fclBf ' ri
IZHAJA vsak ptmedtU* ob 4 zjutraj.
NAROČNINA mesečno i Din, četrtletno 10 Din, polletno 20 Din. — V Ljubljani. Mm 'Iborv in Celju dostavljen na dom mesečno t Din več — Za Inozemstvo mesečno 6 Din
UREDNIŠTVO v Ljubljani, Knafljeva ul. % telefon St 3121 3123. 3124. 3125. 3126.
UPRAVA v Ljubljani. Preiernova ul H telefon it 3122. 3123. 3124. 3125. 3126.
INSERATN1 ODDELEK v Ljubljani. Prm iemova uL 4. telefon it 2492.
Leto IV.
Liubliana, 7. ianuaria 1930
Stev 1.
Uredba vojnega ministra - Za tri mesece skrajšana normalna ka-iferska služba - Ugodnosti pri napredovanju in pri doputih - Pogoji
za dosego ugodnosti
Beograd, 6. jan. (M.) Minister vojske in mornarice general Stevan Hadžič je na podlagi čl. 10 zakona o osnovanju Sokola kraljevine Jugoslavije predpisal uredbo o olajšavah članov Sokola kraljevine Jugoslavije pri obvezni vojaški službi v kadru. Uredba se glasi:
Čl. 1 ^
Za člane Sokola kraljevine Jugoslavije so olajšave pri njihovi službi v kadru naslednje:
1.	odi>ust iz kadra še pred odsluženim rokom, za katerega so bili po zakonu o ustrojstvu vojske in mornarice rekruti-rani:
2.	prvenstveno napredovanje v kadru
po izpolnitvi ostalih zakonskih določb za napredovanje:
3.	prvenstveno napredovanje v rezeir-vi po izpolnitvi ostalih zakonskih določb:
4.	dobivanje dopustov zaradi sodelovanja pri sokolsklh javnih vežbah, tekmah in zle ti h tudi poleg dopustov po čl. 57 zakona o ustrojstvu vojske in mornarice:
5.	prvenstveno dobivanje daljših dopustov. določenih po čl. 57 zakona o ustrojstvu vojske in mornarice, izpolnitvi ostalih določb omenjenega člena.
Čl. 2
Pravico do olajšav po čl. 1. te uredbe imajo samo oni člani Sokola kraljevine Jugoslavije, ki so biii kot telovadci v sokolskih društvih ali selskih sokolskih četah neprestano najmanj pet let in so z uspehom dovršili program potrebnih priprav. V neprekinjenih pet let se računa tudi čas. ki so ga člani prebili deloma v kategoriji naraščaja.
Čl. 3
člani Sokola kraljevine Jugoslavije, rekrutirai.i za polni službeni rok v kadru po čl. 42 zakona o ustrojstvu vojske in mornarice, bodo s!uži«i v kadru tri mesece manj od določenega roka po omenjenem členu zakona.
čl. 4
Člani Sokola kraljevine Jugoslavije, rekrutirani za skrajšani rok službe v kadru po čl. 49 a točke 2, 4, 5 ter po čl. 49 b zakona o ustrojstvu vojske in mornarice. b°do služili 45 dni manj od določenega jim roka po omenjenem členu zakona. Ta olajšava velja tudi za re-Krute dijake, ki bi morali po čl. 49. pod a) točka 1. zakona o ustrojstvu vojske in mornarice služiti rok 14 mesecev.
Čl. 5
V	skladu s čl. 51 a in s čl. 57 zakona o ustrojstvu vojske in mornarice se vodijo vojaki, odpuščeni iz kadra po tej uredbi, do poteka obveznega jim službenega roka v kadru na začasnem dopustu.
Čl. 6
Za dokaz pravice do skrajšane kader-ske službe po tej uredbi služi komandantom vojnih okrožiij srviseV rekrutira-nih članov Sokola kraljevine Jugoslavije, ki za Hm bo poslala uprava saveza Sokola kraljevine lugoslaviie najkasneje 15 dni pred vstopom v kader. Razen tega ima naborni komisiji povodom re-krutiranja vsak član Sokola kraljevin** Jugoslavije, ki ima pravico do olajšav po točki 1. £1. 1. te uredbe, pokazati svojo sokoisko legitimacijo s fotoerafiio. Rekrutna komisija postavi v pripombe rekrutr^ga spiska vse podatke te prijave zaradi njenega primerjanja s spis-skorri Savp-7o Sokola kraljevine Jugoslavije. Ko komandanti vojnih okrožij določajo pravico do skrajšanja služfoe v kadru za take mladeniče. vn>isea'o v re-Vrutni soisek. ko-liko se komu skrajša služba in ti oodatki.sp vneseio v unikat in dw)l;kj»t sprovodnice ne^sredno pred odoošMiatvijo rekrutov v kader.
Čl. 7
V	izjemnih in upravičenih slučajih se more v duhu čl. 51 a zakona o ustroistvu vošske in mornarice na prošnjo članu Sokola kralievine Jugoslavije od«roditi vstoo v kader za eno tretjino skrajšanega roka po čl. 3. in 4. te uredbe.
Čl. 8
Izjemoma velja za mladeniče, člane Sokola kralievine Jugoslavije, ki se re-fcrutiraio 1. 1930 določbe te uredb?, ako so do dneva rekrutiranja bili tri leta
člani telovadci v društvih Jugosloven-skega sokolskega saveza. Hrvatskega sokolskega saveza. Jugoslovanske orlovske zveze in srbskega sokolskega društva »Dušan Silni« in ki do vstopa v kader po izkazih, ki se vodijo v dru-
štvih. dokažejo pravico do uživanja olajšav po tej uredbi.
Čl. 9
Ta uredba stopi v veljavo in dobi obvezno moč. ko se objavi v »Službenih Novinah«.
Svečana proslava v Šibeniku - Glasovi čeSkega tiska -Na poti k slovanskemu s^razuinu Balkanu
Šibenik 6. januarja. Nocoj so v Sibeniku svečano proslavili obletnico dne, ko je Nj. Vel. kralj napravil s svojo modro odločitvijo konec kaotičnim političnim razmeram v naši državi. Ob pol 8 zvečer ie krenila po mestnih ulicah velika bakljada z sodbo, ki ji ie korporativno prisostvovala celokupna občinska uprava, mnoga društva ter obilo meščanstva, ki je navdušeno vzklikalo kralju in Jugoslaviji Preden se je razvil impozanten sprevod, je imel na Plani kralja Petra lep patrijotičen govor mestni načelnik g■ Dulčid ki je poudarjal zgodovinsko važnost kraljevega čina z dne 6. januarja preteklega 'eta.
Beograd. 6 januarja. Po poročilih iz Prage pozdravlja ves češkoslovaški tisk uspeh enoletnega dela novega režima v Jugoslaviji. Listi pozdravljajo sedanje stanje v Jugoslaviji in naglašajo velike koristi, ki jih je prinesel sedanji režim. Predvsem poudarjajo, da se ie v teku enega 'eta mnogo storilo in da se ima še mnogo storiti. Dosedanje delo novega režima v Jugoslaviji je rodilo dobre uspehe.
V »Češkoslovenski republiki« ie František Sedlak objavil članek, v katerem pozdravlja sedanje stanje v Jugoslaviji ter poudarja ogromno delo in ogromne reforme, ki so bile v tem kratkem času izvršene. Med drugim pozdravlja zlasti osnovanje Sokola kraljevine Jugoslavije ter pravi, da vživa Jugoslavija danes v inozemstvu zelo velik ugled kar ni bilo v času bratomornih političnih režimov v preišniih letih. Svetovna javnost ie sicer skeptična proti takim poizkusom. prepričala oa se je o koristnosti sedanjega režima in o niegovem koristnem delu za dobre domovine.
Češkoslovafki tisk pozdravlja tudi uspehe kongresa dijakov - južnih Slovanov, ki je zaključil snoči svoja posvetovanja. Na tem kongresu so bili zastopani vsi jugoslovenski in bolgarski dijaki, ki študirajo na raznih univerzah v Evropi Češkoslovaški tisk s simpatijami pozdravlja uspehe tega kongresa.
Kakor poročajo iz Prage, se je udeležilo tega kongresa 50 delegatov jugoslovenskih in bolgarskih univerzitetnih društev. Na kongresu je bilo sklenjeno, da se osnuje ?veza dijaških organizacij ter je bi! spre-
jet tudi statut te zveze in izvoljen stalni odbor. Namen zveze je pripraviti v duševnem življenju Jugoslovenov in Bolgarov sporazum, kakor tudi moralno edinstvo slovanskih držav od Črnega morja do Triglava in od Dunava do Egejskega morja.
Od Triglava do Črnega morja
Uspel kongres akademske omladine Jugoslavije in Bolgarije t
Pragi
Praga. 6. jan. Na včerajšnji zaključni seji kongresa akademskih klubov Jugoslovenov v inozemstvu, je bila sklenjena ustanovitev zveze zunanjih klubov Jugoslovenov. Kongres ie odobril pravila zveze ter izvolil izvrševalni odbor. Obenem je kongres sprejel sklep, da se •vh;*ivi n^ciiednia resolnciiia:
»Od Črnega morja do Triglava in od Dunava do Egejskega morja žive raz-iičn- plemena enega naroda, 1. imajo skupno preteklost ter skupne narodne, politične in kulturne interese ter enake običaie. Kljub temu so se med Jugo-sfoveni često vršil« bratomorni boji, ki so jih še bolj razdvojili, tako da so postali žrtev tujih teženj. Vsi vedno češči noskusi za zbližan ie so se do sedaj vedno izjalovili. Današnii gospodarski položai Balkana in vse Evrope je posebno primeren za read-izacijo te ideje zH-ni/itve Vsak nov spor bi kvarno učinkoval na iavno mnenje Evrope ter Domen'1 katastrofo za vse jugosloven-stvo Zveza si bo prizadevala, propagirati idejo zbližania med Jugosloveni in bo v ta namen izdaiala lastno glasilo. 7e sedai pa poziva ku^nip in gospodarske korooradje v Jugoslaviji in TViijrar;;j nq tesnejše sodelovanje.
merodaine činitelje obeh držav pa opozarja. nai se zavedajo zgodovinske odgovornosti im strogo čuvajo skupne interese Jugoskrvenov.c *
Kakor znano, se ic pričel kongres 3. t m. v poslopju Poljedelske zveze v Pragi. Kongres ie otvoril predsednik pripravljalnega odbora Kostič: kongresa se je udeležilo veliko število zastopnikov društva iz inozemstva: iz Berlina. Lioskega. Braun->chweiga Pariza. Ženeve Pismeno so oo-zdravili kongres direktor beograjske »Politike« Milan Gavrilovič. Herman Wende1 in drugi. Med gosti je bilo več uglednih Čehov in Rusov.
Badniak v Beogradu
Beograd. 6 lan. Današnii dan ie ootekel v znameniu Driorav za velike praznike Kristusovega roistva Dočim ie trlo včerai toplo, ie danes nastopil mraz z veliko me-srlo. ki 'e ležala nad mestom ves dan- Me-cla !e bila tolika podnevi in zvečer, da ie bil ves dan onemosročena vsaka olovba na Dunavu in Savi Na svečan način ie bil oroslavijen današn'; badn'ak. zlasti v kraljevem dvorcu na Dediniu. OFcir.ii beojrrai-ske carnreiie in kralieve earde so '-•o starem srbskem običaru Drinesli badniak v kralievsk1' dom. kjer ca ;e istotako do starem srbskem običaiu prevzel na oragu srn-iega dvorca krali s prestolonaslednikom. (M)
odločitvijo v Haagu
Avstrija se brani novih bremen - Prizadevanja avstriiskega kancelarja za finančno svobodo Avstrije - Stališče Male antante - Grof Bethlen se upira - Vprašanje bolgarskih renaracij
Dančenko - 85 letnik
Praga, 6. januarja. Danes slavi tu. kjer stalno prebiva, svoj 85 rojstni dan znani ruski pisatelj in novinar Vasilij
Ivanovič Nemirovič — Dančenko. *
Dančenko se je rodil 1. 1S45. v TifMsu kot sin kapetana Univerzo je študiral v Petro-gradiu. Njegovo prvo večje delo je bilo »Na oceanu« Prepotoval je izvzemši Avstralijo ves svet Za svetovne vojne je bil poro-vojni poročevalec z vzhodne in zapadne fronte. Pred poldrugim letom jc obiskal Jugoslavijo in Bolgarijo. Skupno je napisal 220 romanov, povesti in popotnih kozerij. Sedaj dela na nedovršenem romanu »Ona« in pripravlja roman »Diktator« iz ruskega življenja. Pisatelj je še čvrst in zdrav.
