Številka 274 irst9 v sredo 4. oktobra 1905 Tečaj XXX, *»dt ob nedeliah in omnitib ob 5, oh. ob pc on no trm). rwuU>e DtfTlIfce se prooajmjo po 9 nov*. (6 • Haofih tobakarnafc * Trato in okolici. ^Ljubljani, Gonei, ^ ri Kranju. Mariboru. Celovcu, Idriji, M. Pen«, " Vabreiim. Novemmestu itd. e* laae ln ur»A« sprejema oprava Bata „ Edinost", HUnrio Galattl it. 18. — Uradne mre aa 2. ». ireier. — Cene oeiaaom 16 at. na vmo petit; _ -»vrtnice, javne canvaie in domaći oglasi to pofodba. TELEFON iter. 11&7. lanAaiu mamim sm vae leto 34 K. pol leta 12 K. 3 mesece 6 K. — Na-mmročbe brez dopoaiane naročnine se uprava ne ozizm. Vri dmriai naj se oošiliajo na uredništvo lista. Nefnikoriai pinu te ae ssrejemajo lm rokopisi se ne rrm^mjo. Saroćaino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo bstm UREDNIŠTVO: ml. Qtor*U Oalatti 18. (Narodni tam. t ladajatelj in 0d|0T0rai urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik ij lista „Rdinosf. — Natisnila tiakarna konaorcija JRdiaoat" v Trato, ulica Qiorgio Oalatti ftt. st. Poitmo-krmmllmlftmi rmčum it. 692.841. Brzojavne vesti. ' Konferenc« hrvatskih poslaneer na Reki. REKA 3. Na kotforenci hrvatskih po-« aneev bo včeraj popoludne govorili posl. B snkini, Cmgrija, Peiič. Ivčevic, Buković, Hmrmmbaš <: in Orban'ć. Rasprave so tajne, otvoritev parobrodne zveze med Cari-gradom in Romanske. CARIGRAD 3. Romunski minister za javna dela, ravnatilj romunske pomorske v sprejel v post boi avdijenci epskega mio;- Kotfaieaca smatra kakor protiustavno zujmjo na terorizem Nemcev, kritizirajo po- aterskegm predsednika barona Fejerva^m, ob vae postopanje, po katerem bi se več.na stopanje občinskih redarjev nasproti Cehom 11. uri pa ogrskega ministra za notranje glede političnega vodstva morala ravnati po! in zahtevajo, da se brnska policija podržavu stvari pl. Kr eu ffy,a. j ultimatumu vladarja. Konferenca smatra na- V neki drugi interpelaciji navajata posl. BUDIMPEŠTA 3. »Ogr. brz. biro« : dalje kakor neustavno izjavo, kjer se z ozi- Hybeš in Choc umorstvo na neki osebi poroča z Dunaja : Cesar je danee ob 1. uri popoludne vaprejel v sviijenci pravosodnega minietra L«inyi j a. DUDIMPEŠTA »Ogr. kor. biro« poroča z Dunaja : Ministra Krietc ify in Lsnvi sta se danes ob 5. uri popoludne vrnila v Budimpešto. Ministerski predsednik baron rom na vprašanje o armadnem jeziku pravi, j (Franu Pavliku), ki ga je povodom , včeraj-da so koncesije izkljnčsne, in da ostanejo injili uličnih izgredov izvršila vojaška pa izključene«. Nadalje konstatira konferenca, trulja in prosita tozadevna pojasnila. »da cesarjeva izjava od 23. septembra otežuje, toliko po obliki kolikor po vsebini, rasen politični položaj ter da se nahaja v nasprotju službe, polkovnik C anda, potem več sena Fejervarv ostane šs jutri taka; ter bo zopet rorjev in posiaccsv je včeraj doapelo semkaj na otvoritev parobrodne zveze med Carigradom, oziroma Smirno io Romunsko. »miri n» Španskem. MADRID 3. Giasom semkaj došlih uradaih poročil so v več krajih Galicije izbruhnili resni nemiri, ki bo v zvezi a sedaj se vršeči m izseljevanjem. Poc«4kl v Brna. BRNO 3. Danes predpoludne je bil zdan preglas župana v obeh dežalnih jezikih. Proglas pravi, da se v interesu javnega miru in reda izdaje najstrožje odredbe, in Be, Kazaje na zakonite kasenske posledice, svari očinstvo prel skupljanjem. Zbirati se na javn h ulicah in trgih je prepovedano. Prelomljena vojna indija. S A IGO N 2. Knžar .Sullyc, ki se je meseca teb rus rije v zalivu Along razbila, * V kuloarjih so zagotavljali, da so zatr-veČino. In skrajni Čas je, da pride glede jsvanja Ćehov neosnovana. Gre se le zato, BUDIMPEŠTA 3. (Ogr. brz. biro.) Ob' tega do sporazuma. Konferenca zahteva da je neki nemški dijak pokazal revolver, 12. uri se je v slavnostni dvorani meaine1 torej, da se zopet vršč aeje državnega zbora, j ne da bi bil streljal. Za pol ure je bila hiše vršila slavnost blagoslov ljenja zastave j— Na to bo govorili zastopniki posameznih „^j* zopet otvorjena. Podpredsednik Kaiser vseučiliščne mladine. — Posl. Fran Kcšut je i strank. Vsi govorniki so odobravali preČitane j6 rekel v pomirjenje zbornice, da bo takom imel slavnostni govor, v katerem je pozival j predloga. Konferenca je resolucijo vsprejela debate govoril minister ea notranje stvari, dijake, naj slećč svojim voditeljem na ustav- I soglasno, nakar je bila seja zaključena. Nato je baron Morsey nadaljeval svoj govor, nem potu. Ta ne bo nikdar krvava, i — # Ko ga je zvršil je minister za notranje V t d teiji nočejo prekoračiti okvirja ustave. Dogodki V RusiJL . 1 stvari grof Bylandt-Rheidt na temelju tele- V enakem smisu ja govoril tudi grof KAZAN 3. Shod tukajšnjega svečen- foničuih poročil iz Brna izjavil, da se dacea Appoovi. Oba govornika Bta bila burno po- j »tva je priznal za potrebno, da se vdeležuje ni tamkaj streljalo, in da so nastale g »vorice zdravljena. Po zvršeni slavnosti se je shod gibanja za svobodo in boja proti upravni o umoistvu vsled tega, ker je neki dijak razšel v popolnem redu. Mir aa ni kalil. Resolucije neodvisne stranke. samovolji ; ker le svobodni služabniki cerkve ; zamorejo odkritosrčno vršiti svoje dolžnosti. BUDIMPEŠTA 3. (Ogr. kor. biro.) Neodvisna strauka je imela danes predpoludne pod predsedstvom Frana Košuta sejo, na kaYeri je grtf Appunvi predložil resolu- ca PO^opj^, > oškodovan h Fo zadnjem pc- ! ^ ki jo Je ^^ Qor HK,enjl predložiti tresu, š« novo škedr. Hitte. TIFLIS 3. Iz Erw.na poročajo od 1. pokazal revolver ter ga dal drugim okolo-stoječim dijakom. Minister poda zbornici še nadaljna pojasni1«, čim jih dobi. Nato ata t. m.: Nekoliko Armencev je z revolverji ; govorila posl. ChGC in d* Elvert. streljalo na Mohamedance. Vsled t3ga so j Posl. Choc je namestnikoma na Ć škem nastali nemiri, katere je pa udušilo vojaštvo, in Moravskem očital tendenco za poaemče- Med nemiri je bilo 16 Mohamedancev in PETROGRAD 3 iPetrogr. brr. agent) ^Vir.e je bii povzdignjen v gret »vski stan, eakor se glasi v nekem včeraj izdanem današnji konferenci. Resolucija pravi na • , Armencev ubit h, 5 pa ranjenih. Na zunanje stopno : »Koalicija odobruje vedenje vod te-i viada v me3tu EOPet mir» vendar Je razpolo-ljev, pozvanih dne 23. septembra k cesarju, i ž®nJe Da obeh 8traneb še vedno zelo napeto. Koalicija ne more vsprejeti ministarstva pod i TIFLIS 3. V zalogi družbe za paro-pogoji, predloženimi od krone, in se energično ; brodetvo in trgovino v Batumu, s> glasom ■ Kaze, v pripc znanje njegovih zaslug za Eavaruje proti temu, da bi revizija nagodbe: časnikarskih poročil zaplenili 