et rivpwpr
tll.ll V FV11 r.ii,
WÎÊWr Wmm^ÊÊw Hl MS;»! m Mldf/l
Političen list za slovenski nârod.
P* poŠti prejoman velja: Za oelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
i gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljd: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija. Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob V',6. uri popoludne.
Letnilc XVII.
ištev. 24.
V Ljubljani, v torek 29. januarija 1889.
Ob stoletnici francoske revolucije.
i.
A V nedeljo se je vršil volilni boj v Parizu. Kakor nam je naznanil telegram, zmagal je general Boulanger z 244.070 glasovi proti Jacquesu, ki je dobil 162.520 glasov. Že dolgo ni svet s toliko radovednostjo pričakoval izid volitve, kakor ravno sedaj. Ta nestrpna radovednost je pa tudi opravičena, ker ta volitev je, smemo trditi, zgodovinskega in mednarodnega pomena, ako se oziramo na francoske razmero in položaj Evrope. Svojim čitateljem smo že opisali zgodovinska sedanja kandidata v Parizu: Prvi je Boulanger, ki si je pridobil zaupanje naroda, drugi pa žganjar Jacques, katerega so v narodu propali republikanci vzdiguili na ščit ter ga postavili kot strašilo nasprotnikom sedanjih razmer. V nedeljo se je torej bil boj med re-publikanizmom in cezarizmom. Na eni strani je bila korupcija republikanskega sistema, ki ostruplja vse javno življenje v Franciji, na drugi strani je stal mož temne preteklosti, ki je v svojih volilnih oklicih obljuboval, da bo zatrl korupcijo ter pridobil državi zopet staro veljavo in moč.
Če so Boulangerjeve obljube odkritosrčne ali ne, gotovo pa so vabljive za francoski narod v večini in prikupljive za one državnike in politične stranke, ki žele močno Francijo na zvunaj in znotraj. V Franciji gospodari sedaj nekaj Katonov, ki so domovino svojo pripravili že ob vso veljavo pred svetom, zbegali narod ter mu spodmaknili trdno podlago boljše prihodnjosti. Ne le iz simpatije do naroda francoskega, temveč tudi kot prijatelji mirû pozdravljamo z veseljem, da so se združile hetero-genne stranke v boji zoper tako republiko, ka-koršna je sedanja, ki uničuje blagostanje podjetnega naroda. In to edino je, kar je Boulangerja spravilo na površje. On je obljubil narodu, da mu bo priboril politični mir doma in veljavno besedo pri vna-njih državah.
Naravno je torej, da so francoski republikanski in nemški listi nekako strahoma pričakovali izid volitve. Knez Bismarck gotovo ne gori za Francoze, a ljubi francosko republiko in jo hoče vzdržati — zaradi Nemčije. S francosko republiko nobena država no more skleniti zanesljive in trdne zveze, in to ravno želi nemški državnik.
Republikanski listi sicer vedno stavijo vprašanje, kaj pa bode Boulanger naklonil državi namesto sedanje vlade? Boulanger hoče le uničiti republiko ter sam zlesti na prestol; on je pustolovec in politična ničla. A toliko je gotovo, da Boulanger ne bi pahnil naroda še v večjo onemoglost, kakor je sedaj. Narod francoski zahteva vrejeno upravo in veljavno vnanjo politiko. Ker republikanski vodje niso skrbeli za to dvoje, obrnil se je narod od njih ter se poprijel moža, ki mu oboje obljubuje. Narod v večini ne vpraša za republiko, ne za monarhijo, ampak želi slavno Francijo. Ako mu Boulanger te obljube ne bo spolnil, vrgel ga bo narod zopet z ramen v poulični prah ter drvil se za drugim, ki mu bo delal enake obljube. In kako je prišel Boulanger do tolikega slovesa in veljave?
Francozi so skoraj sto let hodili v šolo revolucije, pa spametovali se niso prav nič Zgodovina uči, da naroda ne blažijo surovi poboji in grozni vzgledi. To veljd o Francozih. Sto let so trpeli, pa niso modrejši, ker gotovo bi se že zbudili iz republikanskih sanj, in možje kot Boulanger bi ne mogli igrati politične vloge. Pravijo, da hodi čuk ukat na streho, pod katero bode kmalu smrt. Tak političen čuk je skoraj gotovo Boulanger, ki naznanja v Franciji nov prevrat, morda celo propad republike.
Kdo se sedaj bori proti republiki ? Ne konservativci in monarhisti, ker so nejedini in brez pravih voditeljev. Nezadovoljni republikanci sami stresajo trohnelo poslopje republike. Konservativci sploh ne znajo porabiti nobene prilike. Pri zadnjih volitvah so dobili le okoli 200 sedežev nasproti 340 republikancem, akoravno so dobili 3 72 milijona glasov in republikanci z vsem vladnim aparatom komaj štiri
milijone. Torej niso v zbornici pravi zastopniki naroda, in konservativci bi morali vedno zahtevati, da se razpusti zbornica.
Konservativci bi bili na ta način lahko prepričali narod, da vse zlo in nesreča njegova prihaja od vlade. Republikanci so mnogo obljubovaii pa ni-česa zvršili v prid naroda. Konservativci bi jim kot dobri politiki lahko to očitali in tako si pridobili zaupanje naroda ter dedščino republikancev. A tega niso storili, ker so nejedini in med seboj nezaupljivi. Tako 6e je Boulanger kot zagvozda vrinil med stranke.
Vlada pa je sama nehotd pospeševala Boulan-gerju vspeh. Ko je lansko leto dne 4. junija v zbornici čital nad poludrugo uro svoj govor o preuaredbi ustave, divjali so vsi republikanci proti njemu. Vspeh njegov je bil, da je v zbornici napravil nemir, da so listi pisali mnogo o Boulangerju in da je bilo njegovo ime na dnevnem redu. Več Boulanger tedaj tudi ni želel.
Zanimiva pa je bila seja dne 12. julija m. 1., ker je bila podobna onim sejam od leta 1787 do 1793 pričetkom prve revolucije.
General Boulanger je prišel v zbornico s predlogom, da se zbornica razpusti. Ker je slutil, kako se bode seja končala, imel je že v žepu drugi spis, namreč pismeno izjavo, da odloži mandat.
Boulanger je apeloval na narod. To je pomen onega dogodka, ki so ga republikanci zasmehovali. Boulanger je imel dolg govor, v katerem je zahteval, da se zbornica razpusti, ker bi letošnje leto ne bilo primerno za volitve, ko se odpre svetovna razstava.
