«ek pr»»**"' ««pt Sunday* HoMá«^ PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE — -----------------------------■ - «g T » ■ -g— - ----------------------------...... j Uredniiki in upravnilkl prostori t mi 8. Lawndale Ave. Off i«« of Publioatioa: M»7 South Laarndale Ava. Telephone, Rockwell 4tf04 Komentarji ' /4nip ¿ase se ¿ujejo f1*-0^' v Zdrsih gvah očistili propalic in kri-talnih tipov v svoj sredi, etniki, med katerimi je do-poštenjakov in iskanih lju-imajo svojo organizacijo, era bi lahko stopila na prste Klenim odvetnikom, ki h-iljajo svoj poklic v najgrte ;etirstvo in skušajo obogateti Ikradenim in in prialeparje-, denarjem svojih klientov. 'e dni smo čitali v nekem či-kem listu odprto vprašanje: i je etično, da odvetnik *a-arja zločinca, o katerem ve, je kriv, kljub temu skuša z mi legalnimi triki dokazati, je nedolžen in tira proces od »nce do inštance, samo da eče čim več denarja iz obto- V s SLSTiS. Chicuo. pl.. toffk, 13. februarja (February 18), 1M4. STBV.—NUMBER 31 Aoooptmco taf mailing ot apocUl rat* of porta«* prarkM for In Motion 1103, Aet ot Oct. (. 1»17, outhíHioí on Jum 14, ltU. hemki iikta tor sanja 0 Ker ne more dati ljudstvu ob-ljubljene prooperitete, vidi izhod ? novem klanju. Nepokoj med delavci se širi ■si 0 vprašanje se je pojavilo, je prišla vest "iz podzemlja", je bila neka banka v East cagu oropana samo zato, da roparji dobili denar za o-imbo svojih tovarišev pred liščem. Druga vest je bila, je bil kapitalist Bremer v nnesoti ugrabljen z istim na-tiom, da bo vsota odkupnine lila za naplačanje advoka-, ki zagovarjajo ugrabitelje ekem procesu. rorej, če je to res, gre priro- 1 in drugače zločinsko prisvo-denar kot plača odvetnikom, zagovarjajo zločince in na- pajo kot dostojni gentle- p Ukor je v ameriškem kapi-točnem sistemu do malega gnilo, tako je tudi pravo-vo. Večna kampanja sa ijanje zločinov je največja ia, dokler bodo v AmeHkt k6-opirani sodniki in tožilci ter etiraki advokati, ki grabijo (aatvo na račun bogatih kri-lalcev. t Ameriki je že stara navada brez odvetnika ne opranih pred sodiščem. Moraš najeti in dobro plačati, če se lažeš iz kaše ali ne. Večkrat tinec prizna krivdo, toda meje ga odvetnik pregovori, umakne priznanje krivde in retnik slovesno trdi,.da je gov klient nedolžen. To trdi ¡ko časa, dokler mu obtoženec čuje mastne vsote. Sa vsako zdravo pamet je o-« kriva, ki prizna krivdo in *n pofcten odvetnik bi ne el zagovarjati takega člove-Heveiev, ki nimajo denarja, nihče ne zagovarjal Na «gi strani je bogatin vedno lolfrn in največkrat se u-kne zasluženi kazni, ker je ¡«1 najboljše odvetnike, rudi princip ameriške justl-da je "vsakdo nedolžen toli-¿aHa, dokler mu sodišče z vse-formalnostmi ne doksže lvde", je otročje naiven. Ako človek zasačen pri zločinu Ji pričami, pa naj bo to na-™a baraba ali bogat bankir, »ra vsakdo verjeti, da je kriv K'"'!« na to, kako bo oWt-1 dokazoval njegovo nedolž-it. Zdi v, da je v Ameriki pre-' odvetnikov nakopičenih . 7,h - kakor zdravnikov — k'inkuh>nca med njimi je ne-Vsi bi se radi prosla-1 ,n v»» bi radi dobro zaslu-' H J<4 nemogoče. Iz tega iz- da odvetniki v o-^mm številu delajo z vsem d* matico potlačijo in pod po *lf*inatvo. ^meriAlia justica potrebuje t h'* Mnrm*- Najbolje r «* privatna odvetniška Plinoma odpravi, viiak 1,1 P* Imel pravico do federalnega sago. *bi branil obtoimca piMBo, r,a at roške držav«. ledta Ñ \\ ft- . •i hoe® obda vfoai cerkve ni za« «di — državna dav Indian i se pri i»t Civilna vejna v Avstriji! Generalna stavka socialistov Avstrijski fašisti in odločilnem konflikti najet ubitih, 50 ranjenih v Linca SRB Dunaj, 12. fébr. — SocJalisU-čna stranka je oklicala generalni Štrajk po vsej Avstr Pari«. — (FP) — Veeti, ki prihajajo iz Nemčije, kažejo, da se ekonomski položaj ni nič isbolj-šal, kar je prišel Hitler na vladno krmilo, temveč se je celo poslabšal. Vse obljube Hitlerjevega režima, da bo deželi prinesel prosperiteto, so izhlapele v ozračju nacionalizma, šovinizma in militarizma. Radi nacijske agrarne politike naraščajo cene življenskim potrebščinam. V zadnjem času so rasni trustl, slasti trust kemikalij, pričeli s kampanjo za znižanje plač v vseh industrijah. Delavci, katerim je režim obljubil znižanje cen in izboljšanje življenskega standarda, postajajo ogorčeni. To ogorčenje skuša Hitler kontrolirati z re->risalijami in razpustom unij« 8 «m pa le povečuje podzemsko opozicijo. Skrahiranje sodnega procesa proti štirim komunistom v zadevi požiga parlamenta je bil hud udarec režimu, v zunanji politI- pa je zatonila Hitlerjeva zvezda, ko je Nemčija izstopila h Lige narodov. Nov udarec Hitler-evemu režimu je bila tudi pred kratkim sprejeta trgovinska pogodba med sovjetsko Rusijo in Francijo. Ta udarec je Hitler skušat ublažiti s političnim pek-;om med NemČ ijo in Poljsko. Izhod te kritičnega položaji vidi Hitler v novi vojni. Da se njegov režim mrzlično priprav-js za novo klanje, nI več nikaka tajnost. V bližini Frankforta njegov režim že gradi velika podzemska letališča, ki bodo vama pred zunanjimi napadi. Mrzlično rradi tudi utrdbe ob mejah. Nikaka tajnost ni več, da je prišlo nedavno med Nemčijo in Japonsko do militarističnega sporazuma. Vodilni naciji so namreč prepričani, da je vojna med Sovjetsko uni^o in Japonsko neizogibna in da bo izbruhnila že prihodnjo pomlad. Oni računajo, da bo«ta Amerika in Anglija, ako pride do vojne med Japonsko in Rusijo, zaposleni na Daljnem vzhodu, Nemcem bo pa dana prilika za okupacijo Posaar-ja. Lahko se bodo naciji vrgli tudi na Avstrijo In tako revidi rali versajske pakte na svojo ro-co. Hitlerjevci domnevajo, da Francija ne bo prijela za orožje, dokler ne bodo ogrožene njene lastne meje. Da se Hitlerjev režim vzdrži na krmilu, je uresničenje teh blaznih sanj potrebno.^ - koj nato je izbruhnila civilna vojna. Dollfpssova vlada je n* podila vojaške čete proti socialistom. Krvavi spopadi so v teku. na Dunaju. V bitki v Lincu je bilo 16 ubitih in 60 ranjenih, ko so začeli streljati iz topov na stavkarje. Dolkfussova vlada je razglasila obeedno stanje. Avatrijakl falt-osti (heimwehrovci) in hitlerjevci, ki so se kavaali kakor pee in mačka, so se danes sdntžlli in skupno udarili po socialistih. Na stotine soclaliatov je bilo aretiranih. Dunaj, 12. febr.—Kritičen moment za konflikt med socialisti v Avstriji in avstrijskimi fašisti (Heimwehr) je prišel. Kari Seitz, socialistični župan na Dunaju je včeraj odgovoril DoJlfus-sovi vladi, da se ne bo pokoril njeni odredbi glede Isročitve kontrole nad dunajsko policijo ma- unjjatPR|(ela Enodnevna generalna stav- onsamnr.su fa y FrziciJo v odvetniški firmi. Hiram k d« % prstan je? (Narisal Jerger ) John**«*«) prratupil si«*kr«li»m Wsahlngi«'n, f). C. —- Henator Hiram Joliaaon, nekdanji repu-bllkanM' in /daj nek* vrat« pro-gr^aivse, l»o (»rih«>dnJo j«««n kandidiral k«;t dtmokrat. PB08YETÄ PROSVETA THE EN LIG HTEJf WENT •LASI VO n» LASTNIKA SLOV«« NAKODKB rooromu* jKSSOTf •i Mi fcr NdlMtl SÄWH SMM? Mmlilit t im linlw (!"*• tu IUm4u M m m M». H-S •• Ii i« m á«ut wu. «* Ckimm» «• CU». jSs - MÍO M«. SH - a* »*«¡ •• "STriiill r*U.» tm tto SUUa f rrr—t-* Ckic««> CM«» M-* «d4 CKm r« M» M»». mmmtrim S s M» Aáw*«»« * mH»» will m« k« i^wMi NuW« M *M. im *Uk i lIMi PHOSVETA tmt-49 k. 