shod pokazal, kaj hoče slovensko trgovstvo, koliko se zaveda svojih nalog v mladi držSvi in kako daleč je razvilo svojo stanovsko organi zacijo. Sinoči je imela zveza gremijev ob številni udeležbi delegatov redni občni zbor za prošlo leto. Poslovno poročilo, ki so ga podali funkcijonarji .Zveze, je vsebovalo mnogo točk, ki so zanimive tudi za širjo javnost. Ker je Izšlo v posebni brošuri, si pridržimo natančnejše poročilo za prihodnjič. Shoda, ki se je pričel ob 10. uri v Gotzovi (dvorani, se je udeležilo okrog 150 trgovcev ter več drugih interesentov, tako da lahko cenimo celotno udeležbo na 200 oseb. Shod je otvoril g. Jelačin (Ljubljana), ki mu je tudi predsedoval. V svojem govoru je pozdravil zastop aike vlade in raznih korporacij, med njimi vodjo oddelka za trgovino in obrt g. drja. Marna, zastopnika hrvat-skih trgovcev dr. Beloščeviča in Kovače viča ter druge odlično goste, V častno predsedstvo so bili izvoljeni gg. dr. Beloščevič, Kovačevič, Knez, dr. Win-discher, Sošterič, Pogačnik, Stamecki in Weixl. MARIJ SKALAN: V deželi’ umirajočih. ('Dali«.) To poglavje Je žalostno, jako žalostno. To poglavje je prvi del poglavja o umirajočih. Brahijalna sila, s katero so zavladali Italijani nad našim brezpravnim ljudstvom, je imela le prevelik pritisk, da bi ga bito mogoče brez škode vzdržati. Človek je vedno v prvi vrsti le Človek, potem je družinski elan, za tem je član kraja, kjer živi, član de-5 m11 komaj na koncu je član naro- °a- T,°..s.° Pravi, da je vsak sam sebi najblizji in v kritičnem momentu ščiti pae .najprej svojo lastne osebne interese, pptem interese družine, občine, dežele m šele nazadnje tudi interese naroda. Le malo je naJivGtu tako velikih idealistov, ki bi ščitili poprej narodne interese, potem interese dežele itd. to-šele navsezadnjo lastne, osebne interese. Narodno zavednost in ščitenje na-' nooolna. ako ko zašftif An? n««««! tedaj popolna, ako so zaščiteni poprej ®e vsi drugi interesi bližje mu ležečih fitjgri ia also mu ta naj:ojinn zjiyeat in Trgovska organizacija. G. dr. Windischer (Ljubljana) je nastopil kot odposlanec Slov. trgovskega društva .Merkur". Naglašal je skupnost interesov, ki veže trgovca in obrtnika, važnost dobre stanovske organizacije in potrebo, da se trgovski shodi ohranijo kot permanentna institucija, ker le na ta način bo trgovskemu stanu mogoče, da plava s tokom časa. Povdarjajoč pomen Zveze gremijev za celotno gospodarsko življenje, je opozarjal na nujno nalogo, da se slovenske trgovske organizacije zbljžajo z onimi na Hrvatskem in v Srbiji ter da streme za centralno organizacijo, ki bo dostojen predstavitelj naše trgovine. Trgovci za državno ime .Jugoslavija". G Kovačevič(Karlo-vac) je prinesel pozdrave hrvatskih trgovcev. Trgovec je važen činitelj v vsaki državi, zato ne more iti mimo vprašanj, ki zadevajo državo, kot tako. V času, ko se izdeluje ustava za našo državo, se mu zdi primerno, da se današnji trgovski shod izjavi za takšen naziv države, ki bo izražal popolno je-dinstvo in enakopravnost. To je Jugoslavija. Predlaga nastopno resolucijo: »Trgovci Slovenije, zbrani dne 17. aprila 1921 na zborovanju v Mariboru, kakor tudi zastopniki trgovcev na Hrvatskem, predlagajo nujno prošnjo kon-stituanti, ki ima nalogo, da izdela ustavo, da ustavnim potom določi naši kraljevini ime »Jugoslavija", ker to ime najbolj odgovarja misli našega narodnega jedinstva. Prosimo g. predsednika konstituante, ’ da predloži to prošnjo ustavotvorni skupščini." Resolucija je bila z aplavzom sprejeta. Trgovec in Čarina. Tajnik obrtne zbornice v Ljubljani g. Mohorič je v svojem temeljito zasnovanem govoru razvijal stališče trgovstva pri reviziji avtonomne carinske tarife ter o sklepanju trgovinskih pogodb. Označil je težave, s katerimi se ima boriti trgovec ravno glede carinske zakonodaje. Trgovec bo v tej borbi uspel samo tedaj, ako bo dobro organiziran. Isto velja glede vpliva trgovcev na skleoanjih trgovinskih pogodb z Italijo in Avstrijo, Te pogodbe morajo vsebovali stabilne točke, katerih vlada ne bo mogla spreminjati, kakor bi se ji zljubilo. Urediti bo treba vprašanje trgovskih zastopstev v inozemstvu. Sploh mora biti najvišja tendenca trgovskega gibanja: zagotoviti si dostojno mesto na torišču svetovne trgovine. Davčni sistem. G. prof. dr. Be-oščevjč (Karlovac) je opozarjal-na važnega škodljivca