12 zabojev s prmstolje io domovino in radi tege, ker je it leta bija odvisna oc< avstrijskih Pekami, revolverji in p&tronami. zvrst no izvršil nalogo, ki mu je bila po- faktorjev. Koaiicija se zavaruje nadaje proti j NJEŠIN (gubernija Černigov) 3. Vojno veijena. i temu, da se dvomi o pravici zafecnodajatva ^oiisče je obsodilo ca smrt nekega Žida, ki Danska narodna banka. Ogrske glede nje gospodarske samostojnosti. I J® umoril nekega policijakega uradoika. Vsled KODANJ 3. Narodom hanka poviša od Koalicija se zavaruje proti temu, da ee vedno Ce£a 90 Zldj9 Prot i demonstrirali, utri napre menjičai dtssont in obresti za j odgaja parlanrsnt. Ista zahteva odgovor na; židovske trgovine so zaprte. Dijaki se pouka •mbarde od 4 0 oz roma 43 g°/9 na 5°/0 ozi- adreso, odposlano svoječasno na kralja, in vanje in izjavil, da zaupajo češki radikalci sedanji vladi še manje nego pa preššnji* Posl. D' Elvert je opisal dogodke v Brnu ter je očital vladi, da jej primanjkuje previdnost in da ne vrši svoje dolžnosti. Kritiziral je program vlade, ki j6 najprjen iziasti proti Ncmcem na Moravekem. Govorn;k je obžaloval dogodke v Brnu, pozdravil je pa nemški ljudski shod v Brnu kakor dokaz složnosti Nemcev v Avstriji, katera hs ne sme več izgubiti. (Pohvala.) G^vor posl. D' Elverta so ponovno z viharnimi protestnimi klic* prekinili Cehi. Ko je pričel govo- roma 5: t odstotkov. Jftiza na Ogrske«. Ogrski ministri na Dunaju. ns udeležujejo. Po glavnih uhcah koraka rjti posl. Stransky, so Nemci demonstrativno želi. da se o odgovoru razpravlja v parla mentu, da se tekom razprave zamore doka- Kozaki in polic jsti. zati, kdo da se j i v reševanje te stvari . umešavai, ne da bi bil y to pozvan J Avatr^jsk* poslanska zbornica. Neodvisna stranka je vzela to resolucijo na ! D u n a j 3. Med došlimi ulcgami je velika množica ljudstva. Pozvani so bili na [ zapust li dvorano. Stranskv je izjavil, da sta nemška agitacija in trdovraten odpor Nemcev nasproti kulturelnim zahtevam Cehov odgovorna za brnuke dogodke. Cehi so ogorčeni DUNAJ 3. »Ogr. biro« poroča z Du- znanje, ravno tako ljudska Btranka in stranka naj a : < esar je danes ob 10. uri predpoludne desidentov. bila interpelacija MladoČehov glede najno-vejih dogodkov v Brnu. Iaterpeiantje poka- PODLISTEK. MJl Prokletstvo. Igodcvlaski roman Avgusta Amnoe. — Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić. Preval M. O Tik hiš se je mešalo krvavo &esanje. Tu je zabliakal dolg meč m razklal smofovcu giavo; tam se je helebarda zabola v trebuh čevljarja ; tu je zadela strela v oko orožnika, tam se je zgrudil meščsn, zadet od -ablje : vse je škripalo, kielo, ječmlo, a iz hiš je deževalo iz ienaa.h rok copat kamenja, .ae, žerjavica in vrela voda na glave škofovih čet ob kriku ia joku. A v vsa to kričanje se je vmešaval hitreje in hitreje glas zvonca Lotrščaka. Ranjenih je bilo dosti meščanov, ali ljudje se niso umaknili niti aa ped in orožniki n.so prodrli niti v eno Uiio. Nikola m je tresel od jeae na svojem Konju. Obraz mu je pomodril, jezno je kasal svoje črne sobe, na usta mu je šla pena, a perjanica se mu je zibala sem in tja kakor mlad hra^tič v burji. Dva- trikrat je posku-. šal zakriČati, ali ni mogel zbog napora in i jeza. Tedaj je z)pet poarknil žganja in poletel sam do h š. — He. kukavice! je zahredčal jezno, | udrite, plenite, vse je vaše. Naprej ! Naprej ! 'Ali v ta hip je priletel iz veže velik težak j kos lesa, ee parkrat prevrnil v zraku ter padel na nesrečno mesto: na teme Nikole i Gregoroviče, iznenada, kakor iz neba, kakor da ga je ošinila strela. Glava se je razklala, in razpršeni možgani so mu prsmli na ramenih, konj ee je vspel oi udarca in vrgel 'junaka na tla, ki so se hitro om«atila od krvi zagorskega maioplemiča. Pijan, zaspan ae je preselil na dragi svet, ne da bi niti svoji čutaric: mogel reči: z Bogom! Kakor je živel, teko je propal. Bizkan od tega in onega, klaajaje se Bogu in vragu, na pri zanašaj s svoji kosmati duš, doapel je do avo-jega cilja: ležal je razširjenih rok in nog, razkrojene glave v svoji krvi na trdi semlji. Tak je bil žalostni zvrletek Nikole plem. Gregoroviča, zagorskega Maioplemiča. — Aj! Aj! so klieali s visokega, ikc-fovcam je poginil voćja. Branite se ljudje! so kričale starke meščanom. Sedaj še la so se zavedli orožniki, da Ijim vodja leži v prthu brez glave. Duša i jim je klonila. Udarjali so Blabeje, meščani i so odbijali močneje, četudi jih je bilo manje. Tedaj je iz za ogla pri krčmi Tomaža zakrenila iznenada močna četa meščanskih ljudij z Gr ča ter poletela črevljarjem na pomoč. Iz hiš se je odzvslo veselo klicanje. — Pomcč je tu ! Pomoč je tu ! je klical svet. Ob močnejem in močnejem udarjanju zvonom Lotrščaka so dohitel! gornji Gričani akokoma, a pred njimi sta hitela, dvigajoča svoje kopje, sodnik Franjo Markovič in pri-sežnik Živan BenkoviČ. — Naprej Gričani ! ao kričali voditelji od časa do časa, naprej na škcfavce! Danes se treba maščevati. Naprej ! — Naprej! Naprej! je grmela četa, apaščaje kopje in letč naprej. Tedaj ata opazila vodji, da se svet bije pred avojimi hišami in da odbija napadaloe. Zat) niso pomočniki navalili naravnost prej hiše, ampak so se pomaknili kos poti dalje od hii, zatem so obrnili obras proti Nemški vesi. Tu je udarila vea griška četa naprej nad postopanjem vlsde, ki nadiljuje ziatem Korberjev. Govornik se je nadalje pritožil, da se v državni službi daje prednost plemstvu in prišla škofovcem za hrbet. Tedaj še le so čevljarji, zbravš: nove moči, naskočili znova, kolikor so jim le dale pesti. Uboga četa Gregorovičeva! Siromašna nada škofa Ivana ! Z atesta so mlatili čevljarji nemilo škofovske orožnike z mečem in buzdovanom ter jih zbadali s kopjem. Čevljarji so napredovali korak za korakom od svojih hiš, a škofovci so se umikali korak za korakom, obupno braneči svoje glave. Ali gorje, od zadej jih je zajela nova nevolja — zopet meč :n buzdovan, kopje in strelice neutrujene še sod-Ssve čete, ki je neusmiljeno udarjala po lobanjah in hrbtih orožnikov škofa Ivana. V teh železnih kleščah se je zvijala uboga četa, obsuta s krvjo, bi se-li ne mogla iztrgati in doseči z begom svoja tla. Krik besnih GriSanov nadaljnje, nadaljujeta kletev in vsdihanje besnih orožnikov, orijo klici rešenih Čevljarjev, a v tem žvenketajo sablje, krši se kopje, pokajo lobanje in ščiti. Sedaj se zabada kopje v prsa, sedaj pušica v oko, aedaj pada roka pod mečem ali se drobi noga pod buzdovanom, a pod dolgo spleteno vrsto boriloev se rdečč tla, se rdeči prs h od vrele človeške krvi. (Pride še). ter šc je kcuečoo izrekel