„Vlada ima jako dvomljivo zaupanje, ustavna vprašanja ne pridejo v razgovor, celo budget ni gotov. Pazite, da nezaupanje do javnih oblastev ne zadene tudi republiko samo. Dežela nas prosi, da jo vzamete v varstvo revizije, ki bo ohranila republiko. Sedanja zbornica ne more ničesa storiti, ker ima le slučajne večine in negativen program. Porabili ste že vse osebe, ki so bile sposobne za ministerstvo.
LISTEK.
Obrečena.
(Po danski povedbi.)
Šestero deklet je sedelo okolu mizice in vezlo. Viljemina pravi tovaršici: „Kam pa daješ prat tako lepo vezenino? To ni vsaki zaupati."
„Dajem naši perici Kati; prav spretna je in pridna; v vsem mestu je ni boljše."
„Knj? nji daješ? pijanki — ?"
„To pač ne govoriš zares. Naša perica je tiha, bleda, mirna; ni pijanka; druga bo. Hudo se motiš."
„Poznam jo. Poprej je bila v hiši mojega starega očeta. Zidarjeva vdova je; ima dečka, ki hodi v šolo, v roki pa vselej nese steklenko žganja."
„čemu ji bo žganje, perici?"
„E, deček je dober, ali ona je uboga, tudi dobra, ali, ali —"
„če je žganjarska pijanka, porečem materi, naj ji ne dado več prati, to bi se reklo: podpirati greh in zanikernost."
.Jaz tudi ne!" oglasi se Mina.
„Od mene več ne dobi", dd Liza.
„Vidiš ga tam, dečka, pri kipu Rubensovem? Kaj ima v roki?"
„Steklenko, kajpada, žganja ! in to nese svoji materi", pristavlja Viljemina.
„Ubogi deček, nečedna mati!"
Oglejmo si dečka. Bled je in 6uh. Večer je mrzel. Hitro stopa, skoraj teče, k ubornim kočam poleg vode; tù stanujejo ribji trgovci in ribiči. Brž preskoči deček nekaj stopnjic, pa je pri materi, klečoči na veliki deski, izpirajoči kupe perila na vodi. Deček se trese mraza, slabo je oblečen, tudi materi je hladno, opravljeni v borno obleko.
„Kaj si že tù, Ivo? Prav potrebna sem pokre-pila. Veter je mrzel, ker je solnce zašlo, voda zmrzuje, ne, ni več mogoče. Kaj si prinesel?"
Ivo pomoli steklenko, mati jo nastavi na ustni ter pije. —
„O to je dobro, če boljšega ni; to greje. Kjer imajo vsak dan juho in kaj prigrizniti, 6nim tega pač ni treba, ali jaz . . . sirota . . . brrr! Kako je voda mrzla, kri Bika izpod nohtov. Še en požirek, potlej zloživa perilo, pa ideva domov.*
Mati in sin pobereta kosove iz vode, deneta v košaro, in v mraku prispeta na konec ozkih ulic v podrtinsko podstreho. —
Preteklo je nekaj mesecev. Viljemina gré iz
cerkve. Pred vratmi ugleda otroka, ki ji roko moli, proseč je miloščine. Viljemina spoznd, v njem onega dečka, Iva, medlejšega kot navadno, in na upalem licu si opazil žalost.
Dobra je bila Viljemina. Zato pravi dečku: „Ti si Ivo, je-li? Pojdi sem, pojdi!"
„Ivo sem, da. Mati so bolni. V hiši nimamo ničesa, ne drv, ne kruha. Moral sem pred cerkev, poprosit ljudi, ki so notri. Le to-Ie imam."
„Kaj boš s tem, Ivo?"
„O to ni dosti, da si kupimo kruha in premoga; premoga tudi, tako mrzlo je v hiši."
„Kje ti je mati, ljubi maličko?"
„Tam dolu, na koncu one ulice."
„Moj Bog! Pelji me tjakaj, Ivo, hočem ji pomagati."
„Pa hitite, gospodičina; zmeraj bomo za va3 molili."
Viljemina stopa za dečkom. Prehodivši mnogo ozkih ulic, mnogo ovinkov, prideta do stanovanja uboge vdove. Prva soba je za pranje; toda v peči ne gori, kotel je prazen, perila ni videti nikder, kakor bi bilo pranje za nekaj časa vstavljeno. Druga sobica drži na dvorišče. Tu, v kotu, na škripajoči postelji, leži bolnica, medla, vela. Viljemina pristopi: „Vaš sin me je sem pripeljal. Ne
Pet ministerstev je ¡sedanja zbornic» že spravila pod klop; sedanje šesto (Fioquet) je le sleparija; ohranilo se bode le v boji proti novim idejam. Tak položaj more v petnajstih mesecih uničiti republiko. Vsa republikanska dežela se stres» nevolje, ker javni organi imenujejo sovražnika onega državljana, ki želi srečo republiki. Pazite, ker nimate druzeg» sredstva v obrambo kakor „suffrago universel". Dajte mu besedo. V imenu pol milijon» stavim predlog, da se zbornica razpusti. Storil sem svojo dolžnost, storite vi svojo".
Ministerski predsednik je hotel biti duhovit ter mu je očital osebnosti: „Vi se drznete napadati republiko in zbornico? Mi vas nikoli nismo potrdili, vas, ki ste se sem vtihotapili skozi zakristije (!) iu knežje dvorane. Najzmernejši iz-med nas je več storil za republiko nego ji vi morete škodovati. Nevera, v čegavem imenu govorite, ko zahtevate razpuščenje zbornice. Da, razpustila se bode vaša stranka, ki le še životari. Republikanci vas ne bodo več poslušali, ker vi, g. general, imate sedaj le še pohvalo na desnici. Konec je vaše slave. Ko boderao praznovali stoletnico revolucije, ne bodemo slavili jednega moža, ki le zaničuje narodove zastopnike, temveč slavili bodemo veliko idejo narodove suverenitete.
Boulanger je stopii zopet na govorniški oder: Ali ste hoteli biti duhoviti? Govorili ste, kakor govori razposajen učiteljski novinec. G. Fioquet ni ničesa povedal o politiki, nego le mene osebno napadal, zato rečem četrtič: Nesramno se je lagal.
Zbornični predsednik je strogo pozval k redu Boulangerja zaradi njegovih neparlaraentarnih izrazov. Boulanger je nato vstal ter odgovoril: „Ker ste mi vzeli govorniško prostost, skličem se na narod in odložim mandat." Ob jednem je izročil predsedniku pismeno izjavo iu zapustil dvorano.
Tako govore v Franciji ministri in poslanci. Ali je Floquet boljši od Boulangerja? Ali zasluži slavo taka stranka, ki nasprotniku meče v obraz le surove izraze brez stvarnih in resnih dokazov? Francija je podobna šoli, kedar učitelja ni med učenci. Ti se lasajo in psujejo, kakor poulični čevljarski vajenci. Ali imajo sedanji vladarji v Franciji določene načrte, kakor so jih imeli možje iz 1.1789? Ne, marveč le fraze iu psovke. Ti ljudje potrebujejo strogega učitelja z brezovko. Žal, da Boulanger ni pravi mož.
