St. 300 lll&Mf (tati orah tali *&) v Trstu, v tortfc 19. ctecambra 1922 Posamezna številka 20 cent. Letnik XLVII Izhaja, izvzemši pondeljeR; vsak c^V^iaj. Uredništvo: ulica sv. Frančiška Asiškega 5t 20. I. nadstropje. nsj se pošiljajo uredništvu. Ne ranki«-*« pi^tna se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj tn odgovp % Anton Gerbec. — Lastnik tiskarna Edinost. Tisk ti V".- '* • znaSa za raese-: L 7.—, 3 mcsece L 19.50, po* Za inozemstvo mesečno 4 lire več. — Te! _,» kulturo do svobodo, ne bi smelo biti prepira o tem, al; naj se uradniki in nameščenci plačujejo primerno temu, kar vsak zna in kolikor dela za državo. Pri nas pa vidimo, žal, ravno nasprotno. Fr. L. Rieger je v svoji politični oporoki svaril češki na-<-od pred zavistjo. Mi pa vidimo v našem javnem življenju toliko zavisti in tol ko stremljenja za tem, da ne bi veljalo načelo, da imata c kvalifikaciji odločati le delo in dajatev, marveč povsem drugi momenti, namreč število svojcev, število glav. In vendar je nedvomno — tako je bilo vedno :n ostane za vedno —, da hraber narod vodijo le tisti, ki so najboljši in najpopolnejši. Pri vsej demokratični, enakosti ne more biti drugače nego da najbolj izobraženi vodijo narod, ker morejo najbolje predvideva ti in pripravljati bodočnost Če kdo misli, da demokracija pomeni gospodstvo mas, je gotovo v zmoti. Gospodstvo mas pomeni gospodstvo demagogov, ker gospoduje tisti, k? zna najbolje ustrezati siabostim in zmotam mas. To pa more Ic demagog. V vsem javnem življenju se uveljavljata dve metodi. E«a laska, druga govori re- snico, Po mojem mnenja je drug* nacm bolji za naš narod m je bolj v skladu z vso našo zgodovino. Naš narod je vedno zasledoval idealna stremljenja m se je t>orii z vsem svetom za resnico. Naše ,avno življenje se Mi v stranke. Kadar hoče kdo povedati kaj nepopularnega, gledaprea vsem na to, ali ne bo ta ali om W Ena stranka se boji druge, dane bi izkake stvari hotoJa kovati za-se po^f™ Je pa malo ljudi, v demokraciji* tisti, ki i^KJ ^fevarrti^ trajnega, stati nad stvarmi * lp^ demokracije bi bila, da vzgaja k temu široke mase- Tudi na more b*tx pravde politični voditelj ne govorj odkrito vo^rtv« da ne mere gledati n* interese posamezm-kov ali pa določenih skupin, marveč da mora biti v parlamentu le zastojpiuk naroda. Za to treba morda poguma, ker je bilo politično življenje doslej zgrajeno na laskanjih napram vol ićem m masa. V časih Avstrije; smo radi plačevali prostovoljne davke, ker smo se zavedali, da s tem ja-čimo narod Če se pa v kaki državi slabo gospodari, če se v javnih korporaoajh denar razmetuje, potem gine v državljanih veselje do plačevanja davkov. Samozavesten narod se more vzgajati le podi pravim vodstvom države. Pravijo, da za to m potreben nacionalizem. Jaz pa men in, da ga država potrebuje, da narodu privzgoji zavest, da se more ▼ tej državi razviti in d Ogrska se pripravlja sa vojno. PRAGA, 17. Socialno-demokratični list «Pravo Lidu» prav?., razpravljajoč o zakonodajnem delu odrske narodne skupščine v zadnjem času, da se da sklepati, da se Madžari pripravljajo na vojno. Gre za zale««. o varntvaniu javne varnosti, in za nedavne izjave ogrskega vojnega umret«*. Zavezniki se morajo postaviti proti takim zakonom, ki so v nasprotju s trianonsko mirovno pogodbo- Boiflarška Poktičen atentat t Sofiji. SOFIJA, 16. (zakasnelo)- Ko je včeraj zvečer sedanji ministrski predsednik Da-skaiov zapuščal sobranje ter hotel stopiti na avtomobil, je neki neznanec vrgel proti njemu dve bombi, ki sta se razpočiB. Minister je ostal nepoškodovan in tud-, drugih žrtev na srečo ni, Napadakic je bil takoj zasledovan od policije, toda vsled teme se mu je posrečilo zgubiti se med množico. Nekateri pripisujejo atentat macedonskim avtonomij lom kot protest proti vlacEns politiki; po izjavah min. Daskalova je treba atentat prej pripisovati opozicio*ialni zvezi, katera se ne ustraši pred nobenim sredstvom v boju proti sedanji vi adi. Vsled Rušila Otvoritev italijanskega kouzulata v Via-divestoku. VLADIVOSTOK, 17. Sovjetska oblastva so dovolila italijanskemu konzulatu, da začne zopet poslovati. Potiska Podrobnosti o umoru predsedaika