'mkmskr or the ricucsatkp »tas tMlum V «¿Up«)«. Kr»«*» 1*14), vA* »»**«• lm,n* ** »m fa • um 4at»i POM*** fa »r»w4ww. M ««««t Domač drobiž Rojak zgorel v hiši Lorain, 0. — Frank Serežin jc izgubil življenje v svoji'goreči bili i/red nekaj dnevi. Planil je 1K hišo, da reši svojega najstarejšega otroka, toda otrok je ž« bil zunaj na varnem, mož pa ni mogel več nazaj, ker ga je omamil dim. Gasilci ao ga našli m rt-vega v pogorišču. Nesrečnež je bil star 46 let in doma od Vipave. V Ameriki je bil 15 let in za-pušča ženo in Štiri otroke. Zens je bila ob času požara v bolni šnicl in nesrečno smrt njenegr moža «o ji zamolčali. Novi grobovi Cleveland. — Umrla je Veroni-ka Vtičar, «taca 40 let ln doma iz Prckmurja. Tu zapušča moža in štiri otroke. — Dalje je umrla Antonija Ajdlšek, stara 16 let in rojena tu. Zapušča mater in dve sestri. Lorain, O. — Tu je umrla Francea Juha. Massilon, O. — Tu je umrl Kari Bukovec, star 06 let in doma z Dolnjega polja pri Sotes ki. V Ameriki je bil 40 let in tu zapušča sestro. Srebrna poroka Milwaukic. — Te dni sta obhajala srebrno poroko mrs. in mr. Frank Jager. Prijatelji so jima ob tej priliki priredili iz-nenadenjc, katerega se je udeležil tudi Al Benson, tajnik državne socialistične stranke. Slovenski fant obsojen, ker je grozil materi Wausaukee, Wis. — John Jev-šovar, 10-letni slovenski fant, ki Živi s svojo materjo na bližnji farmi, je bil na sodiiču obsojen na HO dni zapora, ker je grozil materi. Mati je namreč pred sodnikom povedala, da si je pri nekem padcu zlomila roko in v s led tega j« prosila sina, naj on pomolze krave. To pa je fanta razjezilo in je mater zaprl v hlev in ji grozil. Poroka Harthorne, Okla. — Tu sta se poročila Steve Baffo in Štefanija Kosmat in. Nevesta jc člani-ca SNPJ. CWA tiHtaviln delo. ko no pleskarji zmagali Clinton, la. — Organizirani plcsknrji so izvojcvnli boj proti krajevni administraciji C. W. A., ko je državni administrator odločil, da je plača teh delavcev $1.80 na yro, ne 7&c, ki jo je dokičila lokalna uprava. I k» spora je prišlo zaradi pleskanja tukajšnjega sminfga jh»-slopja. Ta /.maga pleskarjev pa Je bila br«*z pomena, kajti krajevna uprava je po odloku državnega administratorja uatavila vsa ploaksrska dela. Stanka za priznanje unije Buffalo, N. Y. — Nad sto delavcev je zastavkalo proti Atlas Steel Foundry, ko je konvpanija odslovila tri delavce vstal unlj-skih aktivnosti. Stavkarji *edsj zahtevajo priznanje unije in zvi-šanje mezde za 1A odstotkov. I>o-snlaj je bilo že pet stavkarjev aretiranih, ker so pretirali to-varno. Kampanja unije u«n|an»klh delavce« New York. — The United leather Workers Intl. Union je otvorila organisatorično kampanjo, katere cilj Je dobiti vae delavce v usnjarski industriji v unijo. 1 Glasovi iz naselbin Zanimive beležke is raznih krajev "Vloga političnega cenzorja" ¡četudi imamo tukaj na tiaoče shar<»ii*FarreU, Pa. — Pred slovenskih volilcev. Zakaj amo kratkim je stopil rejak v moje1 Slovenci tako zanemarjeni? Ali stanovanje in izvlekel je iz žepa! ne moremo izvoliti svojega za-neki časopis ter ga pološil -pred- j stopalu? Ako se Slovenci De zdramimo, bom moral priznati, da ima moj prijatelj prav. To pa bo pokazala bodočnost. Frank Schneider, 584 me na mizo, rekoč: "Citaj, Jack." Ko sem vzel časopis v roke, sem videl, ds je to Ameriška Domovina—Pirčeve "ca j ten ge'. Ko sem te 'cajtenge' ogledoval, sem zapazil na vrhu tega časopisa precej obilnega "tička": Ifcr ne poznam takšnih "tičev", zato sem hitro sklical skupaj moje prijatelje, da razpravljamo o tem "ti-ču". Ko smo prišli vsi skupaj, j« nekdo rekel, da je to-Pirčev "gempel", drugi je zopet izjavil, da je Debevčev "cajzlc", tretji je pa trdil, da take tiče po perju pozna — vse, ki se vrtijo okrog tega časopisa. V "notranjosti" A. D. sem za-pazil v uredniškem članku, kake se Lojze Pire jezi na Cleveland-skega župana Davisa in trdi, da odkar je Daviš na krmilu, je že 500 slovenskih delavcev izgubilo deld, na njih mesto pa je Daviš postavil zamorce. Lepa re¿, kajpada. ali ne, Lojze? Se nadalje se PJrc jezi. Možakar se huduje na IPodgoričana-Jonteza in na Prosveto in se joka, da edino Podgoričan in neki čikaški list izmed 40,000 rojakov v Cleve-lanthf sta se drznila prevzeti vlogo političnega cenzorja med našimi ljudmi. Pire bi rad, da bi vsi napredni rojaki trobili ravno v tisti rog kakor on sam. Razvidno je že iz tega^ ker J« enkrat vi svojem članku napadel Louisa Adamiča, češ, da Adamič še pisati ne zna! In da sploh Louis Adamič ne piše svojih knjig, magazinakih po veati in člankov, ki izhajajo pod njagpvim Imenom. Pač pa da to delo , napravlja njegova žena Stelia. Oe človek ni blazen, se ga lahko ozdravi vsake neumnosti, izvzemal napuha. Za napuh ni nobenega drugega zdravila ko Izkušnja, če je sploh celo to sredstvo za ozdravljenje. Kadar ae napuh prvič pokaže, če ne moremo več, vsaj lahko preprečimo, da se ne raspase.—Jack Yert. Volitve v Mllwaukeeju Milwaukee, Wis. — Zadnje čase le malo ališi iz naše naselbine. Ker se bližajo volitve, naj podam »hojo "par centov vredno idejo" v korist Slovencem v tej naselbini, čeprav pišem v slabi slovenščini. Ako pa podam dobro idejo, ae mi lahko odpusti slabo pisanje, aaj vam je. znano, kako je z onimi, ki ao bili rojeni v A-merild. Pri letošnjih volitvah imajo tukajšnji Slovenci zopet dobro priliko, pokazati kakšnega kalibra so. Vprašanje je, ali bodo Slovenci spet spali in dremali, ali se bodo zdramili in postavili Slovenca kot kandidata za okrožnega za* topni ka (supervisor). Pogovarjal sem ae a nekim mojim prijateljem o tem in kaj mi je rekel? "Kako bodo Slovenci poftavili kandidata, ker med vsemi, ki so pridruženi k politični organizaciji, ni niti enega, ki bi bil sposoben, da bi ga lahko kandidirali za tak urad?" Ne strinjam se z mojim prijateljem, ^rnpok trdim, da Imamo dobre moi* za ta urad, samo podpirati jih je treba. Vsak narod je poznan tukaj v Milwaukeeju, samo Slovanci ne, Obletnica kluba št. 16 Chicago, I1L — Meseca febru-apeJansko leto #e je zbralo neki! sodrugov in prijateljev in so ustanovili klub, katerega'fo pri-klopili k JSZ. Dobili smo Štev. 16. Od začetka do danes je ta klub, dasi ni po številu Močan, vedno aktiven. Zadnje čase se vršijo pod av-spicijo klubov št. 16 in 20 JSZ razna predavanja vsako drugo nedeljo. Razen tega je klub št. 16 naročil več iztiaov Proletarca, da se ga razpošlje med nečlane, da ga prečltajo In ako mogoče naročijo. Našo propagando vrftimo tudi potom raznih zabav. Tako smo imeli že več priredb in dasi-ravno je klub Še primerama mlad, smo imeli povoljno udeležbo — dokaz, da imamo precej prijateljev. Dne 17. feb. bomo obhajali prvo obletnico. Računamo na naše somišljenike, da nas posetijo v soboto večer in se zabavajo z nami. Naša obletnica se bo vršila na 1201 Diversey Paritway. V dostojno proslavitev tega dogodka nam je socialistični pevski zbor "Sava" obljubil, da se udeleži naše zabave ter nam zapoje par pesmi. Joško Oven bo naš govornik. Kdor je slišal enkrat Joška Ovna, ga pride zopet poslušat. Za plesaželjne bo igral Benčanov orkester, ki je rojakom tudi dobro znan,' posebno tu na severni strani mesta. Vse, ki so dvomili v obstoj našega kluba, danes ob prvi obletnici vabimo v naše vrste! Pristopite in delajte z nami ter se veselite z nami! M Na «videnje 17. feb. zvečetf na 1201 Diversey Parkway! ' , Pauline Drzldj.., Zabava 17. februarja } Milwaukee, Wis. — Naznanjamo vsemu občinstvu v Milwaukeeju in okolici, da dramski in pevski zbor Slovenskega doma priredi domačo zabavo dne februajrja v Matičevi dvorani na National ave. in So. 8th at., na katero ste vsi vabljeni. Gre za obstanek in nadaljevanje omenjenega zbora, katerega člani so vam zmeraj na razpolago z lepimi pesmami pri pogrebih ali kakšnih drugih prireditvah, in tudi z dobrimi talenti na dramskem polju. Zabave bo dosti za vse. Vstopnina samo 50c, vse drugo prosto. Na veselo svidenje! Za pripravljalni odbor, Anton Tratnik. gati, sem videl med njimi več energije in tudi da imajo več vpogleda v bodočnost ter so bolj* napredno delavskega mišljenja ko stari. Večina mladih delegatov; je pri aoc. stranki. Ko je prišlo) na glasovanje vprašanje o omejitvi moči gl. predsednika, nas je bik) premalo in smo propadli. ■Večina delegatov iz južnih držav (W. Va., Ky. in Alabama) je bila za staro administracijo in niso mogli prehvaliti J. L. Lewi-sa in njegove mašine. Navsezadnje — ostalo je vse po starem. Pravila so ista kot 1. 