Politični pregled.
V Ljubljani, 29. januarija. Notranje dežele.
Dunajski vladni krogi so vedno bolj nasproti vsem preklicem prepričani, da so se temeljito pre-drugačile razmere mej Avstrijo in Rusijo in da se bodo v kratkem mirovno poravnala vsa nasprotja.
Akademični senat dunajskega vseučilišča se je minolo soboto posvetoval o premembah, ki so morebiti potrebne vsled nove orožne postave. Sklenil je, da se ne skrajša doba študij pri prostovoljnih enoletnikih, pač pa se jim dovoli več po-lajšav pri izpitih.
togujte; storiti hočem, da ne bote več pomanjkanja trpeli."
„Ah, gospodičina, ne potrebujem ničesa več. Dobro srce imate, gospodičina, ali je veliko prepozno. Zii me ni pomoči; umrla bom", odgovarja tihotno bolnica.
„Pa vaš sin? Ivo? Zaradi njega morate živeti."
„Oh, Ivo! — Ne, gospodičina. Vi ste Viljemina. Prosim vas, povejte gospodičinam Mini, Lizi, Tini, Antoniji, Slavici, vsem vašim prijateljicam, da so mi napravile veliko nesrečo. Sicer sem imela dosti pranja, četudi težkega dela, a vendar je bilo dela. Zdaj ga ni, trka mi siromaštvo na vrata, stiska me velika beda, odkar so mi perilo odgovorile. Njihove besede so me tako potisnole, kakor vidite."
Te besede so trpko zadele Viljemino, kakor bi ji bil s kamenom pobijal srce. Ona je bila izustila tisto besedo, tako nepremišljeno, in ta nesrečna beseda je ubogo, a pošteno delavko pritirala smrti v naročaj. Sram jo je bilo; jecljala je nekaj nerazumljivega, in položivši nekaj denarja na postelj bolnici se poslovi. — Viljemina hiti domov, kar more, odkrit materi svoje srce. Ah, mati so se odpeljali na kmete. Prišli so domov še-le pozno zvečer, in zdaj so govorili z atom, in tako dolgo! Viljemina si ni upala motiti pogovora starišev. Vso noč je prcbdela trepetaje, grozno noč. Zjutraj stopi jokaje
Gospodska zbornica bo imela jutri sejo. Na dnevnem redu jo poročilo o došlih vlogah iu volitev enega člana v pravni odsek. — Odsek za posvetovanje o kmetsko-dedni postavi je zboroval miuoli petek. Z veliko večino se je sklenilo, d» se preide v nadrobno razpravo.
Gališki deželni zbor se je zaključil minolo soboto popoludne. Vshodno-gališki osrednji volilni odbor za bodoče volitve v deželni zbor se je osnoval. Predsednik je grof Alfred Potočki.
Pri predvčerajšnjem banketu ogerskih veliko-šolcev se je prečitala brzojavka, katero je poslal Kossuth iz Turina; v njej pravi, da je državni pogoj narodua ogerska armada z ogersko zastavo, ogerskim duhom iu ogerskim jezikom. Banketa se je vdeležilo več poslancev. — Gibanje zoper orožno postavo postaja vedno večje. Iz vseh krajev ono-strauske polovice dohajajo brzojavni pozivi poslancem, naj glasujejo zoper predlogo. Poslanec Julij Mikloš, sedaj vladni komisar, je naznanil svoj izstop iz liberalnega kluba, ker ni več upanja, da bi se pre-drugačila orožna predloga. Vzlic vsej agitaciji zoper postavo je gotovo, da jo bo državni zbor potrdil ne-premenjeuo.
Kraljevo nadsodišče v Karansebesu je razsodbo aradskega sodišča zoper generala Dodo uradnim potom in ne glede na ničnostno pritožbo obsojen-čevo zavrglo iz formalnih vzrokov.
Vnanje države.
„Voce della Verita" javlja, da je prvi konzi-storij, pri katerem se bodo imenovali kardinali in škofje, določen na 11. dan februarija, drugi pa, pri katerem se bode podelil kardinalski klobuk novo-imenovanim kardinalom, na 14. dan istega meseca.
Predvčeraj v nedeijo je srbska omladina v belgrajskem hotelu „Bosna" zborovala ter so posvetovala o ustanovitvi srbskih ljudskih šol v Bosni. — „Pol. Oorr." je trdila, da so se radikalci razcepili v dva tabora, in sicer zaradi tega, ker so oportunci za to, da ostane Kristicevo ministerstvo na krmilu do prihodnjih volitev v skupščino, ostali radikalci pa proti temu. „Odjek" piše tem povodom: „Radikalci nimajo vzroka potezati se za daljni obstanek Kristicevega rainisterstva, marveč so mnenja, da je to zoper parlamentarna načela in škoduje političnim, finančnim in gospodarskim koristim dežele, kakor tudi nasprotuje uradni izjavi ministerskega predsednika. Tudi ostale stranke v deželi so našega mnenja, ker Srbija nima niti enega javnega glasila, ki bi bilo v tem oziru drugačnih nazorov. Nadaljni obstanek Krističevega kabineta je v jasnem protislovji z javnim mnenjem cele kraljevine in domovine." — V nedeljo so vsi učni zavodi sosedne nam Srbije svečano praznovali slavnost sv, Save. Na belgrajskem vseučilišči je imel rektor govor, v katerem so je spominjal nove ustave in rekel, da je kralj Milan ž njo postavil svoje ime mej najslavnejše može srbske zgodovine. V konaku je bil zvečer obed, h kateremu je bilo vseh 83 članov ustavno-revizijskega odbora povabljenih. Kralj jo imel jako znamenit govor.
V imenu bolgarske vlade je v Oaribrodu pozdravil sekcijski načelnik ministerstva zunanjih zadev francoskega veleposlanika v Carjigradu, grofa Monte-bella, ki se je s soprogo peljal v Carjigrad in je ponoči od 25. do 26. t. m. došel v Sofijo. Veleposlanik se je zahvalil za to izkazano mu pozornost.
Ituski listi se pritožujejo, da je spravila Roth-schildova hiša vže zdaj v svojo posest več kakor polovico skupnega ruskega pridelovanja petroleja in preti nevarnost, da bode ta židovska tvrdka v kratkem imela samoprodajo ruskega petroleja. — Poljske gospe so poslale v Peterburg odposlaništvo, ki bode
pred mater, pa ji razodene svojo napako, ki je perici Katarini storila toliko hudega.