naše trgovine: neenoten, krivičen davčni sistem. V državi imamo več različnih davčnih postav. Treba je, da dobimo moderno obdavčenje. Zato se pa morajo sedanje trgovske organizacije kar najbolj zbližati. Prometna mizerija. O prometnih razmerah je govoril g. I. Kejžar (Maribor). Od prometa je odvisna trgovina. Vzrqkov prometne mizerije je več. Med najglavnejšimi so: Izgubili smo moderne kolodvore v Beljaku in Celovcu. Maribor, Ljubljana, Zagreb in druga prometna križišča trpe na prenapolnjenosti. Kolodvori ne odgovarjajo sedanjim prometnim zahtevam. Nedoslaja vagonov, ker je bil železniški park prejšnje monarhije krivično in samovoljno razdeljen. Dalmacija nima prave zveze z ostalo državo, Hercegbosna ima ozkotirne proge. Nimamo dovolj delavnic za popravo lokomotiv in vagonov. Edina je v Maribora, a tu so razmere deso-lutne. Ni v interesu države, da vedno povišuje tarife, ampak da se vrši promet kar najbolj mogoče brezhibno. Opozarjal je zlasti na važne lokalno-prometne zadeve. Prekmurje je odrezano od ostale države. Proga, ki spaja pomursko pokrajino in Slov. Gorice z Mariborom, ie vsled avstrijske nagajivosti pretrgana. Predlaga nastopno resolucijo: 1. Zahtevamo odločno, da se Prekmurje čimpreje priklopi jugoslov. železniški mreži ter nemudoma zveže Ljutomer z Ormožem in Rogatec s Krapino. 2. Železniška zveza Maribor-Radgona skozi Slov. Gorice naj se vzame resno v pretres ter takoj se naj izvršijo vse po-trebnejpredpriprave; ker se pa ta projekt ne bo dal hitro izvesti, zahtevamo, da se z vsemi možnimi sredstvi forcira dnevna avtomobilska zveza. 3. Odločno protestiramo proti taktiki Avstrije, ki onemogoča promet preko Spilja in Prevalj ter pozivamo ministrstvo saobračaja, da napravi v tem pogledu enkrat energično red, ako ne gre drugače, pa z represalijami na ta način, da se ustavi izvoz živil v Avstrijo. Resolucija je bila z odobravanjem sprejeta. Nameravani izlet v Falo se radi slabega vremena žal ni mogel vršiti ter so zunanji gostje odpotovali večinoma že z večernimi vlaki. Zvečer ob 20. uri se je vršil v Gotzovi dvorani velik koncert s sodelovanjem vojaške' godbe in »Glasbene Matice* pod vodstvom g. Deva. letni vdovi Heleni Papazpgan, ki je bi-. la zelo lepa in dobrosrčna. Sivolasega Spiridiona je imela zelo rada ter se brigala zanj kot za svojega očeta. To je starčku, zelo dobro delo ter je to negovanje vračal njenemu sinčku, katerega je podučeva! v literaturi in glasbi ter ga pripravljal za vstop v gimnazijo. Nekega dno jo pa opazil, da dvori lepi Heleni neki sosedni^ boga; taš in da nima njena mati nič proti temu, da stopi Helena v drug zakon. Ta vest jo starčka zelo potrla. Zaznal je, da sei bode sedaj zanj manje brigala in srce ga je zabolelo ob misli da postane žena drugega. Neki dan _Je jj javil vdovi, da je ljubi in drf bj H1 srečen, ako bi jo smel imenovati^ svojo ženo. Helena ni smatrala za priprav no, da odda svojo mladost 751etnenn d , starčku tor mu odgovorila z zelo n J' ■ nimi besedami, da ga rada vidi kot svojega očeta, ali žena mu no K101’® biti. Spiridion je sprejel njen odgovor s hlinjeno surovostjo, ali odločil so je> da jo bodo zasledoval. • ako bo lj 1 njegovega »rivala«. Podkupil žabništvo ter doznal. da sprej'' lena_ večkrat šepke cvetja s r del je, da to pošilja njen sc še enkrat k vdovi ter jo sk govoriti s prošnjami in končtu njami. Njej se je to končno zde* več ter mu naročila, naj si poišče go stanovanje. Starčku je ljubosu nost in ljubezen popolnoma zrnem trezen prevdarek. V neki temni n0' ko so vsi že davno legli k počitku, je neslišno splazil v njeno spaim < pokleknil pred njeno posteljo ter J prosil s solznimi očmi, naj se ga us”j li. Ona pa je zahtevala z osornim S som, naj sobo takoj zapusti in k° 5 rec tega ni hotel storiti, jo hotela 7‘ niti po slugo. Tedaj je navalil v b ^ nem gnjevu nanjo, jo podrl n" jo med blaznim groliotom zadu.N'**-^, to je odprl okno ter se telebni1 al ni tlak. Obležal je mrtev. Dnevna kronika. — Stanovanjska beda. K naši no v št. 80 smo dobili od ljubljanskega stopnika II. Kokosehinegga v katerem trdi, da se je za stvar toplo zavzel in da se je za ta shnml r()i niruato tudi pristojno poverjen1-’ . Ob enem se naglasa v dopisuj111® „ pravičnosti in spravljivosti. M1 v svoji notici z nobeno besedo zahte Ji, da naj se stori kaka protipost&v^ ^ in s tem krivica. Opozorili