mpmwmemm N«|T e£ji ilovenald dnevnik v Združenih državah Votfa za tso leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inosemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA n List slovenskih delavcev v Ameriki« The largest Slovenian Dally in the United States. lamed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TSLBFOH: CHELSEA 3878 Entered aa Second Ola« Matter, September 31, 1903, at ths Post Office at Hew York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 27«. — STEV. 276. NEW YORK, SATURDAY, NOVEM BER 23, 1929. — SOBOTA. 23. NO VEMBRA 1929. VOLUME XXXVTL — LETNIK XXXVil "RAZOROZENJE-NAJVEČJI PROBLEM SEDANJOSTI" BIVŠI DRŽ. TAJNIK KELLOGG ZAHTEVA RAZOROŽENJE V TAKI MERI, DA BO VOJNA POPOLNOMA NEMOGOČA Značilen govor bivšega ameriškega državnega ta j' nika Kellogga na banketu Pilgrimov v Londonu. Na vojno med Anglijo in Ameriko ni niti misliti. Razoroženju na morju bo sledilo razoroženje na kopnem. POOSTRITEV SUHAŠKE __POSTAVE Suhači skušajo -doseči, da bi bil tudi tisti kaznovan, ki noče javiti oblastim prijatelja ali znanca, kateri je založen s pijačo. DRAGOCENA | ZADEVA SEJE j MUSSOLINI OVRATNICA OBNOVILA' INŠTRUKTOR NAJDENA Šofer ni vedel kakšno i-J gračo je dal štiriletnemu otroku, dobil pa je pet tisoč dolarjev nagrade. Gospodar je priznal, da je usmrtil uradnika v namenu, da bosta on in vdova dobila za njim zavarovalnino. ZA KMETE Newyorski šofer De Luca je našel pred petimi dnevi biserno ovratnico, ki je bila last Mrs. Maude Met-WASHINGTON, D. C., 22. nov. — Šofer ni vedel, kakšno drago- Tukajšnji suhaški uradniki so bili j cenost je našel, toda danes ima v danes zelo rezervirani glede odlo- ' žePu P^ tisoč dolarjev nagrade, čitve Louis Fitzhenry-ja iz Illinoi- j Mrs. Metcalf je pa zopet lastnica sa, ki je odločil, da morajo biti kaz- svoje biserne ovratnice, ki je vred- vedati da ima kok njihov prijatelj pijačo. Uradniki niso prepričani, da bo odločitev splošno sprejeta ali da bo na nji temeljila splošna kampanja proti onim, ki nočejo prohibicij-skim uradnikom vsega izdati. Kot vzrok za» to ffavajajo opozi- LONDON, Anglija, 22. novembra. — Bivši a-meriškj državni tajnik Frank B. Kellogg se je odzval vabilu Pilgrims Society ter imel pri tej prili- novani tudi ljudje, ki nočejo po- na $50,000. ki je zelo značilen govor, v katerem je poudarjal, da je treba oboroženo silo na morju in na kopnem tako zmanjasati, da bo zadostovala le v obrambne svrhe. — Po mojem mnenju, — je rekel Kellogg, — je največji problem sedanjosti, kako naj se zmanjša oziroma omeji oboroževanje. Govorim o zniža- Proti postavi, ki določa, da je • d 7 i • i -i j i tisti, ki pijačo kupuje, istotako kriv nju in omejitvi. Popolna razorožitev bi bila seveda kot oni Pki jo proPdaja j najbolj idealna, toda te reforme moramo proma-i . ' . . a „ . . V i PEORIA, 111.. 22. novembra. — trati s praktičnega vidika. Svet se ni pripravlje/i za'Na temelju odločitve zveznega sodnika Fitzhenry-ja je zločinec vsak človek, ki ve, da ima kaka oseba v svGjem stanovanju pijačo, pa tega ne sporoči pristojnim oblastim. poli- popolno razorožitev. — Tekmovanje v oboroževanju tvori vedno veliko vojno nevarnost. Niti eden, niti dva naroda ne moreta zavladati vsemu svetu. Nadvlada na morju je danes nemogoč sen. Varnost na svetu je mogoče doseči potom medsebojne obzirnosti, zaupanja in ideje, naj se vsak spor loči potom posredovanja. — Zatrdno upam, da se bo razoroževanje na morju kmalu pričelo in da bo temu sledilo tudi razoroževanje na kopnem. — Svet more priti slednjič do prepričanja, da hrepene velesile po miru in da bodo tudi vzdržale mir. Kellogg je nato izrazil svoje trdno prepričanje, da je vojna med Združenimi državami in Anglijo nemogoča stvar ter pripisoval veliko važnost Mac-Donaldovemu obisku v Ameriki. Zavzemal se je tudi za takozvani Rootov protokol, da bi se Amerika pridružila mednarodnemu razsodišču. Razpoloženje za to priključitev postaja v Ameriki vedno ugodnejše. Dotičnik naj bi bil prav tako kaznovan kot oni ki prodaja opojne pijače. Leta 1790 je kongres sprejel postavo, da je vsak človek, ki ve za zločin, pa tega ne javi, tudi sam zločinec. Na podlagi te postave je izrekel tudi sodnik Fitzhenry svojo odločitev. ROPARSKI NAPAD NA ORIJENT-EKSPRES ' V JUGOSLAVIJI BEOGRAD, Jugoslavija, 22. nov. Soglasno z brzojavkami iz Caribro-da, na jugoslovansko-bolgarski