Posamezna Številka 2 K« Šlev. 207. Poštnina pia&na v gotovini. V Ljubljani v torek dne 13. seplem&ro 1921. Leto XL1L • SLOVENEC« velja po poŠti n« vse struni Jnjo- slaTlja lo t LJubljani: n oelo leto aapraj. K 240-— u noi leta „ .. „120 — aa cfltrt lota „ •. „ BO-— za en mesec „ .. „ 20-— Za Inosemstvo oelolelno K 480- B Sobotna izdala: sa Za o«lo leto ..... K M-—. sa iioirautvo . . t „ P.'—> Inserati: Enostolpna patltvrsta (59 mm iiroka ln 3 mm visoka ali nj« prostor) is enkrat . . , po K 6'— poslana Itd. . . po K fr— Pri večjem naročila popust. Najmanjši oglas 59/9mra K15. Izhaja vsnk dan izvzemal ponedeljka in dneva po prai« nJkti ob 5. nri zjntraj. Kosorna priloga; Vestnik SKSZ _ __ Oretalstvo ja ▼ Kopitarja*! slini štev. 8/1D. Rokopisi ae no vračajo: nolrankirana pisma sa bo sprejemalo. Urodn. telef. Str. 50, uprarn. itv. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava je v Kopitarjev! ul. t. — Račun poštne hran ljubljansko it. 650 za naročnino in št. 349 zn oglase, avstr. 1b deške 24.797, ogr. 26.511, bosn.-iiero, 7563. G Pašičev proglas, V nedeljski številki smo priobčili glavne misli Pašičevega proglasa na radikalno stranko po belgrajski -Samoupravi'. Preostaja nam sedaj le še, da povemo o bistvenih točkah proglasa svoje mnenje. »Samoupravam je velik list, ne le po vsebini, ampak tudi po formatu precej velik. Pašičev preglas obsega poldrugo stran. Dve celi koloni na prvi strani govorita o razmerju radikalne stranke do demokratov. V obeh kolonah pa ne najdemo niti besedice prisrčne ljubezni med obema strankama. Nasprotno, Pašič govori o razmerju med obema strankama kot silno hladen rani nar. On računa s številčno močjo obeh strank, nikjer pa ne omenja niti z besedico kakega idejnega edinstva in miselne skpunosti. Kdor čila Pašičevo utemeljevanje, zakaj da so sc združili Ie V>ad hoc« in drugi vtis, da se Pašič zaradi le združitve radikalne stranke z demokrati opravičuje pred radikalno stranko. Kdor se pa opravičuje, mora imeti razloge za opravičevanje. Iz tega opravičevanja sledi, da mora vladati med obema strankama silno notranje nasprotje, ki onemogočuje vsako trajno složno delo med obema velikima strankama. Nasprotstvo meti obema strankama se je pokazalo najbolj glede uradniškega vprašanja v Srbiji. V tem vprašanju se Obe stranki ne bosta nikdar zedinili. Ta iiealoga glede uprave države je silno značilna za medsebojno razmerje obeh zaveznikov«. Druga važna točka Pašičevega proglasa je program radikalne stranke za bodočnost. V tem programu govori Pašič o izenačenju duhov in o izenačenju miselnosti vseh Jugoslovanov. Mi drage volje pri-znamo, da bi bilo jako lepo, če bi to bilo mogoče izvesti. Toda mi dvomimo o tej možnosti. Človek ni neodvisen od zemlje, iz katere je zrastel in mi Slovenci kot hribovski rod s svojim posebnim alpskim značajem se ne bomo tako zlepa izravnali z ravriinskim rodom v Vojvodini in v Ma-cedoniji, tudi če bi bili ene vere in enega jezika ljudje. Zato smatramo, da je Pašičev program v tem oziru pogrešen. On se lahko zveže s katerokoli stranko v Sloveniji, lahko tudi ustanovi v Sloveniji svoje radikalno krilo, ampak vse te politične tvorbe so tvorbe od danes do jutri, ki Slo-vencev-hribovcev nikdar ne morejo izpre-meniti v Srbe-ravnince. Če hoče radikalna stranka postati državna stranka, bo morala s temi okolnostmi računati, če hoče, ali pa se bo zaračunala. Zveza narodovT Ženeva, 12. sept. Na današnji seji Zveze narodov je bil Ador (Švica) izvoljen za častnega predsednika skupščine. V debati o dosedanjem delovanju sveta zveze narodov je izrazil Bourgeois (Francija) svoje obžalovanje, da pri posvetovanju niso zastopane Zedinjene države. Nekaj novih držav je zaprosilo za sprejem v zvezo narodov in mednarodno razsodišče sc izpopolnjuje. Zveza narodov si je do danes pridobila že mnogo avtoritete. Zveza narodov se nikakor ne bo vmešavala v notranjo politiko držav in bo spoštovala mednarodno suvereniteto brezpogojno. Moralična avloriteta zveze narodov raste vedno bolj. Zatorej jc naloga zveze narodov, da skrbi za to, da se ohrani mednarodni mir. Zato deluje za ustanovljenje mednarodnega razsodišča in za razorože-vanje. Posebno mora skrbeti tudi za to, da države med seboj ne bodo sklepale takih pogodb, ki bi imele v sebi kal poznejših konfliktov, Nato jc govoril še grof Ci-monos v španskem jeziku o dosedanjem delovanju zveze narodov, nakar se je današnje zborovanje končalo. Naslednja seja bo jutri. Laški zunanji minister na Dunaju. Dunaj, 12. sept. Davi jc dospel semkaj italijanski zunanji minister markiz Delhi Torretta. Na kolodvoru ga je sprejel zvezni kancelar dr. Schober. v Stol. Katoliški shod v Stični, ki se je vršil 11. t. m. v okrilju zgodovinskega samostana očetov cistercijaucsv, ni bil samo pomemben po številu udeležencev, ampak tudi po svojem značaju, ker so se obravnavala izključno verska vprašanja z ozirom na potrebo preporoditve celega našega življenja. Druga karakteristična stran lega shoda je bila tesna zveza med govorniki, kateri so bili po veliki večini iz našega kmetskega ljudstva, in med mnogotisoč-glavo množico, ki je napolnjevala ves gro-rnadni samostanski vrt. Ljudje so skoraj vsak stavek govornikov aplavdirali in celo tisti med nami, ki to ljudstvo dobro poznajo, se niso mogli dovolj načudili tako izvežbanosti, načitnnosti in temperamentu naših kmetskih govornikov kakor navdu-šenjii množice. Vsak ie odšel s shoda z zavestjo, da je verska zavest tega ljudstva nepremagljiva. Omenimo tudi še, da se je shoda udeležilo precej kmetov, ki niso v SLS organizirani, pa so pazno sledili, in da je bila dobro čutiti neka edinodušnost glede najvišjih načel krščanskega prepričanja, Vladal je vzoren red in nemotena harmonija do konca in videli je bilo, da je shod veliko pridobil tudi vsled obče priljubljenih naših patrov iz stiškega samostana, zlasti njegovega priorja p. A v g u -ština, ki ima z g. dekanom Pešcem največ zaslug za to, da jc ta res prekrasna prireditev tako uspela. Shod je po slovesni sv. maši, katero je daroval g. škof dr. Karlin, in krasnem cerkvenem govoru dr. A r n e j c a o Kristusu otvoril in do konca s priznanja vredno spretnostjo voclil g, župan E r j a -v e c iz Drage, ki je med viharnim odobravanjem predlaga! brzojnvna pozdrava papežu Benediktu XV. in kralju Aleksandru I. Lepo je vplivalo tudi dejstvo, da so razen dveh vse občine okraja, 36, shod pismeno pozdravile po svojih županih. Pred glavnima dvema govornikoma so pozdravili shod s kratkimi nagovori kmet Mestnik za domači krai, L a m p r e t v imenu Kmetskih zvez, gdčna V i g e 1 e za Marijine družbe in učitelj J e v tj i k a r za »Slomškovo zveze. Buren iplavz, ki ga je ta poslednji od strani gromadne množice žel, je dokaz, cla stoji naše katoliško ljudstvo kot en mož za učitelji, kateri za svoje versko prepričanje trpe zapostavljanje in preganjanje. Nato je dopoldne poslanec Škulj, ki jc bil od množice prisrčno pozdravljen, in kojega govor je stavek za stavkom našel globok