Mati jo posluša, naposled reče: „Izpoinavaš svojo napako, pa te bo še pekla, če veš, da je bila Katarina vrla žena. Dekle je služilo pri nas, in obnašalo se zmeraj pošteno. V kratkem ji mož umrje, zapustivši ji sina. Katarin» je bila zdaj sama, brez podpore. Prala je, da se je preživita, in trdo ji je šlo. Sama si videla, kako ji je zdaj."
Viljemina se bridko posolzi. — „Mati, bo ii še čas?"
„Dal Bog! Takoj se napravive in pojdive."
Gresta. Viljemina nese tople juhe, mesa, dobrega kruha, steklenko vina. Mati je saboj vzela nekaj obleke in posteljine. Viljemini je bilo lajše pri srcu, meneči, da bo vsaj nekoliko popravila svojo nepremišljenost. Ko vstopite, Viljemina prebledi, mater prime za roko, z levice pa ji pade košara — perica je bila mrlič, mali Ivo pa je stal v kotu in jokal.
Dolgo je Viljemina ihtela. Ko se nekoliko umiri, in ko se ji zopet beseda povrne, izpregovori materi: „Ljuba mati I Popravljajmo na tom otroku, kar moremo. Ste li zadovoljni, če malega vzamemo k sebi? če zanj skrbimo?"
„Zadovoljna, otrok moj; iu oče bo tudi vesel."
Hrisogo n.
carici izročilo udanostno adreso iu dragoceno podobo. Na čelu deputacije je princesiuja Radzivil. Adresa ima 423 podpisov, mej njimi najodličnejša imena poljskega plemstv». — „Pol. Corr." poroča iz Varš»ve: Utrjevalna dela v Dubnu in Rovnu hitro napredujejo. Pri prvem mestu se je sklenilo celo razširiti dosedanja utrjevanja. V Dubnu, Rovnu in Luku je vojaška uprava zopet razpisala natečaje za dobavo velikih množin subarja.
O naselbinski politiki Nemčije je izvedel „Standard", da je Bismarckovo stališče odločna ohranitev obstoječih pogodb glede nemških naselbin. Nemčija ne namerava nobenega ozemlja v vzhodni Afriki opustiti, marveč bode celo ustanovila na raznih vzhoduo-afriških krajih postajo i nemškimi posadkami. — Glede pariške volitve je pisala „Nordd. Allg. Ztg.": „Jutraišnji boj bode le določil, kdo je močnejši, komunistična ali boulangistična druhalj; niti v jednem, niti v drugem slučaji pa zmagujoča stvar ne bode imela moralne koristi."
Pariški listi poročajo: Nemška vlada je več francoskih dopisnikov prognala iz Berolina, ker je redarstvo od njih tirjalo, da povedo, kje dobivajo svoje novice, in so se dopisniki branili to storiti.
Francoska prestolnica je govorila: obsodila je sedanjo radikalno in parlamentarno republiko. Akoravno so vsi evropski liberalni listi zadnje dni pisali o volilnih shodih in glasovanjih na poskušnjo, ki so so vsi izšli na korist Jacquesu, zmagal je vendar Boulanger z ogromno večino 81.550 glasov, kafere so zanj oddali orleanci bonapartovci, katoliki in republikanci. No more se tajiti, da je „general" premeten človek, ki zna v človeka, kateremu jo že dal brco, toliko časa govoriti, da je pripravljen slednjič tudi še drugo prejeti. On je isti mož, ki je prognal orleanske prince in Bonaparteje iz armade in države; on je pravi oče duhovništvu sovražne orožne postave ter kot zakonski ne stoji na cerkvenem stališči; republiko dan na dan bije v obraz: in vendar so zanj glasovali orleanci, bonapartovci, katoliki in republikanci, ker so vsi ti s svojim glasovanjem hoteli le sedanji sistem vreči. Kakove posledice bo imela ta izvolitev, ne more se sedaj še določiti. Mogoče, da bo rabil Floquet izjemna sredstva, kakor je to žc zapretil; nedvojno je, da so v tem slučaji ne bo gladko izšlo ministerskemu predsedniku; drugače pa mora ministerstvo odstopiti, in tu bi bila vrata na stežaje odprta vsem, tudi najskrajnejšim slučajnostim. Gotovo jo le toliko, da se je z izidom nedeljske volitve Francija za velik korak približala krizi, v katero jo goni Boulanger, ali pa je celo že sredi nje. —• Republikanski listi priznavajo, da je republika doživela velikanski poraz, vendar pa to še ni dosti, da bi se izgubil ves pogum; treba je le neprestano misliti na nevarnosti, katere prete. Monar-hična glasila pravijo, da je Boulangerjeva zmaga obsodila parlamentarno republiko in je znamenje njenega bližnjega padca. Boulangistični listi naglašajo, da so nedeljska izjava pariških volilcev obrača v prvi vrsti zoper vlado.
Angleški general WolseIey je imel dne 25. t. m. v Birminghamu govor, v katerem je nujno priporočal, naj se hitro in izdatno pomnožite vojna in mornarica, ker se bliža velikanski evropski boj. Koristi Anglije zahtevajo, da uvede njena vlada splošujo orožno dolžnost.
Iz rtimunske prestolnice se poroča: Vlada bo takoj, ko se bo v Bukarešt povrnil avstrijski poslanik grof Goluhovski, z vso resnostjo pričela obravnave zaradi trgovinske pogodbe z Avstrijo. Podlaga novim obravnavam bodo ideje, katere je pismeno predložil ^ vladi sedanji minister notranjih zadev, knez Stirbej.
Izvirni dopisi.
Trident, 26. jan. (Prepovedan časnik; nove stavbe; mraz.) Visokočastito knezoškofij-stvo v Tridentu je prepovedale naročiti se, ali brati ali razširjati časnik „il Lagarino". — Omenjeni časnik izhaja v Roveredu in že več časa nasprotuje cerkvenim oblastnijam; zlasti zadnje čase je sramotno napadal in krivično obsojal iu pred svetom črnil knezoškofijski ordinarijat in sv. rimski stol zaradi modroslovca Rosminija, katerega štirideset pro-pozicij je rimski stol zavrgel kot sv. katoliški cerkvi nasprotne.
Nova kupl|» n»d škofijsko cerkvijo se od dne do dne bolj dviguje proti nebu. Kdaj bo delo končano, 60 še ne v6, ali iz tega, kar se vidi, more se sklepati, da bo nova kuplj» veličastna, primerna cerkvi, o kateri strokovnjaki trdijo, da je ena izmej najveličastuiših cerkva v celi Avstriji.
Poštno poslopje raste od dne do dne in kmalu se bo Trideut ponašal s palačo, v kateri se bodo misli tridentinskih prebivalcev pošiljale v širni svet bodisi po pismih, bodisi po žici.