meji je bil včeraj zvečer orijentalski Simplon vlak napaden na jugoslovanski zemlji. Le malo podrobnosti je znanih, vendar pa se glasi, da je bilo več potnikov ranjenih in da sta bili ubiti dve osebi. Orijentni ekspres, ki vozi med Parizom in Carigradom, je eden najbolj slavnih vlakov Evrope. PREIZKUŠNJE Z VELIKIM LETALNIM ČOLNOM LONDON, Anglija, 22. ndvembra. Velikanski, vsekovtnski letalni čoln Iris m., je bil splovljen včeraj v Brough, v bližini Hulla. Čoln tehta v celem trideset ton in spustili so ga počasi v reko Humber. V teku pol ure so bile završene vse potrebne preizkušnje, in čoln se je takoj obrnil proti Felixton, kjer bo ostal nekaj časa. Posadko ima petih mož ter lahko vzame na krov 28 ljudi. 36 LJUDI UMRLO PRI VELIKANSKEM ' < MORSKEM VALU ST. JOHNS, N. F.( 22. novembra. Velikanski morski val povzročen od potresa v ponedeljek, je zadel o-samljeni del južne obali Burin polotoka, v Novi Fundlandiji ter zahteval najmanj 36 čleveških žrtev. Povzročil je veliko lastninsko škodo, katere še niso precenili. Prva novica je prišla od paroikov, ki so pristali v notranjosti Burin zaliva pred tremi dnevi. Komunikacije s celino so bile prekinjene od pon-ieljka, ker se je pojavil velik vihar pred potresom. MAYBACH ZGRADIL NOV AVTOMOBIL ' FRIEDRICHSAHFEN, Nemčija. 21. novembra. — Maybachove motorne naprave so danes naznanila, da so se vršili uspešni poskusi z novo vrsto avtomobilov, v katere so vdelani skrajno elastični motorji, ki so bili zgrajeni na temelju izkušenj, katere je imela vodljiva zračna križarka "Graf Zeppelin". Dr. Hugo Eckener, vTsditelj *Graf Zeppelina' in dr. Maybach, ki je izrisal nove vrste avtomobil, sta bila zelo zadovoljna z novim strojem ter objavila, da se bo takoj pričeli s serijsko produkcijo. De Luca je pripovedoval v cijskem glavnem stanu: — V pondeljek zjutraj sem čakal na Peti Ave. in 86. cesti. Ko sem se vrnil na svoj prostor sem videl ležati v prahu nekaj bleščečega. Po- ! bral sem ovratnico. Pokazal sem jo jo tovarišem, ki so mi rekli, da je brez vrednosti, ker so kamni brž- j kone ponarejeni. -j — No. jo bom pa dal svoji neča- j kinji — sem odvrnil^er jo dal zve- ! čer svoji nečakinji Fanny. Dekle je staro štiri leta. Ovratnice je bila zelo vesela ter si jS je koj obesila o-krog vratu. Naslednjega dne so časopisi ob- t javili, da je bila izgubljena dragocena ovratnica. j Kompaiiija, pri kateri je De Luca zaposlen, je istotako pozvala svoje uslužbence, če je kdo kaj videl ali našel. De Luca se je javil, vrnil ovratnico ter dobil pet tisoč dolarjev nagrade. — Kam boš z denarjem? — so ga vprašali tovariši. — Moja mati ima revmatizem ter bom skušal dobiti pravega zdravnika in pravo zdravilo, da bo o-zdravela. Če boj kaj ostalo, bom vlo žil v banko, — je odvrnil. CHICAGO, m., 22. novembra. — Tukaj se je pripetil slučaj, ki je sli-čtn "Gray-Snyderjevi zadevi" v New Yorku. i Sinoči je umrl v Holy Cross bolnici 20-letni William J. 03rien, ki je po poklicu konduktor in uradnik ter delal skoro noč in dan, dočim : se je njegova žena zabavala ter kovala s svojim ljubimcem načrte j glede njegove smrti. O'Brien je umrl na posledicah ran, katere mu je prizadel Samuel Dorr, lastnik hiše, v kateri je sta-I noval. Dorr je bil tudi zavarovalninski agent, ki je pred kratkim zavaroval OBriena za pet tisoč dolarjev ter ga silil, naj se zavaruje še za petnajst tisoč dolarjev. Dorr, ki je oče dveh otrok, je priznal, da je ustrelil O'Briena v njegovem stanovanju. Zabaval se je z O'Brienovo ženo, ko je O'Brien nenadoma vstopil V vse italijanske pokrajine, kjer pridelujejo pšenico, bo poslal diktator posebne izvedence, ki bodo poučevali kmete v poljedelstvu. RIM, Italija, 22. novembra. — Ministrski predsednik Mussolini, je sklenil pospešiti proizvajanje pšenice v Italiji. V to svrho hoče seznaniti italijanske kmete z najnovejšimi po- CLEMENCEAU ZOPET BOLAN Zdravniki nimajo nobenega upanja, da bi bivši francoski ministrski predsednik Clemenceau prestal nov napad bolezni. PARIZ, Francija. 