za splošno ta enako šoli slovenskega dijaka, ako ta ni prav tak, volilno pravico in zahteval, naj ee zbornica kakoršnega si on sam želi. Znnaj iole mu je takoj razpust. večkrat za policaja. In nasledek vsemu temu Mnister notranj.h stvari je branil vlado in jednakemu je: dvojka ali v »nravnosti« pred napadi poel. D' Klberta, in je obljubil, (čudni pojmi), ali v predmetu. Ofie pa plačaj da se za slučaj preosnuje brnska policija ; ' previsoko šolnino, ali pa tant — pojdi krave zavaroval se je pa proti temu, da daje vlada past! Tvoje mesto v uradnijab pa naj le v državni službi prednost plemstvu. zasede srečnejSi tujec!! Kak slo- Pnhodna seja jutri. . venski profesor pa proglašaj za »norca« Koncem v ož li nujni seje so socijalni demokratke onega, ki se je drznil izreči neugodno sodbo predlog, ki poživlja vlado, da o nez iravib razmerah naš h. Le naprej b najpozneje v novembru predloži zakunski tako sodbo ! Kmalu bodo zidali prostorno načrt glede u vedenja splošne, enake, direktae novo norišnico; prostora bo pač dovolj. Vi, jalne demokracije za isto zahtevo. Tako je velevlaatim noto, v katari obrazloži vzroke, zadobila eccijalna demokracija podporo modernih delavcev za svoj postulat. (Z.ršetek pride.) in tajne volilne prav ce. 0 mm. vzgojitelji naše slovenske mladine pa ubijajte še dalje nzš mladi naraščaj! HvaležnoBt odposlala vsak svojo deputacijo, ki naj bi vam bo plačilo — od strani ubijalcev elo-' preuredili razmerje med obama polovicama ' venskega naroda. (Z Goriškega.} II. Ne moremo s: kaj, da se ne dotaknete letošnjega dijaškega shoda v Trstu. Zopet so sa sklepale lepe resolucije. Aii pa najdejo odmeva v državnem zboru ? Ali bi se ne našlo zadcetio število pcsiancev, ki bi stavili m Voprejeii nujni Šolnik. Za splošno volilno pravico. zakaj da s i bili diplomatični odnosaji med Grško in Romunsko prekinjeni. O položaju na Kreti poročajo iz Carigrada nastopno : Ruska posadka dobi v kratkem pojačenje 400 mož. Istotako bo Kriza na Ogrskem. I pojačena tudi italijanska posadka. Velevlasti Znani krščansko*socijalni posltuec du- nameravajo zasesti razna pristanišča in carin-najski Geesmann je razpravljal na nekem ske urade ter razaa mesta v notranjih dolih zborovanju o ogrski kr:zt ter je prišel do otoka in na ta način zatreti revolucijonarao zaključka, da so možne tri poti rešenje te gibanje. Ustaši se pa od druge strani pri-krize. Prva je bila tista, ki jo nasvetuje pravljajo za zimo. Da se tinancijelno okrepijo, baron Gautsch, avstrijski ministerski pred- eo uttiši izdali posebne ustaške znamke, sednik : avstrijski ia ogrski parlament naj bi Istotako nameravajo najeti v Atenah 100 000 frankov. Otvoritev ruskih v b e u 5 i -monarhije. Druga pot b! bila personalna lišč. Kakor poročijo iz Petrograda, je car unija. Obe t: poti se zdita poslancu zaukazal, da se dna 14. novembra odpro vsa Gessmannu nerabni in ju on na kratio od- ruska vseučilišča, klanja. G.utBchevo pot zato ker po njego- ————— — (Dalje.) G. Kristan je nadaljeval : Ali Fnjer varv ni zadobil zahtevanega dovoljenja, ker se je uprl proti temu Gautsch s svojo terezi- Domače vesti. Nova reforma škola dra. Frančiška Ksaverija Nasla. Iz gotovega vira dozns- vem mnenju avstrijski parlament v sedanji svoji seet»vi ni spoeoben za vspeepo varovanje avstrijskih interesov. Personalna unija pa ne bi po Gessmanovem mnenju trajala niti dve leti in Avstrija, izlasti pa Dunaj bi jemo, da ee je ntš tržaiki šktf dr. Frančišek Pred- janako modrostjo, Sei7 Ve bi na Ogrskem | veliko ŠIodo' Nob«na država na svetu Nagi odloči za nov korak na slojem delu daUiaveli splošno volilno pravico, bi se tudi nima mojega glavnega mesta le 3 do 4 m.lje j— rtfirm ranja. Sedaj mu je padlo oko na cd meje. Dunaj ne bi se mogel držati kakor gospedi katehete na raznih šole h v Trstu : reridenčno mesto in Avstrija bi padla na občinskih in dr/avnib. Dru. Naglu se menda nivo srednje države. Oataja torej le, tretja dosedanje delovanje teh gospndov ne zdi Budimpešto kakor demisijoniran mini-| Pot» tiata »»mreč — m«ni Gessmann — ki dovolj vspešao. Zato hoče nedostatku odpo- log za odstranenje škan^ai* ,. , . J uveli splosno volilno pravico, v Gorici glede srednjih i o 1?! gtranke v A„triji 5a5ele odločno oglašati s | .Naj poskusijo neš. poslanci. Ako ,ehtevo. Potein je Fejervarv zopet pe-! pojde, če ne, pa ne! Vsaj bomo videli, pri ljal nft Dnnaj . povrnil 8e je z Danaja v| čem smo. S, nekaj z dijaškega shoda. Hudo kri 8*reki* predaednik. Sedaj je 'meoila dunajska jj ° J« »asvetoval F e j e r v a ry, pot je provzročila opazaa dra. Turne glede elo- k&m&TlUf da Fejervarvjev načrt definitivno ! ™lilne Povrne, ki bi prišla tudi narodno-srednje-šolskih p r o- ! pokopan> y državnem *b0ru je sicer Gautsch ^m na Ogrskem v PriJo5 in ki v Gorici. G slo za neum- ^ da b- MIo ^ ^ kakor poro6ajo šovinizem Madiarov. - listi o njegovem nastopu. Vesti da niso pra- venskih fesorjev nega je proglasila »Gorica« dr. Tumo radi njegove sodbe. Dr. Turna je odvetnik. Zato bi hoteli trd ti nekaterniki, da nima pravice soditi o delovanju pniesorjev srednjih šol. Akade-m;ti, ki so se solai: na goriških srednjih šolah tudi n majo najboljšega mnenja o vseh moči s tem, da bodo gospodje kateheti hodili v šolo — v talarju. Da, iz svečeniških krogov doznajemo, da je gosped škof izdal katehetom strog ukaz, da morajo v talarju bod.ti v šolo. Mi nočemo presojevati koli- bi zlomila --K -J šovinizem Madjarov. * Tudi danes se vzdržujejo znaki, da bo vilne; ali "nič ni povedal, kako bi bile pre-! ministarstvo Fejervary reaktuirano. Takov kega sadu na poučevanju veronauka je vilne, oziroma, kaj je atoril ! Ali oglasil se j je bila vest z Dunaja, da je minister pričakovati od ta najnoveje reforme. To pa « ki j® j Kristefty v navzočnosti Fejervaryja predložil vemo, da je radi tpga ukaza zavladala med g o b a - j včeraj cesarju načrt volilne rtforme. Cesar katehet'. — izvzemši morda dva tri, ki bi vse podrobnost', tudi v svoji nešn i hoteli posnemati izgled tem, da Fejerva'v.ev načrt ne dobi cesar- Zelo verjetno je, da iščejo sedaj programa- blažene Italije — velika nevolja. To pa srednje-šolsaih pr, f*soij.h v Gorici. Njim s§ ekega odobrenja. Gautsch se je izgovarjal, | tično podlago, na katero bi ministarstvo zato, ker vidijo in čutijo v tem le stkano, ki je ogrski ofieijozni list »Nemzet naglašal, da nikdo drugi, neg r o n Gautsch ni imel interesa na1 in ministra da so proučili utegne prigovarjati, da so še premladi, da bi mogl; s diti Bvoje bivše profesorje. Naj drži tudi to, če hočete! Vteh, ali večiao bivših gojencev