Lep kameniti most iz tukajšnjega marmorja so-*idan preko Adiže podirajo. Na njegovo mesto pride nov železen most. Stari kameniti most stal jo kakih trideset let. Vzrok, da ga podirajo, je, ker mislijo.
Ida je bil vzrok povodnji, ker so „kobile" vodo za-državale, da ni mogla tako naglo odtekati, kakor ja
prihajala. — Nekateri pa trdijo, da bo to malo pomagalo, morebiti za par centimetrov.
Ako še omenim, da imamo precej mraza, sedem stopinj B. smo imeli danes, dasiravno snega ni mnogo — palo ga je bilo 11. t. m. kakih 12 centimetrov — povedal sem vse novice tridentinske.
Z ozirom na te utemeljitve izvoli naj častita zbornica sprejeti predloženi troškovni proračun ter )redlog o poravnanji troškov, potem pa se bode ta iroračun predložil po c. kr. deželui vladi Nj. vzvišenosti gosp. trgovskemu ministru v potrjenje."
Predlog je bil sprejet.
za slovenske visokošolce na Dunaji kot podpornik plačavši dvajset goldinarjev. Presrčna bodi hvala plemenitemu rodoljubu !
(Društvo „Pravnik".) Društveni odbor bode imel prvo svojo sejo dne 2. febr. ob 4. uri popoludne v pisarni g. dr. Papeža na Bimski cesti.
(Umrl) je včeraj v Trebnjem za osepnicami umirovljeni c. kr. davkarski kontrolor gosp. Josip Strmec. Bil je blag človek in veren katolik. N. v m. p. ! — Isti dopisnik nam poroča, da je ta mesec v trebanjski župuiji izmed 11 mrličev bilo 7 kozavih. Skoraj vsak dan je treba l ali 2 kozava prevideti s sv. zakramenti.
(Labuda) je ustrelil dne 27. t. m. graščinski lovec France Kl un v dolenjevaškem lovu na Ribniški vodi. Žival je lepa in velika. Lastnik lova, prečast. g. kanonik Klun, podaril je labuda deželnemu muzeju, kjer bode dičil krasno zbirko domačih in tujih ptičev.
(Potres.) Iz Kamnika se nam poroča, da so tudi tam v nedeljo okoli polujednajste ure zvečer čutili potres s podzemeljskim bučanjem. Trajal je 3 do 4 sekunde. Včeraj zjutraj po peti uri so zopet čutili močan sunek.
(Nedolžen šest tednov v zaporu,) Iz Kamnika se nam poroča: Takošen udarec zadel je v zadnjem čagu hišnega posestnika Jarneja Stele-ta v Kamniku :
V	juniju lanskega leta se je imenovani v drugič oženil z neko Apolonijo Andrejka iz Zlatega polja. Ker mu je ona petkrat ušla, vzel je on k sebi njenega nezakonskega sina Matijčka, katerega je zelo ljubila. Ker je pa otrok vže tretji dan, 22. novembra, odkar je bival pod Jarneja Stele-ta streho, umrl, raznesla se je vest, da je Jarnej Stele otroku zavdal.
V	25. dan novembra so Steleta prijeli in odpeljali v zapor. Žena, radi smrti ljubljenca vsa potrta, ko je videla moža vklenjenega, se je tako prestrašila, da je sama zbolela in umrla dné 28. novembra. Odkopali so Matijčka, poslali želodec kemikom v Gradec, da poiščejo strup. Meneči, da je Jarnej Stelè tudi njo še pred zaporom zastrupil, odkopali so tudi soprogo, a uvideli so, da je umrla radi grč.
V	6. dan decembra so Jarneja Stelè ta odpeljali na Zabjek, kjer ga je resnica božja rešila 7. januarija tekočega leta. Kemiki sporočili so tiste dni c. kr. deželnemu sodišču, da niso našli strupa, da Jarnej Stelè zastrupljenja na otroku ni kriv. Jarnej Stelè bil je izpuščen iz ječe in c. kr. deželno sodišče izročilo mu je uradno spričalo.
(„Sokolov jour fixe") bode v petek dné 1. febr. v steklenem salonu ljubljanske čitalnice. Vspo-red: Petje, vojaška godba, šaljiv prizor. Reditelja sta brata Sokola dr. Dereani in Filip Zupančič. Začetek ob 8. uri.
(Akad. podružnica sv. Cirila in Metoda v Gradci) ima v petek dne 1. februarija po seji akad. društva „Triglav" v gostilni ,,Zum wilden Mann" (Jakominigasse) svoje redno letno zborovanje: 1. Nagovor predsednika. 2. Citanje zapisnika. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev predsednika. 5. Volitev novega odbora. 6. Volitev namestnikov. 7. Slučajnosti. Gostje dobro dosli!
(V Ljubljani) je umrlo od 20. do 27. t. m. 24 oseb, 10 moških, 14 ženskih; od teh v deželni bolnišnici 5, v hiralnici 3. Rojenih je bilo 17.
(Okrajna posojilnica v Krškem) bode imela v nedeljo dne 17. februarija ob 10. uri dopoludne v šolskem poslopji občni zbor. Dnevni red: Nagovor ravnatelja, račun načelništva in poročilo preglednikov, poročilo o izključbi nekaterih udov, volitev načelništva, volitev preglednikov, nasveti. V minolem letu so znašale hranilne vloge 7656 gld. 40 kr., posojil so vrnili 3592 gold. 66 kr., posojil so izdali 9304 gold. 70 kr., ves promet je znesel 15.148 gld. 70 kr., vse imetje posojilnice znaša 14.272 gold. 65 kr. Vseh udov šteje posojilnica 176.
(Pevcem in pevskim društvom.) Predsedništvo glasbeno-pevskega društva „Vienac" v nadškofijskem semenišču v Zagrebu javlja vsem prijateljem glasbene umetnosti, da ima še v zalogi drugi del ukusno vrejene „Bisernice". Pesmi v zbirki so proizvodi večinoma prvih hrvatskih glasbenikov kot: Zajca, Eiseuhuta, Vallingerja, Kolanderja, od slovenskih posebno Vilharja. Oziraje se na te prednosti upa imenovano načeluištvo, da bodo Slovenci posegli po lepi zbirki. Cena celemu delu (46 pesem za štiri moške glasove) je samo 2 gold. Najbolje je naročavati si pri društvu, ki bode vsem zahtevam hitro ustreglo.
(Ulanei), ki so bili še od zadnjih vojaških vaj v Ljubljani, odpeljali so se včeraj v Beljak.
Trgovska in obrtniška zbornica.
i.