Prlmo de Rivera šteje dneve
2bojjjšasi$e troložaja na Stranskem
Madrid, januarja. Kljub uradnim de-mantijem računa politična javnost s skorajšnjim koncem diktature Prima de Rivera. Cenzura dovoljuje svobodneišo kritiko položaja. Klerikalni dnevnik »E1 Debate« piše med drugim, da je general Prirno de Rivera »dober« diktator, da pa nima sposobnosti izvesti ustavno reformo List »In-formaciones« je z dovoljeniem vlade otvoril iavno anketo o generalovem nasledniku.
Kraljeva pogajanja za sestavo prehodnega kabineta napredujejo silno počasi. Pred kratkim izpuščeni vodja konservativcev Sanchez Guerra je izjavil, da je pripravljen sprejeti vladne posle, toda le s pogojem svobodnih parlamentarnih vo'itev. Slirno so izjavili tudi drugi konservativni voditelji.
Haag, 6. jan. Danes ob 10. se je spet sestala komisija za vzhodne reparacije, da razpravlja o vprašanju avstrijskih reparacij in da sliši ekspoze o bolgarskih reparacijah. (AA)
Dunaj, 6. jan. Korbiro poroča: Na današnji dopoldanski seji haaške konference na komisija za vzhodne reparacije je podal zvezni kancelar Schober tole izjavo:
Z velikim obžalovanjem moram ugotoviti. da so naša pogajanja, ki smo jih vodili z delegati drugih držav v teh dneh, ostala brez uspeha. Onih vsot, ki jih od nas zahtevajo, da jih plačamo, ne bi v naši državi nihče mogel razumeti, ker vse želi, da se vsak šiling uporabi za izgraditev gospodarskega miru in dosego miru in reda v deželi. Zaradi tega je absolutno nemogoče spreieti kaka nova bremena, pa naj temelje na Saint-germainski pos-odbi aH pa na kakem drugem sporazumu. Metii zato ne ostane drugega, kakor da ponovim izjavo, ki sem jo dal predvčerajšnjim. (AA)
Haag, 6. jan. Dr. Beneš, MirOnescu in dr. Marinkovič so soglasno izjavili, da ostanejo tudi po izjavi avstr. zveznega kancelarja optimisti, kar se tiče nadaljevanja pogajanj. Na predlog predsednika konference ie bila seia zaključena z namenom, da se razgovori nadaljujejo neuradno izven okvira same seje. Nato
delegati zapustili dvorano, ter so stali samo zasto»niki držav upnic, da se snora7time:o v vprašanju avstrij-ski**	(AA)
Haag. 6. jan Komisija za vzhodne reparacije se zopet sestane jutri v torek, da ho proučevala vnrašanie bolgarskih reparacii in da zasliši poro<M'o o vprašanju madžarskih reparacii. (AA)
Madžarska upornost
Haag, 6. jan. Tardieu in Briand sta se sestala z grofom Bethlenom in govorila z njim glede madžarskih reparacij in o stališču Madžarske v tem vprašanju Pariz, 6. jan. Agencija Havas poroča iz Haaga: Grof Bethlen je pojasnil Tar-dieuju in Briandu madžarsko stališče. Madžari danes nikakor ne morejo pristati na definitivno ureditev reparacij-skega vprašanja, niti ne prevzeti kakršnokoli obvezo preko leta 1943. (AA) Haag, 6. jan. Danes ob 17. se je sestal Loucheur z italijanskim in angleškem delegatom ter ? nvma razora vi :a-1 o vprašan in madžarskih reparacij. (AA)
Vprašanje sankcij
Haag. 6. jan. Na današnjem sestanku šestih držav se je ra-zvila dolga diskusija. kateri dan v mesecu naj se izvrše nemška plačila. Nemci so zahtevali, naj bi bil to vsakič konec meseca, med tem ko so zastopniki držav upnic soglasno za sredo mesera Račun 'zvedencev na tej osnovi oride v pretres na popoldanski s^ji. (AA)
Haag, 6. jan. Tardieu in Briand sta se razgovarjala z nemšk;ma mirnst^-oma Curtiusom in Moldenhaurom o sistemu
mej za primer neplačevanja s strani Nemčije po Youngovem načrtu. (AA)
Tan&ieu in Briand se vrneta v v petek v P&riz
Haag, 6. jan. V petek bosta Tardieu in Briand odpotovala v Pariz. Tik pred I odhodom bo priredila zveza inozemskih j novinarjev v Haagu vsem navzočim mi-I nistrom in voditeljem delegacij zajtrk. ; na katerem bosta med drugim govorila ! tudi Tardieu in Briand Značilna je re-zerviranost, ki .io kaže vnanji minister Briand, dasi nemška delegacija ne opu-,t ■ -^neea ko"-a«ka ki ga zasluži visoki ugled francoskega vnanjega ministra. Vse to kaže. da ima ministrski predsednik Tardieu trdno v rokah vse faze po-
gajanj in si je med drugim p-ridržal tudi vsako dnevno obveščanje francoskega tiska, kar je že v avgustu pr. 1. vodil zelo spretno.
Haag, 6. jan. Francoski ministrski predsednik Tardieu je danes popoldne priredil na čast Snowdenu in njeigovi ženi »zakusko« (AA)
Haag, 6. jan. Zastopniki šestih velesil, sklicateljic haaške konference so sklenili. da dodajo kot sestavni in bistveni del v protokol o sprejetju Youngovega načrta opazko, v kateri naglašajo. da teh šest velesil niso samo na ženevski konferenci dne 16. septembra 1928 pokazale željo, da se popolnoma in definitivno rešijo vsa reparacijska vprašanja, ampak da imajo tudi voljo ohraniti omenjeni sporazum. (AA)
Prvi dan v Haagu
V sredii ob doSjih Cefr^erofcortino posta-v^ettii] nrzafc sede posamezna delegati, na nvaihaib klopeh v oaadfu pa izvedecici Levo od prodsediaiks rase-dunja J&sparja (X) sodii fnancoska delegacija s Ta.rdieufem io Brtaadom. dalje aragleštea delegacrja s Snowdecoim. Desro od Jasparja belsčl-ska delegacija, te&oj poteg pa nemška: Contims, VViirtfc, Mcktendiamcc tn Scfanrid* (pc vrsti).
Resni francoski glasovi
Vse je odvisno od Anglije in Italije, če bo Madžarska »zmagale.
v Haagu
K<
Pariz. 6. januarja. V »Jnurnalu« piše Saint Brice, da gre za to, ali je Italija, predvsem pa Anglija pripravljena, da pritisne na Madžarsko. Ne varajmo se. pravi pisec. V tem je edina nada za uspeh. Razgovori francosidh državnikov z Bethlenom so pokazali da šef madžarske vlade ne popusti. Če Madžarska ne popusti, potem ne bo popustila tudi Rolzarska a pridružila se /im bo tudi Avstrija. S te strani torei ni pričrkovati ničesar. Tako bomo oo vsej priliki doživeli v torek prvi dvoboj med Titulescom in grofom Bethlenom.
V »Journalu des Debat*« pa piše Augti-<;te (lauvain- Breznogoino ie treba re^e-ktirati pravice držav s tako zvanimi ome-
jenimi interesi. Ako bi rekli tem narodom, ki so vsi po vrsti naši prijatelji, da gremo preko njihovih interesov, bi se mogle te države vprašati, ali ni bolje, da gredo brez nas? Z druge strani pa bi nasta!e nove komplikacije, če bi stopil v veljavo Youngov načrt brez podpisov povabljenih držav. (AA.)
Pariz. 6. januarja. O haaški konferenci piše »Matin«. da se ta konferenca ne bi ^mela spet uporabiti za boj proti mlinom na veter. Čas bi bil. da krenemo s terena političnih in drugih rovojnih problemov na nolie gospodarskih vorašanj zlasti vprašanja mednarodne trgovine. (AA.)
»PONEDELJEK.« št. 1
2
Torek, 7. I. 1930.
Zagrebški zarotniki izročeni državnemu sodišču
Skupno z zarotniki, ki so organizirali atentate s peklen-
I • • I •• t I «1 •	V	1"VV	VV«.	1 v
slami stroji, je bil izročen soaiscu za zaščito države v Beogradu tudi dr. Vladko Maček
Beograd, 6. januarja. Po odredbi državnega sodišča za zaščito države ie M v soboto z brzovlakonu iz zapora sodnega stola v Zagrebu odpreinljen v zapor državnega sodišča za zaščito države del obdolžencev v znani zagrebški aferi in sicer:
Cvetko Hadžija, Ivan Bernardič, Ivan Štrtek, Ljubomir Kremzir, Martin Fraoeklč, Ante Štefanac, Pavel Margetič, Jakob jelašič in dr. Vladko Maček.
Proti tem osebam .ie bila uvedena preiskava, kakor je bilo že prej javljeno, za kazniva dejanja, za Katera je edino pristojno državno sodišče za zaščito države, čegar sedež }e v Beogradu. (AA)
Danes II. del in konec!
| Grof MonteCristo|
Monumeirtalni veiefalm po slovitem romanu A. Dumasa
Kino IDEAL
Zetski ban v Dubrovniku
Dubrovnik. 6. ian. Danes se ie .nudil v Dubrovniku zasebno ban zetske banovine Krsta Smiljamč s soprogo Frišla sta na krstno slavo svoie sorodnice. Službeni po-set bo izvršil v Dubrovniku zetski ban na praznik sv. Vlaha-
»Lisinski" kralju
Zagreb, 6. ian- V soboto zvečer se ie vr-5Ba izredna davna skupščina hrvatskega pevskega društva »Lisinski«. na kateri ie predsednik sporočal, da ie krali prevzel co-krovitelistvo nad društvom. Ta vest je bila spreieta z burnim odobravanjem. Na dali e ie Ma na skupščini sprejeta izoremeba pravil po katerih postane društvo član Jugoslovenskega saveza v Beogradu. S skupščine ie bila . poslana kralju naslednji pozdravna brzojavka:
V času. ko se zvesti iugoslovenski ideologiji Vatroslava Lisinskega vračamo v Jugo-slovensiki pevski savez. ki mu je brlo naše društvo duhovni začetnik in osnova teli. ie prišla vest. da ie Vaše Veličanstvo crerr.i-lostljivo blagovolilo prevzeti pokroviteljstvo nad našim udruženieji. V polni zavesti važnosti teza čina Vaše kraljevske milosti. prosimo, naj Vaše Veličanstvo blagovoli sprejeti našo popolno zahvalo, ter predlagamo Vašemu Veličanstvu kot najvišjemu zaščitniku jugoslovenske misli narodnega edinstva po navdušeno sprejete,n soglasnem sklepu izredne glavne skupščine izraze naše neomajne zvestobe. Nai živi Ni. VeL krali Aleksander T„ vladar in dom Karad;ordjevi-čev! — Za hrvatsko pevsko društvo »Lisin-
larlistični pokret v Romuniji
ii demanti - Zanimiva izjava kraljice Marije -Manifestacije za bivšega prestolonaslednika - Velike
demonstracije brezposelnih
ski«: predsednik Nemoč.
Berkovič. podpredsednik
Ustavitev dela KID na Javorniku
Jesenice, 6. januarja. Kranjska industrijska družba je v soboto ustavila delo in obrt v svojem podjetju na Javorniku. Pričakuje se ustavitev dela tudi v drugih oddelkih. Zaradi ustavitve obrata je zavladalo na Jesenicah veliko razburjenje. Včeraj, v nedeljo je imelo delavstvo svoia zborovanja, na katerih je sklenilo p odvzeti potrebne korake, da bi se delo zopet vzpostavilo. KID opravičuje ustavitev obratovanja z motivacijo, da so prenehala naročila in sicer glede na govorice, da se bodo znižale carine in da bodo s tem padle cene produktom. Naročniki so zaradi tega baje ustavili naročila teir čakajo znižanja cen. V četrtek 9. t. m. bo skupen shod vsega delavstva na Jesenicah, ki bo na njem sklepalo o nadaljnih korakih, potrebnih. da se ukine 14dnevni neplačani dopust, na katerega je KID poslala svoje delavstvo na Javorniku.
Društvo narodov - v senci bajonetov
Veliki varnostni ukrepi ženevske poSicife zaradi naznanjenega prihclda italijanskega vnanjega ministra
Ženeva. 6. januarja. Tukajšnja policija zasleduje že več časa sled, o kateri se zdi, da vodi do povzročiteljev komplota proti italijanski delegaciji pri Društvu narodov. Znar o je. da so bili med Bernerijem in nekim Italijanom v Ženevi gotovi odnošaji. Vendar pa policija ni imela dokazov za to, da bi imela korespondenca med tema osebama zločinski značaj.