1082. Sedaj pa malo o tamošnjih Slovencih. Stanoval sem pri sod. Valentinu Stroju. Boljše postrežbe si ne morem misliti kot Se» jo imeL Hvala! S Strojem sva obiskala par zavednih delavcev in smo se pogovarjali o ustanovitvi soc. kluba. Iz pogovorov sem videl, da bi se dalo nekaj u« kreniti Zagotovili so me, da se v kratkem zberejo in bodo skušali organizirati soc. klub. Ko bi bili vsi taki kot so Stroj, Saiek, Skuica in nekaj drugih, pa bi i-meli .enega največjih slov. soc. klubov v Ameriki. Hvala vsem Slovencem m Slovenkam v Indi-anapolisu za izkazano naklonjenost U-Jame« VVidmar. TOREK, 13. FEBRUAIii Pismo b Cteveiaada Se vedno "naša" banka in o stokrat že premletem vprašanju, kdo je kriv, da ni danes na stežaj odprta. — Zasvetila se je nova lučka, ki kritizira Adamiča, toda ta lučka brli pri tleh H konvencije U.M.W. of A. Dilltown, Pa. — Ker sem se kot delegat na konvenciji UMW of A mudil v Indianapolisu, Tnd., naj tu mak) omenim o poteku konvencije. Konvencija rudarjev UMW of A je sprejela nekaj dobrih točk. kot na primer vladno laatništvo vseh javnih naprav, brezposeL nostno zavarovanje in starostno pokojnino. Kar je bilo mladine med dele- Bančne polome je povzročila kriza in glavni krivec je bivši predsednik Hoover, pravi Ameriška Domovina z dne 9. t. m. v u-redniškem članku, ki je naslovljen na Enakopravnost in se tiče slovenske banke. "Ce bi ne bil Hoover pravil, da je prosperiteta že okrog vogala, se bi bile banke bolj pripravile z gotovino in ne bi bile še naprej investirale denarja." (Zakaj pa so mu verjeli ?)x Kako pametne in atrokov-njaške besede! Spekulativna or-gija, ki je divjala pred krahom l., M*26, nima pri polomih nič o-praviti 1 Sistem, ki je to divje špekuliranje d tujim denarjem omogočal in katerega A. D. zagovarja, je pri vsem tem nedol ženi Republikanec Herbert Hoover je vsega kriv! Cc bi bil namesto njega izvoljen veliki prijetij Wall Streeta demokrat Al Smith, bi ne bilo krize, bi ne bilo bančnih polomov, bi bilo vse najlepšem redu! Takšna "modrost". Človek, ki ima koliškaj pojma o današnji ekonomski u redbi Amerike, se mora smejat takšni "modrosti", saj tako rekoč že vrabci vedo, da je bila aedanja kriza neizogibna posledica obstoječega gospodarskega sistema ln da bi bila prišla tudi v slučaju, da bi bil izvoljen za predsednika namesto Hoover j a demokrat Al Smith. Polom je prišel, ker je moral priti, ker so vsi napori brezglavega kapitalizma vodili v to smer kakor vodijo Še danes. • * • Ameriška IJpmovina tudi skuša napraviti ^tis, da je bila popolnoma po nedolžnem kritizirana zaradi slovenske banke, češ, saj vendar ni ona kriva, -da je banka danes zaprta; obenem govori vprid bančnemu vodstvu, češ, ni res, da bi bilo slabo gospodarstvo edino odgovorno za polom. Tega vendar nihče ne tr- —r«*r«Ud Pietur Demonstracije levičarski^ oblačilnih delavcev v New « proti aretaciji njih voditelja Bena Golda. . , 'H , , I, M. „ | ■ I =r= Slaj«; "Nočemo, da bo P« naj nam Amerika napov« 2 Košir: "Ameriška vlad» £ pripoznala Rusijo." ^^^ Slaje: "Čitali «mo ™m , , «r. Čitali pa imo tudi, di j« rila «amo zaradi vas, da * -zam«ri. In njena sreč«! fin ji posvetili z vso svojo men Ko je new.vofikl lepan 1 e. kakršne*, kaše «lika. Notorial S^SfcT£ letniki ^ ^ jetalšalca -purasumao . lam.alt«kln.i uradniki, ki še IT zaprti. ' ^^ Vodili di. Vodstvu slovenske banke je bilo očitano predvsem to, da je držalo p^šo javnoet v popolni meglK glede resničnega starya banke, da je v tem pogledu molčalo na vse očitke, ki niso bili baš lahki (molk se jemije kot priznanje) ter s tem zapravilo zaupanje svojih vlagateljev. Drugi očitek je bil, da je bančno vodstvo začelo z novo kampanjo za pridobivanje novih vlog v letu pred polomom, ko je moralo vedeti, da je bila banka že na slabih nogah. Tretji očitek pe veli, da tudi brez slabega gospodarstva ni bilo, kar dokazuje poročilo odbora vlagateljev. Ameriška Domovina pa je do zadnjega trenutka prepričevala našo javnost, da je slovenska banka najvarnejši denarni zavod pod soincem, celo varnejši kot zvezna poštna hranilnica, dasi je prej kone vedela, da stvari stoje precej drugače. To so glavni o Čitki na račun vodstva slovenske banke in A. D., očitki, na katere omenjeno vodstvo zvesto molči, A. D. pa se jim izmika kakor jegulja ter hinavsko zavija oči, češ, po nedolžnem jo hočejo kri žati. • • • Ameriška Domovina tudi želi, da bi se opustila "dnevna napa danja in hujskanja, ki ne prina šajo drugega kot pogubo." Cud no, prečudno Ameriška Domovi na, ki je naš najboljši ekspert v napadanju in hujskanju, je prišla tako daleč, da je spoznala kaj takega! Well, to je pa že prava novica! Vprašanje je le, kaj smatra A. D. za napadanje in hujskanje in kaj za kritiko? Ali smatra svoje največkrat nečedno napadanje in hujskanje proti vsem in vsemu, kar ne trobi v njen rog, za pošteno in dostojno kritiko, ali smatra stvar no kritiko z naše strani za — napadanje in hujskanje? Meni se močno dozdeva, da smatra go spoda našo kritiko za "hujskanje in napadanje," svoje nečed no, z osebnostno mržnjo, ztobo in predsodki prežeto zaletavanje v nas (razredno-zavedne delavce) pa za — "pošteno in dostojno kritiko!" .. . • • • Ko sem zadnjič omenil "Adamičevo številko" Ameriške Domovine, se mi ni zdelo vredno omenjati, da je bil mtd "kritiki" Adamičevih del tudi "Rev." Milan Slaje, kajti mož v bistvu ni povedal nič drugega kot urednik A. D., torej se ni splačalo zaradi njega posebej tratiti časa in prostora. Rojak J. Košir pa je mislil drugače ter poslal Enakopravnosti dopis, v katerem je povedal nekaj grenkih "kritiku" Slajetu in A. D., povedal po svoje, kskor pač pove preprost delavec, ki ni trgal hlač po gimnazijskih in semeniških klopeh. No, mr. Slaje je prišel nazaj z dvo-kolonskim odgovorom, s katerim jc hotel na "sarkastičen" način Osmešiti delavca Koširja, osmešil pa je le sebe, učenega gospo-I da, kajti odgovor je bil tako o-tročji, da se mu mora vsak pameten človek smejati. Meni je samo žal, ker ne morem ponovi ti dolgoveznega, otročje-čenča-stega odgovora tega gospoda v Proaveti, kajti prav nič ne dvomim. da bi se mu paši Čitatelji j smejali do solz in onemoglosti. ; Nsvedel pa bom nekaj "boljših" J ocvirkov iz mentalne zakladnice g. Slaje ta. Ko*lr vprjfuje: "Čt p« fant j« «naj« kaj holjHr« kot Adami«, ¿«mu nam n« pokaltjo?" I «laje odgovarja: "So U pokazali, I kar n« pifej,, hadaloati, In ravno j ¡«to it area svetujemo g. J. KoAlrja." Ko*ir: "Ca pa vam ja toliko za »ta-rnfcopitno tooffrajiko Juffoalavijo, temu Bte priili v Ameriko?" 8laJ*i "Da apotnamo t. j. goitrja tn beremo njc*ov» «lavne ara*je in kravje dopiar." KoAir: "VI nafete pripoznati, kar >• priposaala Amerika." m To so brihtni odgovori!pj nemu otroku bi jih človek meril, ampak mr. Slaje di pet let in najmanj poldrui setlotje svojega življenji gal hlače po šolskih klopci menda brez posebnega Kajti, če bi bil s pridom r, svoje šole, bi si nikakor i gel dovoliti tako otročji nih čenč. Košir je prepi lavec, "visoke učenosti" m Če ni tlačil v glavo, ker j« ral še v rani mladosti zače žiti si svoj trdi kruh, v mu pa se lahko reče o n. ima toliko pameti, da je kje tiči vzrok vsega gorj^' pe svet, kar je vsekakor ve4 kot bi se lahko Slajetu, čigar ovčice se nično smilijo (in komu bi I. Jontez-Podgoričaa, Umik fašizma v kal državicah >po Latvija razpustila fašistib ganizacije ter aretirala 1 tel je, v Estoniji pa so p* pri občinskih volitvah Riga. — V baltiških drin predvsem v Latviji in Ert so fašisti v zadnjem čaju veli velike poraze. V Lati bil pred kratkim na inkt socialistov sprejet zakon a pust vseh fašističnih orga cij, obenem pa je vladal fašistično časopisje. Nadi| bilo aretiranih 65 vodilnih stov, pri katerih je policija važne dokumente o tesmk kih med njimi in nemškisi ciji. 