smo n ščitenje teh narodnih interesov ne spravlja v nevarnost interese vseh bližnje mu ležečih stvari. Da je to res. nam je dovolj jasno povedal koroški plebiscit. Korošec, čeprav Slovenec, je gledal v prvi vrsti na svojo osebo, potem na svojo družino, nato na svojo vas in končno na deželo, na Koroško. Njemu se jo zde- o, da bo v Avstriji za njegovo osebo bolje, ker mu ne bo treba, k vojakom itd. itd., za deželo pa, ako ne bo deljena ter bo ohranila svoj naraven center, t. j. Celovec. Isto velja danes za naš živelj v Ita-‘ji. Ljudje vedo, da jim bo bolje, ako jodo slepo pokorni Italijanom in ako se im ne bodo upirali, nego se skušali jim prilagoditi. Ker so ženske najbolj mehke in imajo najmanj odporne energije, so se prve pričele prikgodevati italijanski vladavini in tako jih najdemo po našem zasedenem ozemlju vse polno, ki so danes, morda podzavestno, toda vendar v njihovi službi. Da med njimi je celo ve->ko denuncijantk, pred katerimi ni varno so v ot iti proti Italijanom* Zanimivosti. Ljubezen 751etnega starčka. Solunski časopisi poročajo o zeto tragičnem slučaju, ki je vznemiril tamkajšnje prebivalstvo. V Castoriji .je stanoval 751etni državni upokojenec Spiridion Xanthi, kateremu so umrli žena in vsi otroci. Živel je v miru in zadovoljstvu, ali usoda je hotela, da je postal junak strašne ljubavne tragedije. V zadnjem mesecu je stanoval ta starček pri 26 ju s lem Krivica, upozorin ^ vlado na lastne naredbe, ki jih Je izdala in po katerih naj bi se ravn ^ Jasno stoji tam črno na belem. .fl, mora stanovanjski urad zaseči vS ,a« mur, ki ima dvoje stanovanj, e110 §t novanje. In E. Kokoschinegg < danes v mostu 5sobno stanovanje« ^ Lajtersbergu, ki je mariborsko V mest je, pa krasno vito, v kateri ^ luksorijozno meblirano stanovanje, stoječa iz 5 sob in kuhinje. Ker P® gov zastopnik v zgoraj imenova ^ dopisu trdi, da K. v Lajtersbergu j uupisu trui, ua iv. v iiajtersL,D*r-ma nobene vile. ga jo njegov J AjoS očividno napačne informiral. & omenjenp vile ima mati di prostorno vito in 5 minut & Toda delal bi veliko krivico ženskam, ako bi trdil, da so le one take. Niso. Tudi možkih je veliko, ki so se, ali pa se že skušajo prilagoditi italijanskemu gospodstvu. In žalibog moram tu z žalostjo konstatirati, da so ti možki večinoma —• inteligeriti. Vzrok temu je pač iskati v dejstvu, da so inteligenti, ki so večinoma v državnih službah, v veliko večji odvisnosti od Italijanov, nego pa manj izobraženo ljudstvo, kmetje, delavci itd., ki so bolj, ali vsaj več ali manj neodvisni. Pri nas se često piše in govori, zakaj je toliko inteligence zapustilo Primorje in zakaj se -ne vrne sedaj nazaj doli. Kdor pa je bil sedaj doli in je na lastne oči opazoval razmere take, kakoršne so, ta bo gotovo vesel, da je ta inteligenca zapustila Primorje in da ostane tu, ker sicer bi tudi ona prej ali slej utonila v valovih oportunizma, ki se danes širi v našem Primorju kakor kuga. Mi imamo danes v Primorju pač še nekaj inteligence, ki se drži dobro in*še okužena ^oportunizmom. toda IM od tudi prostorno vilo m a miu*** -ljeno njogQv brat zopet lastno, J čjo vito. Torej ima ista rodbina $ posredni bližini Maribora tri vl, med katerih sta 2 enonadstropna n nečno naj omenimo, da. živi jj svojih dveh velikih stanovanji« v ^ noma sam. ker živi njegova žeti ^ tično1 od njega ločona v Gradcu. _ i število se od dne do dne boli krči jim se, da bo prišel in to še Pj£!!ll0fj dno si kdo misli, dan, ko v Pf. ci sploh ne bomo imeli več i17. ea Ko' Zgodilo se bo tako, kakor seje sPil roškem zgodilo. Narod bo še °gv0j( svojo narodno 'zavest, svoj .Kz,7 u tet šege in navade, toda oni, ki boa ^ ga naroda šli v Šolo, ki bodo šl . .jCi d sto, da se pripravijo za višii P . ii bodo v tej šoli v tem priprav*) svoj poklic utonili v ftalijari5^^ m |[i' jonalizmu, ali pa vsaj v narodne« diferentizmu. o£if|» To je prvi del poglavja o P"1 0p*' sem rekel, drugi del, katerega p ,efl sal sedaj, pa je še veliko bolf tr*' nego ta prvi, samo, da iz n,e5jjja R*1 gike seva vendar vsaj za nato1 :zfgz'f žarek upanja. Oziroma, da sC. D|jatii® jasnejše, da bo to drugo P01,vKsajJ? našo stvar v Primorju vendarle«’ r$ifl]* nekaj let še držalo pokoncu, na ( katef“' Koliko časa? To ie vprašanje, 'f(J pij mi ni mogoče odgovoriti, ni£no_ odgovoril je hotela stan. komisija zadnjič vzeti eno stanovanje; sp