odmev v vseh pričujočih, razpravljal o šolskem vprašahju, poslanec B r o -dar pa s svojimi izvajanji o krščanskih načelih v političnem in gospodarskem življenju množice navdušil tako, da je žel skoro nepretrgane klice odobravanja. — Popoldne je F. T e r s e g 1 a v govoril o programu našega zasebnega in socialnega življenja, kakor jc vsebovan v Očenašu, na kojega programu se lahko vsi združimo, Višek shoda so bili govori, ki so temu sledili: govor župana M u h i č a iz Ambru-sa, župana K o š a k a iz Za^.radca, župana G a i e t a iz Trebeljevega in župana K a -s t. c 1 i c a iz Žužemberka, ki go vsi ob cno-dušnem pritrjevanju ljudstva jasno in jedrnato govorili o dobrem tisku, krščanski šoli in socialni pravičnosti. Njihovi govori so bili odločen apel na vlado, naj ne iztrga staršem iz rok pravice do krščanske šole za svoje otroke, ljudstvo pa je s svojimi vzkliki pri tej priliki pokazalo svojo odločno voljo, da junaško vzdrži boj za šolo. Medtem jc prišel na shod nepričakovano nadškof dr. Klein iz Brna ter je, navdušeno pozdravljen, nagovoril ljudstvo v češkem jeziku Govoril je tako jasno, da so ga vsi razumeli in dali izraza veselju, da je posetil shod dostojanstvenik iz zavezniške slovanske republike. Ljudstvo je vzklikalo: Živela Češka! Živeli Čehi! — Jako lepo so potem nagovorili množico kmet Zupančič iz Polja, predstojnica Marijine družbe iz Šmarja Marija Krač-m a n in Orel Alojzij L a v r i h iz Št. Vida. Naše organizacije so lahko ponosne, da so vzgojile tako dobre govornike. Po apostolskem blagoslovu, ki ga je podelil g. škof dr. Karlin, so se množice razšle. Stična je bila lepo ozaljšana; igrali sta salezijanska godba i/. Ljubljane in orlovska godba iz Višnje gore, zastave so pa plapolale z vseh hiš brez izjeme. Tudi kdor ni v naših vrstah, vsak jc po svoje pripomogel, da je cela prireditev od kraja do konca potekla tako lepo. Pritožba na upravno sodišče, oziroma na državni svet ni dovoljena: 1. V stvareh, ki sadajo pod redna sodišča. 2. V stvareh v katerih so in kolikor so upravna oblastva pooblaščena, da sklepajo na podlagi svobodne ocene. 3. V disciplinarnih stvareh, v kolikor ni z zakonom določeno drugače. 4. Proti upravnim poslom rednih sodišč. Proti razsodbam upravnih sodišč je dopuščena pritožba n.t državni svet, in sicer v roku 15 dni po prejemu razsodbe upravnega sodišča. Proti izvršilnim razsodbam upravnih .sodišč 'n državnega svela se pri istih sodiščih lahko zahteva obnova administrativnih sporov s pogoji, ki so predpisani v civilnem pravdnem redu za ebnevo sporov. Obnovo sporov sme, zahtevati privatna oseba, kakor tudi upravno cblastvo, katerega akt je dal povod administrativnemu raz-sojanju. V prehodne naredbe se je sprejelo tu,d tole: Upravna sodišča bodo začela svoje delo 4 mesece potem, ko ta zakon stopi v veljavo. To velja tudi za državni svel. Administrativni spori, ki sc bodo nahajali pri državnem svetu v času, ko bo ta zakon stopil v veijavo, se bodo reševali po dosedanji zakoniti uredbi državnega sveta in dosedanjem njegovem poslovnem redu, in sicer v njegovih odsekih, sestavljenih po tem zakonu. Finančno upravno sodišče v Zagrebu se ukine in se. bodo njegovi ncdognar.'i spori odstopili lomu sodišču. Ninistrstoa p® novi 8?rzavnl Belgrad, 12. septembra. Danes je pravosodno ministrstvo predložilo zakonodajnemu odboru načrt zakona o centralni upravi in o državnem svetu. V tem zakonskem načrtu o centralni upravi je predvidenih 12 ministrstev: 1. ministrstvo za pravosodje in vere; 2. ministrstvo prosvete; 3. ministrstvo za zunanje stvari; 4 ministrstvo za notranje stvari; 5. finančno ministrstvo; 6. ministrstvo za vojno in mornarico; 7. ministrstvo za javna dela; S. ministrstvo za promet, pošto in brzojav; 0. ministrstvo za poljedelstvo in vode; 10. ministrstvo za trgovino in industrijo; U. ministrstvo za narodno zdravje in socialno politiko: 12. ministrstvo za šume in rudo. Njihova pristojnost se bo odredila s kraljevo uredbo. Ministri so lahko tudi brez portfelja. Ministrskim sejam smejo prisostvovati tudi državni podtajniki. Državni podtajniki zastopajo ministre v njihovi odsotnosti z vsemi pravicami in dolžnosti odgovornega ministra in imajo pravico, govoriti v narodnem predstavništvu. Čas, ki ga prebijejo v tem poslu, sc jim računa kakor v državni službi. Dalje sme vsak minister, ako smatra za potrebno, s svojo naredbo sestavili osebni kabinet. Temu kabineta se uradni posli ministrstva ne morejo izročevnti, temveč samo osebne in politične odločbe ministrstva. Nameščenci osebnih kabinetov ministrstva se nastavljajo z ministrovim odlokom. Oni niso aktivni uradniki iu jim minister določa plače po zaslišanju ministrskega sveta. Načrt zakona o državnem svetu in ud ministrativnih sodiščih ima- 30 členov. Državni svet rešuje posle v oddelkih po pet členov. Stalen oddelek se sine .sestaviti za administrativne spore finančne narave. Razpored svetnikov. v oddelkih se vrši s kockanjem za vsako leto naprej. Po členu 102. ustave se ustanavljajo administrativna sodišča s sedežem v istem kraju, kjer so apclacijska sodišča, lahko pa se ustanovijo tudi v drugih krajih. Upravna sodišča rešujejo posle v pododdelkih s tremi sodniki. Ako ima to sodišče več kakor dva oddelka, mora biti en oddelek stalno za razpravljanje o upravnih sporih finančne narave. Državni svetniki in upravni svetniki imajo glede stalnosti poklica in nepremienosti vre pravice rednih sodnikov. Po činu in plači so enaki apela-cijskim sodnikom. Upravna sodišča sodijo o administrativnih sporih, ki lahko obstajajo med posamezniki ali pravnimi osebami na eni strani in upravnimi oblastvi na drugi strani. Pod upravnimi oblastvi se razumevajo tudi samoupravna oblastva. Državni svet ; rešuje pritožbe proti razsodbam upravnih sodišč, o pritožbah proti ukazom in motivi- 1 ranim sklepom, in sicer v prvi in zadnji ! stopnji. Posameznik, kateremu se je kršilo ! pravo, temelječe na zakonu, s kakim nc- ' utemeljenim aktom upravnih oblasti, ima pravico pritožbe na višjo upravno oblast. Proti aktom onih upravnih oblnstev, ki ; stojijo neposredno j)od ministrom, posa- ! nieznik nima pravice pritožbe na ministra, ! Icrnveč samo pritožbe na upravno sodišče. ' minisraa seja. Belgrad. 