AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNINO DAILY NEWSPAPER AMERICAN HOME LETO XLVII — VOL. XLVII CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, JANUARY 13, 1944 Nič več ne bomo imeli zatemnitev Armadno poveljstvo je ukazalo, da se v bodoče v a izvaja več zatemnitev (di namišljenih zračnih napadov v notranjosti dežele, imeli jih bodo samo še nci obrežja, toda ne več kot enkrat na tri mesece in še takrat samo ob nedeljah. talo je manjkalo, pa bi Chi-I ne bila v državi Illinois, haniel Pope, ki je imel v ro-I pogoje, da se sprejme Illi-|V Unijo, je lzposloval dodat-'50 milj severno od Chicage fcržavo in v leh 50 miljah je itudi mesto Chicago. 1 Kupujmo vojne BONDE t in s ZNAMKE ^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^ ^^^ ^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^ DOMOVINA NO. 10 "Dobro jer že veste 10 odstotkov znamk za r.ioniranje se ne porabi, neka-ih celo mnogo več. Na 16. iiija je vlada izdala 126,000,-ni znamk za nakup čevljev. Na lovembra jih je bilo še nepo-»ljenih najmanj 25,000,000, : je bila izdana druga serija 1 znamk. * * * ^e v septembru 1942 je bil dik-J >r Mussolini- tako prepričan nagi osišča in da bodo njego-in nemške čete okupirale na '^oktobra tistega leta Aleksan-jsio in Kairo, da je ukazal naviti posebne medalje s tistim |jimom, ki bi jih dobili vojaki, tisti dan stopili v prestol-* Egipta. Angleži so dobili' Bt&kih medalj pri ujetem' ita-.nskem častniku. V' # * * ^rad za kontrolo cen lahko vsakega trgovca (razen tr-Ca na drobno,) ki prodaja ?o nad postavno ceno. Toži lahko za trikrat toliko vsoto, kor je trgovec napravil do-»i nad maksimalno ceno. V ' taki tožbi je plačal trgovec WOO. ti * * -. * ^•katerim se zde moške brke j 'node in trdijo (dekleta) dal moški obraz. Vendar je! Suzano, da pomagajo zdravju s , ker prestrežejo mnoge bali da ne zaidejo v pljuča. To iokazali, na primer, pri ka-fsekih v Angliji. Oni, ki ni-aosili brk, so dobili v pljuča h od kamna, dočim ga oni, ki fneli "muštace," niso dobili, fda, v takem slučaju morajo Hprke "na dež," to se pravi, , visijo čez ustnice, kar pa zoni pripravno pri jedi. * * * 'ržava Texas je bila v svoji fovini že pod šestimi zastali in sicer: francosko, Španiji mehiško, texaSko, konfede-jsko in zdaj je pod zastavo « držav. * * * »vi naseljenci države Ohio so naselili v Schoenbrunu leta [■ Kraj leži blizu New Phi-'Iphia. * * * •blasti' so ugotovile, da je v wiki najmanj 3 milijone ki bolehajo na začasni ali hi umobolnosti. * * » >račna trdnjava izdelka Boc-porabi za vsako miljo vožnje 'galono gazolina. * * * jfevada je bila priznana kot ava 31. oktobra 1864. Ljud-* zastopniki so se ta dan zbra-japravili načrt za ustavo in ^brzojavnim potom poslali v Jl67?°n' Brzojavka -ie staIa * * * ameriškem senatu je izmed senatorjev 22 metodistov. V lanski zbornici je pa več ka-.canov in-sicer 86, dočim je Jodistov le 72. ♦ * * ;ajca- ki jih pošiljamo v An-|0' so tako dobro vložena, da iihpobije komaj 5%. Vendar radi prostora na ladjah po-? v Anglijo večino jajec v obljenem in posušenem sta- Kongres je razdvojen glede mobilizacije delovne sile i -- Washington.—Zahteva pred-, sednika Roosevelta na kongres, i da naredi postavo, po kateri bi se morali registrirati za delo vsi moški v starosti med 18 in - 65 leti ter vse ženske med 18 in i 50 in katere bi potem lahko vla- ■ da poklicala na delo, kadar bi i hotela in kamor bi hotela, je ■ bila sprejeta v kongresu z raz- ■ nimi čustvi. Vse kaže, da bo i radi tega nastal v kongres boj i za in proti, kot ga že dolgo ni ; bilo. Senat je že poslal na delo po- ■ seben odsek, ki bo napravil glede tega predlog. V senatu so se slišali glasovi, ' da ta predlog ne sme biti kot ukaz kongresa na narod, ampak da mora priti zahteva po taki postavi od naroda. Senator Wheeler je izjavil, da je ta zahteva predsednika Roosevelta viden korak proti I fašizmu. | Senator Austin, ki zagovarja i ta predlog, pa trdi, da s tem bi I delavci ne izgubili pravice stav-! kati, ampak bi vlada samo preprečila zastoj dela, ker bi stavku.) oče delavce lahko nadome-stilla z drugimi. Taka pos.tava bi tudi preprečila delavcu spremeniti delo, kadar bi mu bilo . enkrat kako delo določeno. Tako CIO, kot A. F. of L. sta se izjavili proti taki postavi, ker bi bila s tem vzeta delavcu svoboda, toda staVk ne bi preprečila. Pod tako postavo bi bili delavci mobilizirani in prisiljeni delati za dobiček privatnega kapitala. William Green, predsednik , A. F. of L. je rekel, da imajo v i Angliji tako postavo, pa je tam » primeroma več stavk kot v Ameriki. --o-- Plinska družba svari, da bo primanjkovalo plina The East Ohio Gas Co., ki daje plin v 350 okrajev vse od jezera Erie do reke Ohio svari, naj ljudje porabijo kolikor mo-j goče manj plina v teh dneh, ker1 ga zelo primanjkuje v West Virginiji, odkoder ga dobivajo: po cevah v Ohio. V teh dneh, ko je vreme rar- l zlo, se ga porabi po domovih | več za gretje. V tovarnah se ga pa tudi vedno več porabi v \ vojni industriji. Ako bo "nasta-; lo resno pomanjkanje plina, ga, bo plinska družba najprej od-j vzela tovarnam, da ga bo v hi-; šah dovolj za gretje in kuho.' Vendar družba apelira tudi na hišne gospodinje, naj hranijo j s plinom. -o- Poroka V soboto, 15. januarja se bo-sta poročila v cerkvi sv. Vida ob desetih Pfc. Eugene F. Launch, sin Mrs. Ane Laurich iž , 1177 E. si. St. jn Miss Vera ' Bizjak, hčerka poznane družine Mr. in Mrs. Simon Bizjak iz 1262 E. 58. St. Ženin je v službi Strica Sama v taborišču Wol-sters, Texas. Sorodniki in pri- , jatelji so prijazno vabljeni k ] poročni maši. Vse najbolje želimo mlademu paru v novem stanu. Naši' vojaki Mr. in Mrs. Frank Bonach, ; 716 Douglas Ave., Eveleth Min-! nesota, sta zelo ponosna na zastavo v hišnem oknu, na kateri so všite štiri zvezde, kar pome- ; ni, da imata že štiri sinove v bojni sili Strica Sama in sicer: Edward Bonach, .EM l/C, ; USS Saratoga 10 c/o Fleet ; Postoffice San Francisco, ; Calif. Edward služi že tri leta pri mornarici in je bil že v bojih. Za praznike je poslal mami brzojavko, da je zdrav. Pfc. Tony Bonach, ASN 37282695, 479th Engr. Maint. Co. APO 689 c/o Postmaster New York, N. Y. Tony je že več kot eno leto preko morja in je zdaj nekje v Indiji. William Bonach, EM 3/C Division ll-l-(E) U.S. Naval Repair Base, San Diego, Calif. BiH se je vpisal k vojakom pred enim letom. Zadnji je bil poklican pa Frank Jr., ki je oženjen. Sedaj se trenira v Floridi. Ostala družina pa tudi stori svojo dolžnost na domači fronti. Oče dela za Oliver Mining Co., enako tudi sin Joe; hčerka Ann dela v obrambni industriji, Eaton Mfg. Co. v Cleve-landu, O., drugi sin John je pa uslužben pri Fisher Body Co., kjer izdelujejo bombflike. Res, vzorna družina. Vsem , štirim sinovom spoštovane Bo-Inacheve družine želimo pa vao srečo in po slavni zmagi zdrav povratek, domov. ^ im ta Pfc. Jas. Kristančič, sin Mr. in Mrs. Josip Kristančič iz 3346 W. 63. St. je prišel domov za 13 dni na dopust. Prijatelji ga lahko obiščejo ob priliki. Njegov vojaški naslov je: Pfc. J. Kristančič, 101st ST. AA Bn. Btry, V.L.A. Sep., Camp Tyson, Tenn. ta ta ta Andy F. Testen, sin Mr. in Mrs. Andrej Testen iz 3233 W. 58. St., je prišel na dopust za 10 dni. Nahaja se pri svojih starših na gornjem naslovu, kjer ga prijatelji lahko obiščejo. Njegov vojaški naslov je: Andrew F. Testen, AOM 3/C, NAF, Box D. D. Navy 118, c/o Fleet Postoffice New York, N. Y. ta ta ta Iz daljnih skalnatih Aleut-skih otokov se je oglasil Pvt. Stanley J. Bizjak, ki naroča najlepše pozdrave vsem prijateljem in znancem. Njegov naslov je: Pvt. Stanley J. Bizjak, 35023233 Btry E. 78th C. A. (A. A.) APO 726, c/o Postmaster Seattle, Wash. ta ta ta Zadnji teden je odšel v armado Strica Sama Frank Nose, sin Mrs. Frances Nose iz 6508 Bonna Ave. Na 67. cesti zapušča soprogo Agnes. Želimo mu vso srečo in zdravje. NOVI GROBOM! Johanna Vidfxvol \ Po dolgi bolezni Je umrla na! svojem domu Joharia,Vidervol, stara 74 let, roj ejn a Hrovat. Doma je bila iz 'Dolenje