Za zasedanje Društva narodov dne 13. januarja, katerega se bo prvič kot vodja italijanske delegacije udeležil italijanski vnanji minister Grandi, ie policija odredila vse potrebne varnostne korake. Ravnatelj policije je izjavil, da je naprosil šefa notranje službe Društva narodov, nai nadzira svoie agente, ki so pooblaščeni, da prisostvujejo sejam Sveta. Od zunaj stražijo
Bukarešta. 6. januarja. V zadnjem času je del romunskega tiska razširil vesti, da namerava princ Nikolaj izstopiti iz regent-skega sveta in da preti državi ustavna kriza. Inozemsko časopisje je te vesti širilo s tendenco, da bi se izzvali v Romuniji nemiri in eventuelen padec vlade. Istočasno so se razširile vesti, da bo namestu princa Nikolaja izvoljena v regentski svet kraljica Marija. Kakor se je ugotovilo, so razširili te vesti opozicij onalni krogi, predvsem Avarescova stranka. Vlada je izdala komunike, v katerem izjavlja, da so vse te vesti brez podlage.
Nekateri romunski listi so priobčili ob tej priliki naslednjo izjavo kraljice Marije: »Nobena politična stranka ne stori ne meni in ne domovini usluge, če hoče izsiliti svoie programatične zahteve vod, mojim imenom. Želim vztrajati na svojem dosedanjem mestu in želim, da se me ne vmešava v strankarsko borbo vo težki izgubi, ki sem jo utrpela s kraljevo smrtjo. Vse politične stranke se motijo, ako mislijo, da me morejo pridobiti za svoje strankarske namene. Ne želim, da bi dobilo ljudstvo o meni slabo sliko, nočem, da me vidi ljudstvo drugačno, nego sem v resnici. Ali morda nimam pravice braniti se pred sličnimi poskusi?«
Bukarešta, 6. januarja. O priliki četrte obletnice Karlove odpovedi na prestol je vlada zaplenila list »Cuventul«, ki je posvetil bivšemu prestolonasledniku slavnostno številko. Vlada ie odredila, da morajo oblasti v Aradu zapleniti vse številke pokrajinske izdaje omenjenega lista, kar jih bo v bukareškem brzern vlaku. Tamošn.ie oblasti pa so brzojavko razumele v smislu, da bo prišel z jutranjim budimpeštanskim vlakom tudi princ Karol. Po indiskreciji uradiništva je zvedelo to tudi prebivalstvo ter se zbralo v velikem številu na kolodvoru. Ko je privozil budimpeštanski brzi vlak, je množica viharno klicala: Živio princ Karol! Ko so ljudje spoznali zmoto, so se mirno razšli.
Bukarešta, 6. januarja. Številni romunski politiki so tekom preteklega meseca v Parizu navezali stike z bivšim prestolonaslednikom Karlom. Med najvnetejšimi se ime-
nuje intimna sodelavec generala Avaresca, general Sarona. Liberalni tisk, med njim posebno »Vittorul« in »Independence Rou-raaine« sumi zaradi tega voditelja ljudske stranke, generala Avaresca, da vzdržuje tajne odnošaje z bivšim prestolonaslednikom. Kakor kažejo vsa znamenja, se je
Nenaden Čicerinov povratek v Moskvo
Kaj je delal in kako je živel v Nemčiji
Čičerin. ki se je zdravil devet mesecev v Wiesbadenu, je moral 3. t. m zapustiti svoje nemško pribežališče in se nemudoma vrniti v Moskvo. Zvečer istega dne ga je še preiskal frankfurtski tajni svetnik Noorden, nakar je odpotoval preko Varšave v Sovjetijo. Ob tej priliki priobčujemo zanimiv
dopis o čičerinovem bivanju v Wiesbadenu. Njegovega imena ni
ie
se v
eda
Vse dohodne ceste do hiše Društva narodov. kakor tudi do bivališča italijanske delegacije so močno zastražene. Italijanski vnanji minister Grandi ne bo stanoval v hotelu, temveč v vili nekega prijatelja, ki bo pod posebnim policijskim nadzorstvom.
Delo gospodarskega odbora Društva narodov
Ženeva, 6. jan. (M.) Danes so se v tajništvu Društva narodov zbrali k zasedanju gospodarski izvedenci med katerimi ie zastopana tudi naša država. Na posvetovaniu se .ie razpravljalo o rešitvi premogovnega in sladkornega problema. Danes so se tudi pričele razprave v mednarodnem uradu dela o delovnih posroiih v rudniških podjetjih.
Princ Kairo!
pokret v korist princu Karlu močno, ojačil. zaradi česar se liberalni tisk boii. da ie tekom letošnjega leta pričakovati velikih sprememb v ustavnem pravu.
Bukarešta, 6. januarja. V soboto in nedeljo so se po raznih mestih nadaljevale demonstracije brezposelnih. Dočim co bile po manjših mestih demonstracije skromnejše, so zavzele v Bukarešti, Jassyju in Temeš-varu precejšnje dimenzije. Treba je bilo posredovanja policije in gasilcev, ki so brezposel ne z brizgal nami razgnali po ulicah. V raznih delih teh treh mest je prišlo tudi do manjših in večjih spopadov s policijo. med katerimi ie bilo mnogo oseb aretiranih. Nekaj stražnikov je bilo lažje ranjenih.
Paleča umetnosti v Moskvi
Moskva, 6. januarja. 16. februarja se bodo vršile po vsej državi zbirke za zgraditev Palače umetnosti v Moskvi. Vsi kinematografi bodo ta dan odstopili svoj čisti dobiček v ta namen.
v seznamu gostov. Ne napisana, toda strogo spoštovana postava veleva, tla se to ime, ki je nad deset let grmeče odmevalo po vsem svetu, ter — v prijazno mirnem kopališkem mestu vobče ne izgovarja. \Viesbaden je taktno mesto in njegovi prebivalci imajo tudi druge skrbi. Prisotnost sodruga Čiče-rina ni izzivalna. Skriva se in nihče ga ne vidi. Zakaj bi se tudi zanimali zanj? Redek je človek, ki sreča sklonjenega moža in zašepeta za njim: »Veste li, kdo je to? čičerin vsemogočni...« Toda bolni mož. ki si je poiskal tu svoje pribežališče, že dolgo nima na sebi nič vsemogočnega. Njegove poteze so razorane, njegova lica apneno bela. Sardonični nasmeh, ° katerem je govoril
Rodbinsko ime čičerin diskretno zamolčano. Noben nap s ne govori o njem in noben glas ga ne pokliče po telefonu. Pametna je ta diskretnost, ki ga ščiti pred neprijetnimi obiski.
Lepega dne se je ustavil tu na poti iz Pa riza v Berlin neki gospod Roisemann. Roisemann — to je inkvizicija G. P. U. Sodnik in rabelj v eni osebi. Stalinov stvor — in zato smrtni sovražnik bolnega moža v \Viesbadenu. Toda tudi temu Roiseman-nu, ki ne trpi na preveliki skromnosti, se ni posrečilo priti osebno do Georgija Va-siljeviča. Gospod iz vile jc kratko malo izginil. Neznano kam. Samo njegov tajnik se je del j časa zabaval z dragim gostom. Osem in štirideset ur po tej zabavi je bila uslišana prošnja ljudskega komisarja za ^ nanje zadeve, ki je podal ostavko. V vili so bili vsi prestrašeni. Nekdo, ki mora vedeti, je pravil poročevalcu: Gospod Čičerin še vedno ne ve, kaj bo ž njim. Pognali so ga na način, kakršnega si ni dovolil še noben vnanji minister tega sveta. Sedaj je vprašanje, kaj bodo storili ž njim.
Tako se godi sedaj starim prijateljem »junaških dni revolucije« — prve Lienino-ve dobe Buharina so izključili iz stranke, istočasno pa jc — in to ni znano javnosti na zapadu — težko obolel. Lunačarskij in Tomskij, najožja čičerinova osebna prijatelja sta v izgnanstvu. To se pravi: poklicana sta na važne strankine postojanke. Lunačarskij, bonvivant tretje internacijona-le, je predsednik sovjeta čebelarjev v umazani vasi brezkonkurenčne države. Tomskij, ljubljenec množic, je dobil priložnost praktičnega izvajanja svojega poklica v nekem
Rathenau? Ni ga več.
Čičerin je na begu. Da imajo vsi zastopniki oblasti, s katerimi ima opravka, strog nalog molčati o njegovem tukajšnjem bivanju — to ni zahteva miru in počitka visokega gospoda, ki hoče ostati nepoznan, ampak — strah. So-drug Čičerin se nc čuti varnega. Morda so živci tega moža. sokrivca tolikih boljše-viških zločinov, malo preveč občutljivi, kadar gre za lastno varnost.
Majhna vila v predmestju, ki jo je vzel v najem, je pod trajnim nadzorstvom. Varnostne odredbe. hvalevredne, toda nekoliko dTage. Marsikdo bi rad vedle!, kdo plačuje to modro previdnost. Morda nemški davkoplačevalci? V tej majhni vili prebiva torej g. Vasiljevič okraju »Republike Daljnega vzhoda«, čiče-j rineva bodočnost je še nejasna. Njegoše dneve obvladuje paničen strah pred Stalinom.
Še večji pa jc strah gospoda čičerina pred baronom Mevendorffom. In tu je dozdevno skrita prava tragika starega revolucionarnega življenja. Baron Meyendorff je namreč čičerinov hratranec Mati ljudskega komisarja je bila baronica tega imena. Boljševiška revolucija ni le gospodarsko uničila to staro nemškobaltsko pleme-nitaško rodbino kakor vse druge, temveč io je preganjala s posebno grozovitostjo. Dva člana rodbine so umorili, grad pa razdejali. Georgij Vasiljevič Čičerin, čigar mati je bila zadnja baronica Mevendorff, je bil s tem početjem zelo zadovoljen, kajti težil ga je odij njegove aristokratske preteklosti in carske diplomacije. To težo ie bilo treba odvaliti ... Samo eden od baronov Mevendorff je ostal pri življenju. Pri-bežal je v \Viesbaden, kjer je v prvih po vojnih letih naselil precejšnjo kolonijo beguncev iz carske Rusije. In tu se more maščevati vsak dan ... In čičerin ve. da se je megoče izmuzniti Stalinu — ne pa baronu Mevendorffu.
In tako je moralo biti, da niso v majhni predmestni vili sprejeli nobenega obiska in da je nemiren glas na vljudno vprašanje prav tako vljudno odgovoril v korektni nemščini: »Gospod obžaluje. Gospod jc bolan in ne sprejema ...«
Moskva. 6. ian. Danes ie semkai prU spel Čičerin. (AA.)
Kompromisni mir v Avstriji
Dunaj, 6. januarja. V toku mirovnih pogajanj med Landbundom in IIeimwehrom. ki jih ie pokrenilo vodstvo slednjega, se je vršila danes v Brucku ob Muri konferenca, ki se je je udeležilo veliko število delegatov iz vse Štajerske. Na konferenci je bil sporazumno določen kompromis, predlog, ki bo zaradi ureditve spora med obema organizacijama predložen odločujočim činiteljem. Kakor se izve, zahteva Landbund osebno zadoščenje za izključitev notranjega ministra Schumija iz Heimwehra.
Velike katastrofe po vsem svetu
Zrušitev velikega jezu v Rus^i — Eksplozija bencina — Eks-presmi vlak zavalil v avtobus — Letalska nesreča v Kaliforniji
Moskva, 6. januarja. Pri Taškentu se je | zavozil v avtobus, ki ga je vlekel s sebo.i udri iez umetnega jezera tamošnje električ- približno 100 m. Devet šolarjev ie bilo
poslopje Društva narodov noč in dan .-rož- j Za predsednika konference je bil izvoljen rilci Vsi vhodi v poslopie so zastraženi. ' zastopnik angleških delegatov Smith.
niki. Vsi vhodi v poslopi
Kruh nad politiko!
Zanimivo zborovanje na Dunaiju
Dunaj, 6. januarja. Današnje zborovanje hotelskih uslužbencev, med katerimi je pretil izbruh stavke, je poteklo tako, kakor ga še ne pomni Avstrija v zgodovini organizacijskih pokretov.
Pod vodstvom svojih obratnih svetov so se zbrali v noči na danes hotelski uslužbenci na zborovanje, da bi zavzeli stališče glede mezdnih zahtev. Zaupniki so zahtevali v primeru, če predlogi nameščencev glede zvišanja mezd ne bi bili sprejeti, stavko v nekaterih hotelih, med njimi v največjem dunajskem hotelu Bristol. Na vprašanje predsednika, ali glasujejo zboro-valci za to točko dnevnega reda, ni dvignil triti eden izmed navzočih roke in slišati ie bilo celo burne medklice: Nočemo stavke! Zaradi političnega ščuvanja nočemo ostati brez kruha! Predsednikov položaj ie bi! vedno kočljivejši, ker so zborovala na vsako vprašanje glede mezidnih zahtev upadali z živahnimi klici, kakor- Sedaj ne utegnemo govoriti o mezdnih zahtevah! Hočemo vedeti, zakaj naj stavkamo. Ce nam nimate povedati drugega, potem je zborovanja konec! Ne zadržujte nas, ker hočemo na delo.