je kar naenkrat pokazala ta ločena žena na pogorišču ter »opasrio« zbolela, da je imel zastopnik njenega moža priliko pri poverjeništvu posredovati ter mu ohraniti dvojno stanovanje. Da je stvar taka in nič drugačna, to ve vsak mariborski Slovenec. Ob+ežiina za našo vlado pa je okolnost, da ji je natanko znano, da tvori imenovano stanovanje glavno zbirališče mariborskih Nemcev, kjer pvireiajo v obliki čajnih, pevskih, plesnih družabnih večerov sestanke nelojalnega nemštva. In take ljudi Ljubljana ščiti! f Leopold Petovar.V Ivanjkov- • cih ie preminul znani naš- rodoliub g. * Leopold Petovar. V svoji moški dobi je stal na čelu vsemu gospodarskemu gibanju ormoškega okraja. Dolga leta je bil član odbora okrajnega zastopa, referent za ceste. Pred razpustom zastopa vsled nemške obstrukcije pa je nad leto dni Čisto sam vodil posle zastopa. Bil je poleg drugeea tudi eden glavnih vstanoviteljev sedaj tako cvetoče Okrajne posojilnice v Ormožu, ter pozneje član njenega načelstva in končno podpredsednik. Skoro 40 let je bil član krajnega šolskega sveta, kra:ni šolski oglednik in večkrat načelnik. Ravno tako dolgo je bil član občinskega odbora ter 10 let todi župan. Občina mu je za zasluge Podelila častno občansko. Ustanovil je tudi požarno brambo ter bil njen častni 'm. Poleg tega pa je bil tudi ,med usta-'telji bralnega in izobraževalnega va. V političnem oziru fe bil slogaš je uvidel, da je nova doba to nodrla, se je čisj.o umaknil iz življenja. Kljub temu pa ga ;so pustili pri miru, temveč o le mogli, napadali, samo ui, da podpira napredna .-'Okojnik je bil tudi ljubitelj dijaštva, katerega je vedno pod-P>r«ii. Nai počiva v miru. — Vjeti vlomilci v trgovino Orsche. G. Worsthe je razpisal nagrado 10.000 K za onega, ki bi izsledil ^lomilce in ta razpis ni ostal brez vspeha. ® soboto zvečer je nekdo poslušal v V®kJ gostilni pogovor treh možkih ter r .1?ieRa spoznal, da se prepirajo in i ta^e'’^ve nekega ukradenega blpga W -e imenovati tudi trgovino . °rspie, je skočil po policijo, ki je po-m, ko je zvedela za imena, vse te tičke n se enega drucega aretirala ter spra-.1? na varno. Posrečilo se je dalje do-,1‘> tudi skoro vso blago, katerega so ®i°vi zakopali na Pobrežju pri lončarju ^ayerju, ki je bil tudi aretiran. s Murska Sobota. Sliši se, da bo Jzavna Policija kmalu odšla iz Murske obote. Želimo ji prav iz srca »srečno ’ to tembolj, ker je mnogo škodo-koristila pa nič. Rovarenje proti dr-Port ** DOd nl‘enim vzornim nospodstvom p”velievanjem komis. Puša jn znaten-0 rare doseglo svoj vrhunec. Oni K°SD°d» ki je hotel z bombo po-v!tj K- deželnega predsednika, nahaj? >Hirh' ° V P” tukajšnji policiji in 0 se vse gleda. Gliha vkuD«štriha! •V Jr. ^°^ba nai bode mednarodna. Kito:? t/° 2ve^er ie igral v Veliki kavarni •'■mi Ch v pester raznimi glasbenih « nekai odlomkov iz nem- ikj VrDfr.et* Tedaj so smatrali razni nem-5Dreruv • Vne*' za sv°i° dolžnost, da Pa la’° }° godbo s petjem. Utihnili Žgat; r ko l’e Pričela publika žvi ftian 015Za neke mize se je dvignil ne-inienu *er PrePovedal godbi Bv *H°. Iadj\ igrati take komade. Misli n«. ^asb. prizori niso dostojni, ker ^ ie pač mednarodna, t ^avHenT.3 odPuščene železniške na-f ^ifarip,, • Zveza jugoslovenskih žele-^°rnet n * Predložila ministrstvu za Cedila J!ro »ni°? nai bi posebna enketa tl8stavh>J5rašan,a odpustitve železniških p °ev v aprilu lanskega leta. pk« V ®.?*,nske gozdarske dlrek- »n nS of? Za ŠUtne “*n rude 'e ,h gozdarskih ?sHovania pokrajin-t ^ Rn,,; !h d,rekcij. tLhil« s!-ni^Ca grofa Zr*”jskejTa, ki h ?> Se hnri no.posoiena v Budim-tari,štvo 7**!^ ^ dni v Zagreb, daviti*javn/ zniaj* jo namerava Nnvi u prištopu.' ko*{ »Neue Fre^tpXpreS‘ Kak°r p0‘ CIer*nCi tj 'e'f Presse-, je bilo na Zastopniki m vrži,a v Monakovem Av#tr«s, Fran- cije, Belgije, Ogrske, Romunije in| Cehoslovaške, sklenjeno, da se s 1. julijem t. 1. zopet uvede orient-eks-presni vlak iz Pariza v smeri čez Ost* ende, Amsterdam preko Dunaja do Bukarešte in nazaj. Vlak bo vozil trikrat na teden. — Beda upokojencev v Avstriji. O nenavadni sliki bede poročajo dunajski časopisi: V Wiener-Neuc;tadtu je živel 74 letni upokojeni Josef F; b?tz, ki ie prejemal mesečne pokojnine_60 av. K. Za velikonočne praznike se je zaželel mesa, pa ni imel denarja. Radi teg;a je zvabil v borno stanovanje osa. Ko ga ie prvič udaril bo glavi, da