Iz zapisnika o zadnji seji trgovske in obrtniške zbornice posnamemo to le:
I. Gospod podpredsednik Mihael Pakič poročal je o proračunu zborničnih potrebščin za 1.1889. Potrebščine iznašajo, vračunajoč znesek 1500 gld. postavljen za obrtne šole, skupaj 5276 gld. 25 kr. Ako primerimo to svoto z odobreno proračunsko svoto za leto 1888., namreč 8 svoto 4982 gl. 25 kr., vidimo, da so narasle potrebščine za leto 1889. za 294 gl., katere so nastale vsled 4 novih obrtnih nadaljevalnih šol, potem vsled c. kr. strokovne šole za umetno vezenje in šivanje čipek in vsled ustanov, spojenih 6 poslednjo šolo.
Manj ae je potrebovalo pri razpredelkih :
1.	Pisarniške potrebščine za . . 70 gld. — kr.
2.	Tiskovine za......80 „ — „
3.	Za statistiške namene za . . 50 „ — „
vkupe za 200 gld. — kr.
Nasproti temu potrebovalo se je več pri razpredelkih :
1.	Služnina slugi za.....50 gld. — kr.
2.	Knjige, časniki in knjigovezna
dela za.......20 „ — „
3.	Kurjava in svečava za ... 10 „ — „
4.	Donesek za obrtne šole za . . 400 , — „
5.	5°/0 pokojninskega doneska za . 14 „ — „
vkupe za 494 gld. — kr.
Ako primerjamo prej izkazane maujše potrebščine v znesku . . 200 gld. — kr. s temi večjimi potrebščinam», ostane potem prej izračunjeni donesek za 1. 1889 ........ 294 gld. — kr.
Manjše vsote pri razpredelkih: „Pisarniške potrebščine" in „Tiskovine" bile so postavljene z ozirom na vspeh leta 1887, vsled česar je tudi utemeljen višji predlog pri razpredelkih: „Knjige, časniki in knjigovema dela", potem „Kurjava in svečava".
Za statistiške namene utegne zadoščati prora-čunjeni znesek, dočim govori za zvišanje slugove tdužnine zdanje stanovanjske in čivežne razmere.
Nadalje predlog pri razpredelku: „Donesek za obrtne šole", nastal je vsled tega, ker se je novo ustanovljenim obrtnim nadaljevalnim šolam v Posto-jini, Kočevji, Ribnici in Radovljici določilo po 50 gld., dočim se predlaga z ozirom na sklep seje od 25. maja 1888. leta, in z ozirom na izdano ministersko potrditev od 30. julija 1888, štev. 24.318, za ljubljansko strokovno šolo za umetno vezenje in šivanje čipek, in sicer za dobavo orodja itd. donesek 50 gld. in za ustanove učencem za 1. 1889 150 gld.
Zbornične potrebščine za leto
1889 znašajo....... 5276 gld 25 kr.
in se morejo poravnati le z zneskom ..........3973 „ 34 „
in tako se nam kaže nedostatek . 1302 gld. 91 kr. in ako še k temu računamo 25% blagajnični preostatek . . . . 1266 „ 56 „ znaša ves nedostatek..... 2569 gld. 47 kr.
Ker se ves ta nedostatek ne bode mogel poravnati z blagajničnim preostankom koncem leta 1888, to bode treba skrbeti za svoto, da se ta nedostatek poravna, in zaradi tega nasvetuje odsek, da se sprejmo naslednji predlogi:
„Dozdanja 2°/0 doklada od pridobitnega davka in merovine z iiredno priklado vred naj se obdrži za leto 1889, nasprotno pa naj se poviša dozdanja 1 °/0 doklada od dohodarine z izredno priklado vo-lilcev na 2°/0.
S tem postopanjem znašala bi 2°/0 doklada oč pridobitnegadavka z izredno priklado 2548 gld. 29 kr. in 2°/0 doklada od dohodarine z
izredne priklado...... 2850 „ 10 „
potemtakem ves dohodek od doklad 5398 gld. 39 kr.
Ako primerjamo potrebščine . 5276 „ 25 „
ostane prebitek.......122 gld. 14 kr.
in ako primerjamo ta prebitek s
25°/0 blagajničnim preostankom . 1266 „ 56 „
kaže se nedostatek.....1144 gld. 42 kr.
kar pa se bode dalo poravnati z blagajničnim preostankom koncem leta 1888.
Dnevne novice.
(Papeževa odlikovanja.) Red, koji je lani dne 17. julija ustanovil sv. oče Leon XIII. v spomin svoje zlate maše ter ga namenil obojega spola osebam, katere so si posebnih zaslug pridobile za praznovanje papeževega jubileja po raznih deželah, ali pa za pošiljanje umetnin na vatikansko razstavo, dobili so te dni z dotičuimi diplomi vred na Kranjskem: mil. protonotarij kanonik dr. Andr. Če baše k, preč. stolni dekan dr. pl. H. Pauker, preč. kanonik Karol Klun, blag. g. vodja Franc Povše, baronica Lazarini (ki je pa med tem umrla) in gdč. Jerica Smrek ar. Častni križec ima v sredi na eni strani doprsno podobo Leona XIII., in na drugi strani papežev grb pa okoli besede: „Pro Ecelesia et Pontifice." Nositi je ta novi red na levih prsih na rudečem traku, kateri ima po sredi belo-rumene črte. Čestitamo vsem po-slavljencem!