'Pri drugi raciji ria fa policija aretirala 15 naci> so prišli iz Nemčije. Tudi | raciji je zaplenila več v« kumentov^ Socialisti so pričeli lisi, čigar cilj je zatreti fi no propagando, kjerkoli se| vi. List je napovedal vojno! milijonarju Benjaminu, kiji pred svetovno vojno caridj daj pa se ogreva za fašii Fašizem je na "umiku Estoniji, kar so zlasti zadnje občinske volitve, pri' terih so fašisti doživeli vdlj raz. Razen v dveh mestnih i nah, kjer so dobili poloviej danih glasov, so pogoreli vi drirgih tako v mestnih kot ^ žalskih. V nekaterih krajih, kjer i jo fašisti Še vedno velik 4 je vlada aretirala vodilne «j ški« nacije, ki so se pridiajj Ugnezdill v Estoniji in pn* svojo propagando. Pet nsfijd bilo tudi deportiranih. Pri navalu na posestvo* ga grofa je policija za**** novega zemljevida Evrtjj smislu načrta naj bi *ev«fW Evrope postal kos — csjjJ Rusije, južni de! z Litvinsko vred pa naj bi bila Hitlerjeva Nenv'^ Socialistična stransa W šiuai hteva od vlade razpu« v«* I šističnih organizacij in tev propagande. Nadaljnji ■ ki pri zatiranju fašiztna ej Viani od izida parlam*»^ volitev, ki se bodo vršila lu, toda vroča volilna ka^l raznih političnih strank*»1 daj v polnem zamahu. Bivši člkaški šerif ef j» H Chicago.—Thristnj'hef heim, nekdanji Senf Cook, se je zadnjo lil. SUr je bil A* M ** nančne rORKK. IS. februarja. PROSVETA Vesti iz (UllIMl lltil il v«Hk» in-amoin« •f^pred kti WvP«Ii I»- to opuAili. *> t»"''"' V gramozni jami J» »toji «volim razpadom. V tem ¡¿ta, ki je bil včasih le L Vzidan, so sezidali po voj- blno vil in stanovanjskih h tako pa je mestna občina ¿Ua tu celo kolonijo avojfti Svinjskih hiš (ob Dunajski K Ta del mesta, ki je pred ¿¡m dobil celo svojo novo to l^priNHi^. -v f ril Meha nekajkrat po glavi, da se je ta nezavesten »grudil na tla. Nato je še Tajaik udaril Meha čez trebuh, in Meh jf kmalu nato umrl. Verdev jf bil obsojen na 2 leti rofcije, Tajnik pa na 1 mesec strogega zapora. Kranjska vlomilska dru/ina. Prt d malim kazenskim senatom l jubljeni se je zagovarjalo sedem tatov, ki so v Kranju in o-kolici »vršili več viomov in tatvin. Najdrznejši vlom so izvršili v trgovino Ahačič & Sifrer v I L na nima svoje šole, ter mo-' hoditi otroci daleč v mesto >lo. Zato se je ie pred leti *i!s misel, da bi kazalo po-,iti v tem bežigrajskem mest-i delu novo šolo in ta misel i pred uresničitvijo. Zidali jo } na mestu te gramozne ja-zato se morajo barakarji iz umakniti. To priliko je hotel biti bosanski priseljenec Im-Hamzič iz Cazina, ki ima v nožni jami tudi precejšnjo lko, v kateri je stanoval sam nel za najemnike še dve bo-,ki družini. Hamziča pozna ljubljanska bosanska koloni-a tudi policija kot nasilnega ika. Nekoga je pred letorp ter bil oproščen zaradi do-prič, v njegovi baraki so ta-«krivali svoj plen in obenem iamzič tudi nudil zatočišče titutkam, ki so se v Hamzi-baraki shajale s fanti. No-bra pa je Hamzič izginil iz >ljane ter se odpeljal domov azin. Ko so policisti te dni i v Hamzičevo stanovanje, iregledajo,' ali se nahaja v še kaj ukradenega blaga, tem slučaju odkrili, zakaj amzič izginil iz Ljubljane, traki je namreč pripravil vse >ožig barake. S petrolejem nočene vrvi je napeljal na itrešje, spodaj pa jih vtak-posodo polno petroleja. Zra-je bila pripravljena sveča, jo bilo treba le prižgati, in baraka bi bila v hipu v og-ogofela bi gotovo do tal. ija je prijela najemnika meda in ta je priznal, da se DRovoril s Hamzičem, da mu arako zažgal. Policija je na-»lučajno odkrila še pred iz-vijo. Mehmeda so aretirali, tako pa so v Bosni v Cazi-retirali Hamziča, ki ga bo-aj dovedli v Ljubljano v za« Hamzič je hotel namreč do-zavarovalnino. Ko je zvedel, odo morale barake iz gra-e jame izginiti, je dal bara-pohištvo zavarovati za 20,-Din ter se odpeljal iz Ljub- 1'spelo mu ni. amestu ruševca ustrelil člo-ani v maju je lovski j Janez Zaplotnik iz Gozda (ri/.ah nel na lov na divjega ina. Zagledal ga je na dresi je zbežal z drevesa. Ta-nato ga je zagledal v grmU jj, ki ne je premikalo. Pomeni ustrelil—strašen krik je povedal, da je zadel člo-Ko jo «topil bliže, je našel rmi'"evju umirajočega čev-fAndroja Kuharja, ki je pkaj hi|Kiv umrl. Zgodilo se na KriAki gori. Zaplotnik >' zaradi tega dejanja obto-l»a se je moral jeseni zagoni pred Hodnikom poedin-v I iubljarrt, ki pa ga je o-til. Državni pravdnik se je ■ 'l jan. se je vršila njd temi je bil tudi aVec Srečko Tajnik, pa je dejal Meh, da Vf,n, od zunaj pa je n «kozi okno. Zven« razburilo Tajnika, 1 na prosto, kjer je ha ter ga začel prete-zaliodel Tajniku noš Je prišel ven 26 letni po-bil kol in uda- J a Kranju. Sredi dneva, v opoldanskem odmoru se je splazil poglavar teh tatov v trgovino skozi stransko okno ter vzel iz blagajne 8900 Din. Dvema pajdašema, ki sta stražila, je dal 2200 o-ziroma 1200, nakar so se vsi trije odpeljali na Bled, našli nekaj žensk ter se potem z njimi odpeljali še v Ljubljano na velesejem. Vlomili so tudi v Svarovo gostilno v Kranju, kjer so dobili le 180 Din, vdrli so v tiskarno "Savo", v neko gostilno v Tržiču, a povsod tu so dobili le pičle plene. Hoteli pa so vlomiti tudi v hfšo posestnika Anžka v Trbojah, o katerem so slišali, da ima doma več sto tisoč. Dvakrat so šli > Trboje, da bi prišli do tega de narja, enkrat so jih prepodili domači, drugič pa orožniki. Vsi ob toženci so vlome priznali in so bi li obsojeni: France Meglič, ki je bil nekak vodja, na 2 leti in mesece robije, Viktor Markelj z Jesenic na 9 mesecev zapora, delavec Albin Smid na 1 leto in 1 mesec zapora, Josip Ahačid, hišnik tiskarne "Save" na & mese cev, trije pa so še mladoletniki ter so jih kaznovali manj. Dve novi knjigi Ernat ToHer: Hinkemann, drama v treh dejanjih. — Te dni je iašla v Ljubljani drama "Hinkemann" nemškega socialnega pisatelja in dramatika Ernsta Tol-lerja v lepi kartonirani izdaji (strebi 64). Je to ena od najbolj znanih Tollerjevih odrskih u-metnin. Drama obravnava tragedijo človeka, ki mu je strel v vojni odbil spol; tej osebni tragediji se pridružuje še gorje, izvirajoče iz družbenih razmer. Drama je bila mnogo igrana v Nemčiji in Franciji pa tudi drugod, na mnogih krajih (n. pr. v Avstriji) pa je bila njena uprizoritev prepovedana, češ, da je "drama nemoralna". Dramo je prevedel in tudi sam založil akademik Ante Novak. Uvod stane 12 Din. Priporočamo v branje in morebitno uprizoritev. Druga knjiga je bila tiskana samo kot rokopis in je na prodaj le gledališkim družinam. Je to Delakova prireditev Jurčičevega "Desetega brata", ki je v tej prireditvi dobil podnaslov "Gledališki roman na besedilo Josipa Jurčiča." Jurčičevo povest so dramatizirali ie pred leti in mnogo so tisto prireditev ie igrali po mestnih in podeželskih odrih. Režiser Delak pa je šel ter nanovo priredil povest za odre in sicer tako, da se vse dejanje razvija pred nami kakor v filmu. Diapozitivi z napisi vežejo posamezne scene, ki »e vrstijo labko brez vsakega odmora do konca. Tako je uspelo Delaku postaviti na o-der tudi scene, ki so jih drugI dramatizatorjl morali opuščati in je tako Delakova dramatiza cija doslej najbolj popolni in verni prenos Jurčičeve povesti na oder. Dasi je ta filmska dramatizacija nekaj novega, vendar ne zahteva od odrov nikakih posebnih sceničnih težav ter je prav lahko upaizorljiva tudi na dile-tantakih, odrih, čeprav nimajo posebnega odrskega aparata. Delakovo dramatizacijo so v dramatiza£orjevi režiji uprizorili v mariborskem Narodnem gledališču, kjer je dosegla \elik u-apeh ter so jo uprizorili že mnogokrat. Doživela bo, kakor kzže, skoraj toliko repriz kakor kakšne dobre operete. Tudi podeželski odri že uprizarjajo to novo dramatizacijo tako priljubljene Jurčičeve povesti. Dramatizacija je izšla v knjigi (72 strani), založila jo je za-ožba "Naš oder", Ljubljana, Gajeva ulica 8. Tiskana je kot rokopis, to se pravi, da se, naroča le direktno pri založfoi. Društvo, ki kupi 15 izvodov, plača 300 Din ter ima s tem Še vse pravice do uprizarjanja. Delo priporočamo tudi ameriškim gledališkim družinam. —K. Izpuščeni iz koperskega zapora. — Poročali smo pred tedni» Qrtowkk Ob zibelki moderne aatronomake znanosti. — Jacques Aubert Čedalje daljše in pogostejše vol-' poslopjs, kjer so nameščeni- vsi nje okoli Rta dobre nade ne mo- ¡potrebni instrumenti za metero-reta več dolgo zado.