22. novembra. Zdravstveno stanje George Clemen-ceau-a, vojno-časnega ministrskega predsednika se je včeraj dopoldne jako poslabšalo. Tekom noči je Clemenceau zelo trpel, proti jutru je pa izgubil skoro vse upanje. Po posvetovanju so zdravniki iz- ljedelskimi metodami, ki se jih po služujejo v najbolj naprednih dr- | Javili- da trP* Clemenceau na ure-žavah. V kraje, kjer pridelujejo pšenico, bo poslal oddelke strokovnjakov, ki bodo imeli seboj uzorce pšenice, umetna gnojila in poljedelske stroje. Vsak kmet bo dobil tudi potrebne knjige in brošure o uspešnem pridelovanju pšenice. Profesorji za poljedelstvo bodo imeli po teh krajih strokovna predavanja ter bodo odgovarjali na vsa vprašanja glede najbolj modernih metod pride- Policija domneva, da bosta tako iovanja pšenice. SOVJETI STALNO ZMAGUJEJO NA MANDZURSKI FRONTI MUKDEN, Mandžurija, 22. nov. Mesti Mančuli in Dalainor sta padli pred silnimi napadi sovjetskih čet. Kitajci so nudili odločen odpor ter so izgubili dva generala ter večje število nižjih častnikov. Tako se glasi v poročilih, ki pravijo, da se ne more nobena stvar ustavljati ruskemu pritisku, ki je izvanredni močen. Dorr kot Mrs. O'Brien obtožena u-. mora. j Mrs. O'Brien je sprva trdila, da ! je ona streljala na moža, češ, da jo je pretepal, pa je slednjič priznala resnico. Ona in Dorr sta sklenila, da se Iznebita njenega moža ter se polastita zavarovalnine. Siičen slučaj se je pripetil v New Yorku pred več kot enim letim letom. Žena urednika in umetnika Snyderja je imela ljubavno razmerje z agentom Grayem. Nekega večera, ko se je bil Gray skril v hiši, je moža do nezavesti opila. Nato ga je Gray udaril z železno utežjo po glavi in ga z žico zadušil. Po tem činu je svojo ljubico zvezal, da bi bil vzbujen v oblastih vtis, da je bil završen roparski napad. Gray a so pa kmalu nato aretirali, nakar se je vršil proti obem senzo-cijonalen proces. Oba sta bila obsojena in sta umrla v električnem stolu. Nadalje bodo kazali inštruktorji kinematografske slike, kako je treba zemljo obdelovati, da si kmet za jamči pridelek pšenice. ZDRAVNIK PRELETE TISOČ MILJ mi j i. Bolnika je obiskal bivši francoski predsednik Aleksanler Millerand. Predno je Clemenceau padel v nezavest, se je popolnoma zavedal svojega stanja ter se še norčeval iz novice, ki je krožila včeraj po Parizu. da je umrl. SAN JUAN, Porto Rico, 22. nov. D:\ Pawan, bakteriolog Trinidad ' pod parolo. MILANSKI MORILCI OBSOJENI MILAN. Italija, 21. novembra. — Polastrova tolpa, o kateri se glas®, da je najbolj nevarna tolpa zločincev v moderni Italiji, seveda z izjemo Maffije, je bila razbita včeraj, ko je porotno' sodišče obsodilo dva voditelja na dosmrtno ječo. Pet let te dobe bosta morala presedeti v osamljenosti. Sedem gangsfceriev je bilo obsojenih od treh do osmih let, dočim so bili štirje oproščeni vlade na otoku St. Kitts, je ravnokar završil tisoč milj dolgi po!et. Pilot ni maral pristati v Antigui, ker se je bal karantine in dr. Pawan upa doseči otok, ki je oddaljen še sto milj, s pomočjo jadernice ali parnika v najkrajšem času. Voditelj, Santo Polastro je bil ujet v Franciji in privedli so ga semkaj za proces. POPRAVEK USTRELJENA OD BLAZNEZA PORT CHESTER, N. Y., 22. nov.1 Mrs. John Embesi, ena treh žensk, katere je obstrelil Frank Dileo, ki M je znorel preteklo nedeljo, je u-mrla včeraj popoldne v tukajšnji bolnici. Mrs. Dileo in njena sestra | sta umrli že v nedeljo. ' V včerajšnji DOPIS IZ MOST PRI LJUBLJANI se je vrnila neljuba pomota. Glasiti se mora, da je Mr. ŠUBELJ oddal ameriškemu odboru Doma slepcev dva čeka v skupnem znesku $255.00. CA1LLAUX OPERIRAN PARIZ. Francija, 22. novembra. Prejšnji ministrski predsednik Jo-peph Caillaux se je moral včeraj podvreči manjši operaciji, ki je postala potrebna vsled poškodbe, ki jo je dobil tekom avtomobilske nesreče meseca januarja. Zdravniki so izjavili, da je bila operacija povsem uspešna ter da bo bolnik naj-i brž še danes zapustil bolnico. AEROPLAN BREZ REPA Naročite se na "Glas Naroda** — največji slovenski dnevnik v Združenih dri* vab. FRANCIJA POTREBUJE BOJNE LADJE PARIZ, Francija, 22. novembra. Ker je začelia Nemčija obnavljati #vojo mornarico, se pripravlja tudi Francija za vsak slučaj. Leta 1930 x> pričela graditi mesto križark x> 10,000 ton več velikih bojnih ladij. Komisija za mornariške zadeve v poslanski zbornici je nasvetovala mornariškemu ministru, naj zahteva gradnjo velikih bojnih ladij, ne pa majhnih križark. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: ri Aeroplan brez repa, ki ga je zgradil nemški inženir von Lippich, na svojem prvem uspelem poleta nad aerodromom pri Berlinu. Aeroplan je vodil pilot Groenhoff. ▼ Jugoslavijo Dim. 600 ........ 