ga ubije, se 'e pričel pes bolestno zvijati ter cviliti. To je starčka tako splašilo in ganilo, da ga je obvezal ter zaprl v klet. Par dni so slišali sosedi zavijanje ranjenega psička in na ta način se je odkrila cela žalostna usoda tega starčka. To je Fa-betza tako pretreslo, da ga je zadela kap. — Mestna občine za L-udsko knjižnico. Mariborska Ljudska knjižnica ie vložila na mestno obiino prošnjo, da bi občina otvorila v kakem svojem poslopju javno ljudsko čitalnico in knjižnico, ako pa bi to trenutno še ne bilo mogoče, naj bi vsaj denarno znatno podprla dosedanjo Ljudsko knjižnico v Narodnem domu. V zadnji seji mestnega sosveta je občina tej prošnji zaenkrat v toliko ugodila, da ie naklonila Ljudski knjižnici dar( 1000 K. Upamo na. da bo prvi občinski zastop to svojo važno kulturno nalogo izpolnil. — Nesreča nri delu. V pondeljek dopoldan je 32 lfet staremu delavcu Fridrihu Golneru, uslužbenemu v mariborski delavnici Južne železnice padel na glavo kos železa ter mu zadal težje poškodbe. Prepeljali so ga v javno bolnico. — Vstal je od smrt?. Bernski listi poročajo o sledečem slučaju: Prošli petek je pastorju Benchmanu nenadoma postalo slabo in se je zrušil nezavesten na tla. Poklicali so njegovega zdravnika, ki ga ie natančno preiskal in ugotovil smrt. Začele so se priprave za pogreb. Mrliča so položili na oder ter obdali z venci in svečami. A čez 14 ur se ;e pričel gibati in polagoma vstajati. Ko je videl krog sebe mrtvaške vence in objokane sorodnike, je pastor dejal mirno: »'Ni' še prišla moja ura*, nato pa stopil z mrtvaškega ^odra. Se tisti dan je lahko čital v bernskih večernikjh nekrologe, ki so jih objavili povodom njegove smiti. Pastor je bolehav na srcu, ali zdravniki zatrjujejo, da bo treba preložiti pogreb na — nedoločen čas. — Nemške lokomotive na račun reparacije. Neka nemška1 tovarna je, ponudila naši državi na račun reparacije 10 lokomotiv najnovejšega tipa in 5000 tovornih vagonov. Tovarna računa lokomotive na 400.000 frankov. — Cehi v Mariboru. Dne 13. maja bo koncertriralo v Mariboru najboljše in svetovno znano češko pevsko društvo .Hlahol*' iz Prage, na to pa bo gostovalo tudi v ostalih večjih mestih Jugoslavije. Ker se je ravno te dni ustanovila v Pragi češko-jugoslov. Liga, katere ustanovitev so propagirale najodličnejše češko-jugoslov. osebnosti, je naša dolžnost, da brate Cehe sprejmemo z ono prisrčnostjo, ki je običajna med bratskimi narodi. Prav posebno velja to za na* Maribor, ki velja za Cehe kot vrata v Jugoslavijo. V zadnji seji mariborskega mestnega sosveta se je v ta namen osnoval poseben odsek članov iz vseh strank z namenom, da o«krbi vse potrebno za časten sprejem Cehov v Mariboru. Pričakujemo, da bo tn odsek stopil v dotiko, oziroma pritegnil k sodelovanju posebno one, ki znajo .češko in poznajo češke razmere, da bodo lahko brate Cehe za njih kratkotrajnega bivanja v Mariboru informirali o naših razmerah. Njihovo bivanje med nami se ne sme izčrpati samo v šumnem sprejemu in donečih 'zdravicah, ampak m-j se informirajo vsaj na kratko o naših predvojnih razmerah in dosedanjem našem javnem in kulturnem delovanju, šolstvu, gospodarskem življenju itd. — Prijave obrtnikov za sprejem koroških vajencev sprejema iz priia^oosti tudi uredntelvo ,Tabora*,. — V Vrbanovi ulici ima prodajalno Terezija Weiss. Včeraj je nek paznik zahteval v njeni prodajalni škatlo vžigalic, oa je imela na izbiro samo »Sfid-markine* in „Schulvereinove“. Opozar-iamo na to škandalozno izzivanje poli-C jsko oblast. — Letni certifikati državnih na-stavljencev so dospeli in se dobe pri blagajni št. 1 na glavnem kolodvoru. 3. Plačati ie treba na 3. razred 50 kron, za 2. razred 100 kron. Državni nastavljeno jih lahko takoj dvignejo. — Izkaz v mesecu marcu ,1921 v mestu Maribor izbrisanih obrtnih pravic: Ivan Gigovič, Glavni trg 21, tri?, s predmeti, ki so dovoljeni v prostem prometu. Jožef BaumeMer, Aleksandrova cesta 39, komis, trorovina z vinom. Rozalija Trefalt, Orožnova ulica 9, šiviljska obrt. Ana Zuderman. Rotovški trg 9, trgovina z moko. Rudolf Skele, Krekova ulica 30, trg. t' mešanim blagom. Tvrdka Tomaž G5tz, Aleksandorva c. 3. vnovčevanje sadja in sočivja na tov. način. Tereziia Kramberger, Meliska cesta 34, šiviljska obrt. Alojzij Vab-č, Glavni trg, trgovina z sadjem. Josip Holzknecht, Glavni trg, mesariia. Alojzija