svojih pa si vendar ne bodo upali proglašati za nesposobne, kajti s tem bi dali slabo spričevalo — gg. profesorjem. Povedati pa moramo tudi mnenje mnogih roditeljev, zrelih mož. Kaj bi rekli gg. profesorji, ki (rte me) soglašajo z obsodbo dr. Tume v »Gorici«, ako jo niso sami celo napisali, ako jim povemo suh roea, da tudi premnogi elovenski roditelji slovenskih dija- kov n majo najboljšega mnenja o razmerju, ki demokratef mora biti nas v Avstriji so si je nekateri gg. slov. profesorji določili In poglejte jih tlačene sloje v avtokratski nasproti dijakom. Mnenje je razširjeno, da slovenski profetorji niso povsem nedolžni na žaloetnih razmerah, ki vladajo na n&ših srednjih šolah. Ali je tako mnenje upravičeno, aii ne. vedo najbolje profesorji sami. Govori da on ni imel odločilne besede. Ali on je Fejervaiv naslonilo svoj obstanek za precej naj daja občutiti svečenikom, da vlada dolgo bodočnost. sedaj »železna« roka. Kakor re- Ne moremo zamolčati tu, da so nas čeno, mi sami nočemo izrekati nikake sod'>9 neki pojavi povodom ogiske krize nekoliko o umestnosti tega najnovejega koraka na osupnili. Menimo malce preglasne izraze sim- »reformovanju« dra. Franč šba Nagla, kon-patij čeških in hrvatskih dijakov za Madjare štatujemo pa dejstvo, da tukej v Tritu niso v sedanji borbi. Umejemo in priznavamo, da duhovniki izven cerkvene službe nikdar je Dunaj toliko proti Cehom kolikor proti nosili talarja in da se nikdar noben sko/ ni Hrvatcm toliko grešil, da bi bile ^impatije izpodtikal na tem. Šale nekoliko let sem eo za Dunaj pravi čudež. Ali praktična in začeli noaiti talarje tisti znani in življenje pravilna politika bi bila po našem mnenju med svečeniki zastrupljajoči >reformatorji«, ta, da bi se Hrvatje v tej fazi velike krize ki hočejo biti po nošnji talarja po ulicah ne eksponirali preveč na nobeno stran vsaj Italijani in pa neka posebnost med svečeniki, dotlej, dokler jim ta ali ona stran ne ponudi ki naj vleče pozornost sveta na-se. Vsi drugi bore za svojo svobodo in kaj konkretnega in — zagotovljenega. duhovniki so bili in so še danes tega mnenja, da njihovo cerkveno doitojanBtvo in ugled posegel vmee, da so drugi odločili. In tega ni dokazal, da ne bi bil posezal vmes. Mejtem pa so ogrski socijalisti dokazali svojo dozoreloet. Načelno bi morali biti proti vladi, ker ista ni konetitucijonalna. Na drugi strani pa imajo pred seboj simpatije prebivalstva. veaj tistega, ki najbolj kriči. No, so se postavili tako proti jedni kakor drugi strani. In ko jih vidimo, te ogrske socijalne sram ! Rusiji, kako proti carizmu. Infamija je, če se tem boril- «« mri. V »bm ožiunj«, da .o podkup-1 Sestauek hrvatskih opozicijonal- n;9U, erav na ifcod'-;e lotaj,° lu* in zopet kaj drus€ga a0 simpatije do profesorjih branitelje v. Trdi se celo, da slo- tigt6 bande. 8o-li mari zemstva tudi pod- venski profesorji večkrat — v veliko veselje kopijena ? Nieo-li v teh najbolji elementi svojim nemšsim kolegom — pomagajo rUBkega naroda ? Do naroda ruskega gojimo pestiti in mladino. metati slovensko simpatije vei, sovražimo pa tisto dinastijo Romanov, ki niti slovanika ni. Naši bratje Koliko je resnice ne takih govoricah, Da Ruskem, vidite, dosezajo velikih vspehov ! vedo sami dct:oniki najbolje. Resnica pa je, Da se povrnemo na Ogrsko ! da saačna uprava ni naklonjena nam Slo- Ko eo bili pred leti na Ogrskem prvi vencem, torej tudi ne slovenskim dijakom ! začetki socijalne demokracije, so se ljudje le Dokaz : nemške srednje šole rogali, češ: kaj bodo ti ! Danes pa ni na kljnbu vsem prošnjam. Resnica O-rskem možen noben veliki nastop na ulici je dai e, da popada, ker BOra popadati, brez socijalne demokracije. premnogo dijakov, ker to Želi naučna A mi tu ? Tudi mi imamo tisoč želja ?, uprava, katero podpirajo tudi našinci : ne- ( Tudi mi smo v skrbi, kaj bo z nami ? A kaj kateri hote, drugi nehotć, ker nimajo do- delamo? Tu pa tam prirejamo kakov shod, „ , . ulicah v talarju, ampak oblečeni tako, kakor nih poslancev na Reki. iiaIitevajo: 91ara „. v.da vremaD. Z Reke nam poročajo od 2. t. m. : Na 8 k 6 razmere in praktična p o-sestanku hrvatskih gopozioijonalnih poslancev treba. In vsi ti škot>, predniki dra. na Reki se je zbialo 38 poslancev. Predjed Frančiška Nagla, so imeli menda tudi nek,-nikom je bil izvoljen dr. Ćingrija, zapisni- j p0jma 0 tem, čssa treba duhovniku, da karjema pa dr. Harambnš 6 in dr. Majstro- mu je očuvan ugled pred svetom. Zit-> pa vid. Prečitano je bilo pismo nekega kluba go9podje kateheti po vsej pravici vidijo v Čltal zaključke te konference tar je poslancem razdelil elaborat odbora. Popoludne so volj eneriije in do slovenskega n e ljub e z n i pa menimo, Bog ve, kaj smo storili. Kričimo d i j a š t v s. — > tudi »Doli z Gautschem !« (tu je hotel go- Vzgoja brez ljubezni vzgojiteljev pa vornik aludirati na klice, ki so se ponavljali ni VSgoja. Ali se kaže ljubezen do sloven- med govorom), a potem, ko je slama sapla-skega flijaštva v tem, da mora slovenski polala, zamira zopet hitro ia mi ostajamo — dijak zapustiti šolo, ker oče ne more plačati stari dobri Slovenci (Viharna veselost med visoke iolaine, kar bi moral vsled malenkostnega prestopka slovenskega dijaka nasproti slovenskemu profesorju ? Dovolj, ker ako bi ee hoteli spuščati v podrobnosti, bi morali napisati cele knjige. Roko na srce, s!o- vsemi zborovalo!) in zadovoljni smo, čs js le — policija eadovoljna znami (Ponovna in ie intenzivneja veselost). v a Kako drugače je na Ćeikem ! Mlado-1 grada poročajo iz Dalmacije, ki je bilo vzeto na znanje.; najnoVeji rtfjrmi le namen š i k a n e. pritiak Preko pisma dra. Franka, ki ga niso n i t i »železne« roke. — Izvedeli smo dalje, da ;e Čitali, eo zborovalci prešli na dnevni tu(ii dr. P'ranč šek Nagi doznal o nevolji, red. Tako tudi preko preč.tanega pisma don j na8taii med kateheti io da je enega teh Prodana. Predsednik je očrtal tečaj konfe- | goapodov, ki ga ima Da sumu kakor »huj-renče v Opatiji, nakar je dr. Trumbić pre- ekača«, pozval ad audiendum verbum. Med tržaškimi svečaniškimi kiogi ee š r: tudi glas, da misli dr. Frančišek Nagi razširiti to svoje reformatoriČno delovanje na deželo in da utegnejo tudi duhovniki na deželi dobiti ukaz, ki jih bo vezal nes ti talar tudi izven cerkvene s užbe. Ne izključujemo pa, da tudi na tem postal dnevnik ter bo izhajal v§ak dan izven reformatoriČnem ukazu dra. Franc ška Nagia nedelj in praznikov. Sedaj iehaja v Zagrebu vodi >želeeno« roko znani nemškonacijonalni šest dnevnikov pisanih na hrvatskem in jezuit P. Volbert! dva na nemškem jeziku. Drobne