poljske republike Narutowicza — Predsednik zbornice prevzel regenstvo republike — Zbornica sklicana za sredo, da izvoli novega predsednika — Mir v državi vzpoatavljen — Nova vlada sestavljena. VARŠAVA, 17. O umoru predsednika Naruto-wicza s strani slikarja Newidomskega se dozna vajo 5e te-le podrobnosti: Atentat sc je izvršil včeraj ob 10.15 v predsobi umetniške razstave, ki jo je imel predsednik otvoriti. Atentator se je nahajal med skupino slikarjev. V hipu, ko je atentator iistrelil proti predsed^ niku, je ta ravno obedoval neko sliko. V njegovi družbi so se nahajali med drugimi ministri Novak, Kumanicki in Nakowski. Morilec je izstrelil predsedniku iz neposredne bližine tri strele iz revolverja v hrbet in je poizkušal nato zbežati, toda slikar Okun ga je zgrabil za roko. Takoj nato ga je zgrabil tudi predsednikov poljski adjutant, ki ga je dal aretirati. Zadnje besede predsednika Narutovitcza so bile izrečene v odgovor soprogi angleškega poslanika, katera mu je čestitala na izvolitvi. Rekel ji je, da bi mu morala ra^ši izraziti sožalje. Po atentatu so mu prisotni takoj priskočili na pomoč. Bil je takoj poklican prokurator republike, ki je izvršil v naglici prvo preiskavo. Aretirani morilec je izročil povsem mirno revolver, s katerim je streljaj. Izjavil je, da je izvršil atentat, ker ni mogel prenašati predsednika, izvoljenega z nepoljskimi glasovi. Pripomnil je, da nima zv^ze s kakimi drugimi zarotniki. Eligij Niewiadomski, slikar in pisatelj, bivši profesor na tehniki in visok uradnik v ministrstvu za umetnosti je bil član odbora za organizacijo razstave in je kot tak povabil predsednika na njeno otvoritev. Ministrski svet je sklenil izročiti Niewiadomskega izrednemu sodišču. Za kočijo, v kateri je bilo prepeljano truplo predsednika v palačo Belvedere. je šel sprevod, ki je postajal vedno večji in ki je šel skozi ulice mesta med globoko ginjenimi vrstami ljudstva. Po uKcab, ki so drugače polne življenja, je zavladala nenadoma grobna tišina. V palači Belvedere je bilo truplo balsamirano pokrito s poljsko zastavo in postavljeno v av-dijenčno dvorano. Ulani predsednikovega es-kardrona vrše častno službo. Pogreb se bo vršil tekom tega tedna. Novak, ki je bil s predsednikom, ko je bil izvršen atentat, je takoj sklical ministrski svet. Pred sejo ministrskega sveta se je vršil sestanek med ministrskim predsednikom, predsednikom poslanske zbornice Ratajem maršalom Pilsudskhn in načelnikom glavnega štaba Sikorskim. Nato se je sestal ministrski svet, ki je trajal do dveh 2^Predsednik poslanske zbornice Rataj je medtem po ustavi prevzel regentstvo republike m je sklical voditelje strank v svrho rešitve nekaterih političnih vprašanj. Ob 21 je bila že sestavljena nova vlada in regent Rataj je podpisal odlok, s katerim imenuje nov« ministre. Maršal Pilsudski, imenovan za poveljnika generalskega štaba namesto Sikorskega, je nocoj prevzel svojo službo. Narodna skupščina je sklicala za v sredo £ejo v svrho izvolitve novega predsednika republike. Umor je vzbudil po vsej državi silno ogorčenje. Z vseh hi« vise zastave na pol droga, vse prireditve * in vsa zborovanja so ustavljena. Minister notranjih stvari Darowski je izdal proglas na poljski narod, v katerem poziva vse na ohranitev miru v času, ko preživlja država tako težko poizkušnjo. Medtem se je po prvih protižidovskih «n protinemških izpadih vrnil v deželo mir. Politične in kulturne organizacije objavljajo ostre proteste proti zločinu in pozive na mir in slogo- Vodstvo socialistične stranke je izdalo na delavstvo proglas, v katerem pravi med drugim: «Nočemo maščevanja n« anarhije, hočemo pa rešiti državo.» Nova vlada je tako-1« sestavljena: Ministrski predsednik in minister notranjih stvari: general Ladislav Sikorski, minister vnanjih stvari Aleksander Skizanski, minister za pra-vosodstvo Vencesiav Sozakowski, zakladni minister Jastrzebski, minister za javna dela Da-rowski, minister za jsvrro zdravstvo Chodzko. Bili so imenovani še nađaljć za podministre za 1 trgovino in obrt Strassburger, za šelstvo Pon-morski, za javna dela Monuszanski, za pošte Moszozenski, za promet Marynovski. Ncm«ia Nemški odgovor