9 9.90 Ur 109 M 1,000 ........ $ 19.40 M 100 M 1,900 ........ $ 49.76 •t 900 M 1,000 ........ $ 90.60 M 900 M 10,000 ........ $180.00 M 1000 v Italijo f 9.79 $11.99 $5411 Stranke, ki nam naročajo ieplačUa 9 omeriikih dolarjih, opozarjamo, da urno vsled eporaeuma e nohm svetom 9 starem kroju v ttanu tnižati pristojbino ta taka ieplačda od 3% na %%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Sa izplačilo Težjih zneskov kot gora j navedeno, bodies v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo le boJji« pogoj«. Pri velikih w^fce-zilih priporočamo, da m poprej a nam eporasamete gUd« na&n* aakaafla. IZPLAČILA PO POŠTI ao REDNO IZVRŠENA V OVM DO TRM TIDNIl MUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO (JABLM LMTTEM U P BI STOJ VINO 75e. 3AKSER STATE BANK NBW ZOBK, WL B> OOBTIiANDT STREET, Telephone: BareUf 9889 LAS N A I O D i' i> f NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 23, 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY In U. 8. A Owned and Published by BLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) frank Saluer. President Louis Benedlt, Treasurer Place of business of the corporation and addresses ol above officers: Jit W. 18th 8 tree t, Borvagh of Manbatan, New York City, N. Y.) -GLAS NARODA (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. 2a celo leto velja list i in Kanado ______ Ea pol leta _______..._______ Za četrt leta ________________ Ameriko ____,$6.00 ........$3.00 ------$1.50 Za New York sa celo leto ta pol leta____...----- Za Inozemstvo sa celo leto Za pol leta -----------—___ Iz Slovenije. ..$7.00 -43.50 ...47 00 ....$3.50 Butns nesreea. Vzhodni del Ljubljane je 8. novembra okrog poldneva razburil izredno tragičen dogodek, ki se je odigral na Kette-Murnovi cesti v železniškem viaduktu, kjer je našel nepričakovano smrt leta 1878 rojeni posestnik Ignac Demšar, doma iz Slapa pri D. M. v Polju. Imenovani je pripeljal dopoldne v mesto voz zeljnatih glav, s katerimi se je ustavil naj prvo v mestu na trgu, a je kmalu zatem zvedel, da prevzema zelje neka večja tvrdka, ki kupuje kar 'čez' ter takoi novim studencem se je pridobilo ca 100 kubičnih metrov dnevno in se je obstoječi vovodvod povečal za eno tretjino dosedanje produkcije. Nočna idila vdovca in vdove is Trbovelj. Tudi ta dva sta prišla na zagorski sejem. Zvečer s^. šla iz neke gostilne v Zagorju in zavila proti j Toplicam namesto proti Trbov-j ljam. Pri Korbarjevi delavnici sta { prišla nekaj navzkriž in je začel j vdovec z dežnikom mahati po sto-. kaj oči vdovi, ki je klicala na pomoč. Iz Jugoslavije. Velike poplave v Hercegnovem. Fordova skladišča in tvornice se preselijo iz Trsta v Split. Peter Zgaga Te dni prispo v Split direktorji in zastopniki Fordovih tvornic in skladišč v Trstu svrho pogajanj z Pri Caribrodu v Jugoslaviji je bil vprizorjen roparski napad na ekspresni vlak. Jugoslovanske oblasti domneva - Subscription Yearly $6.00. Mimo je slučajno prišel strojnik Advertisement on Agreement. "Glas Naroda'^ Izhaja vsaki dan izvzemal nedelj ln praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti ae na pitobčujejo. Denar naj ae bla -govoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, j prosimo, da ae nam tudi prejšnje bivaliSče naznani, da hitreje najdemo1 naslovnika tovori na vlak in odpošilja iz dežele. Cim je Demšar zvedel za tvrd- ,, ... ... __.____ J , A ; Matija, ki je skusal razjarjenega ko, ki je prevzemala blago na ta- . ... ...... , moza pogovoriti. ko zvaril "rampi v bližini glavnega Radi silnih nalivov je nastala v Hercegnovem in okolici velika poplava, pri kateri sta bili najbolj prizadeti seli Igalo ln Zelenika. Vo- ,3a je vdirala v kleti in hiše, popla- jugoslovanskimi oblastmi. Kakor j 3C- da «> napadalci Bolgari, vila njive in vrtove in povzročila I smo pred kratkim poročali, je Ford j Bolgarskega časopisja ne čitam, ogromno škodo. J trdno sklenil premestiti svoje tvor- j toda stavim, da bo stalo v njem: Sreča v nesreči je bila, da j? ta- nice in skladišča iz Trsta v Split, ; Napad eo vprizorili Jugoslovani •UKKU9 "GLAS NARODA", 216 W. I$th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea $818 ZASLUŽENA KAZEN V Chandler, Okla., je porota spoznala Jeff D. Hai-risa krivini luboja, nakar ga je sodnik obsodil na petdeset let ječe. Proti tej obsodbi ho seveda vložen priziv, toda