12 septembra. Danes popoldne je bila seja ministrskega sveta, ki je trajala od šestnajstih do dvajsetih. Razpravljalo se je o raznih vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Sprejel se je predlog dr. Kukovca', naj naša vlada zahteva od zavezniških narodov, da določijo kurz, po katerem morajo avstrijski dolžniki plačati terjatve naših državljanov, nastale pred svetovno vojno. Govorilo se je tudi o zunanji politiki ter se je pri tem omenjalo zadržavnje Madžarske ob izv ršitvi mirovne pogodbe. Sprožilo se je tudi vprašanje radi porušen ja Narodnega doma v Hojami pri Trstu s strani italijanskih fašistov. Definitivno je sklenjeno, da se začne graditi most med Belgradom in Zemunom. Minister za pravosodje jo poročal vladi o pred-stoječih pogajanjih z Avstrijo glede ukinjeni.! sekvestrov na imetje naših državljanov v Avstriji. Potem so bili podpisani razni ukazi in se odobrili razni krediti, ki so jih ministri predložili v odobrenje. Odstop poljske vlade. Varšava, 12. scpl. Witos je demisijo svojega kabineta utemeljil s tem, da lea-koče v notranji in zunanji politiki zahtevajo iskreno skupno delovanje vsega naroda, zlasti pa deželnega odbora z vlado. Upajo, da bo ministrska kriza kmalu končana, ker uvidevajo vse stranke potrebo skupne podlage za sanacijo položaja. Laške čete ne gredo na Mažarsko. Rim, 12. sept. (Štefani.) Nekateri listi so trdili, cla je sklenila italijanska vlada, odposlali čete na Mažarsko, ako bi se vprašanje Burške ne uredilo kmalu po dogovorih. Oficiclni krogi izjavljajo, da je ta vest docela neutemeljena. Italija ni nameravala nikdar iniciative za individualen oborožen nastop. Ta bi se izvršil, ako treba, le. skupno z drugimi zavezniki. Grški kralj o Carigradu, Belgrad, 12. septembra. Presbiro doznava iz Aten: Lisi Kutemerini javlja, da jc izjavil kralj Konstantin na maloazijski fronti zastopniku zveze narodov: Grška nima nikakih pretenzij. da okupira Carigrad, ker zavezniki ne želijo, du bi Grčija zasedla to mesto, na drugi strani pa jc tudi vojska preveč okupirana na maloazijski fronti. \a podlagi te izjave kombinira list, da grška vlada za enkrat šc ne namerava okupirati Carigrada, ne ve sc po. Uaj bo prinesla najbližja bodočnost. Z vkoraka-njem grških čet v Carigrad bi se gofovc razjasnil položaj v Anatoliji. Fran Šuklje: Kako f masirati nove Železniške zgradbe. Predno preidem do tega prevažnega pitanja, omeniti moram še nekatere znamenite železniške projekte, ki se bodo gotovo prej ko slej uresničili. V mislih imam zvezo med savinjsko dolino in kamniškim poljem, progo tedaj, katera se odcepi pri postaji Polzeli od proge Celje-Velenje ter drži ali skozi tuhinjsko dolino na Kamnik ali skozi Črni graben na Mengeš—Domžale, oziroma do kamniške železnice. Tehnik naj odloči, katera proga bolj sodi. Z narodnogospodarskega stališča bi za svojo osebo skoraj dal prednost oni črti, katera preko Vranskega s predorom pod Trojano drži po lesa bogatem in dokaj obljudenem Črnem grabnu, ker se s to progo lehko pritegne imovita moravška dolina. In še neko sicer kratko, a važno železnico! Progo namreč, ki naj vodi iz prelepo šentruperske in mokronoške doline mimo premogokopa pri Šentjanžu (Krmelj) do Sevnice. Ta proga bi bila tedaj trans-verzalka med dolenjsko in južno železnico ter v vsakem oziru uvaževanja vreden del našega železniškega sistema. Že iz tega sledi, da razvrščanja gori navedenih prog ni nikakor tako razumeti, kakor da bi se morale uresničiti po predpisani vrsti. Kdaj se udejstvi tak železniški projekt, zavisno je od mnogih činiteljev, predvsem pa od gibčnosti in požrtvovalnosti dotičnega prebivalstva. Tudi v tem pogledu velja, vsaj do neke meje, stari pregovor: »Kdor prej pride, prej melje!« Naj si to zapomnijo zlasti oni zaspanci iz Novega mesta in Črnomlja, kateri tako mirno dremljejo v lokalnem odboru za progo Črnomelj—Ogulin! Sicer pa moram naglašati tudi pri tej priliki, da je dobra in podpore vredna vsaka nova železniška zgradba, kajti vsaka je dobiček za pokrajino ter pomnoži njeno gospodarsko silo. Vsled tega naj se omili čestokrat tako ljuti boj med pripadniki posameznih prog, ozir. posameznih varijant. Sam Bog ne bi mogel ustvariti take proge, da bi docela ugajala slehernemu interesentu! Ali kako si pa preskrbimo denarna sredstva za uresničenje svojih obilnih železniških načrtov, z drugo besedo: Kako tlnansiramo železniške zgradbe, kako si preskrbimo ogromne glavnice, dandanes potrebne za vsako novo železnico? Na to pač ni misliti, da bi se kaka proga mogla plačati zgolj od neposrednih interesentov. Železniške zgradbe požirajo dandanes tako velikanske vsote, da le-te presegajo celo denarno silo naše države. Naravnost izključeno je torej, da bi se kaka železnica v naši kraljevini mogla zgraditi zgolj na državni trošek, tako na primer kakor se je svoje dni bila zidala bohinjska ali belokranjska proga. Če jih pa niti cela država ne zmore, kako in po kateri poti si potem vendar še moremo preskrbeti one mnoge milijonske stavbin-ske glavnice? Trojna je pot. Ali država garantiraj za vso glavniško potrebščino dotične železnice, ali se mesto poroštva udeleži s primerno velikim deležem pri dobavi delniške glavnice ali pa, ona prevzame poroštvo za ves prijoritetni kapital odnosno vsaj za en del tega kapitala. Da bi država hotela biti porok za celi stavbeni kapital, bilo bi nespametno, absurdno. Takih neumnosti je bila zmožna le stara Avstrija v /liberalni« dobi pred velikim »krahom« 1. 1873, s kakim uspehom, je obče znano. »Terrent vestigiak Druga pot bi bila, da prispeva država k delniški glavnici in sicer v pretežni meri. To se je svoje dni zgodilo v Avstriji na primer pri Dolenjskih železnicah, kjer se je država udeležila s petimi šestinami celega delniškega kapitala. Ali baš ta izgled kaže, kako malo priporočljiv je ta način državne podpore. Delniška družba »Dolenjskih železnic« se je 1. 1913 mogla tako sramotno oropati le radi tega, ker je avstrijska država instinito bila po petih šestinah lastnica delniške glavnice. Sicer pa položaj naših državnih financ itak | ne dopušča, da bi se država v večji meri posluževala te poli, vsaj ne v svojih se-verc-zapadnih pokrajinah. Preostaja torej le tretja pot: državna garancija za obrestovanje prijoritet, to je posojila in sicer v celem obsegu ali pa vsaj deloma. V tem slučaju je vse zavisno od razmerja delnic do obveznic, akcij do prijoritetni h obligacij. Čim ugodnejše to razmerje, tem ložje bo, spraviti skupaj delniško glavnico. Kjer je država sama porok za najeti dolg ter kot tak ne more in ne sme dvomiti o solidnosti svojega poroštva, dopustno je razmerje 1 :5, da celo 1:7, to se pravi, garantirane obligacije smejo biti do sedemkrat višje nego skupna vsota podpisanih delnic. Za finančnega ministra pa je glavna stvar, da si je na jasnem, koliko utegne v istini biti dejan- i sko breme za državo, ako ona vzame na i svoje rame poroštvo za prijoritetni dolg. 1 V slučaju, da je država garant le za en del prijoritetnih obligacij, se deli prijori-tetno posojilo v več serij, tako da na primer serija A obsega od države garantirane obligacije, katere potem naravno dosežejo ugodnejši kurz od negarantiranih. Možno je tudi, da se pri finansiranju novih železnic uvede mimo glavinskih delnic in predstvenih obveznic še prijoritet-ue akcije, predstvene delnice. O tem, ali se izdajo tudi take, razsodi denarni zavod, kateri sam ali v družbi z drugimi prevzame finansiranje, po slučajni konjunkturi denarnega trga. Ali iz vsega, kar sem dosedaj povedal o finansiranju, utegne se razvideti, da bode vsaka nova železnica na Slovenskem zahtevala silno požrtvovalnost od strani interesentov. Izdaten del cele gradbene glavnice bode moral biti pokrit po glavinskih delnicah in te bode pač večinoma moral prevzeti neposrednji interesent. Bo-demo radi tega obupali ter malodušno roke križem držali, odrekajoč se vsaki novi železniški zgradbi? Ne, nikakor ne, to bi bila sramota za naš narod! Baš v teh dnevih radujemo se krasnega ljubljanskega velesejma. Baš s to vzorno prireditvijo popravila sta naš podjetnik in naš delavec, kar so na ugledu slovenskega naroda bili zagrešili nerodni in prestrastni politiki. 