Neuspeh tega zborovanja najbrže ne bo ostal brez vpliva na celokupno organizacijsko življenje y Avstriji.
Tržič?? 11.1. l930?? Kfe? Kai? Kdo? Kedaf?? Zakaj?
ne centrale v širini deset metrov. V par minutah je voda razdrla okrog 60 hiš. Več prebivalcev ie utonilo v valovih.
Pariz, 6. januarja. .Havas« poroča iz Anverse: Avto - traktor je trčil ob brzi vlak. Pri tem se je vnel bencin, ki ie eksplodiral ter se je vžgal traktor. Dve osebi sta mrtvi. (AA.)
Ohio. 6. ian. V bližini Woostra (v državi Ohio) je pensilvanski ekspresni vlak
»Strgajte verige domačega ognjišča!"
Veliko nasprotstvo med komunistično teorijo in praksa — Kako je z enakovrednostjo moškega in ženskega dela v Rusitji
MoskVa, 6. januarja. Listi prinašajo v zadnjem času vsak dan nova gesla, ki naj bi podžgala kolektivne težnje vlade. Gesla kakor »Podirajte meje! Strgajte verige domačega ognjišča! Žensko delo mora postati splošno !& ostanejo le na papirju, kajti prehod k novemu napredku je silno težaven.
»Komsornolskaja Pravda« ugotavlja: Zadeva z organizacijo javne prehrane stoji zelo slabo. Od 46 komun novosibirskega okraja ima samo 11 komun stalne jedilni-
NoVi sovjetski poslanik v Varšavi
Pariz, 6. jati- »Tass« poroča, da je za sovjetskega poslanika v Varšavi imenovan bivši šef trgovinske delegacije v Pragi Ovsieenko. (AA)
Zastoj rusko romunskih pegafanj
Bukarešta, 6. januarja. Konferenca o raznih obmejnih vprašanjih, ki se že več dni vrši med Romunijo in sovjeteko Rusijo v Tighini, je bila v soboto za kratek čas prekinjena, ker je ruska delegacija odpotovala v Moskvo, da poroča o poteku. Romunski tisk domneva, da Rusi za potek teh pogajanj nimajo posebnega interesa.
ce in samo 9 komun stalne pekarne. Zato so v komunah in mnogih družinah kosila vobče še individualna. Kljub enakovrednosti ženskega dela, ki je uzakonjena, dobivajo delavke manj mezde nego delavci. Ženske tvorijo polovico prebivalstva v kolektivnih ekonomijah, vendar so njih mezde za 20% slabše od moških. Tako dobiva n. pr. v kolektivni ekonomiji »Gigant« moški delavec 50 do 56 rubljev, ženska pa le 28 do 29 rubljev mesečno.
Konec »rektorfev« v SSSR
Moskva. 6. januarja. Po uovem zakonu o sovjetskih visokih šolah je odpravljen naziv »rektor« in se zamenja z nazivom »direktor«. Namestu dekanov bodo upravniki fakultet.
Fašistične težnje Nitti§evemu založniku
London. 6. januarja. Založniško podjetje Putnam Sons v Ne\vyorku in Londonu, ki bo te dni izdalo knjigo bivšega italijanskega ministra Nittija, je prejelo iz pariških fašističnih krogov pretilna pisma, da bo podjetje razdejano, ako izda Nittijevo knjigo. Londonska in uewyorška policija sta odredili potrebne varnostne ukrepe.
približno 100 m. ubitih, več pa težko ranjenih.
Santa Monica. 6. januarja. Ameriški hi-droplani so zasledili ostanke obeh letal, ki sta trčili skupaj v višini tisoč metrov nad morjem. Letati sta se po nesreči vogreznili na morsko dno. Ker ie tu morska globina prevelika, ni mogoče priti do trupel.
Solnčno vreme na Jadranu
Dubrovnik. 6. ian. Ze osem dni je na vsei dalmatinski obali leno in solnčno vreme. Vsa šetališča so polna liudi. znatno število prebivalstva ua se celo že kopa.
Danes poroka italijanskega prestolonaslednika
Velike svečanosti — Prisotn ost bivših habsburških vojvod
Rim. 6. januarja. Prestolica je v znamenju velikih praprav za jutrišnjo poroko prestolonaslednika Umberta z belgijsko prince-zmjo Marijo Jose. Na 6lavnost so prispele še nadalje visoke osebnosti iz inozemstva, iped njimi bolgarski kralj Boris, bavarski pri<jc Ruprehi, bivši portugalski kralj Manuel in številni črnogorski in ruski princi. Popoldne je sprejela italijanska kraljevska dvojica s prestolonaslednikom v prestolni dvorani Kvirinala poslance zbornice in senata ter zastopnike velikega fašističnega sveta.
Zvečer se je vršil v slavnostnih dvoranah kraljevske palače svečan dvorni sprejem, na katerega so bili vabljeni zastopniki diplomatskega zbora. Za jutrišnje sprejeme nri papežu je izdelan podroben načrt Papež bo sprejel belgijsko kraljevsko dvojico, pozn^jf pa novoporočeDCa v zasebni avdijenci. Prebivalstvo t. velikim navdušenjem spremlja priprave. Mesto je bogato okrašeno z zastavami.
Budimpešta. 6. januarja. Na poroko italijanskega prestolonaslednika Umberta in princese Marije Jose sta odpotovala v Kini kot go6ta italijanske kraljevske družine nadvojvoda Jožef in njegova žena.
Nova poljska vlada

Prof. dr. Barfed je sestavili novo vtado, ki ima po iziočšfivti radliika/ilnedšilli ministrov več šzgfcda i Ki sedle lova i*jie s pariairaeiutatn. — Slika prikazuje (od ie-ve ma desno): Henrik J o s.-e v s k«, iiottirarjjj minister Maks M a tak i e \v ic z, javna disk; Siaraocnir Czerwinsko, peosvefta; Aileksaimder Pcys««f, socialna skrb; AMonz Kuha, .promet; mairSaJ PHsodsli vtfjska; \vgust Zaleski, vnaiije zaifevt; Ignacij M š c i a k i, iptrodsednrlk republike: Ignacij Ma-tuszcwskii, fiiiancc; Kazimir Bartel. min predsednik; Evgcn K w ia t ko v s k š. tmgow.> iia; Smcčko Dotkicvicz, pravosodje; Vitso&i Standewicz, agrarna reforma in Ignacij
B o e r n e r, pokdo.

T
_ TONEDELJCK« št. 1
3
Tank, 7. i. ««90.
(poiftao
Zapoznela otvoritev smučarske sezone
Včeraj je smuč. klub LjublfžMia v Planici priredil prvo letošnjo smučarsko tekmo, ki je kctacala v zadovoljstvo tekmovalcev in prirediteljev — Ogromna udeležba gledalcev — Skromne vesti
o nogometu
Planica, 6. januar,-a.
Stnučaraki ktuib LjufoSana je n»,riaJ SVI°,3<) 7;a danes napovedano smuoaj&ko pranedOE-ev prenesti k otoofioe Udblfd-ne na sfcnajno meijo s.musfceza terana, ker so sr>ežne pntte ofcoffi LiiitoSjaai« M te:k» prirod'i:«v aaenkrat še nemogoče. Stoa* m oiiiti nw*fcWbske tekme na 12 Jon. & & obenem c*v«ri.ftve»a smučark tekma letošnje porane
sezone. ie bSI m koS v Tama'r«a pn I™®'01-P je vodita t sroari profi kirioarjai Jatovoa, prod k.utoanjam proti Moiistamfci, od tu prou Gnia, raabo do ■hoče do Tarnanja daifcje po iav«ra obronku Fonc. pnofa Startšnii in nazaj do toče. Višinska ra®Bka je znašate 200 roeftnav. Snežme jmffiSae so bffle Meafae m todii origaofeao^a .je bila praiv dobra.
Za Deteno se je Pir.JKUvišJo
24 tekmovalcev. čSaCTOv (peraah fchabav, M so vs pmišli na storit. Mod »tao so zanaidli ra®m3h defektov odStopffi 6rdv->čim so ostati: v racmanoma prav dobrem fesa 'itn fonaftkih prasiexžkKh privceiilS v ci®.
Po-drdbni rezultoS so iis&teidiniTs:
1.	TC-nap betrm (SPD Krainidka gjora) 55:30:
2.	Šmaimel Bo®om5r (sm. ki Ljufatjara) 56 :>14;
3.	Kočar Lado (»Bnatetivo«, Jesenice) 56:26;
4.	Bnviair Stane (sm, Jct. Ljubljana) 56:50:
5.	Bamovc Tone (SK Ilirija) 5&.07.
Po steivmi tekimi se je vršita še
tekma naraščaja m o lan. m katero se še pni5iaiv»o 6 itietancval-cev. Proga je bila seveda mnogo lažja šn je smela trudi satnuo 80 o »tirov vjSšn&ke naafflfce. Med miadttoo so doseg® na«4edn.H finije iteflamoiviafci pnva, .mesta:
1.	Jakopič Avgust 38:35;
2.	DaanMO Tome 31-13;
3.	.PtetJme Financ 31 {ra toge Sm. kL Lfrfo-
Kam).
Na startu »n cffiu se je abraJo veliJko Stevdo smučarjev, ki so preživela oba pnaisnika na solncu im sneigu okoli Planote.
Nogometne tekme
Zagreb: Gradjanski : Sodocfl 6:1 (3:0).
Locarmo: Conooirdra (Zagreb) : FC locaimo 3:0 (2:0). Čepraiv fe Locarmo razmeroma mafth-oo mestece, se je zbnafe »a igrišču do 2000 ste-daitaev. Tekmo je sodH mednarodni sodmik Mercet.
Dunaj: FAC : Slovan 3:0 (0:0); Nfahoteon : BAC 3:1 (2:1). Tekund za zlati pokal. PrMa.teifcj-sfce ,■tekme: Hent-ha : Doma>ti 4:2 (2:2); Sfironemisig : Lihem« 3:2 (2:1); Pofeei Sp. V. : Rasen-S'POir'tfre.'iwide 3:2 (2:0).
Barcelona: FC Barcelona : Stetvia (P.raga) 6:3 (1:2).
Praga: Tepšfeer FC : Sparta (Kladno) 3:0 <1:0).
Monakovo: Sparrta (Praga) : DSV — Teutcnfci -VVaoker foomb. 3:2 (0:0).
STUTTGART: StaMigaint Kickers : Hunigaria (Buidiimpešta) 3:2.
Aleksandrija: U5pest (Burfiimpešta) : Repr. Ateksaimdiriiiie 3:3 (2:1);
Lngano: III. oikraj (BuidiiirupeSta) : SC Lugano 3:0 m 3:1 (1:1).
Videm: Nemzebi (Bud6mipeišta) : SC Ud:we 3:1 (IM).
Maaabešm: Himgania (Budiuinpešta) : Rfipr. Manmfhešnta 3:1 (3:0).
Pariz: Pariz : Ber&i 6:4 (3:2).
Službeno iz LNP^. Ker je veoima odihoiPrtikov o. o. zadržana, se preloži za da.nes napovedaina seja Bpiraivmega odbora na petek, dime 10. t. m. I.
t	' '
SpcfrtnikS na zimskem solncu
To in ono o vremenu
Ljubljana, 6. januarja.
Z letošnjo zimo so ljudje zaenkrat zadovoljni. Lani ob tem času je že ležalo po lepih ravninah skoro do 1 m visoko snega. Začel je hkratu pritiskati hud mraz, ki je kmalu po sv. Treh kraljih dosegel do 20 stopinj C. Letoss pa je zima prijetna. Samo megla tare naše ljudi, kajti star vremenski pregovor pravi:
_ če je v januarju megla siva, bo »pomladi polna božja njiva . . .
To se pravi po domače, da bodo imeli gro. bo kopi obilo posla. Lani je največ ljudi umiralo od januarja do aprila. Lahko pa beležimo. da se doslej še ni pojavila v Ljubljani in Dravski banovini nadležna »španska;.
Po Ljubljani se ie v letih po vojni z-olo udomačil običaj koiednikov, ki se pred vojno sploh ni60 pojavljali. Po vseh lokalih je bilo zadnje dni vse polno koiednikov. od katerih so mnogi prav dobro in lepo nastopali in temu primerno odrezali. Dobri in veseli Ljubljančani so kolednice radostno -prejemali in jim poklanjali male darove. Kako so za te praznike odrezali ljubitelji •zimskega športa, o tem naj govori druga kronika. Glavno je, da je bila Ljubljana ob teh praznikih prav zadovoljna in mirna. Iz srca so Ljubljančani privoščili lepe božične
Zborovanje čsl. parlamenta
Praga. 6- ian. Jutri se bo sestala poslanska zbornica na prvo seio do božičnih praznikih. Zbornici bo predložen državni proračun za leto 19.30 o katerem bo imel ori tej priliki finančni minister dr. En«Iiš dališ-eksooze. Tekom ianuaria bo imela Doslan-ska zbornica skupno štiri plenarne seic-Med ts.n bo ororačunski odbor predela! proračun, nakar se bo oričela v februarju proračunska debata.