upati ji1, da bo višji* sodišče -azsodbo potrdilo. j Kazen petdesetih let pomen j a za Harrisa dosmrtno kazen, kajti obsojenec je star že 05 let. Ta slnraj zasluži iz različnih vzrokov posebno pozor") nost. Neki prohibieijski uradnik je najel Harrisa za svo~ i jega pomočnika, da bi mu pomagal pri pogonu na neko farmarsko hišo, o kateri so domnevali, da je v nji skrit! žganjekuh. Ta domneva se je ]>a izkazala kot naparna. Pri natairi eni preiskavi hiše niso dobili iti kotla, niti sledu o kaki opojni pijači. Prebivalci hiše so se zoperstavili prohibicijskim urad"! nikom, ker so vdrli v hišo brez sodnijskega dovoljenja. Ko je neki prebivale«* odhajal iz hiš«*, ga je Harris ir, streli! od zada j v glavo. Pri obravnavi se je Harris izgovarjal, e. Spotoma je zašla pod vlak, na deti ničesar, ker je že temnilo. De- progi Subotico-Bogojevo. ki jo je lavci. ki so prihajali iz Freundove strahovito razmesaril. Še živo so tovarne, so pa pripovedovali, da so potegnili izpod vlaka, toda med j videl cb iztoku kanala Kejžarje- i prevozom v bolnico je v vagonu u-ve ulice boljše oblečeno žensko, ki nirla. Baje gre za samomor, ni pa je skočila v narastlo Dravo. V mra- ' izključeno, da se je Geričeva pone-ku pa je niso spoznali in ji tudi' srečila. Bila je namreč precej glu-niso utegnili pomagati. Ni izključeno, da gre za nesrečo, ali pa je neznanka s krikom na pomoč hotela opozoriti bližnje pasante in ker je prišel navzkriž z italijanskimi carinskimi oblastmi. Preselitev tvornice je že sklenjena. Dvojnik pokojnega kralja Petra I. umrl. V Sisku je te dni umrl ugledni meščan Joso Stijič v visoki starosti 85 let. Pokojni, ki je bil lastnik opekarne, se je udejstvoval pri raznih narodnih in kulturnih društvih. Bil je baje zelo podoben pokojnemu kralju Petru I. in je zelo doživel več prijetnih in neprijetnih presenečenj. Ko se je leta 1835 princ Peter skrival v Sisku in okolici, je prišlo nekega dne pet orožniku ki so bili zvedeli, da se princ skriva v Gal-dovu pri Sisku. V gostilni je bil pa samo Petrov dvojnik. Joso Stijič. , Orožniki so zahtevali, naj se legitimira. Seveda je bila zamenjava kmalu pojasnjena. Stijič je bil v Sisku splošno priljubljen. MOŽ UMRL PRI POLJSKI DEMONSTRACIJI VARŠAVA. Poljska, 22. novembra. Tekom neke demonstracije včeraj zvečer cb priliki proslave deset2 obletnice obstoja Lige mladih komunistov, so bili oddani streli v židovskem mestnem delu. Neki mlad delavec se bil ubit in neka mlada ži- | dovska- romunistinja je bila težko ; ranjena. ha in tudi nekoliko slaboumna. In to je tisto, kar nas slabi. Ne mislim, da napadi ali celo roparski napadi. To je delo neodgovornih tolp. Pač pa dejstvo, da Bolgari nočejo biti to. kar so. namreč Jugoslovani. * Pri neki hiši imajo psa, ki je iz-boren čuvaj. Če nastane ponoči kak sum. ca je treba samo zbuditi, pa začne lajati. da je groza. Časopisje poroča o nekem moškem, ki je pretepel svojo ženo, ker ni hotela piti njegovega žganja. Najbrž so ji udarci manj škodovali, kot bi ji škodovalo žganje. Neycrska društva že zdaj agiti-rajo za veselice, ki se bodo vršile na Silvestrov večer. Newyorški Slovenci bomo imeli najmanj tri ali štiri veselice. Vse na en večer, in vse bo pričakalo novoletnega dne ter si voščilo srečo in zdravje. Ali bi ne bila umestna ena sama prireditev, katere bi se vsi udeležili in bi drug drugemu v roko segli? Ali bi ne bilo to najboljše? Posebno. če pomislimo, kako malo nas je in če vpostevamo, da nas je vedno manj. Samomor 70-letnega starčka. V Novem Vrbasu si je končal živ- brodarja na poslediji čin, za kate- ijenje 71-letni starček Jurij Lo-rega se je odločila najbrž iz obupa.1 renc. Za samomor se je starec vest-O samomoru so bile obveščene vse no ^ skrbno pripravil. Oblekel je orožniške postaje in občinski ura- črno obleko, popreje pa je še napi- vratno umorjen. NADIR KAN BAJE ŠE ŽIVI PARIZ, Francija. 