politične yestL _ Zagrebški »Pokret« glasio hrvatsaih napredejakov, je b 1. oktobrom po- Zopet iz naše okrajne bolniške bla-Grški patrijarhat in kaco*1 gajne. Zadnjič smo omenjali, kako da so laška propaganda. da je bilo na Iz Cari-seji sinode raamere v tem zavodu poBtale tako kričeče, krivične, in, rccimo — neracionalne, da t čehi eo bili tudi proti splošni volilni pravici, vensko srce, gospoda slovenski prefesorji v čee: sedaj ni še čas za to, prej ae mora rediti narodno vprašat j s. No, to je naj veča neumnost, ker narodni spori ss rešijo ie le tudi po uvedenju splošne volilne pravice. Lstos eo Seftki eocijalii demo k rat je odlo6no nastopili proti Gautschu radi njegove volilne reforme za češki deielni sbor. Hotel je eo Gor.ci! Pr&tđsor js podvržen raznim slabostim, kskor slsbersi človek, to je drug d je tako. Tadi drugod eo sloveaski prefesorji ped isto nsučno opravo, ki aaa ni pr jszne, s vendar je rszkčka med drugod m pri nas. Srednje-šoleki profesorji drugod so dijakom in oj:h roditeljem veliki dobrotniki. Koliko dijaikih podpornih druitev, ali kaj sličscgs js drugod. Poglejmo v Pazin ! Pri nas je drugače. Med našimi sloven- ekumenskega pitrijarhata minole sobote vno- j slednjič tudi tisti činitelji, ki so grehe te viČ sklenjeno, ds pstrijarhat na turški vladi; blagajna kolikor ls možno prikrivali, dokler protestira proti kocovalaiki propagandi. se je to sploh dalo, priznavajo sedaj, da ao Pravoslavna cerkvena s a- te razmere nsvsdržljive in da tako ne more mouprava v Bosni in Herae-iti dalje. In res se morajo razmere iz korena g o vi ni. Pravoslavni v Bosni in Hercego- spremeniti, ker poslati Btvari kakor so, bilo vini so dobili novo ured tsv svoje cerkvene bi brezvestno nasproti tistemu domačemu samouprave, ki eo se tanjo borili dolgo vrato delavcu, ki znaša v blagajno svoje žulje. To f cijalistf premamiti s peto kurijo, socijalisti let. Sedaj ee narodni prvaki obračajo do' delavstvo ima pravico zahtevati, da u zavod pa zahtevajo splošno jednako in tajao volilno pravico. In glejte, celo tadi mestni zsstop prašk', ki je v stsro&eških rokah — župan Srb je Staročeli — je vsprejel resolucijo sa splosno volilao pravico. Tu j« omenil govor ekimi prcUeorji je kakov tek, ki ftikaaira v nik nastopa pref. Maearvka m shoda soci- naroda in mu javljajo, da nastopa sedaj nova j dosezaj namen, v kateri je ustanovljen : da doba samonpravnsga cerkveno kulturnega i bodi v koriat in podporo delavstva v slučaju življenja in da vsled tegs prestaja vsaka ns-' nesreče. Ali žs zadnjič, ko smo pisali o tem, daljoa borba. smo naglašali, da je dosezanje tega namena Nota Romunske. Iz Bakaresta v prvi vrsti odvisno od kakovosti personala, poiočajo, da odpošlje romanska vlada vsem ki posluje v njem, cd sposobnosti tega osobja in od — poštene volje ! Nu, m; stavljam j vprašanje do vseh, ki posnajo naše mile goste — iz Italije, je li smatrajo za možno, da isti, ako so kje prišli do mofti, ne bi mrzili tukajšnjih domačinov in vršili najgrši protekcijo-nizem na korist gostom iz Italije?! In — to amo hoteli tu danea sporočiti javnosti — med dosedanjimi uradniki blagajne so — kakor sa nam zatrja — kar štirje italijanski poianik : Gimberini, 11 doli, Seurnan in Krmacora ! Uradnikom blagajne je sedaj odpovedana « užba. Z ozirom na gori rečeno okolnost in na dejBtvo, da je toliko domačega nteligentnega pro'etarijata brez primernega zaslužka, se obračamo do vseh č niteljev, ki imajo kaj besede, z vprašanjem : ali mislijo dopuatiti, da ee ti rujinci zopet us lijo v okrajno bolniško blagajno na škodo zavarovanega delavstva in oa škodo domačinov, k so potrebni kruha ? ! >trazer Tnsespost« je copet enkrat poki z« 1 a svojo enano born:ranost :n ignoranco a poleg tega alolmcet osobito v s'ovenekih stvareh. Govcii namreč o letošnji glavni skupščini družbe sv. C.ri a in Metod'ja. V tem kratkem ep su imenuje nas Slovence in naše prireditve dosledno le s t eto zbadljivo »iv.ndiseh^ ter nam ne privošča imena Slovencev, ki ga nam s cer ne odrekajo nikjer, kjer je na svetu še kaj pametnih ljudij ! Krono svoji neumnosti ali pa zlobnoeti na je postavil dopisnik v »Graz«r Tagesp st«, ko je zapisal, da je v tajnikovem poročilu re 'eno : »Huten wir uns vor jenen Teilfeln, d e uds zerstueken vvollen«. To je : Varujmo §e (Slovenci) preH t stimi hudiči, ki nas hočejo razkosati ! S sme, ki je pihala v »Grazer Taget-posoi«, je bržčas čitala kaj o vragih, katera beseda je bila rabljena v smislu »aovragov«, »^ovratnikov«. Tepec v »Grazer Tageapost« pa je napravil — hudiča! Nu, grafiko glasilo 9i ns nabira lavorik se svojim besailom proti Slovencem. Kadar koli pisa o nas, piše — neumnosti ! Nove hrvatske šole t Istri. V ponedeljek sta bili v Istri odprti dve novi šoli sv. ('.rila in Metodija. Ena v sv. Luciji, druga v ZJrenju pri Motovunu. Slovesni otvoritvi ;e prisotivovaio mnogo naroda. Skrbela sta za zabelo. Sinoči ob uri in p->l sta bila aretovana v ul ci Malcao-ton »*3 letni Jakob T., stinnjoči v ulici di Kiborgo, in 4o letni Fran R., £ .snujoči v ulici delie Scuoie nuove. Ta dva ptička sta si ho-teia poskrbeti zabelo za več či-i, ne da bi jo bilo treba plačati. V to svrho sta sla v nrodajaloico sianin go*pe Justina Tran.juillo, ki ee oabaja v aliei Malcinton št. 11, in sta tam hotela ukrasti kos slanine (špeha), ki je bil teža* 4 kg in vreden 7 K 20 stot. Ta po*£U4 ??e jima pa ni posrečil, ker eo ju redarji ttraćili. * DJakovu je umrl kanonik timošnjega sto tega kap telja Joaip .šeatak. Sn^ je padel v ponedeljek po ncči po £or šk.h plen nsh, zato je tuli pri nas postala temperatura hladneje. Anton Linhart. L?tos poteka 110. leto, odfcar je umrl Anton L nbart, začetnik in ustvartelj slovet esega dramatskega elovstva i a 145. leto, od Kar je bil rojen. Nove mest u treba zaloge pohištva. P ^eo nam: Na \-;m Dolenjskem nimamo n ti ene zaloge potrebnega pohištva. To ss občuti izla*ti vsako Uto ob času dijaškega prihoda v šclo, ob premestitvah uradnikov sancev, pa tudi sicer v rodbinah v našem tueetu -smem. Da je pomanjkanje te vi ste blaga res oočutlj ivo, kaže že dejstvo, da 6e n. pr., kalar je kaka drtžbena razprodaja, pohištveni predmeti prodajajo skoro za isti dena?, cakor bi #3 jih nabavilo v Ljubicam ali k,e diug^e v svežem sUnju. Torej : tvrdke s pohištvom, uvažujte ta g:as in zanima jt» ee ea stvar, ki zna b ti vapešna, ako «e jo prav »v roke vzame« ! Delovanje tvrdke »Nezasil tatovi«. Pre i-.ncčnjim mej .">. in 6. uro so neznani ratovi uiomil: v stanovanje družine gospoda Kajetana Vilager v I. aadetropju hiš* št. 22 v u ei Ugo Koecolo. Ob istsj uri ni bil naoinč doma n:hče od družine. Tatovi eo prebrskali po trah sobah in odnesli obleke m dragocenosti v skupni vrednosti 279 K ter 190 K denarja. Prva, ki je pr.