na Poincarejev govor t francoski zbornicL BERLIN, 17. Potne are jer kakor znano, v svojem zadnjem govoru v zborn;ci go, voril zelo obširno o londonski konferenci, na kateri se je razpravljalo o nemški odškodnini. Ugotovil je predvsem, da se odškodninski dolgovi in medzavezniški vojni dolgov ne morejo staviti v isto vrsto, ket so predvsem različnega značaja. Zavezniki bi bil* imeli pravico reševati, da se Nemčija kot premagana obremeni z vsemi vojnimi dolgovi, zahtevali pa so cd Nemčije samo odškodnino, ki ima prednost pred vofnimi dolgoBilo bi torej sramotno, čc bi se zahtevalo od Francije, naj plača svoje vojne dolgove, preden dobi od Nemčije odškodnino. Nemčij?i je šlo za to, da bi ovrgla plačilni prograsm iz 1- 1921., da bi dtosegla znižanje «vojih dolgov in moratorij štirih let, ne da bi udejstviSa predlagane neforme glede davkov, ustalitve vrednosti marke i. t. d. Tudi mnogi finančniki so bilii mnenja, da se mora nemški dolg znižai;>, toda Francija, ki je najbolj prizadeta, bo izdala do konca tega leta za Nemčijo že 100 miljard Tn se ne more odreo: svojih terjatev. Zavezniki pa tudi ne morejo zahtevati plačan ja vojnih dolgov, najetih za dosego skupne zmage, dokler Nemčija na poravna vojne škode. Ne bilo bdi pravično, da se strožje postopa z zavezniki, nego s premagancem, ki je odgovoren za vojno. Francija ne namerava nikakor znižati svoje dolgove, ne more: pa jih plačati, dckler ne bo plačana od Nemčije. Francoska vlada je ponudila Angliji in Ameriki v plačilo teh dolgov nemške obFgacije. Prvikrat ko je šel Poincare v London, je zadel ob Balfcrur-jevo noto; • sedaj je imel več uspeha in se približal možnosti osebne reiitve tega vpra_ sanja, ne da bi čakal na odločitev Zed nje-nih držav. Pogajanja sa v teku in lahko se že misli na evropsko rešitev, ne da bi Francija kaj žrtvovala od svojrh terjatev nasprot? Nemčiji. Glede reparacijske komisije smatra Poincare za potrebno, da prevzame ta komisija skupno z garancijskim odborom kontrolo nad nemškimi financami, ki bo zvezana s pravico «veta». Če Nemčija v novem letu na izvrši svojih obvez — je nadaljeval Poincare — bodo imeli zavezniki pravico seči v Nemčiji po zalogli- Versailleska pogodba ne dopušča v tem oziru nobenega dvoma. Francija nikakor ne misli na kake vojaške ekspedicija ali kazenske pohode, odločena pa je seči po zaloglh, naj jih najde kjerkoli. Wol£ova agencija ugotavlja, z o žirom na Po^ncarčjev govor, da se Poincare moti, če mtsli, da se da nemška državna last porabiti kot zalog za plaćanje odškodnine. Res je, da čl. 248 versailLeske pogodbe obvezuje Nemčijo, da porabi za plaćanje odškodnine samo premoženje republike in nemških držav, ne daja pa zaveznikom pravice, da bi to premožnje zaplenili potom ustanovitve carinske črte ali potom kontrole nad produkcijo nekaterih pokrajin. Če PoincarS trdi, da je premoženje dolžnika zalog za-upinika, velja pa na dr ugi načelo, da se dolžniku mora predvsem zajamčiti možnost življenja, kar priznava izrecno tudi ver-savlle.ska pogodba. Doslej se še ni razprav-pravljalo o tem, kako naj se francoske zahteve spravijo v sklad s kompetenco odškodninske komisije, in obžalovati bi se moralo, če bi se moralo začeti spravljivo sodelovanje med obema strankama prekiniti zaradi na-silstva s strani enega upnika. Če Poincare trdi, da je Francija plačala na račun Nemč'je žet 100 miljard frankov, naj se na drugi strani omeni, da je izjavil Loucheur v zbornici dne 7. nov- 1922, da se je potrosilo do 30. junija 1921. ne 90, temveč 45 mijard. Wolfova agencija pripominja, da so se te miljarde potrosile ža po« kojnine in ne za obnovitev opustošenih ktfajev- Če končno Poincare govori o škandaloznh ddbičkih nemških industrijalcev — zaključuje Wolfova agencija — naj le računa te dobičke zlatih mark in videl bo, da so res neznatni spričo porabljenega kapitala. Prciesi mesta Essena proti zasedbi ruhrske kotline. BERLIN, 18. Agencija «Wolff» poroča iz Essena: V občinskem svetu Essena so zastopnik* vseh strank razen komunistov odobrili skupno izjavo, v kateri zavračajo kot zastopniki Essena zahtevo, ki se v inozemstvu vedno bolj odkrito-izraža, naj se zasede ruhrska kotlina