^ati samo i luška opazovanja: higrometri za grezilo in kompas. Spoznali so,'določevanje vlage v zraku, ba-da je dosti boljše poslušarati se rometri, pluviometrl, vetrnice astroaoasakih metod in opaso-¡itd., ki čisto potihoma beležijo vanj za določevanje vsakokrat- najmanjšo vlago v zraku, naj-nega položaja ladje na odprtem manjšo spremembo zračnega morju, za ustanavljanje eemlje- tlaka, najmanjši detek in naj-pisne dolžiift? in širino. In ta j rahlejše sapice. Ob znožju jam- ni dviga zvezdama, je nepopis-Nje lune. Vsa ta merjenja bi no veličasten. Onkraj položne- bilo treba seveda vnaprej izvr- da na ljudi, ki so jih italijanske oblasti osumile vohunstva v prid Ju* goalavije. Te dni so iz koperskih zaporov izpustil! Poetojnčana Bizjaka in Karla Tavčarja ter tudi našega železničarja Henrika Mekindo iz Cerknice. Delavce je nabiraL — To je bil vsekakor nenavaden dogodek : v neko hribovako vas nad Kamnikom je prišel nekdo nabirat de lavce za kamniško tovarno. Dejal je, da potrebuje tovarna nekaj zdravih, močnih delavcev in da je on pooblaščen, da jih nabere. Sprejeti bodo le tisti, ki se javijo njemu. Nekaj fantov se je seveda takoj našlo, ki so sleparju verjeli ter mu tudi nase dali z denarjem. Nabiralec je namreč trdil, da mora vsak, kdor se prijavi, potrditi to s podpiaom na pogodbi ter s plačilom» 100 Din, ki naj sluil ravnateljstvu tovarne za dokaa, da bo gotovo nastopil službo. Ob nastopu dobi teh 100 Din kajpada nazaj. Nekaj jih je res podpisalo i*plačalo, nekdo je v stiski dal celo cel 5dolarski cekin, samo da bi prišel do službe in zatrhižka. Delavci so potem čakali, kdaj jih bo tovarna poklicala na delo, nekdo pa je le bil toliko bister, pa je šel v Kamnik, kjer je našel sleparja ter ga naprosil, naj ga spremi v tovarno. Slefrar mu je kar v gostilni predstavil nekoga za poslovodjo tovarne in zagotavljal delavcu, da bo pravočasno poklican na delo. Delavec pa je šel v tovarno, pokazal podpisano "pogodbo" in povedal tudi o 100 Din kavcije. Tovarniški u-radnik je takoj spoznal, da gre za sleparijo ter je javil zadevo orožnikom, ki so sgenta aretirali. Doma je nekje s Štajerskega. Preden prideš do poslopij sv», tovnoznane zvezdarne v Green-wichu pri Londonu, moraš skozi velik park, sredi katerega stoje posamezne zgradbe in ki ga ši-lmerjenja bi bila potrebna naj- bora leži tista velikanska rdeča rok košat drevored deli na dvo- mznj vsak dan. Mogoča so bila krogla, ki sem jo videl poprej z je. Pogled, ki se ti odpre na samo z opazovanjem zvezd in s griča, ko so oddali z njo časovni koncu drevoreda, kjer se na des-[računi, nanašajočimi se na pozi- [signal. - Z vodnikom splezava s strehe in se napotiva preko nekega ga pobočja, ki ga prepletajo va-lšiti, tako da bi se mornarji lah-1 dvorišča v zgradbo, v kateri je lovita pota, onkraj greenwich- ko ravnali kar po sestavljenih postavljen veliki merldianski ske bolnice, v kateri je name- tabelah, ki pa bi morale biti se- instrument. 2e ime pove, da jo Ščena od 1873 kraljeva pomor- veda točnejše od razpredelnic ta daljnogled naravnan točno ska akademija, ki jo je postavil Tycho Braheja, polnih napak. na meridian, tiste točke, nu ka-slavni graditelj katedrale • sv. Ker gredo Angleži naglo od teri stoji. Vsak večer sedi za Pavla Krištof Wren, leži orjaško načrtov do dejanj, je bil observe- tem daljnogledom asistent in londonsko pristanišče s stotina- torij kmalu ustanovljen. Prvi meri čas, ki preteče, da se določ-mi dokov. Tisoč dimov se vr- je deloval v njem Flamsteed. ne zvezde premaknejo med dve-tinči nad pristaniščem, tisoč Fri sto funtih letne plače mu ma zaznamovanima točkama, meglic v vseh mogočih barvah, tega odgovornega mesta ni nihče Potlej po določnih formulah toč« od prosojne beline do črnega fia- zavidal. Sledil! so mu Halley, no izračuna pravi Čas, ki se s da. Oblaki dima, ki jih bruhajo Brsdley in Maskelyne. Slednji observatorija oddaja po vsem tisočeri dimniki brodov, vlačil- ie deloval na observatoriju do jvetu. Pozimi, kadar mora bi-cev, parnikov in mogočnih to« komsa lg. stoletja. Ti možje so ti kupola v strehi odprta, je na varn od umazano rdeče opeke, mamo opazovali sonce, luno in opazovališču dostikrat tak mraz, Hrumeče pristanišče se razpro- »vezde ter so v marsičem oboga- m* ie mora opazovalec zaviti v •tira nod teboi. iz kateresra seltili nafte dotedanje znanje o ne- kožuhe kakor Eskim. srečen I v sosednjem poslopju je na- je bilo v Postojni in drugod latira pod teboj, iz katerega se tili nafte dotedanje znanje Pivki aretiranih okrog 30 razlega tisoč glasov od jekla in besnih telesih. Posebno i brona, nabijanje zvonov in zdaj Htelj je bil Halley, ki je med meščena bogata ablrka fotogra-eezko, zdaj zamolklo tulenje si- drugim ugotovil, da se komet, fjj lvewj( aončnih mrkov, protu-London dela, dela s polno W 8« zaradi tega tudi po nJem beranc in sončnih peg. Vse ali-Odkar so opustili zlati imenuje, pokaže vsakih 75 l«t k« so na prozornih steklenih vu-Standard, se je izvoz spet pove- n» nebesu. Bradley je izračunal hj^ kl -0 od inotrHj rMzsvet-•čal. Stotisoče rok, ki so morale b™>«o svetlobe, Maskelyne je pa hjenjt poprej počivati dolga leta, je določil njeno tešo na ta način, spet poprijelo za delo in zdaj da je izmeril, za koliko vpUva ..... nakladajo in razkladajo stotine «ora Schehallien na maso greši-1tlj0pj0i v katerem stoji največji ladij in čolnov z debelimi, težki- la, po čemer je lahko iiračunal ,eAki tVfadaniki daljnogled i mi trebuhi. razmerje Privlačnosti tenorske L,pptlll0 71 cm< Tudi ppf tem London, pogledan z Greenwi- ™ase nasproti privlačnosti sem- daljnogledu se vsak večer vrste Cha, je prizor, ki bi moral na- iK «a njegovega delovanja ji Li|it#ntl( k| imuJo 0 r a v k vdušiti samega Danteja. Mo-1 Ml izumi jen tudi kronometer, s1 ** v Bela steza, speljana sredi tihega vrta, naju privede v po- gočna slika, sredi katere kralju- ¿i™»r j« «natno olajtyüo mer je za kopreno megle in dima mo- J®nJ« «amljepisnih dolžin. s najrazličnejšimi opazovanji. Med opazovanjem loži asistent ^BM .pod priočnlkom In v dosezni bli- gočna katedrala sv. Pavla. Sli- Pond, ki je sledil Mankelynu, Ujn| |mw vzvod, s katerim se da ka demonske pokrajine, ki se ti je observatorij še tako »nftiril, daljnogled precizno nastavljati zdi mrtvaška in hkrati polna da je delovalo na njem šest asls- L VfM,ko |0g0 brutalne živahnosti. tentov. Polagoma se je začela V spodnjem nadstropju tega Ko sem ie dolgo časa stal za- tudi vlada bolj zanimati za to poslopja ju knjižnica observa- maknjen v silni prizor pod boj—ura se je pomaknila med važno znanstveno ustanovo. Prevzela je na svoje stroške