š'a na sled tatinskemu obisk". je bila Marija Rivter, služkinja dru-r ne Žiga/, ki stanuje v istem nadstropju hiše. Idcča mimo vrat stanovanja dru- žine Vilager, je Marija Ravter opazila, da I so ista ulomljens. Na to je i a na ulico ter tam poiskala redarje ter jih obvestila. Požar v Ratečah minolega petka je uničil okoli 100 poslopij in napravil škode kakih 300.000 K, zavarovalnina pa znaša komaj polovico. 400 ljudi je brez strehe. Cesar je iz lastne blagajne daroval za pogo-relce 10 000 K. — Darove v denarju in naravi vsprejema : »Odbor za pogorelce v Ratečah sa Gorenjskem«. Novo parobrodno društvo. Na ctjku Krku so sestavili konsotcij tamošnjih rodoljubov za ustanovitev novega parobrodnega društva ped imenom : »Krčko parobrodarsko društvo«. Di užba bo imela o do 4 veČe parnike. V družbi sodeluje tudi svečenstvo s krškim š<< t\im drom. Mthaičem na čelu, potsm poevetnjaki in š rši sloji prebivalstva na otoku. Pravila za družbo so že sestavljena. Družba ima na razpolago dovolj dtnarja. Avstrijsko ministeretvo za trgovino je zagotovilo družbi državno padporo, ker bodo par niki društva vozili pošto za ves otok. Druž-bini parniki bodo v početku pluli med Reko in vseh primarskih mestih na otoku Krku. Sedež društva bo v Puntu. 0 toiovajstva. ki sta je izvršila v Mariboru, oz roma v bližnji občini Lsiteraberg, kakor smo sporoč.li v zadnji številki, piše »Domovina« med drugim : Juri in Jože H-ib aaič sta dva prstna Štajercijanca, ki se nahajata od svojih mlad h noj; vedno med Nemci. Kakcr vselej, tako tudi sedaj smradljivi listič »Marb. Zaituag« (ki je glasilo c. kr. državnih uradnikov) imenuje ubijalca »w ndieche Burschen«. Seveda, ako bi bila brata Habjanič potegnila kakega potap-Ijajočega se nsmškutarja iz Drave, potem bi bila »zvvji \vdckere deutscbe Biuder«. Ker sta pa ubijalca, poriva jih ta smradljivi list Slovencem. S^>loh pa pri po sinj amo, dasta občini Maribor in Leitersberg v nemšzih rokah in ee t .rej tukaj jasno vidi, kako razširjajo Nemci v teh občinah — kulturo. Znano je, da so izdaj ca ob jezikovnih mejah najhujše propalice in nsjveČi lopovi, toda najpodlejša baža ta obmejne pakt že so nemškutarski Štajereijanci (Slovenci, ki prodajajo Nemcem eebe in svoj rod). Umori in boji, pretepi, ropi in tatvine so tu na dnevnem redu. To so prežalostni plodovi neznačajnosti, ki so jo Šiajercijanci zanesli med ljudstvo. (To naj si zap sejo za uho tudi niši slovenski renegat e n cdpadn ki na t»lovei.&kem ozemlju !) i —--- Koledar ftm vreme. ItaDes: Frančišek ^eritioaki; Trgodrad ; .Stali islav. — Jutri: Placid. muuenec; .Svinidrag; Dum-aitka. — Temperatura včeraj: ob 2. uri popoludue -f- 17° < 'el«ius. -- Vreme v'*eraj : dež. bu»ja : iako hladno. t. m. uvedla 9-urno delo. Isto ukrenejo tudi železniške uprave na Bavarskem in Ba-denskem. Darila. Pevskemu društvu »Kolo« je o pri liki »Vinske trgatve« podarila sledeča gospoda : N. N. 5 K ; 8ilv. Pertot 1 K ; Stara šinič, Wisian, Kuščar, Gregorič, Jerič Ant., Germek, Zamurc Barkovlje, Godina, Suban Ivan po 60 stot.; N. N. in Jakob Mrhar po 20 stot. — Lepa hvala. Možki podrnžnie! družbe sv. Cirila in Metodija je daroval v kavarni »Balkan« g. Rudolf Pogačnik 10 K, kateri znesek je blagajništvo prejelo od uprave »Edinosti«. Društvene vesti in zabave. »Dramatično društvo« v Trstu vabi vse p. n. člene m prijatelje društva na izredni občni zbor, ki ae bo vršil dne 7. t. m. ob uri zvečer v društvi n h prostorih v »Narodnem domu«. Tood v ul.ei Geppa. Za veselieo, ki jo pr.rcdi podružnica družbe s*'. Cirila ia Mtt <1 ja, se delajo velike priprave. Zraven lepega v sporeda, pevskega in godbenega, se bo igrala »loterija« na veliko dobitkov. Nadejati si je torej velike udeležba toliko z ozirem na program, ki nam obeta veliko lepega, kolikor z cz rom na prevažeo nalogo, ki jo vrš naša druiba. Uverjeni smo, da bo naše občinetvo uvaže-valo ta dva momenta in da v velikem številn pribiti na veselico. * Učiteljsko društvo« za sežanski okraj bo imelo svo^e zborovanje dne 12. t. m. ob 10. uri dopoludne z nastopnim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednikovo. 'J. Overjenje zapisnika, o. Aforizmi iz eolskega leta 1904/05. poreča g. Anton Mervič. 4. Karu: predlogi. 5. Vaje v petju. Ruski kružok bo imel svoj občni zbor v torek, dne 10. r. m., ob 7. in pol uri zvečer v reetavraeji »Balkan«, I. nadstr., nhod ulica Geppa. Odbor vabi na obilo udeležbo. Razne vesti. Telesni ostanki generala dospejo v kratkem v Oieeo. Od tam jih prepeljejo v Petrograd, kjer jih pokopljejo ▼ eam stanu Aleksandra Nevskega. Deveturao dal« v zeJezaitki službi. Ž - lezoiška uprava na Virtemberikem je s 1. Zadnje brzojavne vesti. Taifun na Manili. MANILA 3. (Reuterjev biro.) Dne 25. septembra je ta.fun napravil na Fdipinah v plantažah za konoplje in v sklad.šSih pri-bl ž no 1 milijon funtov šterlingov. LONDON 3. (Reuterjev biro.) Iz Manile poročajo, da se je ftarnik »Caulapia«, ki je oskrboval promet med Filipini mi, glasom neke hedavAo dospele veet, pogreznil vsled ti funa pri otoku Likao. Najbrž je utonilo vseh 17 potnikov in 97 mož posadke. — Glasom nekega »L'tvdsu« došlega poročila, gre se tu za ameriški parnik »Tantabria«. Nadalje poročajo, da se je potopil tudi [arn;k »Carmen«, ki je vozil med Filipin-sk mi otoki. Vendar se pričakujejo še podrobneje poročila. Konferenea klubovlh načelnikov. DUNAJ 3. Na današnji konferenci načelnikov klubov, je ministarski predsednik Gjutsch izjavil, da bo z ozirom na predsto-jeČe zasedanje deželnih zborov še takom tega tedna državni zbor odgodjen. Ministerski predsednik je pioiil navzoče, naj se izjavijo, ne bi li bilo Koristno, ako bi se v sedanjem zi sedanju poleg nujnih predlogov rtŠ.lo tudi nekatere pridlogeki so prebivalstvu koristne, kakor čekovni zakon zakar, bi bilo potrebno le nekoliko ur, kar pa prepušča popolnoma strankam. Konferenca je sklenila imeti seje jutri popoludne, v četrtek, oz.roma v petek, in po rsšit/i nujnih predlogov razpravljali najprvo o čekovnem zakonu, in o nekaterih diugih manjih predlogih, ki so na dnevnem redu ter o imunitetnih poročilih, ki bodo do tedaj dovršena. Novi izgredi v Brnu. BRNO 4. Sinoči so bili zopet izgredi. V neki kavarni so izgredniki rtsbili ogledala ter metali proti kavarni težke komade železa. V neki knjigarni so bila razdejana izložbena okna in knjige racmetane po ulici. Stražarji so bili ponovno prisiljeni streljati z revolverji. Tudi n\ židovskem templu je bilo razbitih več štp. 12 eseb je bilo aretovanih, 8 pa ranjenih. Mir je zopet vzpottivljen. Barama penila 4ae a. oktobra Tržaška oorza. Napoleoni K lS.il—1«.I3 nagle**) lire K — .