in mesto Essen, & čimer bi se le pripravljalo Gdtrganje Porenja od Reicha. Nemši zdravniki o bedi nemškega ljudstva, BERLIN, 18. Pod predsedstvom profesorja medicine Rubnerja se je vržil danes na univerzi shod nemških zdravnikov, na katerem se je sprejela resolucija, ki na najbolj energičen način opezarja na težke nevarnosti, ki pretijo nemškemu narodu vsled naraščajoče bede. Nemci po svojem večjem številu — pravi resolucija — si ne morejo preskrbeti dovoljne količine potrebnega živeža, so vrh tega izpostavljeni pomanjkanju stanovanj in kuriva ter s s morajo odrekati vsem mogočim potrebščinam. Posledice, ki se že pojavljajo, bodo zlasti grozne za deco- Posebno jetika sc širi, a šarijo se tudi druge epidemije. Nemški zdravniki pozivajo ves civilrz'rani svet, naj si predeči ta položaj ter omogoči nemškemu narodu, da popolnoma reorganizira svoj obupni gospodarstveni položaj, kar je absolutno potrebno, ako naj se doseže kako zboljšanje. Amerika Amerika bo sestavil« lasien načrt za ure. ditev odškodninskega vprašanja? PARIZ, 17. Kakor javljajo iz New-Yor-ka, piše «AssociaLed Prcsse», da je bilo Poincareju* poluurando sporočeno, da je Amerika pripravljena sestaviti! lasten načrt za ureditev odškodninskega vprašanja. < Temps» pravi, da francoska vlada ni do- slej prejela nikakega uradnega poroč la o namenu ameriške vlade; da bi se vmešala v evropske zadeve, . Vpliv Amerike na Evropo. PARIZ, 18, Listcm poročajo iz Washing-tona: V parlamentu se je kategorično izjavilo, da svetovalci predsednika Har-dinga pripoznavajo, da morajo imeti Zedi-njene države kot država upnica neogibno vpliv na zadeve v Evropi.. Vnanje ministrstvo naznanja, da se o vprašanju posojila, ki bi se službeno dovolilo Nemčiji, ni razpravljalo. Več nko hoteli povedati. Bolniška ladja zgorela na morju. — Več mrtvih. CARIGRAD, 17. Bolniška ladja «Vicn Long», kS je plula iz Toulona v Carigrad, se je užgala včeraj zjutraj cb 6. uri južno cd San Stefano. Ogenj je ladjo popolnoma, uničil. Na pomoč ji je prihitela neka ame. riška torpedovka ter pobrala ljudi in jih prepeljala v Carigrad. 1 mornar in 14 drugih oseb — civilistov in vojakov — je našlo smrt, Tri ženske in trije otroci zgoreli žisvi- Odhod angleških čet z Irskega. DUBLIN, 17. Zadnje angleške čete so zapustile Insko, pozdravljene navdušeno od prebivalstva. Dnevni v@sll Smrtna kose. Pri Sv. Jakobu je umrl v 66. letu svoje starosti g- Matija Nebergoj, delavec, priljubljen mož in obče spoštovan načelnik vzorne družine. Šentiakobčani so pri včerajšnjem pogrebu počastili spomin pokojnika z obilno udeležbo. N. v. m, p,! Prisega novih državljanov. Tržaška podpre, fektura javlja, da se bo od 21. t. m. dalje vršila prisega za vse tiste osebe, katerim je bilo podeljeno italijansko državljanstvo v smislu čl. 8 kr. odloka od 30. decembra 1920. št. 1890 in čl. 2. kr. odloka od 29. decembra 1922. št, 43. V ta namen naj se prizadeti predstavljajo od 10 do 12 v sobi št. 24, II. nadstropje, ul. XXX Ottobre št. 7. ^Milica za narodno varnosi». Poročali smo že, da se snuje «milica za narodno varnost)*, ki bo pod neposrednim poveljstvom ministrskega predsednika Mussolinija. Sestavljena bo iz izbranih fašistov. O namenu le nove organizacije piše < Agencia Italiana*, da to ne bo morda — kakor so bili rimski pretorijanci — telesna straža za ministrskega predsednika, marveč bo posvečena le najvišjim interesom domovine, cvet vojske pod vodstvom in odgovornostjo ministrskega predsednika. Mobilizirala se bo le v kritičnih trenutkih za varnost in brambo države in naroda na znotraj in na zunaj. Milica ne bo obremenjala države, razun v slučaju mobilizacije in še tedaj v neznatni meri. S tem se fašizem uvrsti v življenje države po namenih predsednika, kar se je pričelo že s pohodom v Rim. «Agenzia Italiana» pravi tudi, da bo k izpolnitvi te nove uredbe pomagala tudi nova označba gospodarskih sindikatov, ki dobe sedaj ime fašistovski. Pomemben glas iz Sašistov&kega tabora, V svoji sobotni številki je priobčilo fašistovsko glasilo «11 Popolo di Trieste» članek, ki se nam zdi znamenit zato, .ker z vso odločnostjo priliva vodo v fašistovski ogenj. Odkrito govori o