3Ianj politikovanja in več smotrenega, resnega, tvornega dela! Ako se dejansko držimo tega gesla, premagali hodeino tudi težave pri finansiranju novih železnic in z novimi progami dosežemo tudi nove sile našemu gospodarskemu vzletu! Na Kamnu, 11. sept. 1921. Učiteljski vestnlk. Strahovlada okrajnega šolskega sveta za ljubljansko okolico. Učitelj Premrl v Šenčurju je odpuščen in postavljen na cesto, dasi je bil začasno nastavljen in ne samo suplent. Znanih nam je že več slučajev, da so začasne učne moči odslovlje-ne, a suplenti pristaši JDS pa nameščeni na njih mesta. In vendar bi človek pričakoval da bodo prej odstranili naredbo višjega šol. sveta z dne 9. maja 1920, št. 5320, po kateri bi politično mišljenje in prepričanje pri oddaji služb ne smelo prihajati v poštev. Znana afera dobrovskih učiteljic pred sodiščem končana. Tisti ovaduh, kakor tudi njegov pomagač, sta dobila zasluženo plačilo. Prvi je obsojen na 600 K kazni, drugi je bil že prej na 450 K; poravnati morata tudi vse stroške, ki niso majhni. Sodišče je tedaj dalo zadoščenje učiteljicama. Kakšno zadoščenje jima bode dala šolska oblast — bomo kasneje poročali. Korupcija v višjem šolskem svetu. — Poročajo nam, da je dobila def. službo v Šiški učiteljica s 6. službenimi leti. Odločevala je — žlahta! Za nadučiteljico pri Sv. Jakobu v Ljubljano je imenovana učna moč s trirazrednice belokranjske šole, dasi je na šoli veliko starejša, prvovrstna učiteljica. Seveda ,takrat, ko je Jelene prosil za ravnateljsko mesto, mu nihče ni štel v zlo 39 službenih let — to naj velja samo takrat, kadar prosijo člani in pa članice . Slomškove zveze::, pri katerih ne morejo odločevati ne leta, ne kvalifikacija, ne družinske razmere! Politične novice. -f Mekinje. V nedeljo 11. t. m. se je vršil shod »Kmečke zveze« v Mekinjah pri Kamniku, na katerem ie podal posl. Gostinčar poročilo o razvoju ustvaritve naše ustave in o političnem razmerju. — Shod je bil dobro obiskan. + Na naslov »Slovenca« oziroma .»klerikalcev« je natrgalo nedeljsko »Ju-tro': z ozirom na afero g. Peska nekaj prav lepo duhtečih cvetk iz »Jutrove« dežele. »Jutro« nam očita, da smo mi »klerikalci« branili g. Peska osebno. To je majhna jutrovska napaka. Mi nismo branili osebe g. Peska. Kaj je oseba? Nič! Branili pa smo princip, da se morajo vsi državljani brez izjeme, izročiti rednemu sodišču, ako so kaj zakrivili, ne pa odvisnemu okrajnemu glavarstvu. — Ta princip smo branili in ga bomo branili, če gre za g. Peska ali za kogarkoli! -f Razlika. Na zboru Udruženja jugoslovanskih učiteljev' je visok državni funkcionar izrekel načelo, da noben učitelj v Sloveniji ne sme imeti drugačnega prepričanja nego ga ima demokratsko Udruženjes in se je demokratsko učitelj-stvo postavilo na stališče, da učitelj nc-demokrat sploh nc sme biti, oziroma ostati na svojem mestu. Na zborovanju profesorskega društva pa se je odločno naglašalo, da politično prepričanje nima ničesar opraviti z oddajo mest. Če gospodov od učiteljskega udruženja spričo te razlike med njihovim in profesorskim zborovanjem ni sram, si dovoljujemo mi namesto njih zardeli. + Prepovedani listi. Notranje ministrstvo je s svojim sklepom od dne 6. t. m. 1 prepovedalo za našo državo lista Volks-zeilungc, ki izhaja na Dunaju in Klc.ine Zeitung«, ki izhaja v Gradcu, ker objav- i Ijata članke, ki žalijo našo državo. + Za katoliško mladeniško interna- cionalo. Iz italijanskih listov posnemamo, da se vrši v avli »Circolo (cattolico) di S. Pietro « v Rimu kongres katoliških dijaških in mladeniških organizacij, na katerem so zastopani katoličani iz Italije, Argentinije, Avstrije, Brazilije, Belgije, Kanade, ČehoslovaJke, Kitajske, Egipta, Ekvadora, Francije, Nemčije, Jugoslavije, Luksemburga, Malte, Mehike, Ho-landije, Poljske, Portugalske, Španije, Severne Amerike, Švice, Ukrajine in Urugvaja. + Za katoliško internacionalo. Iz Rima se poroča, da tajnik italijanske ljudske stranke, don Sturzo, v kratkem odpohi/e v Nemčijo, nazaj grede pa se ustavi v Češki, Avstriji in Ogrski. Namen njegovega potovanja je, da se z nemškim centrom dogovori glede skupnega programa za vse katoliške stranke sveta. + Angleški kapital se izvanredno zanima za rudnike v Jugoslaviji. To se posnema zlasti iz obiska, ki ga je te dni napravil visok funkcionar angleškega poslaništva pri g. ministru Krizmanu. -f- Vprašanje takozvanega »Burgon-lamla« je izredne važnosti tudi za našo državo. To se razvidi predvsem iz ' ;ave italijanskih listov. Italijani se silno boje, da ne bi čehoslovaška in Jugoslavija skupno nastopili proti Ogrski, da jo p-isilita k spoštovanju trianonske pogodbe, 1 ar bi seveda imelo za posledico, da bi se Avstrija približala Čehoslovaški in posredno tudi Jugoslaviji. Strah pred tem pretresa Lahom kosti in mozeg. Ker pa Italija ne more Ogrsko podpirati, ne da odbije Avstrijo, se zdaj trudi Ogre prepričati, da je v nujnem interesu vseh neslovanskih držav, da »Burgenlandc Avstriji izroče in ne riskirajo konflikta, ki bi končno devedel do popolne izolacije Madžarske. Vsled tega slikajo Ogrom na steno slovanski strah; ker so pa Ogri skrajno trmasti, je vprašanje, ali se bodo dali prepričati' drugače kakor s — strojnimi puškami. V soboto je italijanski minister za zunanje zadeve dclla Torretta odpotoval na Dunaj, kar zelo veliko pomeni. Upamo, da je tudi naša diplomacija pridno na delu, cla porabi skrajno ugodno priliko, da Avstriji pomaga, ker bi vključitev Avstrije v malo entento bila velikanskega pomena za konsolidacijo razmer v Srednji Evropi. Kongres clobrovcljeevlz Šio^ venije v LJubljani. Dne 8. t. m. se je v Ljubljani vršil kongres slovenskih dobrovoiljcev. Dopoldanska udeležba j.e bila še dokaj dobra, dočim smo popoldne pogrešali marsikoga, ki mu dosedanje delovanje društva ni bilo pov-šeči in katerega niti rezultati kongresa ne bodo povsem zadovoljili. Kdor se nj udeležil kongresa, ta se je seveda odrekel tudi kritiki, ali bi vsa) moralo tako biti. Ob otvoritvi se je predsednik tov. prof. Vagaja z izbranimi besedami spominjal smrti našega kralja in petletnice krvavih bojev dobrovoljskih divizij v Dobrudži. Nato je pozdravil kralja Aleksandra in odposlance čeških, srbskih in hrvatskih do-brovoljcev. Sprejet ,e bil tudi udanostni brzojavni pozdrav našemu kralju. Tovariš tajnik je potem prečital zapisnik zadnjega občnega zbora, ki je — hvala Bogu — že v zgodovini. To poročilo je resno svarilo našemu društvu, da se v bodoče ne vtika v dnevno strankarsko politiko, »za« m »proti« gotovim osebam, temveč, da v smislu svojih visokih ciljev posveča čimveč o pozornost