Schneebacher, Ruška cesta 35, trgovina z mešanim blagom. Elizabeta Malenšek, Glavni trg, trgovina z sadiem. Marija Felber, Dravska ulica 11, točenje žganja. Katarina Roj, Lekarnarka ul. 7, ♦rg. s perutnino, divjino in jajci. Ana Sterrt, Loška ulica 18, braniarija. Josip Janžekovič, Šolska ulica 5, mizarska obri. Franc Meglič, Mlinska ulica 28, ključavničarska obrt. Karol Pirch, Grajska ulica 28, ključavničarska obrt. Ivan Moiser, Glavni trg. trgovina s klobasami. Irma Edelman, Graicka ulica 16, obrt fotografov. Irma Edelmann, Grajska ulica 16, trg. s fotografiskimi aparati. Alojz Zoratti, Strossmajerieva ulica 3 slikarstvo. Karol in Franc Pirchan, Gosposka ulica 20. trg. z mešanim blagom. — Za zaščito kristjanov v Mali Aziji. „Corriere della Sera“ objavlja med sv. Stolico in Kemalpašo izmenjene brzojavke glede zaščite kristjanov v Mali Aziji. Kemal-paša zagotavlja, da je varstvo kristjanov zajamčeno. Kultura in umetnost. x Koncert „Glasbene Mat?ceu. Pred enim letom nas je presenetila Glasbena Matica s simfoničmm koncertom, katerega lahko štejemo med najbolj posrečene in dovršene prireditve cele lanske muzikalične sezone. Danes torek, (19. april) nam priredi orkester Matice svoj drugi simfonični koncert. Ako primerjamo lanski in letošnji spored, moramo ugotoviti znaten napredek. Skladbe, ki se bodo letos proizvajale, spadajo k onim, ki so redno na reportoariu modernih simfoničnih koncertov. Dirigent orkestra g. matični ravnatelj Topič zaupa mnogo sebi in mariborskim glasbenikom, da je posegel po takih točkah, do katerih se lahko upajo le dobro verzirani in popolni glasbeniki. Poslušal sem vajo in čudil sem se vstrajnosti in marljivosti s katero se dela, vežba in pili. Z živo besedo in moj.trškim razumevanjem razlaga kapelnik globoke skrivnosti not. Mož razume glasbo; zanj niso note mrtva znamenja. Lepe in zanosite misli so mu. topla in valovita čustva, mrka žalost in do neba kipeče veselje, smrt in življenje , . Pozorno in vstrajno mu sledijo člani orkestra, uradnik in obrtnik, moški in ženske, vojaki in dijaki. Vsak se trudi, da pogodi in izrazi to, kar nam hoče povedati skladatelj. Na sporedu prevlada pretežno slovanska glasba. Dvorak je zastopan s tremi komadi. ’ Njegova simfoniina slika. „Na preji* spada med najbolj plastična dela glasbene literature. V veselo razpoloženje pri preji zbrane mladine zadrdrajo vretena. In že se oglasi vesela pesem pre-dic. Razposajenost in veselje kipita do neba. S fantovskimi dovtipi dražijo mladeniči predice. Naenkrat pozove poskočna polka mladino na ples. Toda le za kratek čas. Zopet zadrdrajo vretena proti polnoči. Ura odbije polnoči in nočni mir zaviie v svoj skrivnostni plašč veselo družbo. Kot protiutež k tej prvi skladbi nam poda orkester II. številko iz ciklusa »Legend*. Ta ciklus je kot šopek opojno dišečih rož. Želeti bi bilo, d# nam poda orkester .Matice" ves ta aldus. kajti žele v taki celoti se uveljavi popolna lenota !n krasota posameznih skladb. Nedosežnost Dvožakovo in n‘e* govo veličino oa nam predoči tretje njegovo delo „Kje dom ie moj ?“ Takoj v začetku skladbe povpraša komponist skrbno: „Kje dom je moj?* in nate nam razkazuje s smelo in odločno roke mogočnost in bogastvo češke domovine, ponos in slavo Češkega naroda, njegovo veselje in njegovo žalost. Z mogočnim1 slasom nam oriše odličnost brakov Cehov in strmljenje po svobodi. Skladbe nreveva pristen in prisrčen slovanski duh.-ki človeka gane do dna duše. — Ranci umrli češki komponist Fibich je zastopan na programu s „Poem-om“. V prisrčni in nežni skladbici je dobro izražena mehka in globoka duša Slovana. ' Nadalje se bodo igrali še Beethovnova ouvertura k .Edmontu", Griegovo, Pet er Gyntovo suito in impozanten Lisztov preludij: Kaj druzega je življenje kol velik preludij k smrti. Skozi solnčne in mračne dni, skozi luč in temo, skozi boj in gromečc viharje in dalje po mirni gladki poti v tihi sreči pelje pot proti grobu. Ta misel preveva celo skladbo in je tako posrečeno izražena, da obets ta točka tvoriti vrhunec celega večera. Za ljubitelja glasbe bode ta koncert pravcat užitek. x Jadranka. Izšla je 4. številka tega glasila zavednega ženstva na Primorskem, ki ima naslednjo vsebino: Materam! Zasevka. — Za samostanskim obzidjem. M. Gregorčičeva. — Snaga, red in varčnost. Lonjerka. — O našem prezgodnjem staranju. Miluška S. — Zgradba brez zastav. Rodoljubka. —| Prva "rana. Jz italijanščine prevela M, Stepančičeva. — U njenih dni. Vrtovčeva.