(Odbor za Bleiweisov spomenik) je imel dne 24. t. m. zborovanje. Tajnik g. Fran Ravnih ar je poročal sledeče: „Dne 29. novembra leta 1881 izdihnil je prvi naš mož, naš ljubljeni in spoštovani oče dr. Janez Bleiweis vitez Trsteniški, svojo blago dušo. Dn6 6. januarija 1882 povabila so se vsa narodna društva, da izvolijo delegate v posebno skupščino, in 25. februarija istega leta sešel se je ta odbor v prvo sejo ter se tako konstituiral, da je bil gosp. dr. Jernej Zupane izvoljen predsednikom, gosp. Kreč tajnikom, mesto njega pozneje gosp. Ravnihar, kot zastopnika deželnih poslancev izvoljena sta bila gg. Svetec in Fr. Potočnik, in kot zastopnika ljubljanskega meščanstva gg. M. Pakič in Horak. V drugi seji 4. marcija leta 1882 imenovan je bil g. Luka Robič blagajnikom in sklenilo se je po dolgem razgovoru, da se dr. Janezu Bleiweisu stavi na javnem prostoru dostojen spomenik, spomenik na pokopališču po pismeni izjavi gospe vdove pokojnikove pa prevzame rodbina sama. Sklenilo se je dalje, da gg. Jerič in tajnik razpošljeta posebna vabila za pobiranje doneskov vsem dekanom in odličnim narodnjakom, in se jih je res odposlalo 182. V daljni seji dne 19. maja 1882 se je pa moralo konštatovati, da prihajajo doneski nepričakovano po redkoma, in da je v pro-speh tega podjetja treba še strune nategniti. Sklenilo se je po časnikih živahne reklame delati in izvolil se je eksekutivni odbor štirih gospodov (dr. Zu-pauc, Dreuik, Robič in tajnik), ki imajo s posebnimi polarni na vsa mesta, trge in vasi, koder prebivajo Slovenci, vabila razposlati v ta namen, da se imajo povsod odborniki in poverjeniki nastaviti ter kolikor možno pospešiti nabiranje novcev, bodisi z vplačili jedenkratnimi, ali v mesečnih ali letuih obrokih. Termin za ta vplačila nastavil se je na dve leti. Do tja nabralo se je 1000 gld., do 3. aprila 1883 1700 gld., do danes okoli 1900 gld. — Od omenjene zadnje seje naprej ni bilo nobenega sestanka več, ker so nabiranje doneskov zavirale razne zapreke, med katere štejem nabiranje novcev za „Narodni dom", za „društvo sv. Cirila in Metoda", za druge manjše spomenike itd., poglavitno oviro pa so delale posledice znamenitega razkola v narodnem taboru, ki je trajal do najnovejše dobe z večjo ali manjšo strastjo in oviral vspešno zvršitev našega podjetja. Vsled tega tudi ni kazalo po danem terminu dveh let sklicati skupščino in čakali smo boljših časov, ter, mislim vsaj, dočakali jih, ker še le danes smemo reči, da so se po grozovitih žalostnih skušnjah duhovi polegli, in da nam splošno pomir-jenje v narodnem taboru omogoči zopet misliti na onega moža, katerega bomo vedno pogrešali, dokler bode živel narod slovenski, katerega bodemo vedno slavili. Iz tega pa izvaja eksekutivni odsek prošnjo do slavnega odbora, da z novo, mladeniško živahnostjo dovrši svojo vže žalibog predolgo zavlečeno zadačo." — Gospod blagajnik Robič poroča, da je imel do konca leta 1888 z obrestmi dohodkov 2400 gld. 97 kr., troškov 6o kr., in prebitka 2400 gld. 32 kr. — Sklenilo se je konečno, da se nabiranje nadaljuje.
(Gosp. dr. Josip Sernec), odvetnik, deželni poslanec itd. v Celji, pristopil je podpornemu društvu
Raznoterosti.
—	Katera čokolada naj se kupuje? Dandanes se toliko čokoladnih izdelkov po časopisih, s cestuiini oklici in od trgovcev občinstvu priporoča, da je marsikdo v zadregi, katere znamke blago naj kupi. Vrhu tega pa preplavlja inozemstvo tukajšnji trg tudi še z nič boljšimi izdelki. Marsikak trgovec ponuja bodisi iz napačne naklonjenosti inozemskemu blagu, bodisi iz dobičkarije veduo dražjo inozemsko znamko kupovalcu ter s tem škoduje konsumentom in domači industriji. Veliko zaslugo ima slovita čokoladna tvrdka: J os. Kiifferle&Co. naDunaji, da je v Avstriji uvedla tovarniško izdelovanje čiste in dobre čokolade. Priljubljenost, velikauska razširjenost te znamke se more tolmačiti le iz tesuo-srčne skrbnosti pri izberi kakave in vestuega izogibanja vsakemu sleparskemu primešavanju (kot vanilije, moke, barve itd.), iz izvrstnega izdelovalnega načina in v resnici nizkih cen. Ni samo domoljubno, marveč tudi na lastno korist, ako kupuje gospodinja za dom namesto dražje, pri tem pa muogo-krat slabše in ne tako čiste znamke domač izdelek. Po našem mnenju presega glede slasti, čistobe in nizke cene čokolada-Kiifferle vse inozemske izdelke ter je jako priljubljena tudi v zdravniških krogih. (Dobiva se v vseh finih špecerijskih in delikatesnih prodajalnicah in sladščarnah.)	(1)
—	Gotovo. „No, kaj bo pa postal Tvoj naj-starši sin?" — „Umetnik naglasoviru; toda zaradi varnosti se uči v prostih urah tudi še — črev-lj arstva."
Telegrami.
Celovec, 28. jan. V Gradci je umrl bivši deželni predsednik koroški, baron Sohluga.
Budimpešta, 29. januarija. Zbornica jo z glasovanjem po imenih z 207 proti 141 glasovom sprejela orožno postavo za podlago nadrobni razpravi, ki se bo jutri pričela.
Rim, 28. jan. Kralj je otvoril državni zbor s prestolnim govorom. Mej drugim je omenil prihoda nemškega cesarja. To je zagotovilo miru, ki ga žele vse države.
Pariz, 29. jan. Floquet je predložil postavni načrt, da se zopet vpelje skrutinij po okrožjih; v četrtek bode v zbornici pojasnil splošno politiko vlade. Kakor se čuje, bode Boulanger v četrtek zopet nasvetoval, da se razpusti zbornica. Dijaki so zažgali zvečer Boulangerja „in efligie" ; bil je pretep. Pred vredništvom lista „Presse" so bili nemiri. Sicer mir.
Peterburg, 29. jan. Pri včerajšnjem dvornem plesu v zimski palači je bilo navzočnih 2110 oseb. Ples sta otvorila car in carica, ki je dalje plesala z nemškim, turškim in avstrijskim poslanikom; car je plesal s soprogo angleškega poslanika. Pri cesarski mizi je sedel nemški poslanik na desnici, turški na levici carice.
Pravila
podpornega društva za slovenske velikošolce na Dunaju, ustanovljenega v spomin štiridesetletnici vladarski Nj. veličanstva cesarja Frana Josipa I.
(Konec)
G) Presojevalci.
§ 81. Presojevalni odbor je iz treh udov in se voli v občnem zboru na tri leta. V ta odbor se volijo v občnem zboru vsako leto tudi trije namestniki.
Po istem načinu, kateri velja za odbor, izstopi vsako leto eden ud iz tega odbora.
Izstopivši ud vse leto t. j. do prihodnjega rednega občnega zbora ne sme biti zopet voljen.
Presojevalci imajo pravieo prihajati k odbo-rovim sejam, dajati nasvete, pregledavati društvene knjige in pisma, ter paziti na blagajnico in dokazila.
Vsako leto morajo v občnem zboru poročati o poslovanju odborovem in staviti predloge.
Presojevalcem paziti je dalje na to, da se društveni imetek nalaga verno v hranilnicah ali v takih vrednostnih papirjih, kateri imajo pupilaruo varnost.
Društveni predsednik.
§ 32. Predsednik ali njegov namestnik zastopa društvo povsod, posebno pred oblastimi; on sklicuje odborove seje, predseduje občnemu zboru in od-borovim sejam, pazi, da se izvršujejo sklepi odbora in občnega zbora, in da se glasuje pravilno.