našim obmejnim bratom v su-žnosti in sisbamu vladanja v notranjosti naše države tako, da se bo ves naš tro-imenski narod iskreno počutil v svobodni državi. S tem bomo dosegli potreben ugled v ljudstvu, ki je edino merodajno za oceno zaslug našega skupnega dela v teku vojn^;. Ako ni umevanja v javnosti in v ludstvu sp'oh za naše delo, nismo tolikanj krivi sami, kolikor oni, ki so odgovorni, da med ljudstvom ni pravega zado /oljstva. Ne strankarska, temveč državna in ljudska politika, zasnovana v državni misli enotnega državno-mejnega okvira, bodi vodi lja delovanju dcbrovo!;skega društva. Notranja ureditev državnega teritori a, ki ie časovno in strankarsko omejena, naj ne spadia v delokrog društva. Na takem programu bo mogel delovati vsak dobrovo-ljec kateregakoli političnega prepričanja. Sicer pa naj društvo posveča največjo skrb gmotnim razmeram naših dobrovolj-cev, da ne bodo v državi, za katero so zastavili svoje življen e, zdravje in moči, odvisni od dobre a.!i zle volje nekdanjih ;n sedanjih proti ugcslovanskili patrijotov, katerih je šc dokaj na odločilnih položajih kakor jc to omenil tudi g. dr. Kostič. Popoldansko zborovanje kongresa je bilo posvečeno pred vsem volitvam. Po daljšem posvetovanju je bil izvoljen so glasno za predsednika +ov. Peklje, do njegovega nastopa pa bo vodil predsedniške posle dosedanji predsednik tov. Vagaja. Posebno pohva'no je treba omeniti referat tov. Fedor Šlamerja o preureditvi po slovanja društva v skladu z novimi pravili. Sla'išče g. dr. Kostiča iz Belgrada glede Narodne odbrane, da s» ustanove njene podružnice le tam, kjer so razmere slične onim v južni Srbiji, je popolnoma pravilno; pri nas pa se naj podkrepi propagandni odsek našega društva v korist državne ideje v obmejnih krajih. Nadejati se je, da je tudi konferenca delegatov ubrala pravo pot in določila točno določene smernice društvenemu delovanju brez strankarskih predsodkov. Sklepam z dobrovoljskim pozdravom: Po-mozd Bog, junaci! Fran Radešček, Dnevne novice. — Otvoritev Društvenega doma v Dobu pri Domžalah. V nedeljo 18. septem. bodo v Dobu pri Domžalah otvorili in blagoslovili nov Društveni dom. Ob 1. uri popoldne se zbirajo Orli in drugi gostje pri bistriškem mostu na Viru, nato odhod z salezijansko godbo na čelu v Dob, kjer bodo ob i/>2. uri večernice. Po večernicah blagoslovitev novega doma, nato pa prosta zabava na Marinčkovem vrtu z godbo, pe tjem, šaljivo pošto, srečoJovom itd. Vse prijatelje naše organizacije prosimo, da se te prireditve udeleže v najobilnejšem številu, Gostje iz Ljubljane gredo lahko s kamniškim vlakom do Domžal ob 1. uri pop. pride o še pravočasno k otvoritvi. Vračajo se ob 9. uri zvečer. — Zdravje kralja Aleksandra se obrača na bolje tako, da bo koncem tega meseca ali pa začetkom prihodnjega meseca dospel v Belgrad. Sedaj se nahaja v Versaillesu, odtam pa bo šel po vsej priliki v Vichy, kjer bo sprejel ministrskega predsednika Pašiča. — Pastoralna konferenca za radovljiško dekanijo bo v Gorjah dne 5. oktobra t. 1. Začetek ob 11. uri. — Duhovniške vesti. Kot kaplan v Marenbergu je nastavljen čast. g. Ernecti Vidic. — Za grižo sta zbolela gg. dr. Va-i lentin Mortl, župnik v Marenbergu in Anton Spari, kaplan na Muti. — Nevarno obolel je č. g. M. Okoren, beneficiat v Ogljah, Priporoča se v molitev. — Zlato mašo bo obhajal v Šenčurju pri Kranju č, g. Blaž Grče, bivši župnik v Šempasu pri Gorici. Ob tej priliki ga jc imenoval goriški nadškof za konzistorial-nega svetnika. Na mnoga leta! — Umrl je v Gorici po kratkem trpljenju vsem Goričanom dobro znani in priljubljeni g. Franc B r a t u ž , uslužbenec Narodne tiskarne v Gorici, star šele 56 lef. Zapušča štiri odrasle sinove ter hčer Anico, ki je učiteljica v Šolskem domu v Gorici. Blagi pokojnik je bil vzor skrbnega in dobrega družinskega očeta in moža. Dostikrat v težkih razmerah je svoje otroke lepo in dobro vzgojil. S celo družino je bil več let v Italiji interniran. Tu se je zrahljalo njegovo zdravje. Ko ga ie pred mesecem dni doletela pri delu nezgoda, ki ga je vrgla v posteljo, se ni več opomogel. Dne 8. septembra je izdihnil sredi vseh svojih otrok in v rokah svoje žene Marije. Njegovi družini naše iskreno sožalje, Blagi pokojnik pa uživaj večni mir pri Gospodu za svojo zvestobo, pridnost in poštenost! — Belokranjski Orel vabi k okrožni prireditvi, katera se vrši v nedeljo dne 18. t. m. na Vinici. Pri tej priložnosti s« vrši istotam belokranjski katoliški shod, Sp-ejem gostov ob i/210, (Od Črnomlja do Vinice 18 km.) — Župnik in občinska pota. V občinskem redu § 75 ,e jasno rečeno, da so dušni pastirji od svoje kongrue oproščeni do-klad k dif-ektnim davkom, kakor tudi vseh drugih občinskih priklad, torej tudi vsakršne tlake za občinske potrebe. Kjer dohodki nadarbinskega posestva ne dose-zajo kongrualnega minima, je jasno, da po zakonu župnik ni dolžan prispevati s tlako za popravljanje občinskih potov. Tako ic v nekem slučaju pred kratkim odločila pokra,inska uprava. — Sv. Križ pri Kostanjevici: Nad vse pričakovanje se je lepo in veličastno vršil orlovski tabor. Ob tej priliki je bil blagoslovi.en tudi novi katoliški dom, ki je vzbudil v vseh navzočih, katerih je bilo okrog 3000 ljudi, izredno pozornost. Vsa dela so prav lično dovršena. Zidarskemu mojstru Ant. Medvedu dela ta dom veliko čast. — Ob 9. uri se je zbralo na Brodu 65 Orlov v kroju, do 100 Orlic in čez 150 naraščaja ter gojenk in 7 Orlov-konje-nikov in mnogobrojna množica občinstvi, ki je navdušeno pozdravljalo svo^o vrlo mladino. Trije lepo okrašeni s'avoloki z napisi so ponosno zrli na zlati cvet slo/, naroda — orlovsko mladež. Pri Kat. domu, je sprevod pozdravil napis: »V trudu in znoju, polnem radosti domu gradimo slavo in čast«. Ob 10. uri je bila sv. maša, V pridigi je g. Kerin poljudno razložil pomen Kat. doma in kršč. organizacije. Cerkev je bila okrašena z venci in smrek-cani. Bi.'o jc kakor v ga u. Po sv. maši ;e g. leskovški dekan A. Kurent lepo pov-darjal, koliko skupnega in požrtvovalnega dela od vseh je bilo treba, da se je zgradil dom, ki naj bo ljudska univerza, v kateri naj se mladina uči ljubiti Boga in narod; starina pa bo v tem domu izraževala svoje pravične zahteve po politični in go- spodarski svobodi. Nato je g. dekan dom blagoslovil in ga izročil božjemu, varstvu. Predsednik križevskega Orla -je natj otvoril tabor, Kot glavni govornik je nastopil Anton Komlanec, ki je zelo lepo povdarjal, da je sreča naroda v krščanstvu. Tabor so pozdravili nadalje okrožni načelnik J. Glabovs, urednik »Sedanjosti« g. Radešček, g. Gornik in g. Tomažin. Popoldne ob pol 4. se jc pričela javna telovadba, ki je pokazala, kako vztrajno se m'adina trudi tudi za telesno čilost. Vi,e je bilo ,ako lepo, le nekaj Sokolov je moralo pokazati svojo oliko s tem, da je eden od njih udaril Orla s planko, ki si jo svetokriški Sokoli lahko zdaj postavijo v svoj grb. — Občinske volitve v Sodražici. Pri ponovnih občinskih volitvah je zmagala SLS, za katero je bilo