czhi», ki se je zavleklo v fašistovske vrste. Naglasa potrebo pobijanja vsake korupcije. Najboljši njih možje da zahtevajo ostro postopanje proti temu zlu. Hvalevredno je — pravi — da hoče vodstvo stranke začrtati nove smernice in izdati nova določna navodila. Po mnenju pisca pa tudi vsi ti ukrepi ne bodo zadoščali in ne bodo jamčili za kompaktnost in čistost fašistovs,kega tabora. Pojavljajo se na, vzkrižja in spori. Smešno je pa, čc 3e zahteva od maloštevilnih voditeljev, naj bi potovali okoli in poravnavali navzkrižja in spore. Zlo prihaja po mnenju pisca iz dvojnega razloga. Prvi bi bil, da so se iznenada vzbudili "apetiti* v ljudeh, «ki se v minulosti niso hoteli spuščati v nevarnosti in prevzemati odgovornost, ki pa hočejo sedaj dohitevati*. Drugi razlog pa da je v duševnosti pri mnogih, ki so zadnii došli«. Te ovire — nadaljuje pisec — se je treba iznebiti- Je sicer med temi tudi takih, ki jim gre vse priznanje. Ali izjeme le potrjujejo pravilo. «Skoro nesramno je bilo nešte-vilno prihajanje novincev v naše vrste po Yo|ai» — vzklika pisec in nadaljuje: ^Poprej smo bili navajeni poznati se med seboj po imenu. Danes pa se ne poznamo in ne štejemo več. Skoraj toži se nam po časih, ko nas je bilo malo. Prišel »e pravi naval k fašizmu, kakor da se mnogi bojijo, da bi prišli prepozno. Bila je to prava tekma političnega posnemanja v vseh slabičih in mevžah — bil jz vmes tudi kak lopov —, da bi čim prej dobili izkaznico stranke, ki je prišla v modo». Vprašuje se: «Koliko jih je pa bilo med temi, ki so iz prepričanja sprejeli naš program? Koliko jih je res razumelo fašizem in Italijo — Italijo brez kontrabantov in miselnih pridržkov? Koliko jih je, ki se v dobri ali slabi veri imenujejo' fašiste, a so v svojem srcu vdani kakemu Nit-tiju, ali sličnim baziliskom politike, vere, ali finance? Na podlagi vsega toga prihaja pisec Gino d'Angelo do zaključka, da je treba radikalnih ukrepov, da je delo čiščenja neizogibno potrebno. Za nedoločen čas naj se prepovejo novi pristopi k stranki. Glavarji naj ukrenejo potrebno! Pisec zaključuje: ^Zaprimo vrata! Bolje bo, če imamo navdušene, nego pa ne^ prepričan« pristaše, ki jim ne moremo zaupati. Skoro smešno je, če mora danes po štirih letih hudih borb kdo šele dozorevati, da postane fašist. Kior ni postal poprej, ne more postati niti danes! Odvzemimo jim to skušnjavo*? Navzkrižja ▼ iašistovskem taboru. Iz Pule poročajo, da je — »z razlogov, ki se ne dajoi določno označiti — vodstvo tamošnjega faši-stovskega oddelka odstopilo. Dosedanji politični tajnik tega oddelka Bernardino Fabbro je v puijskem glasilu priobčil izjavo, v k a ter j govori o ostri in neprestani kampanji Pf-oti njemu. Zato da je odstopil kot politični tajniicj in tudi izstopil n stranke. Ob enem je prijavil kraljevemu prokuratorju ovadbo proti obre* kovalcem, kolikor jih je mogel doslej ugotoviti* Neumesten goror. Podeželski župani okoliša boceaskeđa so se predstavili te dni tren-Unskemu prefektu, kakor smo že omenili v tem listu. Ob te) priliki je imel podprefejkt dr. 22. Italijfc^ko-čekoslovaška komerenca ▼ Trstu, Včeraj zjutraj so se seje nadaljevale. Delegacije so se razdelile v dve komisii, eno mešano, v kateri so italijanski in če-hoslovaski odposlanci, in drugi, ki je sestavljena iz ostalih italijanskih odposlancev. Mešana komisija se je bavila z železir-škitni vprašanji, a italijanska komis'ja se je bavila s prcUpredlogom, ki se Ima slavti Čehoslovakom v vprašanju znižanja trzmfc pristojbin javniii sklad:4ć. Popoldne ob 16. uri sta komisiji nadaljevali razprave. ^ • 1 '__!f _ _ _ — J —. alr i t"l tlf 11 2) _ radi udeležili imenovanega zbora » glasovalno pravico, da prijavijo rvoj pristop pismeno Dijadko Matico« vsa Fabio Filzi 10, f Za even&uefena informacije se je obrniti tetotam od 7.