22. novembra Tukajšnje afganistansko poslaništvo je danes oficijelno zanikalo vest, da je bil kralj Nadir Kan za- di vzdolž Drave. Samomori in smrtne nesreče v preteklih 10 mesecih v Mariboru. V preteklih 10 mesecih se je število samomorov in smrtnih nesreč ral oporoko, v kateri n ipozabil o-meniti nobenega predmeta. Nato se je obesil. Bik nabodel in pohodil posestnika. Strašne smrti je te dni umrl po- Nadir Kan je naslednik Bača Sa-kao, bivšega banditskega glavarja, katerega so usmrtili. /7= v primeri z lani pomnožilo. Življe- sestnik Josip Marmotič iz Kutine nje si je končalo 15 obupancev, od ' v Slavoniji. V staji je imel bika, ki teh se ie pet obesilo, 4 so se ustre- 'se je nenadoma odtrgal, nasadil lili, 4 zastrupili, 2 sta skočila v vo- Marmotiča na roke in ga vlekel s do. Razne nesreče so zahtevale 12 seboj. Besna žival je nesrečnega človeških žrtev, od teh je 6 prome- posestnika vrgla in pohodila, tako nih. i da je Marmotič kmalu poškodbam _______'podlegel. Bik je ranil tudi posest- DDCMAIA PIRAN IA ^ | nikovo ženo, ki je prišla možu na IlVCIflilLU UlDJWJii pomoč. Šele dvanajst mož je raz- jarjeno žival ukrotilo. IN SVEŽEGA ZRAKA i 1 h »vzr« m-.i za i »rliiif-o, vubol in nervo;ait»st. rajo ue, ki m«> : al! tovarnah TRINERJEVO GRENKO VINO je pravi blagoslcv. k:ir v red i vzroke in iHjjžledic-e zirjtrtih prostorov. Slabo viviue v mpcwu novembru iu decembru je vzrok priporočil«, da se pazite i»retl boleznijo in Trinerjevo grenko vino ie najzanesljivejša tonika za tak slučaj. V vseh- lekarnah. Vzorec zastonj od Jos. Triuer Co.. 1333 S. Ashland Ave., Chicago, 111. KL'POX Z.\ BREZPLAČNI VZOREC r>ept. T12 Ime .... ^.... Clica ....... Mesto, država V Berlinu se bo vršil v kratkem vsakoletni modni ples tamošnjlh m&nekinov. Še preden je priiel do te vsekakor zabavne prireditve, je nastala škandalna afera, ki- razburja vso berlinsko javnost. Razneslo se je namreč, da se je vršila precej čudna prodajala glasovnic, s katerimi naj bi se izvolila običajna modna kraljica za letoinjo seaono. Na ta način bi bilo pričakovati t gotovostjo, da bo zasedla prestol pač Usta lepotica, ki bi imela največ vplivnih in petičnih prijateljev, pa čeprav bi ne bila nailep&a med vsemi. In te kupčije krivci niso niti preveč skrivali! Stvar Je namreč takšna, da so berlinski m&nekim organizirani v posebnem društva, ki mu ne gre fi-nanclialno nič preveč dobro. Mnogo deklet i« te organizacije Je brezposelnih ali tako slabo plačanih — fefS računajo na to. tia ima svojega.... kavalirja — da ni nazadnje nič čudnega, Če so prišle na idejo, da bi letos svoje glasovnice, do katerih imajo izključno pravico, prodaie za masten denar in pomagale tako sebi in organizaciji. Temu se je pa javnost uprla in tako Je kupčija padla v vodo, še preden bi utegnila učinkovati. Javnost zahteva sedaj celo to, da morajo kandidatinje za naslov modne kraljice nastopiti na prireditvi maskirane, s Čimer bi odpadli vsi osebni vplivi. Tako se bo bržkone tudi zgodilo. Si car pa so listi ob tej priliki u-gotovlli, da gre pri tem naslovu samo za čast, ki ne prinaia ob. ki ni prinesla amagovalkam doslej nobenih materialnih koristi. Niti ena si ni radi te časti izboljSale kariere in celo moža si ni na ta način ujela Se nobena. B021C V STARI DOMOVINI Onim, ki so namenjeni potovati v stari kraj za Božič, poročamo, da priredimo zadnji izlet to leto na največ jeni in najhitrejšem paroiku francoske parobrodne družbe —5 ILE DE FRANCE BOŽIČNI IZLET - 6. decembra 1929 Kakor vedno, so nam tudi ta ta izlet dodeljene najboljše kabine in Mor «i ieli audgnrati dober prostor, naj se pravočasno prijavi in pošlje aro. Za pojasnila glede potnih listov, Return l*ermlt«v L t i pttite na N. T. i« -i! SAKSER STATE BANK 8S COBTXANDT STREET _ NEW -- Malomarni peki v Sarajevu. Tržna komisija v Sarajevu je te j dni napravila nočno "racijo" in ob- ' iskala večino sarajevskih pekov. 1 Komisija je ugotovila, da več pekov : obratuje v skrajno nehigijeničnin prestorih. V testu js našla komisija ščurke, stenice in pajke, pa tudi blato in les. Na podlagi te ugo- , tovitve-je policija zaprla šest pe-; kam. Peki bodo občutno kaznova- j ni, obratovati pa bodo smeli šele, ko bodo svoje prostore in obratne lokale temeljito očistili. Sarajevsko prebivalstvo je ta sklep sprejelo z odobravanjem na znanje in sklenilo bojkotirati vse peke, ki se ne bi držali higijenskih predpisov. DOBILI SMO večjo zalogo BLAZNIKOVIH PRATIK Cena 25c s poštnino vred. Onim, ki so jih naročili, smo jih že odposlali. SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR BO V KRATKEM GOTOV Cena 50 centov Naročila sprejema: KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. Pratike pošljemo takoj, Koledar pa, ko bo gotov, in bomo v listu objavili. 1 mmwin—tiiniiiiii HUMMfBMti-^t^^^^^^i^BaBiiB^''^!!!