Popolnoma novol	Vfarool
Drama ljubosumja in tju-bavnaga žara z očairtgrvo ANNY ONDRO v moTRBmental nem vetefilnrn
"frlasUstvo,,
Žena v obramba svoie časti. Slavospev nedolžnosti m visoka pesem zvestobe. Človek v podobi nasrlme zveri.
Predstave ob 4, H na 7., V28. ia 9. Telefon 2730	KINO LJUBLJANSKI DVOR
Nedelja in praznik v Ljubljani
Številni izletniki — Idealno vreme — Pravoslavni božič — Nesreča ne počiva
praznike našim pravoslavnim bratom, ki so danes praznovali svoj badnjak.
Jutranja vremenska poročila so javljala iz vseh krajev Dravske banovine naslednja j,o-voljna poročila:
Na Gorenjskem: Bohinjska Bistrica —7 C. v dolini megleno; Kranjska gora —6 C, jasno; Jesenice —1, jasno, lepo in jasno: Tržič —2, jasno; Kamnik —1 C, lepo. Na Štajerskem: Celje — 1 C, iasno; Maribor —5 C, jasno; Dravograd — 9, jasno; Ljutomer —o C, jasno, snega 5 cm. V Prekraurju —4 C, megleno. Na Dolenjskem: Brežice —6 C. jasno: Št. Jan.ž na Dolenjskem —6 C. megleno, snega 6 cm; Novo mesto —4 C. jasno, snega v ravnini 10 cm; Kočevje — 5 C, megleno. Na Notranjskem: Rakpk —1 C, jasno. Zamude so imeli vlaki iz Nemčije in Avstrije.
Reperto&r Narodnega gfeda^šča v Ljuh!§ani
DRAMA
Začetek ob 20. uri 7- januarja torek, zaprto. 8 jartuara sreda. »Življenje je lopo« .red D OPERA Začetek ob pol 20. uri. 7 ianuaria torek, zaprto-8. ianuaria sreda. »Valkira«. red A
Ljubljana. 6. januarja.
Dva krasna dneva sta zopet za nami. Bila sla tako idealno zimska, kakor so zdaj, čeprav se čez zimo ne moremo pritožili, le redki.
Rekord vzletov
Povsod, da, povsod so bili ta dva praznika uaši Ljubljančani. Udarili so jo celo še daleč tja na Štajersko med zdaj snežene vinske gorice. kjer so uganili v družbah marsiknko bribtno in veselo. Vse ti6to je seveda prirlo malo takole pod vplivom žarkega 6oka štajerskega gTozdja, nekaj p* se je prineslo s seboj in je stvar temperamenta in duhovitosti.
Smučarske družbe, ki so jo mahnile tja v zimsko prirodo že v soboto, so bile nešte-vilne. Povprašajte samo na kolodvoru, kakšen direndaj je bil to. Nedeljsko jutro na >glavneni< je bil pravi smučarski semanji dan: vse v modrih barvah m iz tega kompleksa »modrosti; so se odražale k večjemu še barve 6inuči. Zunaj je zabrlizgalo, ogla-sila se je trompeta vlakovodje in ko > vlak parkrat vzdihnil prav globoko, je šlo tja proti Gorenjski. Saj je prav; v Ljubljani je bilo še nekaj snega. Proti Skofji Loki in Kranju malo mani. Gori okrog Tržiča pa na že skoro ni bilo. Ni bilo? Res tako je zdelo. Okrog po ravnini in nižjih bregovih ne. Joj, koliko pa ga je bilo tam v raznih zasekah. gori ob pobočju planin in v luknjah, kamor komaj kdaj prisije solnce. Tam je bila idealna smuka. Skoro taka. kakor na Pohorju, kjer je bilo letos na Tri kralje skoro več Ljubljančanov in Hrvatov, kakor vrlih domačinov. Lepo obiskana je aila tudi planinska koča na Krvavcu, kjer so uživali posetniki-turisti-sm ličar ji iealen mir v solncu ;n svetni nabavi. Vreme ie bilo b-o/-vetrovno, vendar baš toliko hladno, da se sneg ni talil, a da si nasprotno lahko izpostavljal svoje ude brez pomišljanja solncu in njegovi toploti. Tja višje na Gorenjsko in res precej visoko v planine so se upali na 'e lepe dni celo taki turisti v dolgih, sicer malce zakrpanih hlačah, črnih suknjah in komai malo nakovanih čevljih. Tako rekoč ljudje z ljubljanske promenade. Da se je to zdelo običajnim turistom, zlasti ženskam. «ar ;.e-l am čudno, se pa zdi — čudno mojemu prijatelju Binetu, ki je bil n. pr. na Kofcah. Komaj se je pokazal opravljen takole po domače pred planinskim domom, so že zač°li stikati glave, češ: Glej jih no! No. pa se je uvignila celo neka težka gospa in se čutila poklicano poklicati še one. ki dečkov v dolgih hlačah in črnih suknjah dotlej tako visoko še niso videli. Pa se je zasmejal moj prijatelj Bine - dolgohlačnik, se vsedel. naročil čaj (vsaj tako mi je pripovedoval) in mu je prav tako teknil in ga pogrel, kakor ono športno opravljeno gospo, ki ima zmise! za humor.
V nedeljo zvečer je zapihal iug. One, ki so se toplejših sapic prestrašili, je odpihala sapa v Ljubljano nazaj, večji procent izletnikov. pa je vztrajal zunaj tudi čez praznik sv. Treh kraljev. Niso ua polomili, kaiti i Trije kralji so bili lepi. Dan baš tako lep •di celo lepši kakor nedelja. Danes so jo pobrali iz mesta sel o oni Ljubljančani, ki sicer radi posede tudi ob lepem vremenu v kavarnah ali kar doma.
Zunaj, čeprav samo pred vrati Ljubljane, je bilo vendarle tako lepo. Kdor se je ustrašil malo blatne cesten se je vsedel v avtobus, pa je bil naenkrat zunaj. Pod Šmarno goro, v Mednu, na Posavju. v Št. Jakobu ali kjer je baš hotel. Kamorkoli hočec, povsod skoro prideš brez muj". Tudi na Ska-ručino in so se tja podale tudi tako nc-Sne stvarice kakor so razne Guste, Maric? iti., ki sicer priznano prisegajo le na domače . ognjišče. Zakaj pa ne na Skaručno, če je pa i tam tako lepo in je tam ravno tako dobra
gostilna, kakor se najde eua ali druga na Posavjah, na Viču ali Št. Jakobu.
B^-Jnjak
Dane«, ko smo mi praznovali praznik sv. Treh kraljev, se je pričelo božično praznovanje naših pravoslavnih bratov. Pravoslavni imajo danes svoj Badnjak V pravoslavnih družinah je bilo že od jutra vse praznično razpoloženo. Enako razpoloženje pa je prevladovalo tudi v velikih družinah v vojašnicah Že od jutra sem mrzlično vrvenje. Raznp pobožnosti in nato sprevod po mestnih ulicah. Sprevod vojakov na konjih in okrašenih vozovih se ie razvil takoj po kosilu iz artiljerijske vojašnice in krenil v vojvode Mišiča vojašnico. Pridružila se je godba Dravske divizije in je sprevod 1 zastavami na čelu kreuil v Rožnik po smreke za badnjak. nakar je šlo dalje po ulicah,
Dvoje strašnih
Prevžitkar zmrznil v snegu
Poličane. 5. januarja. Že pred Novim letom jc odšel od doma SOletni prevžitkar Kegu. vulgo Kranic. ki je bil uekdai bogat posestnik in vinogradnik izpod Liubične ter šc sedai. ko ie živel na prevžitku ori svoiem sinu. v vasi ve!e-ugleden in spoštovan mož. Starec se te napotil na obisk k svoie.nu zetu Kaciianu. ki ima kake ooi ure daleč na bregu len hram in lepe corice. Zet ie ta dan kuhal žganje in tast mu ie pomagal. Zvečer 00 prijetnem kraml aniu se le stari tast že v trdem .rraku noslov'1. dasi mu je zet prigovarjal na; rajši ostane, da se mu ne bi kai mi netilo na ledeni poti. Tast ie vse pregovore s smehom zavrnil ter se odorav:! proti domu
Doma se niso čudili, ker se ponoči in tudi nasledrre dni ni povrnil. Mislili so. da ^a -e Kaciiau oridr/al nr' sebi »reko novo-letnega praznika. Šele nozneje. ko so se Kranjčevi in Kaciianovi srečali 00 maši. sc ie ugotovilo- da se ie morala staremu možu prigoditi med Potjo v temni zimski noči kaka nesreča. Po dališem iskanju so ca našli mrtvega v HauPtmanovem grabnu, k; ie oddrdien k"ke četrt ure od njegovega doma. Mrtvi Kranjc ie imel na glavi neka' poškodb zdravniška in orožniška komisija pa .ie ugotovila, da ie vzrok niegove smrt-edinolc nesreča- Gotovo se ie onesvesti«.
Zborovanje trgovskih potnikov
Ljubljana. 6. januarja. Kakor druga leta. so tudi letos na praznik sv. Treh kraljev zborovali trgovski pot-uiki ter resno razpravljali o vseh aktualnih vprašanjih, ki se tičejo njih pijonirskega dela na go-podarskem polju in ki globoko se-gaio v njihove stanovske interese.
Šesti redni občni zbor Društva trgovskih potnikov in zastopnikov za Slovenijo se je dopoldne vršil v salonu restavracije na slavnem kolodvoru. Predsednik društva g. Janko Krek ie otvoril zbor ob prav usodni udeležbi ter uvodoma pozdravil tajnika Zbornice TOI g. dr Ivana Plessa. načelnika Gremija ljubljanskih trgovcev g. Ivana Gre-gorca in tajnika Zveze trgovskih g remijev g. Kajzerja. V toplih besedah se je spominjal umrlih članov in ustanovnikov, nakar ie podal v glavnih obrisih poročilo o delovanju in poslovanju društva. Tajnik g. Vid Bra-tovž je podal kratko poročilo o internem delu društva, navajajoč, da šteje društvo sedaj 101 člana Xa predlog revizorja g. Ba-
skozi špalir vedno radovednega občino'va. Cestit Božič, brača!
Nesreče
Kakor sta bila praznika sicer v mestu mir ua. vendar nista minila brez nezgode. Na drsališču SK Ilirije si je sinoči zlonul pri drsanju levo nogo mehanik 211etni Edo Mež-narič, Na Dunajski cesti je padel na opolzki cesti neki starejši gospod in si zvil desno roko.
še več nezgod in nesreč je bilo na deželi. Delavec Ivan Kozjek iz Žirov je padel po stopnicah in si zlomil nogo. Marija Aleš iz Rašice je enako padla po stopnicah in si zlomila levo roko. llletnemu Martinčku Smerkolju iz Velike vasi pri Litiji je na cesti spodrsnilo. Padel je in obležal na tleh s težkimi notranjimi poškodbami. Frole Kristina, stara 5 let, doma z Blok, je oadla s klopi in si zlomila levo nogo.
Delavec France Žnidaršič, doma iz Starega trga pri Rakeku, je stružil železo, pri čemer mu je košček železa priletel v oko in ga mu skoro zlil. Vsi poškodovanci so bili prepeljani na zdravljenje v splošno bolnico v Ljubljano.