—8 ure zvačer. , Prtpr, odbor. Iz triaškegattvtfonla Težka BMreča ▼ »Sc* MmAommimm. V nedeljo zvečer se je odigrala ca prostoru v ulici Ma-donnina težka nesreča. Šestnajstletna Karla Zara, stanujoča v ulici Santo Gavardo St. if je ila proti večeru z nekaterimi svojimi priiate>pcami v varietetno gledališče ^Savoia- v ulici Madonnma. Po končani predstavi je pa šla na bližnji prostor. Tam je stopila v gugakuco ter se začela gugati. Ko je bila v precejšnji visočuii, se ji je nenadoma zavrtelo v glavi, kar je imelo za posledico, da je padla z gugalnice. Pri tem si je razbila čre-pinjo. Prepeljali so jo v mestno bolnišnico. Njeno stanje je obupno. Nesreča s puiko «Fl»iibert». Dvanajstletni šolarček Marijan Razman, stanujoč v ulici S. Sergio št. 9, se je igral v nedeljo popoldne s puško «Fla»bert». S tem orožjem pa ni znal ravnati. Zato se je ustrelil v desno nogo. Tudi njega so prepeljali v bolnišnico. Ncaadaa smrt na alici. Včeraj zjutraj okoli 9. ure je umrl nenadne smrti na vogalu ulicc Pondares in tekališča Garibaldi neki Franc Kresen, star 45 let, stanujoč v ljudskem prenočišču v ulici Pondares. Zlomljena saga. Včeraj zjutraj so pripeljali v mestno bolnišnico zasebnico Marijo Škerl, sta. ro 50 let, stanufočo v ulici Ponzianino. Žensko je napadla božjast. Pri padcu si zlomila nago. MaH tatinski dnevnik. V nedeljo po noči so vdrli neznani tatovi v trgovino Ivana Zorč na istrski cesti št. 4. Odnesti so za 700 lir živil. — Isto noč so obiskali tatovi še eno vino: trgovino Speranza in Pečenko v ulici Areala št. 6. Iz te trgovine so odnesli samo nekoliko lir. Lakota — brezposelnost. Neki Jakob Giu-liani star 25 let, iz Genove je prišel pred par dnevi v naše mesto iskat delo. Hk>dil je od delavnice do delavnice, toda povsod so ga odslovili. , Včeraj je pa obnemogel cd lakote. Prepeljali so ga v bolnišnico. Fingiran norec — navaden tat. V nedeljo je prilomastil v stanovanje Katerine Supičič v Rojanu neki človek ter zaoei vpiti kot obseden. Sploh je dajal o<š sebe lake znake, da je ženska mislila, da je blazen. Zato je tudi telefonirala na ^zeleni križ«. Ko se je pa vrnila, ni našla več v stanovanju ne čudnega gosta n» svojega perila v vrednosti 4000 lir. Oni človek sc je namreč delal, da je blazen, in ker se mu je nudila lepa prilika, j« zbežal s perilom. ^ Aretiran razpečevalec ponarejenega denarja. Včeraj je bil aretiran neki Angelj Lenardi, star 34 kt, stanujoč v ulici Molino a vento št. 72, ker^e hotel razpečati nekoliko ponarejenih bankovcev. Konj in voz v kanalu. Včeraj dopoldne sta padla v kanal pri cerkvi sv. Antona novega konj in voz. Konja so rešili. Tudi voz so povlekli na suho. ne bodo imeli v svoji sredi samo imena društva, ampak da bo društvo res delovalo in vsestransko najlepše uspevalo. Namen kulturnih organizacij je izobraževanje nas vseh in vsled tega ne sme biti v naših kulturnih dru-štvjh nikake stranke. Kdor seje v naša kulturna društva razdor, je izdajica samega sebe. — S tem dnem naj začne v našem društvu novo življenje. Vreči moramo vsi — od starega do mladega — raz sebe plašč zaspanosti in vsak po svoji moči krepko zasaditi motiko v ledino, ki čaka pridne, skrbne roke delavca. Vojne razmere so uničile marsikako 6eme, ki ga je društvo pred vojno usejalo. Zato pa je naša dolžnost, da delamo na to, da zamujeno popravimo. Sovaščani! Na delo, tedaj! Opustimo vsako politikarjenfe, tudi «visoko vaško politiko* in začnimo z delom za izobrazbo — za svojo bodočnost. Pozivamo vse, da se včlanijo v društvo. Posebno pa vabimo mladino in predvsem ono, ki konča ali je v zadnjih letih končala ljudsko šolo. Vsak bo našel v »Svobodi« dovolj zabave in razvedrila. Sredstev imamo dovolj na razpolago jn kar ne bomo mogli sami iz svciih moči, nam bo pomagalo naše krepko osrednje društvo «Pro-sveta* v Trstu, ki je že sedaj dalo iniciativo za ustanovitev našega društva. — Slednjič naj vsakdo smatra za svojo dolžnost, da redno plačuje članarino in se redno in točno udeležuje društvenih sej in predavanj. I&krtno se društvo «Svoboda» zahvaljuje društvu Prc-sveta» v Trstu, ki nam je poslalo toliko lepih knjig in gg. odposlancema, ki so naši mladini odprli oči na pravo pot nase kulture. — Predsednik. Vesti Iz Istre Iz Ulice - Mafckolje. Tu jjc minolo nedeljo po kratki m mučni bolezni umrl Peter Pa-rovel. Pokojnik je bil vrl značaj, narodnjak in mož poštenjak. Užival je v svojem domačem kraju in daleč na okoli obče spoštovanje. Bil je tudi več let občinski odbornik, vedno narodno zaveden in v takem dubu vzgojil