vasi pri Ribnici, odkodef j« prišla v Cleveland leta 1896. Zadnjih', 38 let je družina shijipvala na 1364 E. 43. St. Tukaj zapušča1 žalujočega soproga;Antona, tri sinove: Anthony v Grand Rap-; ids, Mich.; Frank in J ames, in štiri hčere: Alice Horsfall,' Mae Baraga, Pauline Steffner, Feny Hočevar, 12 vnukov tqr., tri sest r e: Margaret K rail,! Frances Pust in Julia Smuk v Ely, Minn. Bila je članica društva sv. Neže št. 139, C. Iv- of O. in Narodni slovanski" spolek.: Pogreb bo v soboto zjutraj ob! 9:30 iz Zakrajškovega pogreb-', nega zavoda, 6016 St. Clair j Ave. v cerkev Brezmadež, Spo-j čet j a, Superior Ave. in 41. St.' in na Kal vari j o. Naj ji bo lah-j ka ameriška gruda, preostalim sožalje. Emilija Jaričar- Sinoči je, umrla Emilija Jan-j čar, stara 70 let, stanujoča na, 15706 Parkgrove Ave. Pogreb; ima v oskrbi Svetkov pogrebni' zavod. Čas pogreba in drugo bomo poročali jutri. IzraznMin f Moon Run, Pa. — Na novega leta dan je umrl Blaž Kovačič,' star 70 let in doma od Poljčan na štajerskem. Tukaj ne zapušča sorodnikov. • Spangler, Pa. — Dne 31. decembra je Frank Mavc, padel takg nesrečno, da je nekaj ur kasneje umrl v bolnišnici. Sheboygan,. Wis. — Dne 31.' decembra je tukaj umrl Josip Prime, star 65 let in doma iz'. Male Bukovice pri Ilirski Bistrici na Notranjskem. V Ameriki je "bival 38 let in zapušča ženo,! v San Franciscu pa omoženo hčer. -o--j' Mrtvega letalca so vrgli | iz letala, da so se rešili j Anglija. — Posadka ameri-J škega bombnika, ki je "šepal"! iz napada nad Nemčijo proti do-j mu samo na enem motorju, je . nad Rokavskim prelivom vrgla v morje mrtvega tovariša, navigatorja. Predno je umrl, jim je zarisal na zemljevidu pot domov. Bombnik je napadlo kar osem nemških bojnih letal in ga močno poškodovalo. Navigator je bil smrtno ranjen. Ko so vrgli njegovo truplo v morje, so olajšali breme bombniku ter s tem rešili posadko ostalih devet mož. -,—o- Seja demokratov Slovenski demokratski klub 32. varde bo imel zaeno s klubom L a u s c h e for Mayor in Prince for Council, sejo jutri večer ob osmih v Turkovi dvorani na Waterloo' Rd. Vršile se bodo volitve novih uradnikov in splošna reorganizacija klubov, članstvo naj se udeleži v velikem številu. -o-- 1 Kupujte vojne bonde! Amerikanci so ob 59 bombnikov ! Mussolini je dovolil zetu miiost, da ni bil ustreljen j v hrbet j Bern, Švica. — V torek zju-11 raj je stal grof Galeazzo Ciano, j bivši italijanski zunanji minister in zet Benito Mussolinija. bled in prepaden pred krdelom 12 voja-1 kov na samotnem kraju zunaj 1 Verone. Ob 9:20 je zadonela salva 12 pušk in Ciano se .je zgrudil mrtev na tla. Truplo so takoj odpeljali na pokopališče v Ve-ronov . , Mussolini .je v zadnjem trenutku izkazal svojemu zetu posebno "milost" .s tein, da mu je dovolil zreti smrti v obraz, to se ! pravi, da ni bil ustreljen v hrbet, kot je v Italiji navad;;, Ciano si ni pustil zavezati oči. Ciano se je zjutraj izpovedal, prejel je ob-, hs.jilo in nek menih iz reda I)o-1 minikancev ga je spremljal na m or išče. Par minut prej so bili ustreljeni na istem kraju maršal de Bono, ki je peljal leta 1937 italijansko vojsko, v Eti.iopijo, Gio-| vami i Marineili, Giuseppe Pare* • schi in Luciano Gottardi. Ti in | Ciano so bili obsojeni v smrt, ker so v koncilu fašja glasovali, da se odstavi Mussolinija od vlade, nakfr se je Italija podala zaveznikom. Poročila trdijo; da se ne ve, kje se nahaja Cianova žena Ed-I da, najstarejša hči Benito Mus-! solinija. ---o-- Demokratje so že začeli s kampanjo za 4. termin predsednika Roosevelta Cleveland, O.—Bivši senator Robert J. Bulkley je naznanil, da je začel zbirati .delegate za demokratsko narodno konvencijo, ki se bodo zavezali, da bodo glasovali za predsednika Roosevelta, ako bo' kandidiral. Ta program so že odobrili demokratski voditelji Ray T. Miller, Al Horstman, Walter Heer in John Nolan. Ne vedo pa še, kaj bo rekei k temu bivši senator Vic Dolia-hey, katerega smatrajo, da je proti četrtemu terminu predsednika in da bo izbral svojo listo kandidatov proti Roose-veltu.' —-—-—o-- Ford gradi večji armadni jadralnik Detroit, Mich, .— Na Fordovem letališču so preizkusili nove vrste armadni jadralnik (glider), ki bo mnogo večji od sedanjih. Nosil bo 15 mož z lahkoto. (Jadralniki so letala, ki so brez motorja in katere vlečejo za seboj letala, včasih več drugega za drugim). Nove uradnice Društvo sv. Cirila jn Metoda št. 191 KSKJ ima za letos sledeči odbor: Duhovni vodja Rev. A. L. Bombach, predsednik Teddy R o s s m a 11, podpredsednik Frank Stefančič, tajnica Matilda Ropret, 19601 Kildeer Ave., tel. ICE 2863, blagajnik Leopold Troha, zapisnikarica Mildred Skufca, nadzorniki: Frances Globokar, j\lphonse Sajovic' in Mary Strukel, zdravniki: dr. Skur, dr. Perme in dr. Rotter. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob osmih zvečer v Slovenskem društvenem domu na Re-cher Ave. Ameriški avijatičarji so razbijali tovarne po Nemčiji; do 700 jih je letelo k napadu; v bitki z nemškimi bojnimi letali so jih sklatili Nemcem nad 100. London, 12. j an. — Več kot 700 ameriških zračnih trdnjav in bojnih letal se je moralo boriti proti največji opoziciji, kar jih je še pokazala nemška zračna sila, ko so v čeraj napadle nemške tvor nice letal v treh mestih: Oschersleb.en, Halberstadt in Brunswick v centralni Nemčiji. Amerikanci so pri tem izgubili 59 bombnikov in pet bojnih letal, tako poroča ameriško letalsko poveljstvo. Poročilo se je zakasnilo več kot 24 ur, ker je hotelo imeti poveljstvo natančno število izgubljenih letal. Gotovo pa je, da so v tem boju izgubili Nemci več kot 100 letal. Naci.ji, ki so trdili, da je bila 16 ena izmed največjih zračnih bitk, so najprej poročali, da so izgubili Amerikanci 138 letal, sami pa "samo dvoje." Ameriški letalci poročajo, da so tarče dobro zadevale in da so izdatno poškodovali tvoril ice letal. Od zračne bitke pri Schwein-1'urtu 14. oktobra, ko so izgubili Amerikanci 60 težkih bombnikov, je bila včerajšnja izguba največja. Nemci trdijo, da je nekaj ameriških bombnikov letelo nad Berlinom. Toda to so izvedli Amerikanci najbrže zato, da so napad na Berlin samo navidezno izvajali, dočim >«0 leteli dalje proti Brunswick u ter tako preslepili nemško zračno silo. Na ta način so tudi Angleži ono noč leteli vsmeri proti Berlinu, pa Se »naglo obrnili in z vso silo bo m bar d i ra i Leipzig. -o-- V poslanski zbornici nimajo demokrati večine Washington. — Demokrati v poslanski zbornici: so prvič od leta 1931 ob potrebno nadpolovi-čno večino. Sicer imajo še vseeno največ glasov, toda ne nad pdlovico. ki je 218 glasov. Demokratov je 217, republikancev 208, potem so štirje zastopniki manjšinskih strank in štirje sedeži so prazni. Demokrat i so izgubili večino, ko je odstopil poslanec Gavagan, ki je bil imenovan na newyorško višjo sodnijo. Sirovega masla že manjka v elevelandskih trgovinah Včeraj so videli odjemalci v mnogih grocerijah napis: nič sirovega masla. Urad za kontrolo cen naznanja, da bo primanjkovalo sirovega masla do meseca maja. IZ BOJNE FRONTE (četrtek 13. januarja) RUSIJA — Ruske armade so odprle novo ofenzivo v sektorju Mozir v Beli Rusiji. Na poljskem ozemlju so Rusi vzeli Sarny ter odbili protinapad Nemcev ob reki Bug. PACIFIK — Topništvo ameriških marinov je strlo poskus Japoncev, da bi se izkrcali na rtu Gloucester, Nova Britanija. V barkah so hoteli Japonci odpeljati vojaštvo z Nove Gvineje. Amerikanci so jim potopiti 43 bark, mnoge naložene z vojaštvom. ITALIJA —"Čete 5: ameriške armade se stalno približujejo utrjenem mestu G a s s i 11 o. Nemci so izpraznili nek kraj štiri milje od Cassino. Zavezniški bumbhiki m. bombardirali letališče pri Atenah v Grčiji. , —--—-o- Svinjine ne bodo vzeli še iz racioniranja Washington. — Urad za kontrolo cen naznanja, da svinjsko meso ne bo vzeto iz racioniranja, čeprav kongres zelo pritiska na to in čeprav jfe dosti svinjine na trgu. Ako bi vzeli svinjino iz racioniranja, bi imeli ljudje toliko več nakupovalnih znamk in bi začeli kupovati ! drugo meso in sirovo maslo. ; Torej ako bi vzeli svinjino iz j racioniranja, bi m o rit 1 urad j dvigniti pointse na druge vrste j mesu in na sirovemu m a s 1 u. Dalje urad trdi, da bo najbrže v februarju dvignil točke za vseh vrste meso, razen svinjini. -o—--1 Četrta olfletnica j V'petek ob 7:30 bo darovana 1 v cerkvi Marije Vnebovzete na . Hol mes Ave. maša za pokoj ne-i ga John Paulina Jr.. v spomin ' četrte obletnice, njegove smrti. pečenkaje ušla lovcem »izpred nosa, ZA SPOMIN IMAJO SAMO ŠE REPEK Dva naša hrabra lovca, Frank Novak, ki je prvi namestnik su-perintendentu v Thompson Products in Joseph Demshar, poznani stavbenik, sta imela malone fino srnjakovo pečenko na krožniku, ko jima je bridka usoda prekrižala račune, a se ju je vsaj toliko usmilila, da jima je pustila za spomin srnjakov repek. Ta resničen dogodek se je pripetil zadnjo soboto zvečer v Mentor, O. na cesti št. 84, kjer imata Frank Novak in Joseph Demshar svoji krasni rezidenci. Bilo je okrog sedmih zvečer, ko pokliče Joe Franka po telefonu: "Pridi hitro k nam! Okrog naše hiše voglari krasen srnjak. Morda se bo zmotil in vprašal pri nas za jerperge." Frank Novak hiti k Demshar-|ju. Ravno tedaj pa pridrvi po cesti avto, katerega jen vozila neka ženska. Pa se primeri, da skoči srnjak ravno pred avtom čez cesto, t uda je bil za nekaj čevljev prepozen, ker avto ga je zadel in na mestu ubil. Avto je bil razbit, žensko so odpeljali v bolnišnico. Pa je ženska povedala, da se je srnjak zaletel v avto, kakopak. Beseda je dala besedo in v nekaj minutah je bil že lovski paznik pred Demsharjevo hi. šo, kjer sta Frank in Joe ravno ogledovala lepo pečenko in si jo v mislih delila. Ko je Joe videl prihajati lovskega paznika, je naglo odrezal srnjaku rep, da bo imel vsaj nekaj za spomin. Paznik je naložil srnjaka na avto in ga odpeljal, da ga izroči kaki sirotišnici za pri bolj šek, kot govori postava. Naše iskreno sožalje Franku in Jožetu nad izgubljeno pečenko. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC. Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0G28 Cleveland 3, Ohio. Published daily axcept Sundays and Holidays • NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7 50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po požti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50, pol leta $3.50. četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente t,---------- : —i-- ■ -; SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, bv mail, $7.50 per year U. S. and Canada, $3.50 for 6 months. Cleveland, by mail, $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents _____ Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. _' cri.rfaSik'f 83 No. 10 Thur., Jan. 13, 1944 vatne investicije, dočim se pričakuje, da bo dala denar za stanovanjske pr'ojekte v Evropi vlada. Iz vsega tega je razvidno, da ves svet pričakuje od Amerike, da bo po vojni pozidala razbita mesta in vasi z našim materialom, z našo tehniko in z našim denarnim posojilom. Amerika bo to lahko storila, ker bo imela vsega tega dovolj. BESEDA IZ NARODA V t M1-HM1H »»»■M*!*** ****** Združena društva fare sv. Vida Ko bomo pozidavali svet Podjetniki v Zedinjenih državah bodo imeli lepe čase po vojni, ko bo treba nanovo pozidavati razbiti svet. Poznavalci razmer sodijo, da bo po vojni ves svet z mrzlično naglico začel pozidavati. Nove stene, nove strehe na hišah in industriji ne bodo rasle samo v mestih, ki so bila prizadeta od bojne vihre, ampak tudi drugod, da bodo narodi zadostili potrebam razširjenja industrijskega sistema. Dosti tega se bo izvršilo, brez dvoma, z domačo delovno silo iir materialom, toda v največ slučajih bodo narodi gledali za pomoč na Strica Sama. Ameriški inženirji, ki so danes priznani najboljši na svetu, bodo imeli priliko, da posodijo svojo znanost v gradbeni tehniki. Iz Amerike se bo zahtevalo gradbeni material, razne potrebne stroje pri grad-bi in pa — ameriški kredit. i ___ Faktično so tri velika dela, ki jih bo svet potreboval pri pozidavi in sicer: 1. Poprava od vojne poškodovanih mest in vasi v Evropi, Afriki in na Daljnem vzhodu. To bo potrebovalo dobo kakih pet let po sodbi inženirjev. 2. Nove zgradbe, ki so zaostale radi zadnje svetovne depresije in radi sedanje vojne. To bo, seveda, večje delo, kot pa popravila porušenih poslopij. Za vsak milijon poslopij- ki so bila poškodovana od bomb, jih je 10 milijonov, ki so zastarela aH pa ki sploh niso bila nikdar zgrajena, čeprav so bili načrti pripravljeni zanje. To delo je preračunano na dobo od 10 do 20 let. 3. Preko prihodnjega pol stoletja bodo morali prezidali ali razširiti mesta v razmerju z rastočim prebivalstvom. V to spadajo stanovanjske hiše in industrija. Nekatere države bodo začele s te/n programom takoj po vojni, zlasti one, ki so bile v tej vojni nevtralne, torej so ostale nepoškodovane. Tem ne bo treba popravljati razbitih hiš, ampak bodo gradile samo nove in novo industrijo. Vse te prenovitve pa zavisijo največ od mednarodne prosperitete in medsebojnega zaupanja. Brez teh pogojev bi bilo nta>o upanja za pozidavo sveta kakor bi bilo malo ■ upanja za> boljše obleko ali boljšo hrano. Evropa bo prva, ki bo hotela začeti s pozidavo po vojm. Značilno je, da so s tem delom že začeli v Stalingradu, ki je bil, kot vemo, domala porušen. Gradbeni material dobijo delavci od porušenih poslopij. Nekateri priznani inženirji se boje, da bodo mesta pozidavah prenaglo, samo v namenu, da kolikor hitro mogoče postavijo streho, ne pa, da bi najprej napravili dobre načrte, ki bi odgovarjali potrebam za moderno bodočnost. Predvsem se"bo pri pozidavi gledalo na to, da bodo gradili hiše za delavce v bližini kraja, kjer bodo zaposleni. Te hiše naj bi bile dovolj privlačne in v vseh ozirih udobne tako. da bi delavci ne silili ven v predmestja, kjer bi imeli več prostora in vrtiček okrog hiše. Seveda, v prvi vrsti bi bilo treba za tak načrt postaviti tovarno v takem kraju, da bi se okrog nje lahko zgradilo tudi primerna stanovanja za delavce. Povojna arhitektura bo bazirala na najboljšem in najbolj praktičnem-gradbenem materialu. Seveda se bo tudi po vojni še mnogo gradilo z jeklom in betonom, toda inženirji napovedujejo'bodočnost aluminiju in drugim lahkim kovinam. Vče se bo zidalo z bloki, ki bodo napravljeni iz peska, apna in zdrobljenega kamna. Mnogo se bo rabilo plastike, iz katere bodo napravljene, recimo, vodne cevi. V veliki meri se bo gradilo hiše, ki bodo že naprej napravljene v tovarnah, zlasti one, ki bodo iz lesa. Na prazen lot se bo pripeljalo pdpolnoma vso hišo, to se pravi razdrto in stavbenik jo bo samo sestavil. T ničih, vnaprej zgrajenih poslopij,se bo pa malo poslalo preko morja. Stroški prevoznine bi namreč tako zgradbo preveč obtežili. Kar bodo nudile razbitemu svetu Zedinjene države bo predvsem gradbena tehnika. Mi bomo imeli može, ki bodo vedeli, kako napravljati nov material in kako ga uporabljati. To ameriško znanje bomo lahko poslali na razne kraje sveta. Lahko bomo poslali na vse strani tudi stroje, ki jih bodo dežele lahko dele v tovarne, katere bodo prej zgradili vazali Domo lahko tudi gradbene stroje, kot stroje za kopanje zem'je, spenjače in drugo. Inženirske firme iz Amerike bodo lahko izvrševale delo onstran morja. Ravno tako arhitekti. Posodili bomo lahko raznim državam naše inženirje, ki zdaj delajo načrte za razvoj naših mest po vojni. Tukaj bomo lahko izdelovali razne grelne naprave in ledenice, pa jih pošiljali na svetovni trg. Enako tudi električne predmete in monterske naprave, ki jih bodo potrebovali v veliki meri v novih zgradbah po svetu. Uradne osebe mislijo, da bo po vojni odvisno vse od Ametijce, kako bo pomagala pozidati razbito Evropo. Uvi-d c vaj o možnost eksporta preko morja za faktično vsak predmet, od največjega generatorja za produciranje elektrike, pa do najmanjšega stroja za prediIno industrijo. Veliko bo' tudi povpraševanje za lokomotive in druge železniške naprave. Ameriški finančniki pričakujejo, da bo ameriški