-o-
Frigid:
Okoli sveta
To ie rrenda že tak čas. da dandanašnji človek ne more oa ne more strpeti tam. kamor so ca postavile stvari. Ali se vse na svetu tako hudo maje ali kaj. da noben človek. oa naj že stoji kjerkoli, ni več deležen občutka, da stoji na trdnem, ali pa se je samo v nas utrgalo nekaj- s čimer smo znali živeti trajnost in mir. tega res ne vem. mislim pa. da bo obojega 00 malo. Vsekakor ie tako. da si človek dandanes skoraj ničesar tako zek> ne želi. kakor da bi šel od tod. kjer e. kamorkoli drugam in da b; se nazadnje, ko bi bilo vse dobro, morda soet vrnil. Majhni liudie smo Pač in pred nami so velike stvari, na tihem morda vemo. da nikoli ne bomo mogli dobro opraviti svoi^n zadev, pa hodimo okrog, pravimo, da nam ne priia niti zrak. niti čas niti prostor, in s» prigovarjamo da ie povsod drugod čisto drugače, ah da. povsod drugod bi se tudi za nas začelo čisto novo življenje. Seveda je vse to samo nedolžna samoorevara. kakr-šni-h so si l udie izmislili cel legijon- da si i'b kakor hladilne obliže nakladajo na rane in ranice svojih src. toda ta sentimentalna težna. iti nekam drueam. je postala že kar vogelni kamen neke nove filozofije in prvi zakon nekega velikega gibanja, ki se ie začelo menda že kar med vsemi narodi sveta. *
Tu so najprej ljudje, ki kakega lepega dne sorevidijo. da zdaj ne vzdrži'o več. pa gredo in se ubiieio. Menda še ni bilo časa na zemlji, da bi Jjude tako hudo 00 costerr: prihajal; do tega spoznanja in napravliali ra korak. Da človek zaoiie svoj honorar ali, recimo, mesečno plačo ali celo vso dedščiun svojih bogatih prednikov, to ni nič strašnega, to je. če se tako vzame, naravnost ba-
gatelna stvar- Toda življenje, človek božji, to vendar ni nekai. kar ti bodo morda prihodnji mesec spet izplačali ali kar ti bo stric v Ameriki .postavil v testament, to ie vendar nekaj, kar si ie bilo v vsej tej neznanski večnosti, ki ie bila pred teboj in ki bo za teboj in ki ie, dragi moj. nikoli ne boš pregruntal. enkrat samkrat položeno v roke. da ga obrneš, kaikor po svoji glavi veš in znaš. Da. nai bo človek še tako beden. sleherni vendar premore mnogokaj. morda ima mater, morda liubezen ali kako drugo oodo-bno stvar, vrhu tega pa ima še nekai. v čemer ga ni pod solncem bogatejšega nad njim: svoie življenje ima in gu sme lepo sam zase živeti do konca. Ne. ne. iaz za svoio esebo vam kar brez ovinkov novem, da svojega že ne bi izlepa dal iz rok. samo za nekaj bi ga dal morda, če bi bil dovoli močan: za drugo bolj dobro živ-lierne. Ne, nikakor ni orav. da nekateri tako naglo in brez pravega razmisleka gredo. malo nai bi raic še počakali, saj nc more biti več tako dolgo, ko se bo vse lepo poravnalo.
£
Potem so otroci, ki na tihem pobegnejo" od doma. Ti otroci imaio morda izmed vseh. ki gredo, še največ pravice. Njim ie itak odmerjeno, da bodo še vse doživeli in da bodo še v vse prišli tu. kier so zdai. so samo za malo časa. vse iih še čaka. Teh dobrih, vekoma)! skrbno bdeči h družinskih in šolsikih ambientov se polagoma utrudijo, sami ori sebi pa vedo. da .ie pod božiim solncem še mnogo neizrabljenega prostor?, in svobode- Žeia za poslednjim odkritiem. ki je v starih časih kljuvala menda samo v sivih, že vsega dobrega ;n zlega ooitih glavah. se jim .ie v teh novih časih vgnezdiia že malone v zibelke. Toda v dandanašniih malih beguncu ni skoraj nič več romantike in mistične vere, ti otroci nič več nc upa o
— kakor smo še mi pred nekaj leti— da bodo zdai zdaj neflcie na samem srečali svetnika ali angela aH morda celo samega Boga. ki iim kar nasproti prinese vsega, česar bodo potrebovali do konca, o ne. nit; na to se ne zanašajo več. da bodo neki. na tu.iem morda naleteli na kakega nena. vadno dobrega bogatega gospoda, nič. orav nič. oni samo !eoc na tihem gredo in si mi. sliio: toliko kruha in spanca, kolikor ga le treba zame. se bo že našlo povsod, zraka in neba oa še več. In v tej misli gredo dalie in dalie. mahni, kakor so. si še ne morejo prav predstavljati, kako ie svet orav za orav okrogel in kako se zatorei prav za prav nikamor ne oride na njem. Kako sc te njihove zgodbe ponavadi končajo, ne vem To ca si mislim, da se bogvekai klavrneiše ne morejo, kakor l udie ponavadi soodobno in solidno zrastejo iz svoiih družin in svoie zaokroženo žj\l:enie tiho in mirno usidrata v novih družinah.
In potem so tretji, to so šele nravi do-potniki okoli sveta: liudie. ki v kakih neznanih narodnih nošah ali v kakihh pisanih čudežno, fantastično zloženih kostumih hodijo okrog in po kavarnah, krčmah in ulicah zdai tega. zda' onega mesta za prostovoljen denar nudijo v vseh iezikih pisane prospekte na katerih cenienemu občinstvu vliudiio sporočajo, da se iraliaajo na športnem iu studiiskem potovanju okoli sveta, da so prepotovali že kakih trinajst držav in par kontinentov m da si na ta-ie miroljubni način sikušaio pridobiti kritia za svoje vsakdanie potrebe. Jaz ne vem. s kakšnimi čuvstvi ti. moi dragi bralec, srečuješ te svetovne popotnike in te mfhove prospekte iemlieš v roke in po kakšni meri ihn odraituieš. toda !az te prosim, nikar iim preneievolien ne hodi nasproti. To ie morda
že res. da so nam tuji in neznani vsi ti niihovi športni in studiiski nameni, da so nam daleč morda cclo vse te niihove svetle in odrešilne ideie. ki iih duhoviteiši izmed niili tupatam z mastnimi črkami tiskajo na svojih prospektih, morda se nam celo to za malo zdi. kakor s slepim, zaprtim srcem vsi ti ljudje pogostem srredo čez svet in kako mora "o prav na lice mesta, da konstatiraio. kie leži Gibraltar in kako ie Italiia znamenita po Vezuvu in visečem stolpu v Pisi — ven-da Pa ie njihov ooravtk le tudi malo dober, kakor pač nod božiiir. solncem ni opravka, ki bi vsai malo ne bil- Ti liudie so se vendar marsičemu odrekli, da zdai hodijo okroz in < svojim pisanim, iecavim nastopom oznania;o svetu, kako ie to ooooten čas. kako zdai vse nekam gre. da še sami ne vemo. kam. kako ie treba zdai vse oustiti in iti. Kakor ti dandanašnji popotniki, so menda svoie dni preroka hodili iz kraja v kraj. samo ti popotniki so seveda mnogo revnejši, najbrž niti sami nimajo kake velike vere. da bi io oznaniali drugam, prečen boli prazni in dolgočasni gredo svoio not. Toda iaz mislim, da ie že to skoraj dovoli da vsai orideio — in nazadnje, čisto praznik rok pa tudi ne hodijo okrog, za svo!o hoio okoli sveta so izumili nekakšno vozilo, s katerim se da 00 vodi in kopnem, in ta iznajdba, pa četudi io morda samo s kakim pridržanim nasmehom tupatam ot>čuduiemo na naših ulicah, ta iznaidba ie gotovo samo maihen. resda še malo smešen predhodnik velikih stvari, ki orideio. Da. časi pridejo, ko bo vsakdo mora! imeti take reci s sebo?. da se bo lahko povsod prebil, zakai prebit se bo moral.
Samo zavesti se ..ikar nc daimo. nikar šc trt ne začnimo okoli sveta. Kar tu ostanimo, kjer smo. sai se bo še vse dalo lepo poravnati.
smrtnih nesreč
— Ogilfar zgorel ob svofi klopi
ko ie zdrsnil v iamo. potem oa zmrznil. Njegov denar in vse drugo, kar je imel pri sebi, ie bilo nedotaknjeno. Priljubljeni starček. zdrav, žilav in zadovoljen bi preživel vsai še eno desetletie. če mu ne bi bita kruta usoda in nesreča pretrgala niti živ-ljenia.
Kočevje. 6. ianuarja-
V soboto sta dva vaščana iz Dolnie Tople Rebri na potu v Lašče došla do ogliar-ske kope. ker sta obstala zaradi čudnega smradu. Ko sta pristopila bližje, sta poleg poiemaiočega ognta iz kooe zagledala močno ožgano moško truok). Naistrašneiše ie bila ožgana glava, potem obe roki. ki sta krčevito obiemali klaftrsko poleno in tud: obleka na mrliču je bila na več mestih popolnoma prežgana. V mrliču so spoznali mladega ogliaria in kočaria Alojzija Mešcta iz Dolnje Tople Rebri.
Pravega povoda grozne smrti komisij ni mogla ugotoviti, verjetno oa ie. da ie bila kopa slabo narejena in da so iz nie uhajali plini, ki so ogliaria omamili, da ie bil brez moči oroti ognju, ki ie iz ko« švignil po niem. Ob opeklinah Je najbrž im* šel napol k zavesti in iz tega izJiaia skrčena lega njegovega trupla. Vsa okolica sočustvuje z rodbino oridnesa. tako tragično preminulega, ogliaria.
biča je dal občni zbor soglasno absolutorij stari upravi, zlasti agilnemu blagajniku g.
Alojziju Griilu.	. . .	,
Izvoljen je bii nato z malimi izjemami stori odbor, in sicer: za predsednika z vzklikom g. Janko Krek, za člane odbora gg.: Edo Fantini. Ciril Kobal, Alojzij Goli, Rudolf Vidmar. Avgust Spitzko, Andrej Sturm, Ferdo Babič. Martin Živič in Vido Bratovž. Za revizor ia sta bila izvoljena: Avgust Kreigher in Henrik Felber, a za predeed-nika^razsodišča g. Josip Šelovin. Občni soor je nato razpravljal še o mnogih internih aktualnih vprašanjih ter je sprejel tapre-meinbo pravil. Društvo se odslej imenuje samo: »Društvo trgovskih potnikom in sotrnd-nikov v Ljubljani«. Občni zbor je prav lepo manifestiral za razvoj nacijonalne trgovine ter sprejel mnoge zanimive predloge glede socijalnega in gmotnega stanja trgovskih potnikov.
Smrtna kosa
I Neizprosna smrt ie ugrabila v Liublia-
, tU gospo FHomelo Senekovič. roj. GeTža-beh. vdovo gimnazijskega ravnatelja in vladnega svetnika. Njen pogreb bo iutri ob 14.30 izpred hiše žalosti na Janežičevi cesti 12 na pokopališče pri Sv. Križu- Pokojna ie mati banskega svetnika g. Senekovi-ča. — Umrla ie tudi profesorjeva vdova, gospa Gizela Finžgar. roi. Švehla in bo njen pogreb iutri ob 14. izpred mrtvašnice Sv. Krištofa na pokopališče pri Sv. Križu-
Pokornima blag spomin, žalujočim iskre-no sožal e.
»Idealni zakon«
(Kulturni film ZKD.)
Tako velikega vsestranskega zanimanja od strani občinstva ni bil deležen še noben film. Za sobotno premijero in oba naslednja praznika so bile vse vstopnice že dolgo pred pričetkorn predstav razprodane. Včeraj ob 11. dop. že zopet velika množica liudi ni mogla dobiti vstopnic,, zato je morala ZKD kar na hitro roko aranžirati ob pol 12. dop. še eno pomožno predstavo v kinu Idea
Film, ki je delan po sloviti knjigi prot. Van de Vekieja, je v tem pogledu zelo poučen. Razlaga razliko med možen in ženo v' psihološkem, naravnem in spolnem pogledu ter predočuje vse posledice in učinke današnjega življenja na moža in ženo. Ta različnost med obema spoloma igra ravne v zakonu neizmerno veliko vlogo in v pravilnem pojmovanju teh tako nasprotnih razpoloženj s strani moža kakor žene. — v tem leži ravno temelj prave in trajne zakonske sreče . . . Znameniti film, ki je izredno poučen, dasi še ne pove vsega, vendar je nujno svetovati da si ga ogleda vsak moški in vsaka ženska. Predvajalo se ga bo še danes ob 1430 uri v Elitnem kinu Matici Mladini izpod 16 let je poset predstav zabranjen.
Pevsko društvo »Slavec
«
V sredo, S. t. ra. pevska vaja mešanega 7.bom Istočasno zelo tožbo sestanek. Točno oh 20. vm M mat
»PONEDELJEK« it I
Tomefc. 7. (. 1930.
Iz življenja pustolovcev
Krailij Madagaskarja
Leži pokopan na eriču. kier rasto tuji sadeži, strupene. atiasove rože in živali. ki se svetlikajo v temi. V kamnitiii razvalinah leži lobania. ki vliva star,m Madasrasorri strah in crozo. L'udie menijo, da ie bil sin hčere Ramanija. Ramini ie bil namreč zadnii boz in krali teza ludstva. ki se odlikuje do melanholičnih cčeh in divii-h plesih.
Iz antongilškeca zaliva se not vzDenia navzgor: na griču stojita dve bronasti nalmi. tako. da ju lahko vidijo ladje. Mor e leži spredaj kakor srebro. Ponoči ie olakala neka jokava onica. Diši kakor co cimetu...