svoje «nove. Blag mu spomin! vani 1 L', Cevnj'a Anton 2 L, Gombač Franc 5 L, Zvab Alojz 2 L, Šajna Franc 2 L, Prelc Jakob L 1.50, Obersnel V, 2 L, Žiberna Franc 5 L, Neimenovani 2 L, Neimenovani 1 L, Suša Marija 5 L, Karfž 1 L, Perhavec Anton 5 L, Dovgan Franc 5 L, Ivančič Ivan 2 L, Malnič Andro 1 L, Kocjan Lojze 1 L, Zadnik 2 L, Katister Štefan 2 L, Jožefa Mitsche 1 L, Fani Lasorig 5 L, Jožefa Trebeč 2 L, Umek iz Lokve 1 L, Skrinjar Anton 1 L, Placer Miha 5 L, Gombač Josip 5 L, Angela Obersnel 10 L, dr. Ferfolj* 5 L, dr. Dekleva Franc 5 L, Srebotnjak 5 L, Šu5a Marija 2 L, Alojz Rebec 5 L, Vidmar Anton 5 L iz Senožeč, Zadnik Senožeče 5 L, Stok Josip Divača 1 L, Mlakar Franc Divača 5 L, Obersnel Nini 1 L, Šajna Andrej 2 L, Fany Maganja 2 L, Perhavec Fran 2 L, Dovgan Marija 1 L, «« Nadaljevanje sledi. Bonna ooroiUa. Taim valuta »a tržaškem lrgoi Trst, 18. decembra 1922 ogrske kroti« • • 7T • • « • avstrijske krone . . » • » Češkoslovaške krone • • • • dinarji •••••••••• le j i •o«******«,* marke dolarji francoski franki •••««» Švicarski franki...... angleSkl funti papirnati • • • TM Trst, —.SO.---.87 —.0275 03*25 55.S0.— 50.50 21.SO.— 22.20 11.25.- 12 — — .33.---.35 19.15.— 19.25 147.—.—143.— 368.—.—372.— 90.5*6.— 90.50 18. decembra 1922 Mali oglasi 16 LETNO dekle želi vstopiti y kako trgovizstf. Naslov pri ukravniitvu. 2349 IŠČEM brivskega pomočnika z znanjem sto* venskega in italijanskega jezika, za takojšen nastop. Brivnica Žgavec Vipava. 2244 GOSPODIČNA, absolventinja srednje šote, zmožna slovenščine, nemščine, italijanščine in srbohrvaščine v govoru in pisavi išče službe pri kakem podjetju ali banki, Naslov pri upravništvu. 2245 KOLESI se prodata po ugodni cenL Ruggero Manna 3, pritličje. 2246 KLAVIR, nemške znamke, v dobrem stanju, pripraven za. učenje aH gostilno se proda za 1 L 1700.— Rossetti 24 I desno. 2247 OVRATNICE, pletene, najboljSe vrste, po nizkih cenah prodaja na debelo Taccari. Isti_ tuto 46 2248 LEPA KMETIJA 36 oralov, 2 dobrim vinogradom, sadunosnikom in gozdom, ležeča v raični dolini pri Limfcušu, je vsled smrti posestnika na prodaj. Pojasnila daje upravitelj Jakob Jurše v Logu, pošta Limbuš pri Mariboru. - 2249 Vesti x Goriškega Sežana. Smrtna kosa. V visoki starosti 83 let je umrl g. Jožef Pirjevec, trgovec in posestnik v Sežani. Pokojnik je bil vsekdar vzoren narodnjak, bil je sve>ečasno župan sežanske občine, a skozi 45 let občinski svetovalec. Bil ie razun tega član mnogih društev, cerkveni _ - v« 1 ' . r (1 lov jemo — --------- — - - . j ----—,---,-------, . - .- t namen. Koliko iisočakov gre za vence in: kraške metropole prava, trda, plemenita krač dTuge stroške, mud tem, ko bi se z darilom ka korenika. Naj v miru počiva! v navedeni namen še na> plemenitejši nač-c počastil spomin na dragega pokojnika, kajti taka počastitev bi biia združena z dobrodelnostjo. Italijani imajo to lepo navado-Njih listi izkazujejo vsak dan darove v spcrn'n pokojnih, darovane za «Lego» in druge zavode. Tudi pri nas ss jet hvala Bogu, začela upoštevali zadnje čase ta navada, vendar še premalo. Spominjajte se ^Šolskega dručtva» ob vs«h prilikah! Tnka:-šnji srednješolci priredijo ob priliki božičnih pcčHnic dne 24. t. m. ob 8 uri zvečer v prostorih Del Kons, društva pri Sv. Jakobu božični večer. Na programu je igrica, deklamacija, monolog in živa slika. Po končanem sporedu nas obišče Božič, kateri bo obdaroval vse one, k; so ostali ob priliki Miklavževega prihoda praznih rok. Veliko razsvetljeno bežično drevo bo dalo čarobno sli*o božičnega večera. Upamo da se bo občinstvo udeležilo tega večera v čim večjem številu, da prebije sv. večer v krogu naše dijaške mladine v njegovo največjo zadovoijnost. — Srednješolsko društvo < Zora Društvene vesli Šentjakobska «Čitalnica:> javlja vsm odbornikom in njihovim namestnikom, da se redna odbereva seja vrši izvanredno v sredo 20. t. m. ob 8'30 zvečer in ne kot je bilo t< si meno javljeno- PriJitc vsi! — Tajnik. Dijaška Matica. Pripravljalni odbor D. M. skliče prve dni januarja svoj ustanov, občni zbor, vsled česar prosi vse one, ki bi se č«n. 2250 POSTELJE, chiffonicrs L 220.