ras- tem ie blizu proti dvemr—, me sveti Javo in kurjavo in je tudi je nenadno zmotila velikanakaj znanstvenikom naklonila neko- torija z nuj izbranejšo strokovno literaturo. Tu so spravljeni tudi beležko vseh opazovanj, kar se Jih je izvršilo od početka green wichskega observatorija. rdeča krogla, ki se je začela po- liko večje nagrade. Kmalu j« Časi dvigati po velikem jamboru postal Greenwich eden najpo- |ŽLastl dragoceni so rtglatrl nil enem izmed poslopij observe- membnejših znanstvenih zavo- zadnjih desetletij, k^r Jo v njih torija. Točno ob dveh je krogla dov na svetu. Število asistentov Ubrano gradivo z vsega brltske-padlu navzdol in tisti mah j« jo rastlo od dne do dne. Poleg gA Imperije, s pretežnega dela zatulilo spodaj v pristanišču na prvotnega strogo astronomske- mmeljske krogle Za izčrpna tisoče siren. Milje daleč tam na g* opazovallšča Je bil kasneje statistična dela je to gradivo ne-obzorju so opazili signal mor- ustanovljen še poseben oddelek obhodno i>otrebno. Tu so zabe-narji in začeli po njem naravna- u proučevanje zemeljskega ma- k^ne vse najdrobnejše spre« vati ure i\a ladjah, plovečih po|gnetizma. Naloge so naraščale |membe v življenju našega son- istem razmerju kakor se Je svinčenih vodah Temze. Nekaj trehutkov kasneje sem I gjrii MVOili D;nei j« Oreen-stopil v zvezdsrno. Po vseh pra- wich centrala, v kateri se steka- dar _________________ ate vilih bi moral imeti posebno do- j0 tisočera opazo^knja z vseh voljenje, drugače namreč niko- delov sveta gar ne puste v to svetišče ali Iz- Prfden mo ^^ Iprem|j^ kazalo se je da dostikrat novi- llec y voumm ^.lopj» ob. narska legitimacija tudi nekaj rai polulf MV«di zaleže. 4 Spremljevalec, ki so mi ga do- Duhovščina Izgublja vero, pravi dr. Prince Chkago. — Veliko število duhovnikov je izgubilo vero, je de jal v četrtek rev. dr. Herbert Prince na 971etni konvenciji či-kaške episkopalne škofije. Po njegovem mnenju je za to odgovorna depresija, v kateri mnogi pastorji niso pokazali dovolj poguma in energije. Affitirajte m Prometo! ca, vsi navidez neznatni dogodki na njega površju, ki imajo ven-, tolikanj močan vpliv na življenje naše zemlje. Vsa ta drobna opazovanja so zabeležena tukaj, za vsako uro posebej In za leta ter desetletja. Na strehi Uga poslopja je še druga velika kupola, pod katero znameniti greenwichski merldl ^nii AannU«H,. n» UMHntel*0* Ni6 ^ ^^ nl vld#"|je spravljen daljnogled za opa- nAvt,ic -voJI ln zovanje in fotografiranje v^- t v-e.tran.ki uporabnosti. Nava- |mirJh miifl|c, dvojnih zvezd In den dolg bel kamen je zakopan dami in po starem običaju se mu je zdelo primerno, da me na v makadam poti, ki teče med kratko pouči v zgodovini obaeMneko ()|fr(|jo |f| n;k|m l[m, V vatorija. kamen Je izklesan utor, kl pred- "Kraljevi obeervstorij" — jjUtavIJa kratek odMk ničelnega pričel..> toda rajši bom po «vo- J je ponovil njegovo predavanje Observatorij Je ustanovil Kari II. 167«. Takrat Je Anglija rev V bližini "meridiana" je lese-[na lops, ki hrani navzlic svoje- no na drugih redkih nebesnih pojavov. Skozi ta daljnogled se fotografira tudi sonce, in sicer po možnosti vsak dan, da po slikah astronomi lahko proučujejo premikanje sončnih peg. Kakor znsno, Je Oreenwlch tudi tista centrala, Iz kater« se svetu diktira pravi čas. stara trsdlclja observa- Holandake. Anglija Je začela graditi temelje svojega gospostva v indiji. Angleški i>omor fanti (U 167». Takrai je Anglija rav- .|.nmiin.m„ i/ULitii (v ..čela prUvojevati si Z v flLue ii l,d»nlm vo^m) važ«n torija. Proti koncu minulega dob nesporno v roksh Španije in | dm|Jno|r|i- all slsdnjlč js vendsri« zmagal Grc«eiiwlch. Da se ne bi po nepotrebnem zanašale v znanost rszprtlje, so s« Kransozl servatoriju. 1* stopnicah I vdali« zahtevali so |»e za proti-deva v velikansko dvorano, ka- Lg|Ug0> da se na Angleškem tere stene so okrašene s risbami kon^no uvede metrski sistem, in fotografijami vseh astrono- Anf)44ki ^.„jakl so obljubili, mov, ki so tukaj delovali in po- ^ ^ ^ tg Lun jt. Francija uravnsla svoj se proslsvili s vsžnlmi odkritji. LM ^ <;rMrf,wichu. Zal Je krat-Sredi dvorane Je ogromna miza ^ fJO Um gbornka lordov zavr-z miHižico stolov krog in krog Lj^ prt,dlog anglaških znanstve- y tir, Ameriška dekleta se vadijo za vojno. PhifcdeJphiji. Ns sliki ss članice -trek^ga kluba v Orezel ia-titutu Za to mizo se zbirajo angleški astronomi, kadar je treba razpravljati o tem ali onem važnem problemu, kl se tiče določnega nebesnega teleaa, nekaj milijard kilometrov oddaljenega «hI naše zemlje. Iz te dvorsne prideva po ozkih, strmih stopnicah na streho liikov. da bi ae uvedel v državi metrski sistem In tako "si J« Greenwich pridobil pravlcp diktirati éas, ne ds bi bilo treba Angl«žem karkoli popustiti pri svojih trsdicljah.—&la. AH ste aaročeal na dneva* 'PreffvetVT Podpirajte svej ttHl psosv.ktx T TOREK, 13. FEBRUI Uiia Adesalt* SMEH V DŽUNGLI ArrOBIOOBArUA AMKUtKEOA PBUKUBMCA Poslovenil Stanko Libra Pozneje mi je rekel: "Tako me je vznemirila ta nova misel, da aem aedel in nisem čutil nobene bolečine na poškodovanih deUh svojega telesa, dasi bi se de ne smel premikati. Zdelo se mi je, da mi je duha obUla «vetfcba -- kakor da je prišel nadme sam sv. Duh. Sklenil' nem da ne bom nikoli več prijel za delo, to se pravi, da se ne bom držal enega in tistega dela po dvanajst in petnajst let, kakor sem delal dotlej. Lenaril bom! Naj drugi delajo, oni, ki ne poznajo nič boljšega. Glasno sem se zasmejal. Vstopila je Nežka in se čudila, aH sem ponorel ali kaj. Rekel sem ji, naj se pobere k vragu, zapre vrata in me pusti samega. Ko sem jo tako nahrulll, sem bil sam ne-koliko osupel nad svojo drznostjo in še bolj sem se smejal. Ona pa je bUa uverjena, da sem izgubil pamet, in je nekaj časa ravnala z menoj ne le previdno, marveč skrbi j Ivo in nežno" Lenard je naprosil Jima Culleya, naj mu prinese še kaj literature iz svoje iaatne zbirke in iz javne knjižnice. Bral je ogorčene spise Uptona Sinclaira o klavnicah, o življenju new-yorških bogatašev, o časopisju in verskih zadevah; potem so prišla na vrsto Plutarhova "Življenja", Leckyeva "Zgodovina evropske morale", Platon, Gibbsonov "Rim", Shopen-hauer, Dreiser, Nietzsche, Santayana in sv. Avguštin. Bral je vse vprek. - Mnogo pozneje ml je dejal: "Čeprav sem razumel komaj tretjino vsega, kar sem bral, sem se čutil novega človeka. Cim več sem bral, tem več sem razumel ali vsaj mislil, da razumem. Moj s angleščina je bila še zelo borna, toda Jim ml Je priskrbel besednjak In včasih, ko sem našel pomen kake besede in se mi je iznenada posvetilo v glavi, me je vsega prevzelo nekaj svetega In pobožnega. Le smejte set Meni je vseeno!" je vzkliknil in se še sam zasmejal. "Zdelo se mi je, da Šele začenjam živeti. Jim Culley, v katerem je bilo nekaj pesnika, je trdil, da se mi je duša prerodila; Nežka pa je z druge strani zatrjevala po svoje, da sem malo "Čuden", ker sem se pri padcu z brvi potolkel po glavi. V resnici še danes verjamem, da se ml je zrahljal vijak v možganih — in po vsem, kar vem se^aj, je njeno prepričanje morda pravilno." Z Nežkinega zrelišča se je Lenardovo čudaštvo izražalo na vedno bolj obžalovanja vredne načine*; najstrašneje je bilo, ko Je kmalu po dolgo odlašanem okrevanju naznanil, da se ne bo vrnil k svojemu prejšnjemu delu, ki ga je čakalo v ladjedelnici. Z doma je odhajal ob pol devotih zjutraj in se vračal proti večeru; skoro ves dan je prebil v knjižnici ali v koči Jima Culleya v evkaliptovem gaju ter prebiral vse od "Suzane Lexonove" do "The Winning of Barbara Seta"; ali pa je posedal v parku na pečini z razgledom na pristanišče, pohajkoval, pogledal v Igralnic« in se razgovarjal s prijatelji Jima Culleya, ki so bili, kakor je Lenard zvedel, po večini I. D. S.