— Koralčki. Gracijanova. — Drob-| tine. — Primorke, zavedno ženstvo, tega ženskega glasila ne sme manjkati v vaši hiši, podpirajte ga! Poverjenica za Maribor je gdč. Peric, Aleksandrova; ulica 11 /III., pri kateri naročajte in ki vam oskrbi dopošiljanje tega lista. Cena 80 stotink lire. Izhaia v Trstu. x Dr. Iv. Lah: Češka antologija. Dri Iv. Lah je napisal za našo Slovensko Matico »Češko antologijo«, katere pa' Matica vsle(J slabih gmotnih razmer; doslej še ni mogla izdati. Sedaj pa so uvedli bratje Cehi v Sloveniji posebno akcijo, da podpro in omogočijo to iz-j dajo. Nabrali so doslej že 7000 K. Tak« upamo, da bo antologija, ki narrf je zo lo potrebna, kmalu izšla. Sloven. narodno gT8daiišč& Repertolre bodočih dni: V pondeljek 13.: „Netopir“, izven ab. \ V torek 10.: ^Kraljevska visokost*. Gosto* vanjo v Ptuju. V sredo 20.: »Razvalina življenja*, ab. B, V četrtek 21.: „Dober frak,“'ab. C. V soboto 23.: „Netopir“, ab. A. r'i- V nedeljo 24.: Pop. ob 15. nri ,Nebesa n» zemlji*, -večer ob pol 20. uri „Kraljevska viso«r kost“, izven ab. Okrožno sodišče. Ne pričaj po krivem! Magdalena Žitnik iz Hajdina pri Ptuju ie tožila Jožefo Majcenovič, da jo je ta o Veliki noči lani v Ptuju, ozmerjala z grdo psovko. Majcenovičeva; je iskala priče, da tisti čas niti ni bila v Ptuju. Žitnikova pa je zopet isksla priče, da je toženka bila tedaj v cerkvi v Ptuju. Ker slednja ni' mogla dobiti zato zanesljive priče, se je naoram svoj^ sestri Alojziji Kirbiš jokala. Sestri se je reva smilila, šla je k sodišču in tam pričala, da je ona videla ob tistem Času Majcenovičevo v Ptuju v cerkvi. To pričevanje je dalo zopet povod, da sp se za obe strani na blizu in daleč iskal« za in proti priče. Za obe sestri se je zdaj zavzel še brat Valentin Žitnik, ki je tudi iskal priče, ampak bolj previdno, Ukazalo pa se je, da Majcenovičeva tisti čas res ni bila v Ptuju, vsled česa? sta prišli obe sestri in brat pod obtožbe krivega pričevanja ozir. napeljavanja li krivemu pričevanju. Kazenski senat ji Valentina Žitnika oprostil od obtožbe/ ker ni nikoear nagovarjal za krivo pričevanje in je zrnje le ponujal kot od* škodnino za pot pričam. Obsojeni pa sta obe sestri in sicer Magdalena Žitnik radi napeljevanja h krivemu pričevanju na dva meseca in pol. Alojzija Kirbiš pa radi krivega pričevanja na,dva rnp-seca ječev Sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo pretužno vest, 'da je preminul danes, previden s sv. zakramenti za umirajoče, po kratki bolezni, v 72. letu svoje starosti naš predobri mož, oče, tast in dedek, gospod — -ora---- -*>Qi?—QniJ- ' - Benčina & Tomec sta kupila kartonalno Sopara© v Mariboru od prejšnjega lastnika Ed. S1 i u z a ter se priporočata cenjenim odjemalcem za nadaljno naklonjenost. 475 3—2 posestnik, bivši poštar, trgovec i. t. d Pogreb preblagega pokojnika se bo vršil v torek, dne 19. aprila 1921, ob pol 10. uri iz hiše žalosti na župno pokopališče pri Svetinjah, kjer se bo brala v župni cerkvi sv. maša zadušnica. Ivanjkovci, dne 16. aprila 1921. 544 Elisa Petovar, roj. Kočevar, ž^na. Lovro Petovar, siti. Julka yeseSič, roj. Petovar, s. Fernanda Petovar, Ana Stajnko, roj. Petovar, Milka Chiozza, roj. Petovar, hčere, fvan VeseSič, Franjo Stajnko, Luigi Chiozza, zeti. Katinka Petovar, roj. Rajh, sinaha. Ciril, PoSdek, Danica, Dragec, Milena, Mirko Petovar, Boris, Miran Veselič, Milko, Slavica, Franček Stajnko, Nino Chiozza, vnuki in vnukinje. rPOHIIT®©1! SpaSn©, SadiSffEe iw gosgsos&sa |u aofsa. saSoni. kiu£»garntture v soEt©, ssSoni, kiufrgarntture v fini In praprcsSS isgseS»awJ. SoIS® iz mehkega le^a s? 50©©*—. Kw-Hlnie, 8©po barvane, K ISO®*—. Vložki, roocdrote, sScilse, kakor vse vrst«? lesenega, ž©8*ssff*©gja in fiapetnižkegs pohištva zeio po ceni v zalogi pohištva Ksinel Preis, Maribor SS©BWŽS«©V ®. 