denar pomagal pri pozidavi Evrope. Evropska, industrija bo faktično odvisna od ameriškega dolarja. V to se bo rabilo pri- Naša zavedna društva, ki so vdružena v skupnih društvih fare sv. Vida so zopet na nogah in vam naznanjajo, da bomo imeli plesno veselico 29. januarja v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. V preteklosti so bile naše prireditve vedno prav dobro obiskane in zato pa naše cenjeno občinstvo prav prijazno vabimo, da nas poseti tudi sedaj in da bo udeležba vsaj tako velika, kot je bila lansko leto, ko smo imeli prav lep uspeh. Vedite, dragi prijatelji naše fare, da bo to edina veselica skupnih društev v tem letu, zato pa upamo, da ne bo noben izostal. Le pridite, da se bomo zopet skupno razveselili. Res so danes taki časi, da je človek težko vesel, posebno pa še premnogi starši, ki imajo svoje ,-inove daleč proč od doma — na bojnih poljanah. Kljub temu pa nam je vendar potreba tudi malo razvedrila, da vsaj za par ur pozabimo na vse dnevne križe in težave in se tako malo razvedrimo in naberemo novih močih za nadalno delo. Torej pridite na to veselico, kajti čim več nas bo, tem bolj bomo veseli in obenem pa bomo pomagali svoji fari, da se čimprej znebi svojega bremena ali dolga. Kot zavednih faranov je naša dolžnost, da v tem smotru delujemo, da bomo že sko-ro dosegli svoj cilj in zbrisali dolg, ki nas teži vse' farane. Odbor bo storil vse, kar mu je pač mogoče, da bo vsak po-setiiik dobro postrežen s prigrizkom in tudi dobro kapljico. Saj veste, da se naše kuharice vselej potrudijo, da nam postrežejo z najboljšim prigrizkom in prav tako se vselej potrudijo naši natakarji, da hitro postrežejo žejnim gostom. Vstopnina je samo 50 centov za osebo, kar je pač malenkost v teh časih, ko Vsi prilično precej dobro zaslužimo. Danes je tisti čas, ko pač lahko malo več žrtvujemo za svojo cerkev. Ko so bili slabi časi in kateri bodo prav gotovo zopet prišli, kakor hitro bo ponehala vojna produkcija, tedaj bomo zopet bolj pazili na vsak cent in kakor nam ni bilo mogoče dosti prispevati tekom zadnje depresije, prav tako bo težko v tem oziru, če se nam zopet kaj takega pri-j meri. Zato pa, dragi farani in I prijatelji, žrtvujmo majo več J sedaj. Pa nikar ne mislite, da bomo 1 samo jedli in pili. O, kaj še. | Saj veste, da brez dobre godbe , Slovenci sploh ne moremo biti t veseli in na "sapo" menda tudi ne moremo plesati. Zato pa ' nam je obljubil Srnickov orkester, da bo ta večer tako igral, da se bo vse vrtilo in da še bo- mo znašli v vrtincu plesalcev tudi tisti, ki že "jamramo," da nas stiska revmatizem in ne vem kaj še vse. Začeli bomo takoj ob osmih zvečer in potem nam bodo pa že povedali kedaj moramo nehat. Saj imamo pa (Nadaljevanje na 3. strani) »iltxatllltnttlti Ce verjamete al' pa ne fiimmiiniimu Iz gmajne, na kateri kraljuje Kushlanova kempa kot gozdna vila v pravljicah, smo se kmalu izrinili na trdno pot. Stresljaji, ki so jih povzročale avtu korenine, grvine, kotanje in jamljiči, so nam dokaj dobro deli. Na hude proteste iz ust svojih cenjenih popotnikov sem odgovajal, na^ bi enkrat prišla tukaj sem na tlako in popravila pot, kar sta pa z elegantno besedo odklonila. Svetovala pa sta, naj bi raje prišli in prestavili Kushlanovo kempo bližje k cesti, ker bi dalo to manj truda. . "Saj bi nič ne rekel," se je h ud oval' Jim, "če bi me malo preseki,jalo, ampak to je nerodno, ker nikdar ne vem, kam bom vtaknil cigaro. Ravno jo dobro namerim v usta, pa me ta karjola sune v stran, da se cigara lovi nekje pri ušesih. Sto sreč, da nimam zdaj v rokah glažka." Avtomobilček je šinil po par klancih in kmalu smo zagledali na mali vzpetini grajščino»Toneta Seliškarja. Krenili smo na dvorišče in že nas pozdravlja prijazni hišni gospodar Tone, ki je ravno obijal hišo z deščicami, da bo bolj gorka in t>olj trdna. "Dober dan," je rekel gospodar Seliškar in nas brez vsakih ceremonij vlekel v hišo. "Morda te motimo pri delu," izgovarjam svojo čislano družbo. "Ej, kaj boste motili. Ravno prav ste prišli. Imam vsaj izgovor pred ženo, da se malo odpočijem. Vi ne veste, kako ste mi ustregli," je rekel potiho, da ga ni slišala prijazna Mrs. Seliškar. V čedni hiši sta nas Seliškar-jeva takoj posadila za mizo, na kateri se je kmalu zasvetilo temeljito okrepčilo, ki ga daje ljudem ohijska trtica. Na zdravje! To je bilo prvič, da semlbil pri farmarju Seliškar ju, dasi ga poznam že dlje časa. Kot fir-bičen človek sem se takoj vtaknil v njegovo življenje in hotel vedeti kje je bil rojen, zakaj in kdaj, koliko časa je v Ameriki, kaj je delal v stari domovini. V kratkem mi je razložil, da je bil rojen na lepi domačiji pri Anzelnu v Podutiku nad Ljubljano in da je prišel v Ameriko po prvi svetovni vojni. V teh časih, ko je vsak tako silno zaposlen pri svojem delu in to povečini v tovarnah, kjer se izdelujejo predmeti za vojskovanje, je skoraj težko pri- Ponosno je povedal, da je bil leta 1908 potrjen k 5. dragon-skemu polku v Maribor, da je i pa služil pri škadronu v Gorici. Leta 1912 se je oženil in dobil dobro službo v tobačni tovarni v Ljubljani. Toda komaj si je dobro organiziral domače ognjišče, je prišla svetovna vojna in Tone je moral zopet zaja-hati rujavčka pri dragonarjih. Ni hotel dosti povedati o silnem trpljenju in strahovitih bojih, ki se jih je uleležil. V Galiciji, je'rekel, so gazili globoko blato, pa ne fantje, ampak njih konjiči, ki so se vdi- 1 rali včasih d'o trebuha. Povedal je, kako so znali ukaniti ruske kozake, ki jih je bilo ko listja in trave. Dragonci, ki so bili v manjšini, so jim jadrno obrnili hrbet in žagal opiral i v kako goščo, kamor kozaki s svojimi dolgmi sulicami niso mogli za njimi. Iz Galcije so ga poslali na fronto v Srbijo, kjer je bil dvakrat ranjen, dvakrat ujet in je dvakrat tudi ušel. Konec svetovne vojne ga je našel v bolnišnici v Pragerhofu in prav nič se mu ni zamalo zdelo, ko so mu povedali, da je vojne konec in da gre lahko domov. "Veliko smo prestali, veliko izkusili in skoro nerad govorim o tem," je rekel Tone. "Raje pijmo, pa pozabimo. Včasih sem v sanjah na svojem -vran-cu, za menoj pa se drvi nekaj ' tisoč bradatih kozakov z nastavljenimi sulicami. Pa bolj ko zbadam z ostrogami konjička pod pazduho, bolj se mi zdi, da se ne premaknem z mesta. V hudih težavah in ves premočen se k sreči zbudim, predno bi me kak kozak nataknil na svojo sulico." "Aha," se oglasi njegova dobra ženica, "j;ake sanje imaš vselej, kadar ga spiješ en kozarček več brez potrebe." V SOBOTO 15. JANUARJA 194( OB 8:00 ZVEČER v SLOVENSKEM NARODNEM DOMU NA ST. CLAIR AVE. GODBA: SRNIKOV ORKESTER Vstopnina 50^ (davek vključen) Glasbena iTlatica prijazno vabi na PLESNO ZABAVO SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA Ustanovljena 19. decembra, 1926 v Chicagi, 111. t Inkorporirana 14. decembra, 1927 v državi Illinois. Duhovni svetovalec: Rev. Milan Sla je, 1709 E. 31st St., Lorain, Ohio. GLAVNI ODBOR: Predsednica Mrs. Mary Prisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan. Wis. Prva podpredsednica Mrs. Frances Rupert, 19303 Shawnee Ave., Cleveland, Ohio. Druga podpredsednica Mrs. Mary Coghe, 4517 Coleridge St., Pittsburgh, Pa' I* Tretja podpredsednica Mrs. Mary Shepel, 5 Lawrence SC., Ely, Minn. Četrta podpredsednica Mrs. Frances Raspet, 305 Spring St., Pueblo, Colo. Peta podpredsednica: Mrs. Mary Markezich, 2809 E. 95th St., Souoh Chicago, 111. Tajnica Mrs. Josephine Erjavec. 527 N. Chicago St., Joliet, 111. BlagajniCarka Mrs. Josephine Muster, 714 Raub St., Joliet, 111. NADZORNICE: Mrs. Mary Otoničar, 1110 E. 66th Street, Cleveland, Ohio. Mrs. Mary Lenich, 609 Jones St., Eveleth, Minn. Mrs. Pauline Ozbolt, 2029 W. Cermak Rd„ Chicago 8. 111. PROSVETNI ODSEK: Mrs. Albina Novak, urednica in upravnica "Zarje," 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. Mrs. Anna Petrich, 2178 Burton St., Warren, Ohio. Miss Gladys Buck, 10036 Ave. L„ South Chicago, 111. SVETOVALNI IN POROTNI ODbt.K: Mrs. Frances Susel, predsednica, 15900 Holmes Ave., Cleveland 10, Ohio. Mrs. Ivanka Zakrajšek, 6059—68th Rd„ Ridgewood, N. Y. Mrs. Marica Kcpach. 