- do —.—, LamUm kravec teimizi K &39.03—210 10 Francija K 96.45—»55 Italija a »5 50--)5.o0 — italijanski banaovoi & —.— —.— filtnfiiJH K 117.45--117.55— nemi ki beekov« — - —. - avstrijska adnoui n>UM k 100 35 100 5"> og>ni> kronata renta k &0.25 16 45, .trn — —.— kradm*. akcije J* 679 — — ©81. — državne mlssnioa K 682.---* 84.— - >mu*r lt6.--108—, Uojduve ak-oijv - 7S7.- 75)4 - Srećke; lisa J31.75 —* 35.75, n. «96 — do 483.—, Bodenkradlt 1060 JU2.— 310.—, bo denkredn 18»» K 3uit.— 310.—. Inrtke a. 145.— do 147. - Srbske —.— do —.—• Dunajska borza ob 2. ur! pop. včeraj dane« Državni dc'g v papirja 10140 101.45 n „ srebru 101.50 101 50 Avstrijska re-ta v zlatu . 119.40 119 40 „ kronah 4°/0 10 >.55 100.55 Avst. investici ;^ka renta 31/,0/. 92.25 92 50 Ogr-K.H r«»rim v zlatu 4°/0 115.20 114.95 „ „ kronah 4•/. 96 40 96.35 „ „ 3'/« 87.30 87 35 Akcije nticimnalne bnnke 16*3.— 1651.— Krediiut- 'kojr 6S1.5o 679.25 London, 10 l^tr. 239.90 239 921/* 100 državnih mark 117.421/, 117.75 20 mark 23 47 23.47 20 frankov 19.11 1910 100 ital. lir 95.45 95.50 Cesarski cekini H 31 11.31 Parižka In londonska borza. Pariz. (Sklep.) — Francozka renta 99 77, italijanska renta —. —, španski exterieur 94 60, akcije otomanske banke 613 —. Meniice na London 251.50. Pariz. (Sklep.i Avatiljata dr£avns fei«*' _t 733 — Lombardl 111.— aiiiiir*»ana turdka renta 91 37, aratri.ska zlata r«no 101 «0, ograta 4 */. ranta 97 30, LAnctau.* 4S6 — tur5ke arefit e 135.— parižfca bunca 15 70, italimnuke m^rid;-jonalns akcije —.— akalie » CUt > 16 71. Mirna. Londur, (Hklo^ Koaaoiwl»Taii ao» 89ll/ienja. Druga žita vzdržano Vreme : lepo. n m v 11, ^»»vj,., "*a*j.«»» ^uj^. fv - tuf« zp mesec po &<» kg 48 — ftrk, sa dec 4Mirflo. nevr-tork. fOtv-'- * . Kav* Hio Ć9 dobavi. — Stalno, 5 do 10 atotink vi>je. 1030 vreč. H am o good avorage za oktober 39— za dec. 39.'/«, za marec. 39.3/4 za .raj 40.—. Stalno. Kava fLv. u vad» to^i 40- 41 nanrin« 42—43 d- 44 -46 Hamburg. (Sklep.) Sladkor za oktobar 17-60 za november 17 60, za dec. 17.70, za januvar 17 8&j za febr 17.95, za marec 18.10 Vzd žano. Vreme: lepo. Sladkor tuiemski Centiifugal 5 promn. fled K 74 — do 75.—, za maj-avguat K 73'— do 7f50 Concasse in Melisitl promptno K 74--75, za juli-t vga«t K 74.— do 76*—. London. biadkor ic repe auro* 8SI. St lno. Pa riz. Rž za tekoči me^ 15.40 rt ' november 15.50. za nov.-februvar 15.75, januvar-april 16.— (mirno). — Pienioa ta koči m sec 23.40, za november 23 65, za november februvar 23.75, za jao.-april 24.05 (stilno Mot» za tekofi mesec 30 75, »a nov. 30 90 t* nov.-februvar 31.10 za jtn. apiil 31.65 »talno). — Repičn< olje za tekači mereč 48'/4, sa nov. 49— za november-dec. 49.«a januvar-april 50'/« ;mirno . — špirit ea tekoči meneč 34!/4, za nov 33za jan.-april 33.3/t za maj-avg. i5stalno*. — eJladaur durov oao dot. 20.V«—20V. mirno , bel za tekoči mesec 25.— za nov. 25.'/4, oktober-janu?ar 25.1/4. za januvai-amit 26*/8 (stalno) r»liiiir»ii 5 Sl/»—59.— V reme : deloma ob lačno Hermangild Trocca Barriera vecchia št. 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov za otroke in odraščene. Venci od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slik na porcelanastih ploščati za spomenite. Njni^jea konkurenčne oene. -1 o u o 11 o i ioiioiiQiioiionoiidii>i o — » ww Tovarna pohištva ~wm Aleksander Zevi jMCInzi ulica Tesa it«. 52. H (lastna bila). * ZALOGA: Pinzzn ROSARIO (šolska peslopje). Cen«, da •• nI bati neben« hankuranot. Sprejemajo ae vsakovrstna dela tadi po posebnili nafatb. —:■■■■> n: ram oaalk lir—plat— te teake - lOiiOKOiioiioiioiioiionoHO'ioi Serravallo-vo železnato kina vino za bolehne otroke in rekonvalescente. Provtroća voljo do jedi, ntrjpje žeiodeo ftn ojačnje organizem. Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh su-ijih, kadar je treba se po bolezni ojaeiti. s 16 kolajnami na raznih raztavah In z nad 3000 zdravniškimi spričevali. I. SERRAVALLO = cm. = Ant&onsefl school of Lanpaps u>i moifrne živele jezike *.d profesorjev dotirnega ' " "PC' jezit*- Trgovinska korešponden«:*. Kombinirana meto!S UBTHiB KATALOGI MEZPLACNO. Pisar 1s let star, z lepo pisavo, dobrimi spričevali, veni* slovenskega in nem-jezika, v odvetniških i o notarskih ]>oslili zurjen, želi takoj vstopiti v službo od začetka tudi z malo pla<"-o. Naslov jw>ve uprava »Edin.« ANTON SKERL mehanik, z&prlaeieni zvedene o. Trst - Carlo Goldonijev trg n. - Trst. Zastopnik tovarne kita in inotokoles „Poch". •m' Napeljav« in zaloga električnib zvorčkov Izključna prodaja gramofonov, zonofonov in fonografov. Zaloga priprav za točiti pivo. ]>astna mehanična delavnica za popravljanje bivalnih strojev, tole?, motokoles itd. ▼•lika zaloga pilpadkoT po tovarniških enak TELEFON »tev. 1734. Pekarna I sladćićarna z lastno tovarno biškoto v Jran Campe TRST - ulica Molin Grande št. 32 - TRST 9 krat B4 dan svež kruh. raznovrstne moke prvih trnkih mlinov, flne vina v buteljkah, sladeiee itd. Sprejema naročbe za sladeiee. Jržaška posojilnica in hranilnica __registrovana zadruga z omejenim - Piana Caserma štev. a, 1. n. — TRST — V lastni hiši. Telefon št. 93a, •r Vhod po glavnih stopnicah. Hranilne ulog* sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4*/,. ftontnl davek od hranilnih vlog plačuje zavod aam. Vlaga se lahko po 1 krono Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 5V«0/,, na menjice po 6na zastave po 51/,";,. Uradno uro: od 9.—12. dopolucine in od 3.