-ovci kakor Jim sam in so sčasoma postali tudi njegovi prijatelji. Rad je poslušal te ljudi in je pri priliki še sam dodal drobtino is svojega nanovo pridobljenega knjižnega znanja. "Začenjal sem živeti," mi Je pripovedoval tri leta pozneje, "živeti, če me razumete, kaj mislim. Začenjal sem razumevati življenje tudi z druge strani. Slišal in videl sem stvari, o kateri se mi prej še sanjalo ni, čeprav so bile povsod okoli mene. Ure in ure sem z užitkom gledal leteče galebe. Sel sem na valolom z vrečicami starega kruha in z njim krmil ptice; sčasoma so me spoznale, še preden sem odprl vrečo, in me vreščeče obletavale. Ce sem šel k Jimovi koči, sem si včasih predstavljal, da so ta evkaliptova drevesa živa bitja, kar tudi v resnici so, da se gibljejo, mahajo z ročami in si v spreminjajoči se svetlobi nadevajo najraz-nejše oblike. Vse moje zmožnosti so bile videti stopnjevane do višje popolnosti. Zlvel sem. Začel sem spoznavati samega sebe." Od Nežke bi seveda nihče ne mogel priča kovati, da bo cenila Lenardova nova zanima nja. Ogenj in pekel sta bila v hiši. Kako si misli, da naj se preživlja družina? Ali nima nobenega ponosa? Ali ni mož? Kdo bo skrbel zanje? V banki je ostalo le še nekaj sto dolar jev, hišni davek bo kmalu treba plačati, otroci potrebujejo obleke, ona nima že nobene spodobne obleke več in on sam se klati okoli sramotno kakor potepuh. Sramota za družin skega očeta, tako vedenje. Ali noče, da bi, otroci odšli dobro pripravljeni v življenje? Podgornik je vedel, da ima Nežka prav toda rekel ni nobene; prav takrat so,ga strastno zanimala odkritja dr. Freuda ali pa je mor da gorel za Walta Whitmana, pesnika skital-stva, in se vnemal za J urnega, pesnika zasta varja. Toda ko mu je malo pozneje Nežka povedala, da v banki že nI več niti sto dolarjev, je začel iskati delo. Mesec dni je vozil led, toda kmalu je to delo zamenjal s službo pri mlekarski družbi, ki mu je bolj prijala; skoro vse delo je opravil zgodaj zjutraj ter je imel potem Časa dovolj za pohajkovanje in čitanje — za "življenje". Toda mladenič, ki je razna-šal mleko za neko konkurenčno podjetje, je bil deloven in spreten ter je kmalu prevzel Le-nardu večino odjemalcev. Nato je Lenard poskusil z lovom jastogov v zalivu; potem je prodajal cigare, točil impersko pivo in tako dalje. Tako ali drugače se mu je v treh letih po nezgodi ali po duševnem "prerojenju njegove duše", kakor se je sam izražal, posrečilo dovolj zaslužiti, da je hranil ter oblačil Nežko in otroke, plačeval davke in zavarovalnino, pri tem pa vendarle še našel tu pa tam kaj časa za "življenje" — to se pravi za branje, za pohajkovanje in za krmljenje galebov, za opazovanje ladij, spreminjajoče se svetlobe nad zalivom, nebesne barve ob sončnem zatonu, pa za pohajkovanje po evkaliptovem gaju, kjer jc z naslado vdihaval vonjave^ dreves. '' Nežka in otrocf so ga imeli za prismuknjenega; starejši fant je bil celo nekoliko krepkejši v izražanju in je ob neki priliki naravnost po-vedul, da je trčen, dočim je dekle, ki je hodilo v višjo šolo, nekega dne prijokalo domov, lker Je nekaj paglavcev iz soseščine kričalo za rijo, da je njen stari Bohunk in prismuknjenec. To je Lenarda precej zadelo. Jasno je bilo, da ne more biti sam svoj in delati, kar bi se mu zljubilo; do otrok je vendarle imel neke dolžnosti in obveznosti ter obljubil, da se bo nečesa pošteno prijel. VI Več mesecev, preden sva se spoznala, se je kolo sreče zavrtelo in mu prineslo krasne uspehe., Ugodne okoliščine so ga sprijateljile z Nickom Velikanovičem, ameriškim Dalmatin-cem, ribičem na videz, lastnikom velike ladje In dolge vrste ribiških mrež, v resnici pa podjetnim članom tihotapske družbe, ki je iz San Pedra ravnala celo brodovje brzih ladij. Lenard se je natolknil, da bi se rad poskusil v tej "igri". Nick ga je preletel z dolgim pogledom in rekel: prav. (Dalje prihodnjič >, Tolažil sem ga, kakor sem pač mogel, morda pa se bo le kaj zasukalo, morda ne bomo večni sužnji, ali on je le odmajal z glavo: Prazno upanje! Vendar se mi je zdelo, da ga je moja tolažba malo pomirila in da se mu je vzbudila iskrica upanja proti njegovi volji. Voščil sem mu še lahko noč, se pogrnil z rjuho in zadremal. e e e Četrti dan sem že v tem človeškem brlogu. Poznam že vse tovariše, njihove zločine in kazni, ki jim jih je pravica prisodila zanje. Nik-nik, kakor ga kličejo kaznjenci, ki ne morejo izgovoriti pravilno njegovega priimka, mi je precej pripomogel do tega znanja in poznanja. Šestnajst nas je v celici. Raz-nolični smo. V mišljenju, v izobrazbi, po zunanjosti, v vsem se razlikujemo in vendar smo si tako podobni. Za vse je enak red, za vse enaka disciplina. Obriti in ostriženi, enaka obleka in ista usoda. Zakon nas je preobrazil in preobličil vse na isti način. Da, to nas enači in napravlja slično. Poleg mene leži Janez. Usmiljenja je Vreden in sočutja, čeprav je, izvršil grozovit zločin. Ubil je stariše. Povedal mi je svojo zgodbo, ki je podobna tolikim žaloigram ki se dogajajo v naših krajih in vaseh. Dvajset let je kroti svoj srd in jezo, naposled ga je le premagalo. Kregala in prepirala sta se z očetom radi užitka. Parkrat je zapustil dom in odšel v tujino. Bil je v Ameriki, v Trstu in v vojni. Upal je, da se bo oče unesel, da se bo pomiril in odnehal, pa zaman. Komaj se je vrnil domov je pričela stara pesem. 'Prepira ni bilo ne konca, ne kraja. Nekega večera se je vrnil domov nekoliko pijan — pili so likof po nek: kupčiji — oče ga je nahrulil, on tudi ni molčal, nakar je star zagrabil za puško, a Janez, hi trejši in mlajši, je skočil po se kiro v kotu in v pijanosti, razburjenju ter v hipni blaznosti zamahnil najprej po očetu zatem še po materi, ki je pre-Užltkarja podpihovala. Obsodil so ga na dvajset let težke ječe. — Radi ubojstva očeta so me oprostili. .Priznali so, da sem ravnal v samoobrambi, radi ma tere sem bil kaznovan, ki me je dojila, je končal svojo strašno in žalostno povest. Nasproti mene sedi na postelji popolnoma izsušen mož, podoben egiptovski mumiji, le oči so mu velike in izbuljene. Doma je iz Genove, zidar po pokli cu. Posilil je lastno hčerko zato so mu "prišivali" deset let Vsak zločin ima neke olajše valne okolnosti, če se ga preišče do dna in se odkrije pravi vzrok, ki je privedel zločinca do izvršitve, nikakor pa se ne more niti najmanj opravičiti krvo-sramstvo. Oni, ki se ne ustra Zapiski politišaaga kaz-■leaeavjtaliji Za Prosveto napisal Peter Zele (Nadaljevanje.) II. Bolniški oddelek—Soba Al. M fce štiri dneve se nahajam v bolniškem oddelku. Sicer je kaznilnica namenjena ssmo bolnim jetnikom — imenujejo jo zdrsvilišče (cusa dl cura) vendar so določene za težje ol>o]ele štiri sobe, v katerih životari vodno okoli HO bolnikov. Ko sem šel prvi dan po ozkih, zamazanih stopnicah v drugo nadstropje, je zaudaril vame oster, močan smrad zmes duha po vlagi, trohnobl, človečjeku in zdravilih. Ko pa sem vstopil v soIk» je postal smrad neznosen. Kar davllo me je. Podolgovata, še precej visoka dvorana se mi je pokazala v po-lumraku. Po sredini so se sprehajali trije ali štirje are-stantl, dočim so ostali letali na posteljah. Paznik je poklical nekoga iz- ¡»blčaji: med stoječih in prizibal se je1 — .Tega. visok, močan možakar, katere- l*»*teljo se tnu je naroČil, naj mi pripravi največji m I »os tel jo. Vse! je blazino, na-i^daj POtUal. — Iz tržaške pokrajine. — Ravno prav. Poleg vaše postelje leži Nik-nlk. Tudi on je od tam, bosta dva rojaka skupi» j. Stopil sem bliže k postelji in vprašal izmučenega, zelo Ijetiega starčka, iz katerega kraji» Je. — Iz B. Pa vi? Razvil se je pogovor med nama. Bilo mi je prijetno, da sem se mogel po dolgem času razgo-varjatl v domačem jeziku, pa tudi "Niknik" je kar oživel, ko je spet čul slovensko govorico. — Veste, saj je par naših ljudi tu, ali ne pridemo nikdar skupaj, ker so v navadnih cell- nrkakšna tu v (»olnišnicl pa ni nobenega. V cerkvi bi se lahko se šli, ob nedeljah, toda jaz ne morem is (Kiatelje. 