oddanih 219 glasov. Za JDS je glasovalo 111, za »katoliško kmetsko stranko« pa 70 volivcev. Odbornikov dobi SLS 13 (zadnjič 12), JDS 7, »katoliška kmetska stranka« pa 4. SLS je napredovala za 23 glasov, nasprotnici pa nazadovali vsaka za 15 glasov. — Čudna javna morala. Ljubljanski novoizvoljeni župan g. A. Pesek ni bil potrjen kot župan zaradi nekih očitanih mu deliktov, o katerih svet še do danes ne ve, ali so resnični ali ne. Nadučitelj pa, ki je po >Naprejevem« poročilu sam o sebi izjavil pred pristojno nadzorno oblastjo okrajuega glavarstva, da je res zakrivil nemoralen čin, je še danes mirno v službi in njemu je izročena deca na milost in nemilost. Gospod pokrajinski namestnik, ali nimate več papirja, da napišete nanj par vrstic? Ali mislite, da bo naša javnost take lepe stvari mirno trpela, čeprav se nahajajo v takozvanih »tajnih« aktih? — Epilog h kongresu dobrovoljcev. Prejeli smo in objavljamo: Z ozirom na sobotno notico smo prejeli sledeči dopis: Odbor društva jugoslovanskih dobrovoljcev ne dovoljuje nikomur odrekati dobro-voljskega svojstva članom društva, brez ozira na to, kateri stranki pripadajo. Složno smo se dobrovoljci borili, složno hočemo nadaljevati svoje delo, ki je, ojačiti narodno in državno edinstvo na podlagi svobode in enakopravnosti in uveriti široke narodne mase o neobhodni potrebi narodnega uedinjenja. Ako pa kateri dobro-voljec krši s svojim sedanjim delovanjem ta princip, je edino društveno razsodišče kompetentno razsoditi, da li spadajo dotični še v organizacijo ali ne. S tega stališča obsojamo tudi v sobotni notici omenjeni Jnffldent, kakor so ga že obsojali vsi navzoči dobrovoljci in se strinjamo z ostalimi izvajanji. Člane pa opozarjamo, da naj ne iščejo v podobnih slučajih zadoščenja potom strankarskega časopisja, temveč le potom odbora. — Za odbor: Andrej Šifrar, tajnik; Ludvik Vagaja, predsednik. — Kr. drž. trgovska akademija v Ljubljani. Ravnateljstvo drž. trgovske akademije naznanja, da se vrši vpisovanje v prvi in drugi letnik od dne 13. do 15. septembra na srednji tehnični šoli v II. nadstropju, soba štev. 6., in sicer od 9. do 12. in od 3. do 6. ure. Začetek pouka bo naznanjen na deski v avli omenjenega zavoda. Vpisovanje v abiturijentski tečaj se vrši 25. do 30. septembra na istem zavodu. — Ravnateljstvo. — Na deški in dekliški meščanski šoli na Jesenicah je vpisovanje 15, t. m., s poukom pa se prične 16. t, m. V prvi razred se sprejemajo učenci (učenke), ki so že 11 let stari in so z dobrim uspehom dovršili 5. razred (oddelek) l,udske šole, Učenci, ki so dovršili 4. razred meščanske šale, se sprejemajo nn tehniško sredn;o šolo, trgovsko šolo, učiteljišče, v 5. realko itd. — Ravnateljstvo. — Odkritje spominske plošče Fr. Ma-seljnu—Podlimbarskemu v Lokah pri Krašnji. V nedeljo 11. septembra t, 1. opoldne so ožji ro,aki Podilimbarskega odkrili njegovemu spominu ploščo na rojstnem domu v Lokah pri Krašnji. Slavnostni govor ie imel profesor Pavlič, v imenu Slov. Matice je govoril pisatelj Zoreč, za društvo Slov. leposlovcev je govoril pisatelj Albreht. — Kratek nagovor je imel tudi general Maister. Častilcem se je v lepih besedah zahvalil za ploščo in počeščen'e brat ranj-kega Podlimbarskega. Spominska plošča ima sledeči napis: V tej hiši se je 23. novembra 1852. naroidil pisatelj Fran Maselj Podlimbarski. Umrl je v prognanstvu v nemški Pulkavi 19. septembra 1917. — Bil je Jugoslovan — Za svoj narod jc živel — Za svojo misel je umrl. — Požar v Klečah. V nedeljo, dne 11. t. m. je na sedaj še ne pojasnjen način nastal v Klečah požar, ki je vpepelil 9 posestnikom 11 gospodarskih poslopij. V dveh urah jc bilo siromakom vse uničeno, razun nekaj voz in poljskega orodja. Pretresljivi so bili prizori, ko so domači gledali, kako jim je ogenj uničeval blago za blagom, ker vsled suše in močnega vetra se ni dalo rešili ničesar. Poginili sta tudi 2 govedi. 11 požarnih bramb je prihitelo na kraj nesreče, ki so neumorno delale, pomagali ,so jim pa civilisti in vojaki ki so komaj ubranili, da ni postala celi vas kup pepela. Mnogi si niso drugega re- šili, kakor obleko, ki so jo imeli na sebi. Škoda se ceni na milijone. Pomoč je nujno potrebna! — Sadje na ljubljanskem velesejmu je razstavil g. Zavašnik iz Gline pri Št. Vidu nad Ljubljano. Obiskovalci paviljona Jugoslovanske tiskarne so imeli priliko primerjati naravne hruške Dilovke in druge maslenke z barvnimi slikami, izvršenimi v Jugoslovanski tiskarni kot priloge >Slov. Sadjarju«. — Cvet in sad. Na Poljanah pri Št. Vidu nad Ljubljano pri posestniku Jožefu Merharju je hruška vsa v cvetju kakor meseca maja, vmes so pa zrele hruške. Pač redek slučaj. — Cerknica. Dne 4. t. m jo priredila podružnica Jugoslovanske Matice na trgu pod lipo javno tombolo. Uspeh je bil presenetljiv, čistega dobička jo bilo 13.000 K, ki se je takoj nakazal pokr. odboru Jugoslovanske Matice v Ljubljani. Pri tej prireditvi se je, kakor vselej, zopet izkazalo pri nabiranju dobitkov, prodaji listkov in cvetk naše vrlo ženstvo. Vsa zahvala gre tudi darovalcem dobitkov, ki so pripomogli do krasno uspele prireditve. — Odbor. — Poziv vsem vpokojencem. invalidom ln vdovam južno železnice. Pozivate se, da se polnoštevilno zberete na protestnem shodu v nedeljo, dne 18. t. m. ob 2. uri popoldne v Mestnem domu v Ljubljani. Protestirali bomo proti temu, zakaj ministrstvo toliko časa zadržuje in ne dovoli južni železnici, da bi južna železnica izplačala draginjske doklade na milostno pokojnino, ker južna železnica je pripravljena storiti to takoj, ako to dovoli ministrstvo. Zahtevali bomo, da se nas vpošteva v novi službeni pragmatiki ravno tako, kakor nase aktivne kolege, kateri pojdejo šele v pokoj, ker mi smo plačevati našo pokojnino v zdravi valuti. Pridite vsi na shod. stvar je zelo važna. Istočasno se vrši tudi shod v Narodnem domu v Mariboru. Odbor. — Izgred v gostilni. Dne 3. julija 1921 jo prišel Andrej Premk iz. Krtino v gostilno Ivana So-kliča v Zalogu pri Brezovici, kjer je naročil vina. Naenkrat pa se je pričel prepirati, ni hotel poravnati račun in je udaril gostilničarja z roko po hrbtu. Z nožem mu je prerezal tudi suknjič. — Obsojen je bil na dva meseca težke ječe. š Socialen škandal. Neki uradnik železniške policije je bil pred mesecem prestavljen z Rakeka v Maribor. Preseli] se jc tja s svojo ženo in peterimi otroci (šestega otroka pričakuje v najkrajšem času). V Mariboru še do danes nima stanovanja. Družina se po dnevu potika po parku, ponoči pa gre spat v čakalnico III. razreda na kolodvoru. Nihče ne gre tej ubogi družini na roko, Stanovanjski urad ne gane niti z mezincem. To je res nečuven škandal! š Iz strahu pred kazniio. Nedavno smo poročali, da so prijeli v Mariboru Josipa Zupanca radi zelo drzne tatvine sladkorja na kolodvoru. Zagrešil je pa še mnogo drugih tatvin. V zaporu je Zupanec razbil okno in jedel steklo; ker to ni zadostovalo za smrt, je pil lizol. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu izprali želodec. Ko ga je stražnik peljal nazaj v zapor, je skočil Zupanec z Dravskega mostu v Dravsko ulico in ves razmesarjen mrtev obležal. Volitve v obrtno sodišče. Volitve v obrtno sodišče za obrtnike in trgovce se vrše danes. V Ljubljani volijo v mali dvorani Mestnega doma obrtniki, v posvetovalnici na magistratu trgovci od 8. do 12 in od 2. do 5. ure. Naši kandidati za II. skupino — mala obrt — zelene glasovnice, so: Prisedniki: 1. Ivan Srebot, čevljar, Ljubljana 2. Oroslav Slapar, krojač, Ljubljan 3. Ivan "VVbstner, klepar, Moste. 4. Alojzij Trink, mizar, Ljubljana. 5. Ivan Kranjc, čevliar, Sp. Šiška. 6. Peter Velkavrh, čevljar, Vič. 7. Feliks Svet'k, mizar. Dev. M. v Polju. 8. Kopač Jernej, svečar, Ljubljana. 9. Ivan Kreražar, klepar, Št. Vid. 10. Ivan Peternel, krojač, Preska. Namestniki: 1. Ivan Erklavc, krojač, Moste. 2. Andrej Kregar, mizar, Št. Vid. 3. Franc flimmelreich, krojač, Ljubljana. 4. Feliks Zupan, mizar, Ljubljana. 5. Franc Jeločnik, krojač, Ljubljana. 6. JeJp Perme, gostilničar, Ponova vas. Prisednik v z k lične g a sodišča: Jernej Ložar, krojač, Ljubljana. Somišljeniki napišite to kand. listo na glasovnico in pojdite gotovo volit. Vse informacije glede volitev dobite v naši volilni pisarni, ki bo poslovala od pol 8. do 5. ure popoldne v Jugoslov. tiskarni, 11. nadstropje. SI. ljudska stranka. Jug. obrtna zveza. Ljubljanske novice. lj Cerkvenoglasbcni tečaj za organiste se prične danes ob 8. uri dopoldne v se-meniški dvorani. Od 8-—12 in od 3—5. ure predavan a, ob 6 pete litanije v Marija-nišču. V sredo zjutraj ob 7. uri sv. maša v frančiškanski cerkvi, pri kateri bo frančiškanski zbor zvajal slovensko Foerster-jevo mašo, za darovanje p, H. Sattnerjevo Marijino pesem iz svetniške zbirke. Od 8. do Val2. predavanja, ob pol 12. uri sv. ma- ša v Marijanišču, slovensko ljudsko petje. — Od 3.—4. predavanje, ob 4. uri občni zbor Cecilijinega društva. lj Koncert »Ljubljane« ob priliki poučnega tečaja za organiste se bo vršil danes, v torek zvečer ob osmih v Ljudskem domu. Pele se bodo različne novejše umetne in narodne pesmi slovenske, hrvatske in srbske. Med slovenskimi bo tudi nekaj prekmurskih, ki med glasbeniki vzbujajo splošno pozornost. Pesmi bodo vse take, da jih večina naših zborov po deželi z lahkoto obvlada; zato smo prepričani, da bo vsakdo, ki se koncerta udeleži, imel velik užitek. Na ta poučni koncert opozarjamo vse prijatelje lepe pesmi, da se ga v čim obilnejšem številu udeleže. Vstop brezplačen. lj Stolna Vincenci'eva konferenca ima sejo danes v torek, dne 13. t. m, ob 7. uri zvečer v pisarni Poljanski nasip 10. lj Organizacija javnih nameščencev, somišljenikov SLS priredi v soboto, dne 1. oktobra t. 1., svoj prvi zabavni večer v veliki dvorani »Uniona«. Opozarjamo že vnaprej na to prireditev ter prosimo vsa naša ljubljanska društva, da opuste omenjenega dne vsako eventualno veselico. lj Sodna razprava Negovetič—dr. Kavčič, ki naj razjasni razmere pri inšpektoratu drž. železnice, je bila preložena v svrho zaslišanja nadaljnjih prič, lj Mesto šopka na grob ljubljene bo-trce ge Hilde čeč, soproge ravnatelja Jug. tiskarne jo darovala Sonja Klovarjeva društvu Dobrodelnost 200 kron. lj V počaščenje spomina blagopoko ne gospe Hilde čeč, ravnateljeve soproge, sta darovala g. Jožef Kurent Ln soproga K 100 za oslepele invalide, lj Glasbena Matica v Ljubljani. Ureditev urnika za gojence konservatorija Glasbene Matice v Ljubljani se vrši po sledečem redu: Vsi gojenci solopetja naj pridejo k razdelitvi ur v sredo 14. t. m. popoldne ob 3. uri. Gojenci vseh letnikov glasbene teorije združene s petjem v četrtek 15. t. m. ob 3. uri popolde. Gojenci klavirja v četrtek 15. t. m. ob 4. uri popoldne. Gojenci gosli v petek 16 t. m. ob 4. uri popoldne, vsakokrat v dvorani Glasbene Matice« v Vegovi ulici 7-II. " lj Policijska ura. Ker se je koijčal ljubljanski veliki semenj dne 12. septembra 1921, nastopi dne 13. septembra zopet redna policijska ura, ki je glasom Uradnega lista za Slovenijo z dne 14. julija 1921 št. 81 določena v Ljubljani za gostilne na 23. in za kavarne na 24. uro. lj Letno gledališče Park hotel Tivoli. V torek, 13., sredo, 14. in četrtek 15. septembra se vrše zaključne predstave po znižanih cenah. Nastop vseh angažiranih artistov s prvovrstnim programom. Predstave se vrše ob vsakem vremenu. lj Zadruga mizarjev Ljubljana, Spodnja Šiška, Vič in Moste naznanja, da se vrši meseca oktobra t. 1. pomočniška preizkušnja v Ljubljani. Kraj in dan se naznani i -meno. Lastnoročne prošnje je poslati na zadrugo do 25. septembra. Na kasnejše prijave se ne bode oziralo. — Načelstvo. lj Zastrupljcnjc. Zoreč Magda, absolvent inja trg. tečaja na Tržaški cesti št. 19, je dne 11. t. m. nn svojem stanovanju vsled zastrupljenja umrla. Zaužila je neke praške zoper glavobol, nakar ji je postalo tako slabo, da so jo morali spraviti v posteljo, kjer pa je prišla kmalu v nezavest iu je nedolgo potem izdihnila. — N. p. v m.!" lj Mesto hišnika. Mestna občina potrebuje hišnika za poslopje »Mladika« v Subičevi ulici št 9. Prosilci morajo biti neoporečeni, oženjeni brez otrok, ne preveč mladi iu čc mogoče izučeni ključavničarskega obrta ali vsaj izprašani kurjači. — Prošnje je vlagati pri mestnem gospodarskem uradu do 15. septembra 1921. Plača po dogovoru. lj Nepošteni slaščičar. France Stritar iz Rašice je prodajal ua dolenjskem kolodvoru slaščice, kakor je zatrjeval; toiia v lepih popirčkih ni bilo sladkorja, pač pa je bil kruh, kar je zapazil ua 1-stražnik g. Baloh, ki je stavil »Hočevarja« na odgovor. Stritarja je to tako razjarilo, da je začel stražnika psevati z grdimi psovkami, rekoč: :>Vi... jeste nas kruli, mi reveži vas redimo; nas vidite, milijonarjev pa ne, kateri nam vsa živila izvažajo iz države; policija zama/.anac itd. — Stritar se bo moral pred sodiščem zagovarjati. lj »Stražnika bo spravila iz službe.« Josipina Ris iz Cerknice je bila 9. februarja 1920 izgnana iz Ljubljane, toda 7. avgusta je pila z nekim fantom v Vospernikovi kavarni. Ker fant ni hotel plačati zapitka, sta prišla stražnik Bernard Pofkar in Vilj Gregorič, katera je Risova grdo opsovala in pristavila: >Boin že gledala, da vas spravim iz službe, kakor sem jih že muogok — Obsojena je bila za to na pet mesecev strogega zapora. iki VRfiki semsni Ljubljanski veliki semenj se je zaključil v ponedeljek dno 12. septembra ob 0. uri zvečer. Razstavljala lahko prično odvažati svoje blago v torek, 13. sept. ob 7. uri zjutraj. Izkaznice za odvoz razstavnega blaga izdaja po predhodnem dovoljenju sejmskega urada družba za mednarodne transporta -Balkan; v lastnem paviljonu na sejmišču. Urez teh izkaznic se. ne dovoli uikak odvoz blaga. Vstop na sejmišče imajo odslej samo razstavljale! in njih namestniki, zaposleni pri odvozu blaga. Slednji pa morajo imeti v to svrho potrdila tvrdk, za katere delajo. — Fušenje v paviljonih jo tudi nadalje kar najstrožjo zabranjeno. — Tvrdke in posamezniki, ki <Naprej- in »Jutro«, popolnoma neresnične. Kakor hitro mi