—4. popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt, ujaoiemje urejeno TarnoKino celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. — Poitao nraaUatčnl r»6un 816.004. - ■■ _ Srečkanje nepreklicno dne 11 novembra 1905 hrastove ali jelove prve vrste _ uređaja poet jamstvom po tovarniški ceni. Zaloga lesa - Miclauz ulica Fonderia »t. 7 K--itii' 110 pre^kuseni in najden oblastveno koži |>'>;>olnoiua neškodljivi „uničevalec I asi j" odpravi pri damah nelepe in sitne asi na obrazu Popolnoma s korenikami ter podeli kož.i tudi -e Maravu'. sve/.ost. nežnost ter gladkobo. Cena 7 kron. — Pošilja povsod diskretno I. SCHMIDEK. Budapest VII. Nyar-utca 18. lejnaroflno snedicijsko posredovanji; © Caro & Jellinek © Trst uf. Romagna št. 2 Trst. —_ TELErOI it. 1027 ■ Pojrožmce: Dunaj, Budapest in == Lvov. ' Zastopstva na vseh glavnih trgih - tn- in inozemstva. = Se priporoča za preskrbljenje seljenj sfe zaprtimi blaži njen i m i vozovi za pohištvo toli v mestu koli v tu in inozemstvu. fakovanje za prevoz po morjn. Posebno ugodni pogoji za vojaške osebe in == državne uradnike == Posiljatre rsaie ime po stalni nizSi pre?ozuini. mr Proračuni brezplačno. Zaloga izvozno-marčne (Ejiport-Marzen) in vležane CLager) — pivo = v »»dčekih in v boteljkah, kakor tudi — k vr^sa, = 1 iz tovarne Bratov Reinlnghaua Stcinfeld pri Gradcu. JštaHonijcvc gicsshubler vedno sveže kisle vode po uccrslh oenah Vn £ ANTONU DEJAK junior | TRST Via degli Artisti štev. -0. Glavni dobitek Dunajska ces. k r. policijska loterija t srečka stane I krono. fli kron 30.000 kron kakor tudi H. 5000 K, III. 1000 K v gotovini se izplača vsled najvišjega dovoljenja Njeg. c. kr. a post 1. Veličanstva na zahtevo s i <5 "/o odbitkjm in postavnega davka. Prečke se vdobivajo v vseh menjalnicnh, loterijah in tobakaniah. C. kr. policijske loterije pisarna se nahaja u a Dunaju, I., Schotteariug št. u (palača policijskega ravnateljstva). Čevljarski pomočnik Obrniti se je na kovlje št. ;>76. naslov J os" p se spremi takoj. — Rupel, Bar Dobro znana zaloga manifaktur v partijah ki se je nahajala na Piazza nuova vogal ul. S. Caterina št. 8 se je preselila dne 24. avgusta v ravno-isfo ulico št. 1, zraven „Kavarne Metropole" (vogal Corso). Hočete se prepričati? (>bisčite velika skladišča Jtfarije vdove Salarini Ponte della Fabra 2 (vogal Torrente). ul. Poste Nuove 5 „Alla Citta di Londra Velik izbor izgotovljenili oblek za moške, dečke in kostumov za otroke. Površniki, močne jope. kožuhi, paletot - ranglan. Obleke za dom in delo. Delavske ob eke. Tirolski loden. Nepremočljivi plašči (pristni angleški). Specijaliteta: blago tu- in inozemskih tovarn. Izgotavljajo se obleke po meri po najnovejši modi, točuo, aolirt spa-dajočih predmetov. \*elika izbera najmodernejšega angleškega blaga. I >elo precizno, cene zmerne. Naročbe se izvrše tor no in se dostavljajo na dom. Vnanje naročbe se sprejemajo vsak ras in se točno izvrše. — Mnogoletna skušnja, katero si je prisvojil podpisani glede kroja civilnih in vojaških oblek, jamči za ukusni kroj, kakor tudi za solidno, trpežno delo in izvrstno blago. Z odličnim spoštovanjem AVGUST ŠTULAR. F. Fertot urar TRST - ul. Poste nuore št. g priporoča velik* izbor ur: Ornega. ?5.j Schaffhause. Longines. Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za gospe. Izbor ur za birmo. Sprejema popravljanju po nizkih cenah. Razglas. Odlikovan?, v Rimu s zl';ts kolajno in — zaslužnim križcem — Odlikovana tovarna za čopiče in švetke I »ne ti. oktobra t. 1. ob uri predpoludne bo v občinski pisarni v Dolini prostovoljna javna dražba za prodajo starega šolskega poslopja v Ricinanjih. Najnižji ponudek je 3600 K. pod katerega se ne proda. 1'oslopje se lahko ogleda od 4. do <». ure popoludne vsak dan do dneva dražbe Županstvo občine Dolina dne 27. septembra UWf>. Župan: PANGERC. Odlikovana na Dunaju s zlato kolajnu iu — častna d i ^ I c ta o — IVAN ANGELI ulica Vincenzo Belilnl (n.-sproti cerkve sv. Antona novega;. Edini špeeijal i>i za izdelovanje zidarskih in sliksrrskih eopieev: lastna specijaliteta eopieev za barvanje s pokostjo. Pleteni naslanjači frar.cozkcga sestava in nedosežne kako.osti. Se ne boji nikake konkurcaoo Tlede zmernih cen kakor tudi iz vratnega izdelka. Čuvati ae je dobro, da se ... ______ nja maja tvrdka s konkurenti jednakega imena. - i? grafični zavod S n. G. Salom Corso štev. 2 Telefon 74.2 IVeati od kaTt-uka. kovine ali elastike. Nuni era tori. Paginatori. Vrezbe. Artistični in trgovski pečati. Pisalni stroji ter stroji za poninoževanje s pri-padki. Napisi in črke od eina. brona in pokosti. Fono-grafi. gramofoni, cilindri in plošče. Eliografičen papir za poninoževanje s pomočjo iuči. — Mehanična delavnica za popravljanje pisalnih strojev vseh vrst. Se govori slovensko in hrvatsko. H3S} IDragotin Vek;et - zlatar i* Trstu, (\>rs tem daja podpisani rad nasvete, ter prodaja pumpe za vsako potrebo po zmernih cenah in 7. jamstvom, ŽIVIO I I> U.I TRS T, tr£. ulica št. 2 Sovarna s zalogo pohištva svetlega in temnega kakor tudi popolne kuhinje v najmodernej^ m slogu po konkurenčnih cenah priporoča V. Doplicher - ulica Chiozza št. S pri tleh = (nasproti dvorani „Tersicore"). Nad 40-leten vspeh. Svoji k svojim l * SvoJ* k svojim ! Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba, da edina hrvatska zavarovalna zadruga Croatia" stoječa pod pokroviteljstvom slob. in kralj, glavnega mesta Z&greb sprejemlje vsako vrsto nepremičnin (hiše, gospodarska poslopja, tovarne) ter premičnin (kakor pohištvo, gospodarsko orodje, stroje, živino, žito, slamo, seno, blago v skladiščih aH na prostem itd.) v zavarovanje proti ognju in streli po najnižjih cenah in z najboljšim jamstvom. — Dolžnost vsakega dobrega Slovana je zavarovati se pri domačen zavodu — že da ne gre denar v tujino. Vsa zavarovanja sprejema ter daja vsa pojasnila podružnica zavarovalne zadruge „Croatia" - Trst ============== ULICA TORRE BIANCA 20 --- ^ Zastopniki za vsalco mesto, trg in večje vasi (Primorske, Kranjske, Koroške in C? Štajerske; se sprejemajo pod ugodnimi pogoju ^ Najstarejša medieinalna specijaliteta naše •pokrajine. PASTIGLIE PRENBINI od ogolunjene sladke skorje) I/najditelj in izdajatelj V. 1'REN'DINI v TRSTU. Odlikovane z kolajnami in diplomami na prvih mejnarodnih razstavah. Počaščene se zaupanjem odličnih zdravnikov ter predpisane kot domače zdravilo pri : grlobolu, kašlju, hripavosti, upadanji glasu, kataru. Zamorcjo jih vživati tiftii otroci, nadalje pevci, govorniki ter učitelji, da z a dobe čist in svež glas. XB. Pazite na nepoštene ponarejanja ter zahtevajte vedno ..Pastiglie Prendini". V škatlicah : v lekarni ..Prendini v Trstu" ter v vseh boljših lekarnah tukaj in v Evropi. .^i^AVlJA' »prejema r.»^Hn»VKii|a ĆU>--^^tra ^lTiipnu j-o qajtaar»ovnnne;fth ui iMiion n*' i-"-*1 utr*Mlnimi pogoji, to d>i»v»rov»mica. s u«j>*liM< Mv«rut4K->mi »e vplačii«. V ki flu ik>» po preteku petih let .-»Oti, p rmWKH r on Ui»MHH*. fzajenioa mwm bania t Praji. — Bezerrni M 31.8€5.386 801 izpiača&e mMnm: 82.737,159*67 L | Po relikomti druga vaajemaa amrmrormlntem nmŠe drimrm m raemkomi mloranmko-narodno upravo. 6ereralni zastop v Ljubljani, eegar pisarne so v lastni bančni hiši v 6ospodskih ulicah 12 Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim fikodam po najnižjih cenah, škode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljši tlovea, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne ^odnore v narodne in občookpristne kamene.