1*11 m vedno. Včasih pride kateri na zdravniški pregled in se oglasi skozi okno, pa ga ftaznik hrt odpodi. Ne dopuščajo, da bi se kaj ma-lega |Nigovorill. Po kratkem presledku pa me je ie seznanjal z hišnimi prebivalci in njihovimi navadami in ki vam pripravlja bojte! Ovaduh je in bitneft. kar sem jih Za čenletim bi u-Pometač Je. ši zagrešiti nad lastno krvjo, je povsod je bilo polno prahu in I ali zverina ali blaznež, odpadkov, raztresenega šivega Zraven njega je zavit do vra apna in izpljuvkov. Pod poste- tu z odejami neki Pijemontez ljami pa najbrže ni bilo poči- i* okolice Turina. Dali so mu ščeno več mesecev. „.. Nasproti dve leti za izvršeno tatvino. Ze naju sem opazil stranišče, za- lo je bolan. Noge so otekle krito z dveh strani z leseno ste- pasu. Podobne so dvema vre-no, s tretje pa z zidom. Pred čama, kakor so zabreknjene stranšičem dva čebrička za "ma- DaIje ^ njega je elj LPt^„ in|.P:r.rnih HmU(k'**' P^upnega Sicilijan m "tT^ V ^ ~ ca. lepega obraza in vedenja. Jo ie nHhii.n n°L iS* ~ J* «Poznal z zaporom IvaHem cra ^aka tatvine. Koj drugi dan me pokvarjenega zraka. je naprollilf naj gH mm raiun Pogovarjala sva se do mraka, »tva. Rad sem mu ustregel in Pomenila sva se o vseh mogočih vsaki dan se vadiva po eno al stvareh, najbolj pa je reveža dve url. Z veliko vnemo in v zanimalo, kako je v domačih 11 jo piše številke na skrilnato krajih. Pazno je poslušal, ko tablico ter sešteva in odšteva, sem mu pravil kaj In koliko mo- Pri njegovi postelji je vhod rajo pretrpeti naši ljudje, kako v celico. Na drugi strani čite jih trpinčijo in zatirajo. Oči so mlad, komaj 19leten Kalabrež se mu solzile in vzklikal je: neko staro revijo. Ostre, sive — Vse bodo uničili. V dese- oči mu odsevajo nekam kijubo-tih letih ne bo nobenega človeka valno izpod visokega čela in več na Krasu in fts Pivki. Po plavlh las. Ime mu je Giovan Istri, Goriškem In Vipavi se bo- nI. Njegov brat je ubil soseda do ugnezdili ti-le privandrovci ki ni bil zadovoljen, da se Gio-in konec bo vsega. Upi so naši vaimijev brat zanima za njegp. polnjeno s morsko travo in od«»-j bil človeka. Je. ki jih je prineael bolniški | Poprej je imel pomočnika, pa strežnik ter odn»M-l vse skupaj v kot. rrkoč ml: — Tu vam posteljem kje pa ste? ga je odpravil, samo zato, da zapluti par Ur ved» Glejte'samo. Od kako je ¿isto pri nas! ' Res sem se ozrl po sobi. Vse- kraji, zato jih je skominslo po njih, dokler nam Jih niso ugrabil. Kako lepo Je bilo po naših v aneh, ko je zvečer sadonela naša lepa j>esem in se dvigala in širila daleč naokoli. Človeku se je storilo milo pri srcu, ko jo je IMjslušal. Vsega tega ni več. Vse so nam vaeli: dušo in telo. Vsaj otroke, da bi še videl, predno umre m Pa jih nr bom! b« prej [>o meni. Naj se zgodi božja v olja I ga Pfatarw. Prizor iz stavke živilnih delavcev (Amalgamated Foošj ere Union) v New Yorku. tročji in otopel je po sedemin-petdesetih letih ječe. Ne spominja se več svoje preteklosti, čeravno se je pred pol stoletjem mnogo govorilo o njem in o njegovih činih. To so že davno minuli časi in človek, ki je preživel nad pol stoletja v ječi jih pozabi, ker jih mora pozabiti. Se čudno, da sploh živi in se giblje. Ves droben je Simone in nebogljen kot otroče, enak vreči kosti, pokriti s kožo. Ravnokar vstaja in teče v stranišče, pa prehitela ga je sila. Za sel^oj pušča redko, rumenkasto sled. Vsi se smejejo in kroho-tajo, le pometač se jezi, ker moda snažiti pod. Ležišče v tretjem kotu, poleg drugega okna na hodnik, pripada šepavemu Giovanettiju. Noge mu je pokvarilo o priliki nekega potresa in sedaj hodi po berglah. Prijazen možakar je, izžet tudi on. Počasi hodi po sobi in se pogovarja zdaj s tem, zdaj z onim. V ljubosumnosti je ranil nekoga, pa se pokori za nepremišljeno dejanje. Dobil je tri leta in par mesecev. Sosed mu je suh možiček iz Toskane. Ni ubijal, ne kradel, samo nagovoril je druga dva, da sta spravila s sveta skupnega neprijatelja. Dosmrtni!? je, že štirideset let je v ječi. Njegova vnukinja, učiteljica, se zelo trudi, da bi ga rešila iz pekla. Poslala je prošnjo na kralja za po-miloščenje in starec težko pričakuje odločitve. Pri naslednji postelji sedi lep očanec, lepega čela in prijaznega pogleda, doma iz Kala^rije. Tudi on se imenuje Giovanni in tovariši so mu vzdeli pridevek "vecchio", da ga razločujejo od mladega." V kratkem bo dovršil tridesetletno kazen in v duhu je že doma, pri svoji stari družici, ki ga pričakuje. Na postelji sami pa leži nepremično suh mož, visoke postave in bodečega pogleda. Si-cilijanec, ki že triinpetdeset let pričakuje smrti, da bi ga rešila ječe. V pretepu je ubil človeka in postal dosmrtnik. V kaznilnici se je spri s sojetnikom in mu zabodel nož v srce. Izvršil je drugi uboj. Zanj ni več rešitve. Ves je gnil. Gnoj mu teče iz več delov telesa, na petah pa se ga je lotil rak. Vsak dpn mu bolničar trga in reže meso z njih. Reven Sardinijec Um v kotu vo sestro. Oblast je sumila, da je Giovsnni sokriv umora in . je obsodils ns osem let ^obije! Zelo je ponosen, skorajda o-šaben. in kljubovalen. Trdi vedno, da ni kriv ter da je umor izvršil brat sam. kar je mogoče tudi res. ker neredko italjanska oblast kaznuje ljudi, ki niso krivi v tisti meri, kot se jih obtožuje. ali pa so celo nekrivi. njega ždi „tar Sicili-jsnec Simone Popolnoma o- se bori med žIvljenjenTiai jo. 4 — Kmalu bo po njem, ] tovariši. —Saj je boljše tako, ljajo drugi. Se bo vsaj sene ure. (Dalje prihodnjii) . Galantno Kmalu po poroki je odid ni ameriški humorist Twain za več tednov na . predavat. Ko se je vrnil, žena vprašala: "Ali si spotoma kaj do« me mislil?" "Seveda, srček", je odf Mark Twain. "Menda veni misliš, da sem poleg tebe le trenutek imeti druge nosti v glaivi!" SLUŽBO DOBI! ; Ženska arednje starosti od j 45 let, dobi dobro službo. Pa jem žensko, ker imam stal« avoj dom in dva sinova, v it« in 10 let. Katera želi dober d« piše na moj naslov: Anton Ka Box 41, Power Point, Ohio. KNJI8EJ.N. t A Pri Prosveti oziroma Kaj Matici SNPJ imamo na rokikj kaj dobrih knjig in če kiten naročiti, sedaj je ¿as za Uv Ameriški Slovenci, staae...... Slovensko Angleška Slovnica... Zajedald ....... ............ Zakon Biogenesije ........... Pater Malaventnra v kabareta. J i m m i« Higfins ............. Hrbtenica, igra .............. Med brati, Igra............... Denar in naročilo pošljite u i PROSVETA 2657 8. Lawndalc Am SLOVENSKA NAKODNšI * PORNA JEDNOTA izdaja svoje pabllkadji! posebno list Prosveta u h ter potrebno agitacij« i društev In članstrs is ny gando svojih idej. NIksk ne za propagando drugi pornih organizacij. Vmk ganizacija ima oblčsjsii glasilo. Torej agitatorji In naznanila drugih organizacij in njih druKi ss na pošiljajo Hsts tn Ali ste ie naročili Prof* Mladinski list svojemu pt lju ali sorodniku v dose To je edini dar trsjne mŠ ki ga za mal denar 1ahl»P te svojcem v domovine. ' TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča de Tiska vabila za veselice In shode, vlzitnice, * knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, Hrvil slovaškem, češkem, nemškem, angleškem Jeziku to * -— l— M VODSTVO TISKARNE APELIRA NA *Cl A» 8. N. P. J„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnilo daj« vodetvo tfekan» Ceee smerno, a oljske dole prve neu Pišite po tnfnnsaaljo as S.N.P.J. PRINTER 1M7-M Se. Telefon A vsa o«