217 Svoboden ogled! Cesniki zastonj! Mala oznanila j. D. Jerman in dr. trgovina z mešanim blagom RU$Kfl ČUTA 37 403 blizu KoruSkcga kolodvora. Stran r- i j Gospodarstvo. ! f-g- Premogarna stavka v Peeuliu. Po H-esteh iz Beograda je izbruhnila v pe-fceških premogokopih stavka. Vzrok je gospodarskega značaja. Pogajanja so se pričela ter je upati, da se hode stav-) ■jka kmalu nehala. g Dalmacija zahteva visoko vinsko i icarino. Iz Beograda se javlja, da sprejema naše trgovsko ministrstvo dnevno spomenice iz Dalmacije, naj se italijanska vina zelo visoko zacarinijo, ker hi drugače bila dalmatinska vinska produkcija oškodovana. ' g Dobava za našo armado. Ministrstvo za vojno in mornarico je razpisa- j lo za dne 27. aprila t. 1. dobavo za ororl- j ja, transmisije, stroje, jermen je itd. zaj delavnice. Podrobnejše pri mora ari-; fcikem oddelku v Zemunu. g Protest proti visokil da?k'om. — Pred par dnevi se je vršilo v Ljubljani zborovanje trgovcev in abrtnikoV, da protestirajo proti sedanjim visokim davkom. 0 " l ' ' g Poljedeljske strokovne šole v Srbiji. Pred nekaj .dnevi je odšla v notranjost Srbije komisija, da ustanovi poljedeljske strokovne šole. Doslej je bila taka šola le v Križevcih na Hrvaškem, . ,v g Proizvajanje in prodaja eksplozivnih snovi. Minister vojne in mornarice je izdal neko naredbo, po kateri s (^dovoljuje smodnišniei v Kamniku, da radi pomanjkanja eksplozivnih .snovi za rudnike lahko izdeluje take razstrelile snocvi, ki bi bile primerne za rudnike. Nova razstrelilna snov, ki se bode imenovala Jcamniktit, bode imela ista svojstva kakor dinamon ter bode istega prodajala do n s. dal j ne ga le orož- no skladišče dravske divizijske oblasti v. Ljubljani po ceni 13 dinarjev a 1 kg. g Prevzema vojne odškodnine. Iz Beograda se javlja, da se bodo pričeli pošiljati v mesecu maju stroji, ki jih mora oddati Nemčija kot vojno odškodnino v naturi namesto konj. g Dr?avni budget. V finančnem ministrstvu se _ je pričelo pregledovati budget trgovinskega ministrstva, ki se je znižal za 30 milijonov dinarjev. Po tem pregledovanju pride na vrsto budget je po budgetu vojnega ministr-get je po budgetom vojnega ministrstva najvišji ter znaša 1 milijardo j 200 milijonov dinarjev. V finančnem ministrstvu prevladuje mnenje, naj se doseže-kredit, ki ga zalite /a prometno ministrstvo, potom posojila. V državnem budgetu naj bi se vpisal le kredit plačevanje anuitet tega posojila. Po informacijah iz finančnega ministr- stva se namerava reducirati državna izdatke za 5 milijard dinarjev. ’ g Avstrijske novine o finančni P®' litiki Jugoslavije. Dunajska »Bor®6* piše o naši finančni politiki daljši članek, ki končuje s naslednjimi besedami: Ako spojimo ta kratek pregledi pridemo do zaključka, da se jugoslovansko finančno politiko v splošnem ne sme imenovati za ponesrečeno. Vkljub mnogim težko premostljivim zaprekam in pogreškom, vkljub kol?.' banju, se je poslužila, nedotaknjena ca kompliciranih ijudskogospodarskih teorij, vedno le uspešnih sredstev za re' šitev težkih nalog. Akoravno ne^0' remo uvideti t6 delo kot dokončano, moramo vendar potrditi, da je Jug®* siavija na najboljši poti. ozdraveti t®r dospeti do stabilnih finančnih razmer, sosebno pa takrat, ako bode pripomoglo bogastvo dežele v največji men z;l izboljšanje plačilne bilance, Usojam si naznaniti, da sem o.tvoril dne <16. aprila y Peklu nad lajteršberšklm železniš-škitn predorom svoj vinotoč pod vejo (osmlco). Za obilen obisk se priporoča *)5- 3_i Andrej Janžekovič. Jedilna soba iz trdega lesa, ' nova kredenca, velika in mala miz? in 6 usnjalih stolic je radi pomanjkanja prostora prav po ugodni ceni za prodati. Al«Usandrova !cesta 45-11, 11. 530 ifdubgarnUiars, popolnoma .nova, se proda. Vrazova ulica St. 9, II. nadstropje, vrata 6. 527 jtllasovlr in pisalna miza se ■ ooooeoooooo&oooooooeoooo«ooooooocc' ^ Jos. Martinc j Maribor 625 Galanterijska veletrgovina coooeooct»ooooooooo«Joooot»ooooooQ Novo došlo! Posteljno per!e Frino perfe (Daunen) Preproge Postelfni predložki Gred! za matrsce Platno za slamnj&ke Nanking Inlet BrJsclke Kuhinjske brisače UmJvalne rute Voščene rute PofiteljnJ vložki po najnižji ceni pri K. Porsche, ^arlfe©r Gosposka ulica 10. Primorci !- Naznanjam, da sem odprl novo higijenično brivnico. Za prvovrstno in čisto postrežbo jamčim. 268 Vjekoslav Gjurin primorski begunec. Maribor, furllleva ulica {t. 9. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦o PRtfA JUGOSLOVANSKA TOVARNA ZA :: GUMBE IN KOVINSKE PREDMETE :: D. Z O. Z. SLOVENSKA BISTRICA 404 . drobnarlia, papir, pS®8arsHi ^ dalki r E«r na debelo in drobno ‘1NB Baloh & Rosina, Marib^ H Grajski trg 3. ............................. :s:rtr!axxxxxxxx: 'Lastnik In izdajatelj: KonzorcM »Tabor«. — Tiska: Mariborska tiskarna d. d.