1217 S. 61st St., West Allis, Wis. Mrs. Anna Kameen, P. O. Box 767, Forest City, Pa. Mrs. Rose Jerome, 214 Grant Avenue, Eveleth, Minn. ODBOR ZA MLADINO IN RAZVEDRILO ' Albina Novak, 6117 St .Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. Frances Bogovich, 6710 Schafer Ave., Cleveland 3, Ohio. Lillian Kozek, 2244 S. Wolcott Ave., Chicago, 111. Naia Slovenska ženska zveza v Ameriki čakovati, da bi se kdo hotel | ukvarjati z društvi ali drugimi | kulturnimi programu, ker je j tako malo časa na razpolago. I Toda če malo pomislimo, da bo ! vojske prav gotovo konec in | da bo treba spet nadaljevati po I prejšnem načinu življenja, da-! siravno prav gotovo v mnogo bolj obširni obliki, potem si bomo mogoče tudi sedaj vzeli vsaj moment svojega časa in ga posvetili stvarem, katere podpiramo v gmotnem in moralnem ozjru, ker se zavedamo, da je to potrebno. V mislih imam naše kulturne in podporne organizacije, katere obstojajo med nami že dolgo vrsto let in od katerih smo imeli že mnogo koristi in do katerih nas veže dolžnost, da pomagamo na raznovrstne načine. Sleherni' Slovenec in Slovenka se ravno v teh resnih časih zaveda., da je naš majhen narod' eden izmed prvih ravno v socialnem pogledu, do kar so prav gotovo pomagali tisti ljudje, ki se žrtvujejo za narod, nekateri kot spretni voditelji in drugi kot podpiratelji dobrih stvari. In ravno sedaj je med nami tisti čas, ko moramo pokazati svojo združenost in dokazati ameriškemu svetu, da bomo storili vse, kar bo v naši1 moči za dobrobit pridobljene sVobodne domovine Amerike. Zgodovina ameriških Slovencev in Slovenk jasno dokazuje naš doprinos k vsem kar dela Ameriko veliko, isto tudi dokazuje, da se ne ustrašimo nobenih žrtev, ako gre za dobrobit človeštva in ohranitev pravic katere imamo pod ameriško demokracijo. Kot posamezniki se ne bi mogli postavljati previsoko, ker med nami je večina naroda, ki dela pridno pri raznovrstnih podjetih in ustanovah, toda, ko I govorimo o naših organizacijah, takrat pa lahko rečemo s poudarkom, da smo med tistimi, ki se štejejo za velike v na-j rodnem delu. Zato je naša sveta dolžnost, da napnemo vse sile in moči ter nudimo vso pomoč, da širimo svoje organiza- cije, da delujemo za njih speh in da v prvi vrsti Pa; na to, da bodo vsi tisti " nas člani naših slovenski! ganizacij. To je zelo važ^ še posebno v teh časih, K ša mladina dorašča in potf( je naših spodbud in pripo^ Nikar ne bodimo malomaf pustimo, da gre vse to ' nas, ker kasneje se bo i popravilo in bo res težak T vcepiti v srca mladine 1 ju" do tistih stvari, ki bodo ofr le našo narodno zavedno^ Pri naši ženski organi^ Slovenski ženski zvezi se " prvim januarjem pričela' kampanja za pridobitev čl' Iz glavnega urada SŽZ s«^ la obveščena, da bo pod & vodstvom. Bog mi je pl^',' se ne bojim dela kakor se j ne bojim (ne preveč), da's, končno lep izid, toda skr1 me, ako bo že v začetku _ manje, katero je zelo P1^ no. Namreč z zanimanjei" piramo vsako dbbro stv^, tem damo pogum tistimijt udejstvujejo pri agita^ najvažnejše je pa to, da nimanjem tudi sebe nap''^ zadovoljne in vesele, d*^ del skupine, ki deluje p ^ pen dobrobit in ugled. || Poročano je že bilo o t novem razredu z&var#k in bo prav gotovo i na £ da ponovim prejšno naz"; . Na zadnji konvenciji |t ustanovljen nov razred, 'n si črko B in v tem razif^j bij o članice višjo smrtu'-j vsoto 60 centov mesečni^, nice od 14 do 30 let so i vane za lepo svoto $300 z nine; od 30 do 35 let smrtnine; od 35 do 45'^ $200 smrtnine;'od 45 do'^ za $150 smrtnine. Vse toCt ko dobi za nizek asesrflf v 'centov na mesec in v vključeni vsi upravni s;o in tudi naročnina za ^e "Zarja." |ei Torej v razred B Sel iahko vsaka praktična" čanka od 14 do 50 let staflp to brez zdravniške P$Je Ako se zanimate za prist^0 ! ko mene pokličete vsak o , bom prišla do vas ali p0al 1 sporočite odbornicam a!',a J cafti naših podružnic, | bodo prav rade dale ime'jj ! pri kateri se lahko Potem imamo tudi stfl}e red A, ki jelza $100 srn^i asesment znese 35 ce$r mesec in v tem so vk'i^ glavni upravni stroški 'se j a. y ta razred se sfo vse praktične katoličanki, narodnosti, ki so pri "iv zdravju. n V mladinski oddelek z lahko vpišejo deklice stva do 18 let starosti ] čujejo samo deset cen' j mesec in se dobi smffyil svoti $100. Ko enkrat (|š -starost za prestop v odi%? delek bo dobila popust ®b ! asesmenta v odraslem ' in to po letih, kolikor ^r< I članica. ,5t Torej pogoji so sijaM i) i ganizacij a je ena najlep'i. I nami, zato delujmo za 'predek in sigurno bodofc Z najlepšimi narodfii zdravi, po Albina No^ ' urednica 6117 St. Cm Tel. ElfT< ___!_1_____:.._...... '-Mg i V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA ISKRENO LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOFROGA IN OČETA, SINA IN BRATA ANTHONY J. KOPRIVEC ki se je ločil od svojih dragih in zaspal večno spanje dne 13. januarja, 1943. Minilo "fž"že Jfe'to dni, Prebridka žaldst je polnila srce, kar Tvoja pot se je končala ito so ugasnile Tvoje mile oči. vse prekmalu v cvetu življenja, v sladkem »pominu med nami živiš preljubljeni odšel si Ti od nas. in pri Bogu večno srečo vživaj. Žalujoči ostali: SOPROGA in HČERKE. STARŠI. BRATJE, in SESTRE. Cleveland, O., 13. januarja, 1944. CLEVELAND TRANSIT SYSTEM DELO DOBIJO 2 DRUGA NAČINA ZA HITREJŠO PREVOZNO SLUŽBO (A) Imejte denar pripravljen, ko stopite v voz. (B) Umaknite se nazaj od vrat pri vhodu, da napravite prostor drugim. Lovrač Spisal JAN PLESTENJAK ni ih K K I i (NTič ne jokajte. Ure se mi iz-,jo. Pospravite in pripravijo pridejo z Bogom. Man-I skrinji imam križ in višar-Irdečo svečo. Prinesi mi §." Sklenila je roke in še-jla in z očmi visela na začudi in otrplih obrazih. Nihče f znal ppjasnit teže, k jih (ačila, strmeli so in si grizli ^ce, niti misli se niso rodile tšah ob tolikem iznenade- anca je brskala in brskala k rinji, premetavala cunje, I so ji zalivale vid. Ko je Jala križ in svečo, se ni več •a vzdržati, glasno je zaih-Križ se ji je zdel. tako mr-igveča tudi, obojega se je ^ Da ni položila naglično j matere, zdrknil bi ji bil k križ in sveča bi ji izpol- r» se je oklenila križa, ga ibljaia in šepetala, oči so t begale od križa na otro-lot bi jih z njim hotela Hti in blagosloviti, troci, molimo!" je zaprosi-fprošnji je bilo toliko milo-clanosti in moči, da so ne-;pokleknili in med pritaje-ihtenjem molili in se vtopi-no v molitev. Molili so glas-Iz molitvijo zadušili grozo, fcero so bili popolnoma za-■ni. Culi niso ne psa ne ve-|i je v sunkih stresal okna. kličem in kličem, pa ni noja, da bi pokladel ko-je prekinil Lovračev ■jzatopljeno molitev, zrli so se v očete in v pre-|h iskali materinega poji. Tone je skočil iz hiše, ital konjem klaje in bil koj v hiši. lati je slaba!" je trdo in orna pog^knil Janez in oče k začudeno pogledal. |ra, ali ti je hudo?" [ koncu grem; no, da si le 'I." Lovrač je obstal pred potipal jo za čelo, za roko ■č ni spremenil obraza, sa-■opsti je začel hitreje, tajco se mu prsi kar sunkoma lie in nižale. aj bi ti po zdravnika po-i< >» fi treba, saj bi tako nič ne &galo." le bi želela, grem ponj." |i treba, zakaj bi imel še srbi!" fč več ni silil vanjo, sese-|e je na klop in si# podprl p z obema rokama. Sam ni I- kaj gaje obšlo, ampak ivalo in prelivalo se je v (i in se lovilo občutje, da Z Jero tudi sreča iz hiše in I njeno smrtjo plane na | kar je slutil že davno in I je dozorevalo že dolgo: M.ien bo ostal, se staral in Išeeno umiral. Jezen je bil juke misli in udušil jih je, |bomo videli, ali bodo dela-|ma ali ne. Če ne, prodam remi Jtroci, molite!" je Jera pro-in ukazala že z votlim gla-Otroci so molili, Lovrač ia strmel in tehtal svoje mi-Kaj pa je treba takih cere-['•' '•' Človek je izhiran, srce »onohava, zavest odpoveduje piru bi moral tak človek II- saj smrt ni nič hudega in fr pred smrtjo je budalost. r°da niti sam ni verjel svoji mislim, čeprav jih je toli-I razglabljal in drugim pri- Vrivale