— vzmeti zimnice iz volne in iz morske trave. Cene nizke. Via Fonderia 3. 2251 POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobov- grosisf 82 UtUni rwiuiic, RUimt, 4iau/, pmuu »1. je po najvišjih cenah plačuje edini Belleli Vita, via Madonnina 10. I. ZLAT, srebrn in papirnat denar se kupuje in prodaja po zmernih cenah. Menjalnica vi« Giacinto Gallina 2, (nasproti hotela Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko, t't in Toplo priporočamo: da primerjate kakovost in cene da si ogledate naša okna in naše napise TRST, CORSO VBTT. EH. I8B. IS DAROVI - V nedeljski Edinosti* je bilo pomotoma javljeno da je g. A. Muha daroval za božičnico L 10 glasiti bi se moralo Lir 50. V počeščenje spomina 4-letne smrti svojega sina Karhičeta Šiškovič dne 18. decembra 1918 darujeta Karlo in Marija Šiškovič iz Crnega-kala Lir 50 za ^Šolsko društvo*. —-V isti namen daruje g. T. Venturini L 10. — Emil Kalan iz Tolmina daruje Lir 5 «Šols. društvu*. — G. Franc Spacapan iz Gor. Trebuše daruje Lir 25 za «Šolsko društvo» y. spomin na 23. novembra 1923. , — Za «Božičnco > ženske podružnice * Šolskega drušiva* so darovali: Na polo za Divačo in Ležeče: Družina MahorčiC L 8.50, družina Valenčič 10 L, Jančar Ivan 10 L, Ziberna Milka 5 L, Obersnel Tončka 10 L, Neimeno- PQD_LISTEK________ lf ki dobiva. Spisal Mavrici j Jok&i Iz madžarskega izvirnika posloveni! Ivan Košiial Veter se ^ bil polegel. Tako je navadno: sprotnik je že izginil i nenadoma gorko zasi;e, led in sneg sc taja v umazanih potokih s skal doli. — Mamzela Aksamita je mislila, da bo zdaj vendarle že fcas, da odloži preslico, gre pogiedat gori v gtolp b gospodični, zaneti ogenj v kaminu ter potlej skuha kosilo. Šla je počasi gori v grad. — Ko ye vstopila skozi grajska vrata in jih zopet zaklenila, ji je udaril v nos močan duh po dimu. — «-Eh, he! Nekje kurijo ogenj, pa fe z oijkovimi drvmiU — Nenadoma ji obvisi oko na vodnjaku sredi dvorišča; iz tega je prihajal dim. — »Oho! Moja gospodična je res naredila to norost, da je šla v klet kuhat za-Jutrek. Danes nas vzame obedve vragU — Poprej je pa pogledala ven skozi vrtna vratca, ali ne bi tam zagledala gospodične. — Mi-More m uzrla, pač pa handžar, zapičen z ost^o * zemJUo. Tudi nekaj kapljic Ifcrvj je bilo vi- deti na kupčku toče. Gotovo jih je bila ranfena noga Uskokova zapustila. Aksamita je bila preverjena, da je ta kri z burjine noge in da je šla pošast zato šepaječa domev čepet. Zdaj je mamzela že vedela za gotovo, da je Miliora čarovnica, ki zna vihar priklicati ter £opex nazaj spoditi v votlino. Toda dobro bi bilo, če bi ne napolnila gradu Še z drugimi izrednimi hudiči. — Zato ss je zdaj napotila odločno proti kleti, da pokliče Milioro od tam navzgor. Ni dobro, kar zda-j gospodična počenja, — Res ni bilo dobro — a bik> se je ie zgodilo. — Aksamita 0e odprla kletna vrata, ki niso bila nikdar zaklenjena, ter videla že od rešetke vrh stopnic, da sije močen svit; ognja iz odprtine kapniške votline. — Kuriti ogenj v votlini, k>ar prebivajo škratje. — Po-križala se je ter poklicala sv. Jurija na po: moč. S tem se ohrabrujoč, je šla naprej prot» odprtini votline, hrabra kakor tistikrat, ko je naskakevala baterijo pri Borodinu. — Toda kar je videla zdaj, je bilo strašnefse videti kot baterijo. — V sredi napravljen ogenj v votlini, kjer prebivajo škratje! — Polov, eni prosojno beli, drugi bleščeče rdeči — in med njtmi stoji, obrnjena s hrbtom proti ognju, ona — vila. Čarovnica, upirajoča eno roko v bok. In netopirji, peklenske lastovke», frfotajo okoli njene krasne postave. — Aksamita še zdaj ni dopustila, da bi strahopetnn bojazen premagala njeno srce. Spoznala je na S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem io znancem, da je naš dragi oče, stari oče, tast Josip Pirjevec v 83. letu, v nedelje, 17. t. m, ob 9. uri zjutraj, po dolgi in mučni bolezni, preminul. Pogreb se bo vršil danes, ob 9 zjutraj, iz hiše žalosti v Sežani. SEŽANA, 19. decembra 1922. Peter, Anion, Jožef, sinovi. Antonija por SteHUtvisi, Marija por. £trekel|, hčeri. Antonija, Marija, sinahi in vnuki. (774) Potrti Beizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da j« nas nad vse ljuiljeni oče in de