Skrb mu bodi za red, in da se ravna vse po pravilih. Odločilen glas ima takrat, kedar je po enoliko glasov; drugače predsednik ne glasuje.
Blagajnik.
§ 33. Blagajnik prejema vse društvene novce ter jih ima skrbno in varno hraniti z dokazili vred. Pri plačilih za društvene troške čez pet goldinarjev treba mu je dovolitve predsednikove. Prosilcem izplačuje samo na odborov sklep, v nujnih slučajih s privolitvijo predsednika ali podpredsednika in dveh odbornikov, vsakokrat na posebno nakaznico.
Podpore treba prositi pismeno pri odboru. Vsak prosilec mora prošnjo utemeljiti.
Pri vsaki odborovi seji naj blagajnik daje račun o stanji društvenega imetka.
Koncem vsakega leta sestavi naj on odboru o prejetih in potrošenih novcih poročilo in račun, ki se izroča na potrdilo presojevalcem in občnemu zboru.
Bačune podpisujeta predsednik in blagajnik.
O kaki zapreki nameščuje poslednjega pri vsem poslovanju drugi blagajnik.
Tajnik.
§ 34. Tajnik oskrbuje društveno dopisovanje. Društvena pisma in naznanila podpisujeta predsednik in tajnik.
Tajnik spisuje zapisnike o vseh odborovih sejah in občnih zborih; koncem društvenega leta mora spisati letno poročilo odborovo. On sestavlja imenik vseh udov, spisuje in razpošilja pisma, dopisnice, vabila k občnemu zboru in k vsakemu društvenemu podjetju; on vodi knjigo spomenico ter hrani društveni pečat. Pri vseh poslih pomaga mu drugi tajnik.
Društveni sod.
§ 35. Prepire med udi v društvenih zadevah razsojuje konečno društveni sod, ki bodi sestavljen iz pet udov. Vsaka stranka izvoli si izmed udov dva sodnika. Tako izvoljeni štirje sodniki volijo si z nadpolovično večino petega društvenika za prvo-mestnika. Ako se ta nadpolovična večina ne doseže, določuje med nasvetovauci žreb. Izvoljeni sod določuje z nadpolovično večino glasov.
§ 36. Prepovedani so v tem društvu vsi politični razgovori in prepiri.
Kedaj se ima društvo razpustiti.
§ 37. Ako bi utegnilo društvo nehati, pripade ves društveni imetek onemu slovenskemu društvu, katero ima enak dobrodelen (humanitaren) namen, in katero izvoli poslednji občni zbor.
Prehodna določba.
§ 38. Ustanovitelji tega društva so mu prvi odbor za dobo prvega leta (od oktobra 1888 do oktobra 1889):
Ivan Navratil, predsednik. Dr. Miroslav Plojr 1. podpredsednik. Dr. Fran Simonič, II. podpredsednik. Badoslav Pukl, blagajuik. Ivan Luzar, blagajnikov namestnik. Josip O i peri e, tajnik. Ivan Jereb, tajnikov namestnik. Dr. Peter Kresni k, o. Janez Strbak, Dr. V. K. Supan, odborniki.
Vremennko »poročilo.
v> 13	Čas	Stanje		Veter	Vreme	SPOJ o b 'C E j*J «f E* o«-» Ë S o» O
opazovanja		zräkomera t mra	toplomer* po Celzija			
28	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u.zvec.	760-(J 750-9 749 4	-	98 -	06 — 74	si. svzli7 ii si. szap.	jasno » oblačno	0-00
Srednja temperatura — 5-9° C., za 4 G" pod normaloiu.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 29. januarija.
Papirna rent» po 100 gl. (s 1(5% davka)	82 gl. 55	kr.
Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16% „	83	„ 15	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	111	„ 10	„
Pap'rna renta, davka prosta......98	„ 15	„
Akcije avstr.-ogerske banke ......	890	„ —	„
Kreditne akcije ..........310	„ 30	„
London..........................120	. 80	^
Srebro............................-	„ —	„
Francoski napoleond....................9	„ 56*/i,
Cesarski cekini......................5	„ 67	„
Nemške marke ..........59	„ 22'/,.,

m BB^feASM^
krojaški mojstor,	(1)
v Ljubljani, Streliške ulice Ht. ii,
se priporoča preč. duhovščini, kakor tudi slavnemu p. n. občinstvu za
¡mm
katero izdeluje dobro in zanesljivo, po prav primerni ceni.
Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prosto!
Visokočastiti duhovščini
priporočam se vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja iz čistega srebra, kineškegu srebra in iz medenine najnovejšo oblike, kot
mo2tg€¥&iie; kelihov.
ti m mmmMsmMZf)
itd. ild. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da se delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da se mi je predložil načrt.
Stare reči popravim, ter jih v o^nji pozlatim in posrebrim. Cč. gg. naročniki naj mi blagovoli poslati iste nefrankovane	(12)
Teodor Slabanja,
srebrar v Gorici, ulica Morelli štev. 17.
Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prosto!
x Brata EberI, *
JC izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov JC X	in napisov.	K
X Pleskarska obrt za stavbe in meblje. JJ
za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 1 J
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse ii v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje cene.
S
X v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na znano reelno fino delo in najnižje cene.
K Posebno priporočilne za prekupoe so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Blechbüchsen) v domačem jf lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boljše nego vse te vrste v prodajalnah.
......... 1*$
m ßUKva.
v Ljubljani, Stolni trg št. 6
se priporoča za
pF~ ïxetroôiXeu
vsakovrstnih
tù- in inozemskih časnikov, teolo-gičnih in drugih del.
Avstro-ogerska karavana v sv. dežela.
Prihodnja avstro-ogerska karavana v sv. deželo bo okrog 28. dn6 marca 1889
iz Trsta odšla ter naj so vdeleženci obrnejo do podpisanega, ki jim bo takoj poslal obširne vsporede.
Potovanje obsega: Trst — Aleksandrija — Kajfa — Nazaret — Tiberija — Jeruzalem — Sv. Janez — Betlehem — Jeruzalem — Ramleh — Jafa — Port-Said — Kajiro — Aleksandrija — Trst oziroma Carjigrad in Solun.
Potovanje bo trajalo 45 dni.
Cena I. razredu s popolno hrano........635 gld. v bankovcih
M II« M 11 n n ........M	>»
=== Zadnji dan za oglašenje 20. dan marca 1889. ■
To karavano so smejo vdeležiti osebo tudi iz Nemčije in drugih dežel.
Na Dunaji, I., Spiegelgasse 12.
(16-2)
Leon "\Voerl,
ces. br. dvorni knjigotržee, založnik, komtur in vitez mnogih visokih redov.