so se mu drugač-.Kaj Pa, če bi bilo za smrt-l« se nekaj drugega, .namreč bi bila smrt res le prag v F m nePoznan svet in je za o Pot vendarle treba duhov-priprave? Kaj pa, če božan-Pm javlja najmočneje pred No? Otepal se je te misli pe oprijemal drugih, našel liii nobene. Poslušal je moli-|in nekam tuji so se mu zde-, [troci, kot bi ne bili njegovi, [tuja, da otrok nikakor ne mogel navezati nase, mu je u-estano naraščala in zgrp ZDRUŽENA DRUŠTVA FARE SV. VIDA zil se je celo ob misli na Jerino smrt. Pogledal je na Jero in v duhu si je začel izpraševati vest, v čem je zagrešil, da mu otroci ne morejo slediti in se z dušo prikleniti na njegovo voljo. Čim bolj je razmišljal, tem več očitkov se je grmadilo v njem. "Manca, prižgi mi svečo, duši me . . ." Lovrač se je zdrznil, sam je prižgal svečo in jo zoper svojo voljo stisnil Jeri v roko. Otroci so se bližali po kolenih k ležišču. Lovrač je držal j Jero za roko, stal nemo, le tu in tam ga je streslo kot mrzlica. Milki je glava zlezla v naročje, od ihtenja se ni mogla več zdržati pokonci, fantom je pa škrtalo v kosteh, ker so pridrževali jok. Tedaj pa se je oglasil zvonček. Upehan in prepoten je stopil v hišo duhovnik. Otroci so pokleknili in tudi oče se je sklonil z enim kolenom. Molče so zapustili mater, da se sama pomeni z duhovnikom in da prejme zadnjo popotnico. Stali so v veži kot otrpli in nihče ni mogel do besede. Lovrača je dušilo in zla slutnja se je oglašala v njegovi duši. "Sedaj pa je razbita tudi družinja! Vem, .da pojdejo s kletvijo z grunta." Jera je obračunala z Bogom in s svetom in čakala le na poslednje. Lovrač in otroci so pokleknili ob postelji. Jera pa se je tedaj skrčila, spustila, svečo, da jo je moral prijeti mož, križ pa pritisnila na ustne. Pa kakor |bi jo oživila neznana moč, se je zleknila po ležišču, široko odprla oči in obšla z njimi vso družino, krčevito stisnila moževo roko> in s poslednjim naporom naročila: "Pozdravite Franco in Nežo. Bog se usmili vseh nas ..." Nato je obnemogla in ugasnila. Mož ji je zatisnil oči. "No, mati je umrla!" je tiho, da bi ne izdal svoje razdvojenosti, izrekel Lovrač in še vedno držal svečo. Otroci so molili — za trenutek so obmolknili in niso mogli verjeti, da se je zgodilo ono strašno, česar niso poznali, pa so se bali. "Molimo za rajno mater: Oče naš . . . " se je izvilo iz Tonetovih prsi in tišino je prevpi-la obupna, toda iskrena molitev. Lovraču je bilo težko, lovil se je in ni vedel, kako naj začne, da bi dal poguma otrokom in sebi. Luč in svečo je postavil poleg mrtve Jere in primaknil stol k njenemu ležišču. Ni se mogel odmakniti z očmi od nje in ni mogel razumeti mirnosti njenega obraza. Sveča je že dogorevala, otroci so pa še vedno molili, vseh molitvic in drobnih prošenj so "se spomnili, katere jim je mati nekdaj še v otroških dneh narekovala. "Pa pojdite spat, bom že bedel. Zjutraj bo pžl moral kdo v dolino po rakev in v farovž." Otroci so ga nemo pogledali, kot bi ga ne razumeli. "Pojdem jaz," se je oglasil Tone in glas mu je bil spremenjen. Počasi so se zravnali; dekleti sta se oklenili in odpihnili vrata čumnate, fantje so vsi I šli na seno, prej pa še pogleda- j li materi v voščeni obraz. On je ostal sam v hiši. Bilo mu je tesno in neprijetno. Zdelo se mu je, da Jera še diha in da ga še vedno pogleduje, kot bi mu hotela povedati nekaj važnega, odločilnega za vse življenje. Smrt ga je prevzela tako močno, da v njem ni bilo misli, ki bi ga osrčila, ali ki bi ga zapeljala, da bi drzno tajil po-smrtnost in smisel življenja. . (Nadaljevanje z 2 strani) tudi dva j ako postrežljiva možaka v Slovenskem narodnem domu, ki vedno skrbita za red in pa, da smo vselej z vsem postreženi, kar je potrebno pri veselici in to sta naš dolgoletni in aktivni tajnik SNDoma Mr. Ivan Tavčar in pa oskrbnik Mr. Frank Penca. Ta dva vselej poskrbita, da dobimo vselej o pravem času, kar potrebujemo. Zato pa hvala jima in se jim priporočam tudi še za v bodoče. Saj moramo pač vedeti, da le v složnem sodelovanju bomo imeli vselej uspeh in zadovoljstvo. -Torej, farani in prijatelji, pridite v soboto 29. januarja zvečer v Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. Videli boste, da boste res zadovoljni s postrežbo in zabavo in obenem pa boste imeli tudi prijeten občutek srcu, da ste pomagali svoji fari do znižanja dolga. Odločite se že danes, da omenjeno soboto ne boste šli drugam, kot v Slovenski narodni dom na veselico skupnih društev fare sv. Vida. To sem vam povedal že danes, zato, da se ne boste kam drugam namenili, da pa ne boste pozneje pozabili, vas bom pa še spomnil v prihodnjih dveh tednih. Pozdravljeni! Za skupna društva fare sv. Vida, Louis Erste, predsednik -o- Ne plašite otrok Med nami je, že stara navada, da radi plašimo otroke, ki bi .jih kakor koli radi ukrotili. Najhuje pa trpe otroci, ki so oplašeni s strahovi. Otrok, ki ni poznal prav ni-kakega strahu, je prišel v šolo in je tam prvič slišal o hudobnih duhovih. Učinek je bil naravnost .strašen. V,temi ni hotel več ostati,gam v, sobi in tudi celo, kadar je gorela luč, ga je bilo strah, ni si upal iz sobe v sobo in je rad^ tega trpel strašne muKes Vsa, hiša je trpela radi tega, prišlo je nad otroka, ki je bil zdrav in vesel, kakor bolezen, ki je bila neozdravljiva. Pravljice, ki jih pripovedujejo našim otrokom so povečini brutalne, grozne, pomislimo samo nt| nekatere, kakor je Snegujčica. Tako smo že otopeli, da sploh ne čutimo vseh grozot, ki jih vse to vsebuje in prinaša otroku. Večkrat se tudi zgodi, da se zlasti v radiju oglasi mrtva mati svojim'otrokom, (seveda to le v povestih), otroci, ki poslušajo take s tori je, potem prav gotovo verjamejo, da se mrtvi oglašajo in vračajo. Ali je to vzgojno za našo mladino? Ali je taka senzacija za mlado živčevje zdrava in priporočljiva? Na to vprašanje bi nam najbolje odgovorili tisti, katerim je poverjena vzgoja naše mladine. Prav tako je tudi s kino gledišči, kjer se predvajajo slike, ki v premnogih slučajih niso primerne otrokovi duši in njegovi domišljiji. Tudi v tem ozira. bi se vzgojitelji lahko zdramili. 9 -o- Kače proti kačam Kače veljajo v splošnem za škodljivke, ki jih je treba uničiti in iztrebiti. So pa tudi za človeka kače koristne in posebno ena je, ki bi zaslužila, da bi jo gojili. To je tako zvana ma> saruna v Braziliji, kjer ima svojo domovino na 400 različnih kač in ker so pričeli strupenjače zatirati z vso silo. Prav po naključju so v Braziliji odkrili pripomoček za uničevanje nevarnih plazilk. Na sloviti kačji farmi Butatan v Sao Paula, so redili veliko nestrupeno kačo, prej omenjeno masurano. Nekega dne pa je ta zašla v oddelek, kjer so redili strupene kače. Prepadenost čuvajev se je kmalu spremenila v začudenje, ko so opazili, da je ta kača napadla eno najhujših strupenjač in jo je začela goltati pri glavi. Obrnila se ,je potem proti drugi kači in jo isto tako požrla, ne da bi se brigala za njene pike. Piki ji niso .liti najmanj škodili. Potem so pa djali še druge masurano med strupenjače iii vedno so opazovali isto. To dpkritje je rešilo življenje mnogim ljudem. Vlada je namreč poskrbela, da so začeli rediti masurane sistematično in jih sedaj pošilja v notranjost dežele, kjer se po mili volji lahko gostijo in masti j o s svojimi strupenimi sorodnicami. To je prebivalstvu seveda sanio v korist. Predlagali so že, da bi to koristno kačo poslali tudi v Indijo, kjer umrejo vsako leto tisoči in tisoči1 radi strupenih kačjih pikov. -o-- "Dobite lahko pri Grdinovih Za vašo domačo delavnico Majhen privijalnik (vise), ki ga pritrdite na vašo delovno mizo. Jeklen vijak in ročnik $2.25 Šest palcev, zložljivo merilo, natančno GRDINA HARDWARE 6127 St. Clair Ave. ENdicott 9559 WTj^SWJB BONDS AND _ STAMPS Gornja slika vam. kaže teža ono pot, po kateri motn jo zavezniške čete preko gorovja'v Ital'ji v bojih■ z Nemci. Slika je posneta v Venafro gorovju v Italiji. Samo preko gore, pa so že nacijske postojanke. > Moške in ženske splošna tovarniška dela se potrebuje za 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77V2c na uro Ženske 62 ^c na uro Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. ?fi A L1 OGLASI Soba se odda Opremljena soba za poštenega moškega se odda; si lahko tudi kuha. Zglasite se na 1162 'E. 60. St.