™"^'*"^''""''" ■• •,:. ».riaaiffiay^ S Rojak je bil klican k telefonu. Pa , ga ni bilo preseneto dolgo nazaj. In ko ga že pol ur2 ni bilo, so poslali njegovega prijatelja, naj skuša po-izvfedeti, kaj se je zgodilo. Tudi prijatelja ni bilo dolgo nazaj, slednjič se je pa vrnil in izja-, vil: — O, ni nič hudega. Že na mu te-1 lefonira. i — Kako pa veš, da žena? — so ga vprašali. — I. zato. ker že dremlje pri telefonu in neprestano odgovarja: — Ja, ja. Olrajt. Ja, ja. Olrajt. Ja. ja. Olrajt. * Stari farmarji nekako zaničljivo gledajo farmarje-novince. Ne zavidajo jim sicer, z dobrimi nasveti jih pa tudi ne obkladajo. In tako se je zgodilo, da je far-mar-novinec kopal in kopal v svojem vrtu. dočim se je njegov stari sosed na ograjo naslanjal in ga neprestano opazoval. Novinec je bil kar malo v zadre-j gi. toda kopal je in kopal tri čevlje globoko brazdo. Farmar ga je opazoval, kadi! pipo in ni rekel niti besede. Novincu je bilo že strašno mučno in je rekel: — Moj znanec mi je poslal iz Avstralije malo semena za špinačo, in mi piše, da moram precej globoko posejati. Farmar je zdehnil in odvrnil: — Ja. seveda, špinačo je treba precej globoko sejati. Toda tebi je ne bo treba sejati. Če še parkrat dregneš z lopato, boš pri svojem znancu v Avstraliji — na drugem koncu sveta. imajo velik uspeh s ■sr^v. i - -- - — Jaz natančno vem. kaj misliS — je rekla ogorčena žena svojemu možu. Možiček se je sključil v dve gubi in ponižno odvrnil: , — Oh, oprosti mi, saj te nisem hotel žaliti. Rojaka sta se prepirala. Prvi je bil velik in orjaški, drugi pa majhen in slaboten. Kar naenkrat in skoro brez vzroka, prisoli orjak malemu žarnico. — Zakaj si me udaril? — vpraša mali. — Ali si me za šalo ali si me zares? — O, zares sem te, zares — odvrne orjak. — No, potem je olrajt! Sem že mislil, da ai me za šalo. V tem slučaju bi se drugače spogledala, kajti jaz ne poznam nobene Sale. \ i.*-*®-'*- ;.hi»a /-.L--.:; s ^ v .j' S^ .-/V«..]£&, ..... .-.. i.. ... .., ■ . 'r-uit -JLi' . "(S L A S NARODA" NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 23, 1929 The LARG EST SLOVENS DAILY ta C. I 4 PIERRE MACORLAN: MORNARJEVA NEVESTA Trt dni smo križarili po hondu-raškem nalivu, potem pa smo spustili sidro v majhni luki otoka Bar-naka, da se mornarji odpočijejo po naporih težke vožnje ter opravilo nuina popravila na ladji. Prebivalci otoka, ob katsrem smo pristali, so bili siromašni zamorci. Ko so opazili, da se mislimo izkrcati, so se umaknili daleč od brega. Morda so pobegnili L: strahu pred našimi gusarskimi junaštvi, zaradi katerih smo bili razvpiti povsod, koder smo križarili po oceanih Pustili smo na palubi neznatno nosadko in stopili na kopnino. Bilo je divno! Otok je nalikoval velikanski košari, polni najžlahtnej-šega sadja in eksotičnega cvetja. Našli smo tudi dovolj hrane, čeprav ne takšne, kakršne so si žele-> 11 naši želodci. Morske školjke smo razbijali z noži. mleko smo pin iz ilovnatih skled in zraven smo tolažili laketo s sjhimi ribami, vsemu temu pa smo dodajali svežega sadja. Večji del posadke jt šel iskat mornarske sreče v male otoške naselbine. Note, Pity, MacGrave, Jack Saven in še štirje ali pet tovarišev pa je sklenilo, da si naprej ogledajo južni del otoka, ki se je utapljal v kar fantastični vegetaciji. Note je na tem pohodu prvi začutil žejo. Dejal je : "Mac, ti imaš rum. Vrnem ti ga tisti dan. ko bomo imeli zabavo z zamorskimi dekleti. Daj mi pijače'" MacGrave je sicer storil, kakor da ne sliši, kaj mu pravi tovariš, a Note ni čakal. Pograbil je čutaro, zaškripal z zobmi ter izpraznil posodo do dna. Polokal je rum do zadnje kapljice. Šli smo dalje. Vonj jasmina nam je opajal nosnice, da so se dvigale nje pajek, ki ni mogel zlesti iz vode. V drugem ketu je bilo nekaj obleke in par kosov posode. MacGrave se ni mogel obvladati ob pogledu na spečo deklico. — Vzkliknil je: "Milady!" Ženo umorjenega Notea so našli par korakov od hiše. Bila je pijana kakor čep in je držala pljuska-jočo steklenico ruma med koleni pod drevesom. Mornarji, med katerimi se je bila razširila vest o dogodku, so hi- Erik Mjoberg: Kraljestvo mrtvih na Borneu. Erik Mjr.berg spada poleg j nje in jim prinesti nesrečo v hišo. Nordenskjolda, Svena Hedina i Zato imajo posebne ceremonije. Kadar dvignejo rakev in jo neso iz hiše, vzamejo nekaj pepela iz ognja, ki je gorel ves čas poleg mrliča in posuj e jo z njim