Bil je velik iahač. melanholičen in iezeo hkratu. s porumen-elrmi brki. katerih konci so bili šiljasti kakor kovina. Videl ca je bil stari Francoz Jean de Boussier. ko se :e napotil iz vlažnega in kakor noč črnega pragozda v Antongil Prihajal ie v spremstvu noelavariev in ie plezal čez lesene og.raie. strela! iz Detih ništol v Francoze ter iih zapodil v beg do morja. V somraku ie dai peči divie zveri, ooice in reiene Drascc. ptiče 7 ohlapnimi trebuhi in ogromne Daike. ki so dišali kakor začimba Zalivali so se s skelečim francoskim žganjem in so Diskalš zraven iz pet sto piščali-
Dal je nasuti daleč naokrog lesene klade, zan ke. zemlio kameni e trnie. Iz dveh ozkih kamenitih oken sta gledali očesi dveh topov. Foiavile so se francoske eksoediciie. Prihajale so na malih lad ah. z razpetimi jadri. Vesla so st.rašno udarjala do vodi-Bližali so sc od otoka Ile de France. Na glavi so nosili bela pokrivala. na iarrtbotih so imeli zavoie municije. ob strani so jih čuvale Puške. Od ladijskih sten pa so visele dolge rjave vrvi. Jadra so prinašala ladio v ostrem nišu k obali.
Imel ie samo dva topa v svo i retudi. več sto sulic, puščice iz ribiških Driprav. okrogle kamne, debele kakor nest. trideset pušk. dolga otrovna bodala, železa za metanje in počasi streliak)če pištole.
Francoze ie vodil častnik z rdečini peresom na klobuku. Prvi dan so streljali od daleč. Tiho so padalo krogle v močvirnate jarke. Naci domačini s starimi puškami in žilavim metalci iz ličia so;Poibegnili. čim so padli prvi streli iz robidovja. Le on sam. s svojevrstno zelenim močeradom, ki ie prihajal iz ne;ke luknie na dan in ie zopet uhajal vanjo. Skozi kamenita okna ie oriiiaal
do uiega zoDern. dušeč dim. Popoldne so stali oblegovalci oet metrov d red koli. zabitimi v vodo in močvirje in povezanimi z drevesnimi veiami.
Streljal ie z ledeno ravnodušnostki. Pa lil je svoia dva topa. ki iu ie bil dobil iz neke trgovske hiše v Baltimore u in streljal zdaj iz tega. zda; iz onega Prsti niegove desnice so bili ožgani- Na enem izmed obeh topov se ie odkrhnii kos žrela. Zaradi tega niso njegove krogle več natančno dosegale cilia.
Kakor bi bila kriknila ooica. ga ie bila pogodila krogla in se mu ustavila pod srcem Prsi ie imel odprte: kri se ie zlivala v debelem curku Po zemlji. Padel ie na tla. Iz njegovih ust ie bilo slišati nekai strašnih besed. Bile so izbruh jeze. a niso kazale niti sledu boiazni Oblegovalci so stoDal: krvaveč.- aztrgani. slabe vole in z grenkobo na obrazih čez palisade. In ostalo ie vse mrtvaško tiho.
Takšen ie bi1 konec madžarskega grofa Morica Benvovskega. Dečki ga bodo imeli radi. zakaj njegove pustolovščine so se začele že s petnajstim letom.
Goanmi Queto
Jaz sem Gommi Oueto. Ce bi živel še danes. bi mi bili sto in dve leti. Pokopan sem v Rosignanu na Italijanskem, pod rožami. Pokrivajo me oleandri in beli venci. Morda stoji na moiern grobu iunaški napis pesnika D'Annunzi a. ga,rnirane besede 7 železnim zvokom: Tu leži Gommi Oueto. zamorski častnik itiM anske voiske lev s sudanskih step. sedemkrat ran en. pohabljen in raztrgan od granat vreden belokožcev. ker iim ie bil enak v pogumu, preziraniu smrti in rimskem iunaštvu-
V mojin očeh ie bila slonokoščevina. noč in mnogo žalosti. Prišel sem z afriške-ca solnca. da b: služil belemu kraliu Italije. Bil sem '»lok liki gazela. Mnoeo spominov mi ie ostalo iz moie mladosti: črnci so Plesali v bojni oDremi velblodi so prihaiali zutrai zarana. rdeči flamingi so stali ob Nilu. moi oče. črnec, ie sedel v svo'i delavnici za rude in ie vlival glave bogov iz brona.
Igral sem se z bobnom iz telečie kože. Gong in bong. bong in gon« ie zvenelo. Strašna mi ie bila noč sedmega zahoda lune: tedaj so bili prišli plazeči se hudiči na ogromnih kamelah iz njihovih drogov so sc utriniali ognjeni bliski- To so bili egiptski
jezdeci. Tiho sem plakal: zakaj moj boben ie zgorel z glasnim pokom. Moi veliki oče Sidar ie padel skrivnostno na kolena, ko ie nastavil svoio otrovano sulico. DriDravlier.. da io vsak hip vrže v sovražnika.
Odvedli so nas na vrveh tudi moja mati je bila zraven, takisto moia sestra Gi in mo) močni brat Goiion. Jasna noč je sijala nad Kartunom. Jezdeci so vihrali pod rdečim srpom kakor burja. Poniževali so nas. nas bili. potem so nas zopet izročili goreči Puščavi. Ob siniem Nilu ie živelo olemt Džulabov. ki ie daialo desetino Egipčanom-Ta-n so me bili nustili ori nekem starem ro-glavariu. Moral sem mleti proso, nositi niegove sulice ki iih ie rabil na lovu. in držati nad niegovo žoltkasto elavo senčilo Iz zelenih Dalmovih listov
Nekega dne smo se peljali po sveti rek: navzdol. V ločiu so stale čaplie. Vesla so Škrtala. Kairo ie bil ves rumen. V vrtovln so se vzDen'ali vodniaki. neznani sadeži^ st, žareli sredi listia. Kunil me ie belokože^. zakaj brl sem na trgu. kier se orodaiaio stržnii- Mojemu gospodarni ie bilo ime do ktor Luigi Castsgnone Mož ie b-M telesni zdravnik DodkraUa v EgiDtu. Obšla me lc žalost A on me ie naučil svoieza materinega jezika, me ni pretepal, zalagal me ie z dobro hrano in mi ie oovedal. da se bom poslei imenoval Mihael. Prav za prav Je rekel Michele. Čital sem kniize. postal sem pobožen. Zapisoval sem število ood število in sem izračunaval cele stolpce. Navadil sem se plesnih iger. Smel sem loviti ptiče na robu močvirij. Na neki ladji. IzabeK 00 imenu ki ie imela kakor zanesle debele vrvi in mnogo iader smo se nekega dne odoeliali čez morie. kj se ie silno penilo in burkalo
Prispeli smo v pristanišče To ie b:la dežela mojih belih staršev. Italiia Minili smo mnoga čudna mesta in smo prišli v Pik-tnont. kier ie pod cipresami in skromnimi oleandri ter ol kanu stala ploska hiša iz apnenca. V niei sem se nastanil in se*n ime! razgled naravnost na vrt kier ie orš'1 vodomet. Vetrovi so prihaiali s planin. Bili so popoldnevi, ko me 'e zeblo- Prvič v življenju sem videl sneg.
Ko mi i© bilo po njihovem šteti u štriin-dvajset let. so me uvrstili med vojake, ki so nosili črne. ooviiaioče se perianice na klobukih ter puške z nasajenimi baioneti. Krstili so me in me. imenovali Amatore. zaradi tega. ker sem fjubil in bil ljubljen. S severa ie prišla vojna. Korakali smo skozi gole. nočne ookraiine. ^prišli smo do kamen a in snega na gorah Šli smo oo ooliih. V zraku je grmelo. Na obzorju so se začrtavale rdeče proge- Kadilo se ie Smrdelo ie po ognju in mrhovini. Šli smo 00 sledeh Avstriicem za hrbtom. Videl sem mnogo mrličev. Mno-
gi so so me ustrašili, ker sera bil črn. strašen in hudičev. Jedva se uDam misliti na to: bil je med njimi eden. velik in plavolas. visok kakor steber. Ce bi bil prišel v deželo ob Nilu. bi ga Imel za solnčnega boža. Tu ga ie Da usmrtila krogla iz mo'e oišterie.
Zelo čudno in nerazumljivo se mi ie zdelo da so me povišali v stotnika zavoljo tega. ker sem v bersalierskem bataljonu Lama-mora skočil v vedute in iarke Avstrijcev, vjel nekega generala in zaplenil črnega orla na rumenem ooliu- Tudi sem pognal v zrak most. čez katerega so pravkar prevažali topove. Ta hrabrost, ta vihra, ta veličina in zmedenost v njih oo?movan.ru. ie izbrisala niih zaničevanje, ki ga sicer goie do črnoDoltega plemena.
Odnesli so m® domov. Ena noga mi le zgnila na koruznem ooliu v Benečiji. Mola levica ie visela kakor štreeli.
Da me ie gospodična Eleonora Novanta ponižno 1'ubita in me vzela za moža. to mi je ostalo nerazumljivo, zdelo se mi ie sumljivo in dobro, vse obenem To ie bilo nai-Iepše in naimilostneiše v moiern žnvlienju. Sedel sem z n'o mnogo večerov pod eranat-tihn drevesom in sem opazoval svit oij-e-monteških zvezd- Bile so msnjše od onih v ogromnih nočeh Sudana. Gojil sem kose v kletkah, kraliičke '"n skobce. Igral sem domino in šah. Dobil sem otroke s kovinsko kožo.
Kadar ie deževaln iz oblakov in ie snez pobelil robove gora. se me ie polotil strah. Bilo mi ie. kakor da ie pristopila k meni bela žena in me nagovorila: »Sudanski črnec. vstani in ooidi z menoi!«
Ne bi bil vedel kam na grem na svojih berglah, zakaj ceste so bile kamemte in veter. ki je prihaial 7. dežiem ie bil kakor le-den bič. V SDominu mi ie ostalo le to. da le morje nekie daleč, strašno daleč in da ca ni rr.ogoč^ doseči.
Samo še danes ob 4.,	9.
lepa očarljiva
| Dolores del Rio |
v tiilmu veiikšh senzacij ljubezni Človeških strasti
I ZLATO
ELITNI KINO MATICA
in potrebščine najceneje t drogeri.ah
KANC, (JUBLJAMA
in
KANC kotiram , MARIBOR CENIK GRATIS!
1000.— dinarjev
Vam plačam, če z »Ria Balzamom« ne od> pravite kurjih očes, bradavic, trde kože itd v treh dneh. Lonček 10.— Din. Predplačilo (v pismu) 18 povzetje pošlje — R. Cotič, Ljubljana VII, Kamniška 10 a. — Zastopa niki, lekarne, drogreije velik popust. 17264»a
človek in knjiga
Post festum
V korist avtorjev in založnikov, knjic m knjigotržcev. v imenu kritikov in čitate'.iev — čitateljev knjig in kritik — želim dames za letošnji Božič et ad ca endas graecas. da bi se potoki tipkane l"»e ede bolje zajezili nego dosedaj. Obenem protestiram proti povodnji knjig v onih par tednih pred praznikom ljubezni in miri!, ko ni časa, da bi kritiki premerili vrednost knjige po svojih možganih in ie tako slavno občinstvo primorano kupiti knjige, ki iih ne utegnejo premleli vsestransko zaposleni kritiki.
Zakaj ta hitrica, to porajanje v masah, to kopičenje tiska? Zakaj? Zakaj pridejo na svet vse mlade knjige ie za Božič? Ali se o božičinih praznikih in potem res to'i ko čita kljub obilnim poslom, plesni, glediški in koncertni sezoni ter kljub zimskemu športu? Ali ne kupuje čitanja željni človek štiva kadarkoli v letu? Ali se ne darujejo knjige tudi za Veliko noč, rojstni dan in za god? Ali bi morda izostalo darovanje knjic. če bi se porajale neprestano nove? Ali in čas poletnih počitnic najboljša čitalna sezona vsega leta?
Imamo knjige, ki so tako dobre — aii tako slabe — da je popolnoma vseeno, kdaj izidejo, če se že mora tej ali oni mladinski knjigi, pesniški zbirki ali modernemu romanu pritisniti pečat »daritvene literature«, zakaj se potem umetno in samovoljno priznava samo ena »daritvena doba«? Tudi to je hipnoza! Velika noč in pričetek poletja bi se dala prav tako izrabiti kakor Božič. To bi bilo logično in hvaležno. Produkcija bi se pametno razdelila. Kritiki in čitatelji bi imeli dovolj časa, da se zavzamejo za novorojenčka — in vse leto bi bilo dovolj knjig brez nepotrebne božične navlake.
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če nai pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492. 3492
&F%€tor noče po MO«ic»
aft KecciSo drugo informacijo ticoco se tnalih oglasov naj pritossi v stnantšcah /|1® sicer ne bo prejel odgovora t ^
CENE MALIM OGLASOM:
Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842.