___(11) East Gist St Garage FRANK RICH, ivstnlk UOii E. Hint Si. HEnderson 9231 Se priporoča za, popravila In bat--anje vttSega. avtomobila. Delo točno m dobro. Hiša naprodaj Fina hiša za 2 družini, 5 sob zgorej, 5 spodaj, klet, furnez na parno gorkoto, škriljeva streha, še proda v slovenski okolici v bližini Norwood Rd. Za podrobnosti se obrnite na J. Tisovic 1366 Marquette Rd. blizu St. Clair in 55. St. ' __ (12) Sobo želi Moški želi dobiti snažno sobo v lepi okolici. Kdor ima kaj | pripravnega, naj- poklče HE 4219. (11) RE-NU AUTO BODY CO. 982 East 152nd St. Popravimo vaS avto In prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body In lender]«. Welding I J. POZNIK — M. ZELODIC _ qLenvllle 3830. FR. MIHČIČ CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdicott 935® 6% pivo, vino, žganje to dober prigrizek. Se priporočamo sa obisk. Odprto do 2:30 zjutraj Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 2237 i EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NIOA NAGROBNIH SPOMENIKOV Razpis letne delniške seje korporacija Slovenskega doma na holmes ave. v nedeljo, 23. januarja, 1944, ob 1. uri popoldne v prostorih korporacije To vabilo je smatrati za uradno vabilo Za direktorij: LOUIS JERKIČ, tajnik. Drugi in tretji šiht Vabslo na sejo Tem potom se vabi vse delničarje in zastopnike dru- štev na delniško sejo Slovenskega društvenega dorrja na Rechei Ave., ki se vrši v nedeljo 16. januarja, 1944, začetek ob 2:00 popoldne v Slovenskem društvenem domu na Pve- % c'ner Ave. Vabi | DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠT. DOMA. * *. S | rio,«*. SCole* in Sinovi 1 r u G H E B N I Z A V O D > | 2 AVUKnomu utiimškj »o> retino m ob vsaki url na razpolaga £ M; mlin, pripravljeni z naJboljSo postrežbo = z »11» si CUAIU AVKNVJR Tel.: ENdicott 0583 g ~ (UI.ILIN WOODSKX CHAD: 5 ' h. 15-11 • M HU) Tel.: KEnmore SU« g tiniiniiiii»nn»nHM»ii«ui»tuuniiitii^i»Hniiai;iiiii>ii»nHiiiHiiiii»i»iiiiHiiiiiF Plača od ure. THE CLEVELAND TRACTOR CO. 19300 Euclid Ave. (12) Snažilke Delo na vzhodni strani mesta po 6 uri zvečer. Dobra plača. Advance Window Cleaning Company 3211 Payne Ave. PRospect 2,945 _03) Prodajalka se sprejme Sprejme se izkušena prodajalka za modno, trgovino. Dobra plača, primerne delovne ure. Zglasite se v Kalish Dept. Store, 7010 St. Clair Ave. HE 8112. (12) National Carbon Co., Inc. (14) OSKRBNICE j Poln čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj. Šest noči v tednu. i V mestu— 750 Huron Rd. aH 700 Prospect Ave. Plača $31.20 na teden. Delni čas— DIP TANK BARVARJI Truckerji f Strojni riviterji Pomagači riviterji Press operatorji i in pomagači Operatorji škarij 158U Wayne Rd.. Rocky River. Tri ure na dan. 6 dni v tednu. Plača $9.90 na teden. Ako ste zda.i zaposleni pri vojnem delu. » se ne priglasite. Employment Office odprt od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan, razen v nedeljo. Zahteva se dokaz o državljanstvu. The Ohio Bell Telephone Co 700 Prospect Ave., Soba 901 (12) SHOPPERS!1 m BiHkTT^fcLl **" 3 n ■ u za mizo. Čim jo je pa teta pokarala: "Fuj, Naatje," je takoj šinila pokonci, z obema ročicama malce privzdignila krilo in brezhibno napravila majhen poklon. "Kako ljubko!" se je začudila Marija Elizabeta. Keejetje je šepetajo pritrjevala: "Ali ni srčkana? In kako pameten otrok je!" Uredila je rožnato rdeče trakove v laneno plavih laseh in glasneje pristavila: "Kajne, mati, nobena izmed nas ni s šestimi leti znala toliko psalmov in rekov kakor Naat- povedala," tako je dejala mati in potisnila mušlinasti vložek na stezniku, ki je v brezhibnih zapogah obkrožal suhi otrokov vrat, malo navzgor. Naatje je zopet z obema rokama prijela svoje krilce in se poklonila, tokrat s pretiranim zanosom. Resno se je obrnila k materi in povedala glasno in brez zatikanja: Naatjejine oči so prestrašene poiskale zavetja pri materi, ki je pomirjujoče stresla z glavo. "Pred očetom naj je sploh nikar ne pove!" se je vmešala teta Pietje s papagajskim glasom, "njenemu očetu ni ljubo, če se majhni otroci uče kaj drugega razen verskih pesmi." Mati Coornvelt se je ugriznila v ustnice. Izkušnja jo,je naučila, da se rajši ni merila s Pietjejinim ostrim jezikom;, nesreča je bila le ta, da je imela nakisla starka skoraj zmeraj prav. "Naatje zna gotovo tudi kakšen lep psalm za nas, kajne, ljubček?" Sklonila se je k otroku. Vneto, a vendarle malo negotovo je Naatje pritrdila: "Onega od prejšnjega tedna?" "Kar sem pojdi, ti že pomo-rem." Keetjetje ji je osrčujoče prožila roko in otrok se je naslonil na njeno naročje. Temni cevkasii kodri najstarejše hčere so se pomešali s svilenimi plavimi lasmi najmlajše, ko ji je pomagala in ji pošepetala začetne besede. Koosje oštela sestro in ' poskušala pri novi Sf opravičiti neprijetno n£ Nebeški ključ se je imenovala uličica tik pfi škem vrtcu, kamor .je vsak dan hodila; podol< "J zagovore tudi drugi oW * dar pripovedujejo psaln1'^^ dar bi se pa od živahne, ve sestrice nikdar ne jj tako neumne napake. ____ Naatje je čisto tiho omare svojo nogavico, W pletla, in se v moreči ' "1 svoje sramote zatopila fU Njeno častihlepno srce, bilo venomer žejno poli* občudovanja, je težko I'^llK nižujoči občutek, da s« očeh novega člana druž1 kazala neumno. Ta novi' bila vendar gospodični prišla naravnost iz i kateri so starši — kar jejina že zgodaj ostro | škujoča ušesa dobro pi'f' ^^ — govorili z nekim i'1 skrivnostnim glasom. >; (Dalje prihodnjih , "■Saj znam tudi sama," se je nestrpno branila mala. "Ne nam, o Gospod, pač pa edinole Tebi vsa slava in čast. Zakaj, o Gospod, se vsekdar posmehu.jejo pogani: Kje je, kje je vendar vaš Bog, ki ga povzdigujete tako visoko . . . ?" "Ne tako hitro," je svarila Keejetje, teta Pietje pa je z brezzobimi usti skupaj z otrokom goreče mrmrala besedilo. "Nič pomagati!" se je znova uprl otrok. "In vendar je On edini Gospod, ki zmeraj kraljuje v naših srcih, ki prebiva visoko v nebeškem ključu ..." "Naatje!" S treh- strani hkratu je planil prestrašen ugovor. Otrok je strastno presenečen pritisnil ročico na usta, dočim mu je bledi obrazek spreletela goreča rdečica. "V nebeškem sijaju," je urno pošepnila Keejetje. 2 vročimi solzami sramu v porcelanasto modrih očeh je sestrica ponovila besede, mati pa je pokarala Saartje, ker se je drznila tej zamenjavi smeja- Otrok vas pozdravljam, dobro jutro želim; vzvišeni oče in mati, hitim, da ponižno se vama poklonim in tole povem: Kako mi dobro de, da vašega truda in vaših skrbi deležna sem sleherno jutro, vse dni. Gospa Coornvelt je ponosno prikimala. Kakor vseh mater je bila tudi njena najmlajša potomka njena slaba stran; proti ljubki, plavolasi Naatje j i je bila popustljiva, kakor proti nobenemu svojih otrok. Mala je smela vsak večer celo sedeti na stolu za mizo, dočim so morali vsi ostali do konfirmacije samo po sebi umevno stoje opravljati svoje večerno delo. "Danes sem se naučila zopet novo pesmico!" je javila Naatje z visokim in jasnim glasom. "Nam jo boš pa o priliki lepo "Lepa pesmica," je zadovoljno prikimala teta Aag.je. "Gospodična gre vštric s svojim časom. Ona ne uči otrok le rekov in pregovorov, pač pa včasih za spremembo tudi kako mično I pesmico." "Toda Naatje," jo je dražila Saartje z drugega konca mize, "to pesmico lahko poveš le zjutraj in če je oče zraven." Kupujmo obrambo« ob* in znamk«! Kako strašno neumno.! ON THE PURCHASE OF A 25 LB. BAG (OR LARGER) OF satisfactory results is in each bag of Occident Flour. Use OCCIDENT for all kinds of baking—bread, J*----- rolls, pies, biscuits, cakes and cookies. Learn the joy of easier, finer baking. Take advantage of this big saving. Clip the coupon ^te —get your bag of Occident Flour today! ^ Take advantage of this money-saving offer. Bring the coupon to your dealer at once. Save on your purchase of Enriched OCCIDENT Flour. Your baking results are guaranteed with OCCIDENT. We're so certain OCCIDENT will bake fine breads, cakes and pies, we guarantee not only the flour but the results you get in your own kitchen. This guarantee of Delicious hot rolls : i with the .Virginia Roberts PHOTO-for A series action photos show you how . . brief directions , make each step perfectly clear. Delicious rolls the first time. Write for FREE copy of the Virginia Roberts PHOTO-METHOD for ROLLS. Address: Virginia Roberts, Occident Home Baking Institute, Minneapolis 1, Minn;, *Reg. U. S. Pat. Off. Jo Van Ammers-KuIIer: UPORNICE ROMAN OČE Ko so deklice urnih korakov' brzele po stopnicah navzdol, so ravno še videle teto Pietje, ki je z lučjo izginila v sobo.