bodo znana imena obdolžiteljev, bom takoj nastopil tožno pot, kakor sem do danes izročil vsakega sodišču, ki ie trosil o meni zlobne in neresnične vesti. Brezmejna podlost je krasti čast iu poštenje. Se večja podlost pn je, če sr kaj takega dela z Judeževimi srebrniki. Vsaka podlost so maščuje in 'ako bode tudi maščevana politična podlost mojih nasprotnikov. Prepričan sem, dn ni daleč dun zadoščenja za vse krivice, ki sem jih moral do danes pretrpeti. — Y Ljubljani, dne 11. septembra 1921 \"f;)n ck Uredništvo za spisu pod tem naslovom ni in iiiru DIJAK ^T.pr^r^lS-" 'S? dobra služkinja1 GOSPODINJO «•»**«> •Ett1^^.........nr bleiweis j soprog« zdravnik*. GrnbiSito polje, tli v. Vfc.fc.llffc.SU Trgovski POMOČNIK r; ;; 7 »»^»IKOČIJAŽA SS^t;«« blagom. — 1'onudbe je poslati na.SUH?.e„j(. konjske oprave. vozov ter mora, upravništvo Slovenca pod ste-, bili nekoliko vešč v polMefclv«. Naalov flVF D! lAKIN I! Vilko 337«. i pove uprava ,Sloveucat pod štev. »UI|U*C UWAIVin»JI je odpotoval do 5. okt.;UČENKA m. kupim vcčju množino. Pro« ________»im najnižjo ceno za 100 kg franko vagon in postajo. Ponudbe poj K. F. ua upravo lista. |Slaščičarski POMOČNIK meščanske ali nižjih raz-i j......... redov srednjo šole se __________ i sprejme na stanovanj* in hrano. 'samostojen delavec, se takoj sprejme pri ' j HENRIK KE,METER, slaščtfar, Ljubljana, Spodnja Šiška. 8264 ______S3EB; Kje, pove uprava lista pod štev. 3305. oziroma tcv. 3:i:!l. ml za vsako ol.rr, se proda. Več se ob Tržaški cesti, enodružinska z velikim llnflnlin niijili razredov srednl- pri lastniku Tribuč. 3202, vrtom, s e p r o d a. Več se izve istolam UCClSKd Šole ,-c sprejme pri mir- .............—— ! pri lastniku Tribuč. 3261 ni stranki na stanovanje iu hrano. Kje, | pove uprava lista pod štev. 3325. | Na stanovanje in hrano se sprejme 10 — 12 let slava učenka iz boljše in krščanske hiše. — Naslov pri upravi Slovenca pod stev. 3322. MORŠKOSVA S5 » drobno se dobi pri tvrdki Brata 8EVKR, trgovina s pohištvom iu tapetniška delavnica, Ljubljana, Gosposvetska cesta 13. Proda se KUPIM DRVA: rsurfti' i soni je poslali na J. I'Oti4<;NIK, Ljub-j f liana. Dalmatinova ulica 1. SPEDICIJSKA TVR5SKA V enonadstropna hiša v lepi legi, 3 minut od postaje, blizu trga, iz proste roke. Naslov se izve pri uprav-ništvu .'Slovenca, pod štev. 3320. Fižol,lis liloFei Ca najvišje dnevne cene Zvonove cerkvene iz brona dobavlja ,,DELTA" O. D. Zagreb Martiieva ulica 1S. (podaljšana Jurišičeva.) MM»i«Htl na RAKEKU i/.vršuje najhitreje vse v to stroko spadajoče posle, tudi ocarinjenjs. išaroialte .Slovenca1! POT Ljubljsns, tiDsposvelskn c. S. Telefon int. 319. Sga moks S koruze, ovsa, brinja in vseh drugili deželnih pridelkov. Zahtevajte ponudbe! Banaška vinska trgatev! Največje, moderno urejeno podjetje v ste-dišču banaškega vinorodnega kraja ponudi v prodajo lastno prešano mr Vino iz lastne zaloge, prevzame nakup grozdja, mladega in starega vina, prešanje več tisoč hektolitrov grozdja. Solidna postrežba! Kulamni pogoji! Največje jamstvo! Prva vojvodinski HioDičarsko društvo za proizvod i trgovina viaa, Vršac (Bona!). papige stroke, sprejme za Slovenijo, Hrvatsko, Bosno in Dalmacijo takoj veletrgovina papirja. — Ozira se samo na prvovrstne moči, — Ponudbe pod ,.stalna služba" na anončno družbo ALOMR COMPilNY, Ljubljana, Kongresni trg štev. 3. Vnovčevalnica Gospodarske zvezeT ima do nadaljnega na razpolago dnevno do 1000 kg umetnega ledu v kosih po 10 kg. Išče se spreten ZRSTOPIIIK za Ljubljano in Gorenjsko za staroznano južnoštajersko vinsko veletrgovino. — Ponudbe z referencami se prosijo na upravništvo tega lista pocl Spreten 3318. Ivan Zakotnik mestni tesarski mojster, Ljubljana Dunajska cesta 46 Telefon št. 379. Vsa! covrstna tesarska dela kakor: moderne lesene stavbe, ostrešju ;\'i hiše. vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, paviljoni, verande, lesene ograje, itd. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. PARNA ŽAGA — TOVARNA FURNIRfA. Ministrstvo financ kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. 7 °/0 7% drž. investicijsko posojilo 1.1921 v iznosu Din. 500,000.000'— Minister financ kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na temelju Uredbe z dne 27. junija 1921 Dšt. 7941 vzakonjene s členom 130 Ustava poživlja na vpis drž. investicijskega posojila v nominalnem znesku Din. 500,000.000 \ To posojilo je investicijsko ter se bo porabilo izključno v'svrho splošnega dobra, kakor: popravilo, izvršitev in razširjenje železniškega prometa, stavbo novih in dovršenje za-početih železniških prog, napravo in popravila pristanišč, cest, potov itd. Nominalni iznos posojila je Din. 500,000.000 izdan al oari v kosih po Din. 100, 500, 1000, 5000 iu 10.000 v 50.000 serijah po 100 številk, obresti so 7% na leto ter se izplačujejo dekurzivno brez vsakega odbitka v polletnih kuponih in to 15. marca in 15 septembra vsakega leta pri vseh javnih blagajnicah in zato pooblaščenih denarnih zavodih brez odbitka kakoršnega koli davka, koleka in takse. Prvi kupon se izplačuje 15. marca 1922. V teku 10 let se to posojilo ne more konvertirati, niti v tem času obrestna mera znižati. V slučaju, da se posojilo po preteku 10 let konvertira, mora se imejiteljem obveznic ponuditi izplačilo v nominalnem iznosu. Posojilo jc amortizacijsko ter se izdaja na 50 let. Amortizacija začenja 4 leta po emisiji, ter se vrši enkrat na leto pri Generalni direkciji državnih dolgov z žrebanje ali odku- pom po določenem amortizacijskem načrtu, ki je na obveznici natisnjen. Posojilo je zavarovano s hipoteko, a potrebna svota za anuitet (obresti in amortizacijo) stavila se bo vsako leto v budget (državni proračun), za pokritje pa bodo služili pred vsem dohodki dotiffnega investicijskega objekta. Kuponi zastarajo 5 let potem, ko so zapadli, a izžrebane obveznice 30 let po žrebanju. Posojilo bo kotirano na vseli domačih borzah. Obveznice tega posojila so ravnopravne ostalim državnim obveznicam, uživajo pupijaruo varnost, morejo se polagati kakor kavcije, uporabljati za fonde, ustanove, depozite pii vseh javnih blagajnah in privatnih podjetjih. Obveznice sc morejo lombardirati pri Narodni banki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter njenih podružnicah po zakonskih predpisih. Obveznice in kuponi tega posojila so prosti vsakega sedanjega in bodočega davka in doklade, kakor državnih tako tudi ostalih (oblastnih, okrožnih, srezkih in občinskih) kakor tudi vseh taks in pristojb v kraljevini. Vpis se bo vršil od 1. do 30. septembra 1921 pri vseh denarnih zavodih Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pod zgoraj navedenimi pogoji (za vsakih 100 Din. obveznice Din. 100 v gotovini). Za kontrolo porabe tega po- BEOGRAD, meseca julija 1921. sojila se bo izvolil posebni parlamentarni odbor. — Ko bo celo posojilo porabljeno, podal bo minister financ Narodni skupščini krai; vine S. H. S. poročilo o skupni porabi istega. Minister financ dr. Kosta Kumanudi r. m fi m