C,
ti
Pisarniško raoč
(•prejmem taiO;. Poleg tlo. ■»«ni5ine e-e zahteva tudi »sanje .cemžkega jezika m fctrojepbja. — 1'ormdbe na ogiao. oddelek »Jutra« pO'1 šil-o »105-1«.	255
Mlajšo vdovo
tu .ii uradniško, brez otrok, išSem kot gospodinjo v tr-govfcko hišo. Znati mora <iot>ro kuhati, igrati klavir ia biti porfektno zmožna nemščine. Ponudbe z lastnimi življenskimi podatki in event. sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dosmrtna preskrba«. 242
Knjigovodjo (injo)
iščem. Ketlektira se «amo »a prvovrstno moč. Ponudb* na ogasni oddelek »Jutra« pod »Bilancist«.
231
Prodajalko
n trgovino me-Sanega blaga na deželi, ki 1« tudi pomagala r go.-ptKi L a jttvu, iščem za takoj. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Poštena prodajalka«.	47111
Slugo
za biagovno trgovino iščem Ponudbe na og!as. oddelek »Jutra« po-l »Sluga«. 84
Služkinjo
pridno vajeno Vseli hišnih del in cekoLiVo kuhanja, eprejmem ta.koj. Ponudbe na naslov: J. P.azboršek, Šmartno pri Litiji	66
K°ncipijenta
saraoeioino moč s.prejvne rclv9tn;S'a nišama na deželi. Plača po dogovoru. — Ponudi* z navedbo r>rak*e, osebnih p-vdatkov r,a ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Pr. L. L. B.«	175
Kroj. vajenca
fipreime ta.koj Fran Može. Ljubljana, Cesta v Rožno doino 12.	142
Dekle
z» v=» hiina deia epr?j-mem. Ponudbe na og'. odd. »Jutra« pod »Hišna dela«.
263
Dekle
kv.ero kuha samostojno in je snažno ter zanesljivo, opravlja ve a hišna dela, M>rejmera takoj proti dobri plači. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zanesljiva gospodinja«. 189
Učenko
(Srviljo) eprejme F. Ja««-. modni atelje Eolodvoreka u'ir-a 28/1.	312
K°ntoristinjo
zmožna glov in nemškega jezika veščo tverniškega knjigovodstva in mesdnih obračunov, sprejme večj-e industrijako podjetje. Ponudbe na ogla=ni oddelek »Jutra« pod šifro »Knjigovodstvo«.	119
Pisarniško moč
z znanjem slovenščine nemščine, obeh s-tenografij ia etrojepi.-ja sprejmemo. Zmožna ev. statističnih del. Pismene ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Točno in vostno« z zahtevkom pače.	293
Natakarico
pridno in pošteno, ki mora poleg dobrega eerviranja obvladati tudi nemščino in imeti kavcijo, f prejme večja restavracija v zelo prometnem kra>u. Ponudbe z navedbo prejšnjih služb na ogl. odd. »Jutra« pod značko »Velik promet«. 307
Praktikantinjo
spipjme večje industrijsko podjetje v Ljubljani. Ponudbe s prepisi spričeval na oi'asni oddelek Jutra pod »Marljiva 1930« 322
Kurjača
parnih kotlov, prvovrstnega vSč:< velika elektrarna v Sloveniji za takoj. V poštev pridejo ss-mo strokovnjaki z daljšo prakso pri kotlih visokega tlaka. Obširne ponudbe na oslas oddelek »Jutra« ped šifro »Visok tlak«	70
Služkinjo
iščem za takoj na deželo k trgovini. Dobrodošla je M-areSa. vaj-ena perila, kuhe itd. Sprejmem tudi g'a-ho. a dobro izkušene. Ponudbe na og'asni oddelek »Jutra« pod »Kr3njica«.
75
Služkinjo
vajeno kuhe. pošteno in snažno išče učiteljica družina (2 ot.Toka) v bližini Ljubi ;ane. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.	420
Praktikan ta
najraje absolventa trgovske akademije sprejme zavarovalnica »Triglav« v Ljubljani	3S1
Krojašk. vajenca
s primerno plačo ali delno hrano, iz Ljubljane ali bližnje okolice sprejme Andrej Žnidar. Ljubljana. Reber št. 11.	327
Boliše dekle
ki zna tudi šivati, iščem k 4 leta staremu fantku. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	421
Dobro kuharico
samostojno sprejmem takoj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	438

Šivilja
ki šiva plašče in obleke, pride v hišo ali vzame delo tudi na dom. Naslov v oglas-nem oddelku Jutra 8
Postrežnica
k mirni rodbini treh članov brez otrok se išče Nastop takoj. Banie, Vodovodna cesta 7 (hiša g Dovjaka pri gostilni Fortuna). 288
Prodajalka
mešane stroke, boljša samostojna moč, želi v mestu ali na deželi službo ta«"cj a!i kesneje. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
235
Pisarniška moč
izurjen v lesni stroki, v knjigovodstvu in vseh p;-sarnišMh poslih, išče mesta Ponudbe na oglas, cddelek »Jutra« pod »Samostojen« 111
Prodajalka
izučena v mešani stroki, želi mes.ta ta.koj ali pozneje. najraje v okolici Maribora. Ponudbe pod šifro »Prodajalka« na oglasni oddelek »Jutra«	97
Gospa
starejša išče mesta v trgovini mešanega blaga — Razume tudi rezanje šop. •e poštena in zanesl:iva. Lahko položi kavcijo. Na-6'ov pove oglasni oddelek »Jutra«.	77
Uradnica
večletna knjigovodinja v »obozdravniškem ateljeju, vestna instrumentarka. dobra asistentka itd. išče za taioj službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zanesljiva in vestna«. 72
Fant v 15. letu
poštenih 6taršev, ižče mesta brivskega vajenca e stanovanjem aH vsaj hrano. — Ponudibe pod šifro »Zdrav« na upravo »Jutra« v Mariboru	275
Šofer
trezen in zanesljiv, Uučen mehanik, vojaščin* prost Išče službo k tovornemu ali osebnemu avtomobilu za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vesten šofer«	360
Vrtnar
oženjen, Urez otrok, z večletno prakso, za vse kulture išče stalno službo Ponudibe na naslov; »Vrtnar«, Studenci pri Mariboru — Slomškova ulica 5. 47113
i t
Nova hiša
visokopritlična. slična vili, z dvemi stanovanji, takoj naprodaj. Vodovod, elektrika, kanalizacija v hiši. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
276
Hišo
eno- ali dvodružinsko kupim. po možnosti na sever, nem delu periferije Ljubljane. Vselitev v (j mesecih Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Golica«	46030
Večje graščinsko
posestvo, če mogoče z žago, vzamem v najem. Ponudbe pod »Veleposestvo« na podr. »Jutra« v Celju.
169
Posestvo
15 oralov, s hišo in gospo-darsfcim poslopjem za Din 70.000 naprodaj v Velovlv ku št. 10 pri Ptuju. 181
2 družinsko vilo
prodam v bližini Tivoli:a. Naslov v oglasnem odde ku »Jutra«.	335
Potnike
zanesljive in poštene zastopnike ter agente sprejme proti dobri proviziji tvorni-ca pijač. Ponudbe pod šifTo »Zanesljiv 28« na oglasni delek »Jutra«.	3S5
Trgovino
manufaktaimo ali špecerijsko vzamem v najem v mestu ali na deželi. — Na6lov najemnika v oglasnem oddelku »Jutra«.	46982
fnssssssssi
Stanovanje
trisobno, solnčno ležeče, v pravem centru oddam takoj proti dveletni najemnini naprej. Mesečna najemnina 800 Din. Pogoj naprava kopa'nice Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Gorko stanovanje«. 268
Lepo stanovanje
takoj oudam. Nasiov pove orlaani oddelek »Jutra«.
102
Stanovanje
2 sobi, kuhinja in pritikli-ne takoj oddam. Stoiice 92, nasproti Urbanč&a. 210
Stanovanje
2 eohi, kuhinja in pritikli-ne oddam takoj. Roina
dolina,
dom.
C VI/41.
Stan in 196
Stanovanje
2 sob. kuhinj« vn pritiklm oddam takoj Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«
47117
Stanovanje
2 6ob in pritiklin z električno razsvetljavo oddam 15. t. m. ali 1. februarja. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 199
Stanovanje
2 sob in kuhinje oddam takoj. Vodovod v hiai. — I nadstr. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«.	202
Gospoda ali dijaka
sprejmem na stanovanje in hrano. Križevniška 10/1. levo.	224
Stanovanje
2 sob. kuhinje in pritiklin oddam takoj za 1. februar v Rožni dolini, cesta IV<26 314
Stanovanje
sobe, kuhinje in majhne sobe za event. kopalnico oddam Kodeljevo. Kfu-nova ulica št. 7. 042
Stanovanje
2 sob, souporaibe kuhinje, ali v eni sobi štedilnik — oddam takoj v Levčevi uj. št. 11.	347
Stanovanje
komfortno, 2 sob. kabineta, kopalnice in v*>h pritiklin. oddam takoj. Ponudbe na oglas oddekk »Jutra« pod šifro »Vila«.	3S3
Stanovanje
obstoječe iz 1 sobe oddam. Naslov v oglasnem oddetku »Jutra«.	369

Sobo in hrano
za 1 ali 2 dijaka (dijakinji) oddam v vili N« Kodelje-vem št 13	46971
Lepo sobo
v centru z 1—2 posteljama in klavirjem iščem za februar. Ponudbe na ogla ni oddelek »Jutra«.	286
Separirano sobico
prazno snažno, v centru mesta, iščem Elektrika, parket ni predpogoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Soba takoj« 283
Dve prazni sobi
lepi, takoj oddam zdravniku ali za zobotehn. atelje aii mirno pisarno Ponudbe pol »Centrum 89« na ogl odd. Jutra.	289
Prazno sobo
s posebnim vhodom, lepo. veliko z električno razsvetljavo, pripravno tudi za pisarno, oddam — Golob. Emonska cesta 10/a. 135
Sobo
solnčno in zračno, z	elektr. razsvetljavo oddam	boljšemu gospodu Na-lov	v ogl. oddelku »Jutra«.	396
Sobico
preprosto in snažno, z elektriko. išče soliden gospod. Ponudbe na ogla:. oddelek »Jutra« pod »Inteligent«.
S92
Dve prazni sobi
mesečni, pripravni tudi za pisarno, oddam. Poizve se v Komenskega ulici št 10. I. nadsti.	323
Gospodična
išče stanovanje s hrano pri boljši- družini v sredini mesta. Ponudbe pod »Stanovanje« na oglasni odde'ek »Jutra«.	424
Zračno sobo
lepo. s »osebnim vbodom in elektriko takoj poceni oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«	447
Gospodično
sprejmem takoj na stanovanje in dobrt, domače hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«	448
3 G
Premog drva koks JURIJA". Ljubljana,
Dunajska c. 46 Telefon 28—20
2 opremljeni sobi
ali neopremijeni ca 2 osebi iščemo s 15. januarjem. Naslcv prosimo pod »Bahn-hofn&he« na oglasni odd. »Jutra«.	310
Lokal
pripraven za trgovino, briv. ca ali krojača, v novi koloniji odda Kovačič. Ljubljana VII, Podlimbarskega 194
Lovske puške
fleberte, brovning pištole, oištole za strašenje psov, lovske ic ribiške potrebščine ima v zalogi; F. K. KA1SER, puškar v Ljubljani, Kongresni trs 9.

Po "rohni zavod J. Gaišefc, Vodm at-Ljubljana.
VV.V*, -
-v p -.-
fišcT.
gSN v *
Potrti globoke žalosti naznanjamo, da nas je za. vedno zapustila naša dobra mama, stara mama, gospa
Cizela Fmžgar, ro Švehla,
vdova po profesorju.
Pogreb drage pokojnice se bo vršil v sredo, dne 8. januarja cb 2. uri popoldne izpred mrtvašnee Sv. Krištofa k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 6. januarja 1930.
Žalujoči otroci: Marija, Albert in Franjo;
Benita, roj. Vrtovec. sinaha; Bogdan, vnuk in ostalo sorodstvo.
<ŽX .
Potrti globoke žalosti naznanjamo tužmo vest. da nam je neizprosna usoda vzela iz naše sredine našo predo-bro mater, staro mater in taščo
Filomelo Senekovič
roj Geriabeh
vdovo po gimnazijskem direktorju in vladnem svetniku.
Pogreb bo v sredo, dne S. januarja t. 1. ob H 3. urd popoldne izpred hiše žalosti, Janežičeva cesta 12.
Filomela, Pavla in Miroslav, otroci; Olga roj. Hren, sinaha; Olga. Milena, Tedor, Milodar, Andreja in Bogumila, vnuki.
Mestni pogrebni zavod občine Ljubljana
>• •
i --■■j? >."-.-
Izdaja za konzocij «Jutra» Adoli Rib nikar, urejuje Ivan Podržaj, tiska »Narodna tiskarna A d.», njen predstavnik Fran Jezeršek; vsi v Ljubljani.