| Tam je teta Aagje s težavo premaknila svoje težko telo s prostora kraj okna, kjer je po navadi sedela, k mizi, stara so-rodnica pa jo prenesla podnož-nike in zaprla vežilne razpone, ki so jih smela dekleta uporabljati le ob urah popoldanskega počitka, v globoko stensko omaro za poslikano opno. 'Hčere so primaknile svoje stole, sedle na svoje prostore pri mizi in želele materi dober večer. Zlata svetloba svetilke, katero je krasil senčnik iz pisanega porcelana, je lila na leske-tajočo sc mizo, nad katero so se sklanjali tihi, svetli obrazi, deklic. Izvlekle so svoje šiva-i:.fi! in krparijc, nenehoma za-j poslona stara Pietje pa je raz-; klopila zložene lesene oknice in z ropotajočimi železnimi drogi zaprla noč iz hiše. I Mariji Elizabeti sta se naj njeno veliko začudenje zazde-j li soba v njeni večerni zaprto-1 sti s senčnatimi, temnimi koti krog in krog in topla svetlost velike jajčaste mize mnogo bolj domači kakor opoldne, ko | ju je /videla v vsej okoreli na-' lišpanosti. Odprti šotni ogenj pod visokim kaminom, ki je doslej le skopo brlel, je Pietje-( ,jin kavelj spodbudil, da je prasketa je vzplapolal, starka pa je primaknila k mizi prostoren, s črnim usnjem prevlečen naslanjač, edino pohištvo te vr-'ste, s katerim se je soba lahko I ponašala. Marija Elizabeta je prosila za svoj delež pri šivanju; nje-'no vprašanje je teto Aagje oči-Jtno razveselilo, ker je pritrjujoče prikimala in poiskala platneno moško srajco, kamor je bilo treba s skrbnimi vbod-ljaji uvezti kolikor mogoče drobne nabirke. "To .je pač izredno odlikovanje!" se je zasmejala Saartje na drugem koncu, "David je pri, svojem perilu tako natančen!" Dočim je postarna ženica delila delo, je imelo dekle dovolj prilike, da je opazovalo njen, kljub strogosti vendarle dobrodušen obraz z zabuhlimi, bledimi lici, pametnimi očmi in polkrogi dvojnega podbradka, ki so pritiskali na zaponko, 'kjer je bil shranjen koder las. Plašno in spoštljivo je mislila na pravljično povesti o redo-jljubnosti in ženski delavnosti, katere je pripovedovala njena j mati o teti Aag.jeji Coornvelt. j Toda kakšna avba! Deklico, 'ki je bila vzgojena v Franciji, je ta zanosita zgradba čipk, j tiila in modro"rdečih trakov naravnost plašila. I Preudarjala je: ali bo po nekaj dneh svojega bivanja v tej hiši smela na dan s ponudbo, da bi to brezupno staroversko 'stvar predelala po najnovejšem pariškem okusu? V pismu, ki ji ga je pisal stric Coornvelt po materini smrti in ! j kjer ji je obljubil, da bo čini II prej poskrbel, da bo lahko od-' j potovala na Holandsko, je bra-ila čuden in mučen stavek: "Draga nečakinja, s strogim in resnim poudarkom Va« prosim, da v moji hiši nikar ne omenjajte niti mojim hčeram I niti komurkoli drugemu zade-i ve, za katero nihče ne ve, tla 'sta si namreč morali Vi In Vaša pokojna mati služiti kruh z delom svojih rok." Ali je morda stric tega mnenja, da bi se moral človek tega sramovati? Ali bi mu bilo ljubše, da bi ga mati in ona zaprosili podpore, namesto da sta se z lastnimi močmi prebili skozi težka letat • Toda teta in sestrične so vendar smele vedeti, da zna delati klobuke in čepice? To bi pogledale, če bi se grda in neokretna avba, ki jo je imela teta, prerodila v mičen iii prikupi,jiv okra^ glave. Gotovo bi sestrično prosile, da bi jim vse [ klobuke predelala po najnovejšem pariškem okusu j . . Marija Elizabeta se je v duhu videla že pri delu . . . toda neka nejasna slutnja ji je dejala, da bi se teta Aagje in najnovejši pariški okus nič kaj prida ne zlagala . . . Nekdo je zaropotal s kljuko in skozi ozko špranjo pri vratih se je zrinil najmlajši dan družine v sobt). Od odraslih hčera s spodbujajočimi klici pozdravljena, se je majhna deklica, postavljaje nožico pred nožico, v zadregi približala. Pod kratkim, široko nabranim rožnato rdečim krilom in togim steznikom je imela do gležnjev segajoče hlače iz belega mušlina, Pri vsakem koraku je pazila, kakor se je pač spodobilo za rednega in dobro vzgojenega otroka, da ne bi pokvarila krasnih cevkastih' zapog, ki so ji segale prav do nizkih čevljev. Ko je dospela do širokega in varnega naročja svoje matere, i e za d regi skril a svoj o glavico pred tujo mlado damo, sedečo V BLAG SPOMIN fEDEMNAJSTE OBLKTNICK SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROO.A IN OČETA Joseph Makse ki je m vedno zatisnil svoje Oil 1(1. januarja. 1927. Tu na zemlji vso težave remskft si prestal, trpin, v rajske si odšel višave, kjer ni solz. ne bolečin. Žalujoči: SOPROGA in OTROCI ZAHVALA Tem potom želim izraziti najtoplejšo zahvalo našim sorodnikom, sosedom in prijateljem za njih prijazno naklonjenost, simpatije, darovane vence in darove za sv. maše ob priliki smrti mojega nepozabnega soproga ANTHONY STEBLAJ Posebna zahvala naj gre Rev. Father V. Volin, Father F. Habart, Father J. Masovsky za njih tolažilne besede. Najlepša zahvala Eaton Axel Mfg. Co. ter uslužbencem Union M.E.S.A Local 21, Cleveland News, Circulating Dept., B. J. Rumplik pogrebnemu zavodu za poslugo ter vso pomoč ob času bridke Žalosti radi izgube mojega ljubljenega soproga. \Mrs. Helen Stebla}. Grocers Featuring This Deal Are 1 S/ OVFNIAN CO OPERATIVE CO., MRS. M. TRAMPUSH, 4110 St. Clair Ave. FRANK KRAMAR, 15454 Calcutta Ave. a 1 ' 667 E 152nd St., Waterloo Rd., E. 200th St. GEORGE PABUS, 1365 E. 55th St. JOHN SIVEC, 16016 Parkgrove Ave. 10HN AS S EG, 15638 Holmes Ave. PETE SCHAEFFER, 1403 E. 55th St. GILBERT WRIGHT, 933 E.mthSl. VICTOR BERNOT 16001 Holmes Ave. ANTON MART1NCIC, 5919 Prosser Ave. ANTON MLAKAR, 522 E. 200th St. US METLIKA, 14518 Sylvia Ave. L. M. KOLAR, 1193 E. 60th St. J. JAMNIK, 861 E. 222nd St. lOSSKUHAR 338 E 156th St. ANTON V1DR1K, 1192 E. 61st St. JOHN MEDVED, 788 E. 222nd St. > I UDW1GRADDELL,'15800 Waterloo Rd. T. STANICH, 1225 Norwood Rd. JOHN MAVSAR, 23751 Lakeland Blvd. MRS 0VAN1N, 16609 Waterloo Rd. A. MALENSEK, 1217 Norwood Rd. JOHN MAROLT, 15931 Saranac Rd. JOHN SPEHEK, 16226 Arcade Ave. C. SPRETNAK, 1209 Norwood Rd LEO KAUfK,15708 Saranac Rd. KUHE L BROS., 16321 Arcade Ave. R. J. SNYDER, 1208 Norwood Rd '^J/^^rriL TJth « BIAS GODEC, 16903 Grovewood Ave. L. CIMPERMAN, 1115 Norwood RD. LEO ZUPANČIČ, 1140 E 67th St. LOUIS OSWALD, 17205 Grovewood Ave. JOHN SPECH, 1100 E. 63rd St. L. LAUT1ZAR, 1195 E. 71st St. LOUIS URBAS, 17305 Grovewood Ave. EMIL BUKOVEC, 6024 St. Clair Ave. F. STUMP, 1199 Addison Rd. MRS MARY MULLEC, 16811 Waterloo Rd. F. AZMAN, 6501 St. Clair Ave. M STERBENTZ,1142 Add-on Rd. 10HN KAUSEK, 19513 Kewanee Ave. FRANK MRAMOR, 6710 St. Clair Ave. ~ A. PRIMC, 985 Addison Rd PIN TAR BROS., 19807 Cherokee Ave. M. KOBAL, 1166 E. 74th St F M^™™1 IOS KAPLER, 952 E. 207th St L. GREGORIC, 1171 E. 74th St. A. TANKO, 6313 St. Clan Ave. JOE MODIC 315 E imh St. FRANK MARN, 640 E. 136th St J JOHN LUPSINA, 10211 Prince Ave. JOHN DOLENC, 573 E. 140th St. VrnZnrOw**' r*M « Clair A<* JOHN SKULLY, 3942 St. Clair Ave. BLAS BOLDIN, 14401 Thames Ave. WALTER KLOPOTOWSKI, 6901 Si. Clair A RALPH CEBRON, 4030 St. Clair Ave. SOBER & MODIC, 544 E. 152nd St. ii I THIS COUPON IS WORTH FIFTEEN CENTS •a Itw porclwu of a M lb. bag o» Enriched OCCIDENT flow who« »minted I« yow *- mBwjnjjMM ^^^^^^^^^^^^^^ N TE^* Wn®C cou°PUON