sprevod, ker so uverjeni, da bodo na ta način Upal se je tako daleč v notra- , speljali duha pokojnika na napač-njost Bornea, kakor še noben \ no sled. Žene pa se ne smejo ude-Evropejec pred njim. Pričujoči: ležiti pogreba. Dovoljeno jim je sa-iz njegove j mo glasno jadikovanje, ki se glasi lovcev na in švedskega princa med najznamenitejše švedske raziskor valce. Posebno je proučeval Sundsko otočje, njegove prebivalce, in njihove značilnosti. sestavek je knjige "Po glave". povzet ot-oku' Zamcrska lady se je mahoma pr»,- tro napravili sklep. Zvezali so za- budila in se stresla po vsem živo-1 morko in sklenili, da jo obesijo, i tu. Odprla je bele, velike oči, ki so Ko so pristopil iz vrvjo, se je pija- j bile videti vse preplašene. Z roka- na ženska režala, da je bilo groza. J igra podnebje zelo važno vlogo. tako dolgo, da jim izgine sprevod' izpred oči. j Tretji dan po smrti pride na vr- j Opisati hočem kraljestvo mrtvih : £to "pana". Duh pekojn ::a in du- j med ekvaterijalnimi narodi, da bo , hovi, ki so prišli v do čitatelji spoznali, kolika razlika čelnu iz c ostoji med znanimi oblikami v severnih in južnih conah. Pri tem mi smo ji dopovedali, naj se nas ne boji, ker nismo hudodelci. Očividno nas je razumela, zakaj kmalu so se njena usta razširila v smeh, ka- Hotela je pobožati in objeti enega Izmed krvnikov, toda oni se je u-maknil, njej pa je padla glava na prsi, kakor bi jo odsekal pri vra- kršnega vidiš samo pri zamorskem i tu. Ko se je vrv že dvignila, je iz- plemenu. Posedli smo po tleh in zamorka je kmalu položila Noteu roko na ramo ter napela ustnice v poljub. "Saj sem vedel?" je razigrano dejal Note. "Ta biser zamorskega o-toka je čakal name, ki sem brodil po morjih dvajset let, da davila v slabi španščini: "Ljubeeen, ljubezen ..." Vrv se je nategnila. Šele zdaj ie ?amorka začutila, da jo nekaj tišči. in prestrašeno je izbuljila oči. Hotela je nekaj reči, a ni več u-tegnila. Dvakrat, trikrat se je mo- Daleč naokrog je razširjeno zmotno naziranje da je na ravniku toplejše kakor severno in južno cd njega. Za časa mojega bivanja v subtrcpskem kimberleyskem okraju na severozapadu Avstralije je kazal moj pravilno idoči toplomer 51 do 53 stopinj Celzija v senci, in sicer skozi cele tedne. Ponoči je padlo srebro na 35 stopinj. Kri je vrela v žilah in nehote so prišle čez ustne besede: "To je pravcati pekel!" Ves čas mojega bivanja na pcdclgpvatem podzemlja, se se niso od- stranili. Svojci gredo torej v stanovanje mrliča v vržejo skezi okno kuhan riž ali druge j2di, sekire, nože in posodje. vse, kar je pokojnik rebil v življenju pri delu in jedi. To so zadnje žrtve za umrlega, ki naj cdženo duhove od oken. Prve tri do štiri večere po pogrebu pa naredijo na določenem mesta ogenj, da na ta način olašajo pokojniku pot v kraljestvo senc. V Hadu je namreč gorivo drago. Duh vzame iz cgnla ogorke in si z njimi sveti pol v onostranstvo. Med ostalimi živi pc^lej pr?d.jta va. da blodi duh umrlega brez mi Božična nakazila ZA VASE sorodnike v domovini. Priporočamo Vam, da nam Vašo letošnjo denarno pošiljatev naročite čim prej, in sicer iz dveh razlogov: PRVlC" želimo, da se denar izplača prejemnikom vsaj en teden pred prazniki. To je mopoče le tedaj, če nam naročite nakazilo še pred koncem novembra. DRLJGlC" želimo Vam računati dinarje še po naši sedanji _______ _* ceni. Pred kratkim «e je začela nakupna cena dinarjev nekoliko dvigati ter je mogoče, dm bomo primorani povišati tudi svojo prodajno ceno. Sicer se pa nadamo, da bomo lahko ostali pri sedanji ceni dokler nismo večino božičnih nakazil odposlali. &ER SMO NAJBOLJE PRIPRAVLJENI ZA TOČNO IZVRŠEVANJE VAŠIH NAROČIL, VAS PROSIMO, DA ISTA POŠLJETE NA SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. spustim i čno stresla, kakor bi jo zvijal krč, naposled sidro na Barnaku! Go-; potem je izdihnila. Njeno telo se je s ravniku nisem nikoli doživel višje ' iu naokrog. Še v^dno ni sprejet v še dolgo gugalo v vetriču dreves i temperature od 35 stopinj Celzija, j kraljestvo duhov in ne dobi jedi pred belo hišo. ! Zato pa je v tistih krajih vlaga v ne pijače, vsaj ne dokler ni "pana" __jc.^račju vse višja kakor pri nas. pri kraju. Primeri se čestokrat. da j Vročina mogočnejše pritiska kakor pošlje najeta jadikovalka hrano za ] v suhi. od solnca prežarjeni Av- njim v sabayan. Obenem prosi pti- SODNIJSKI OGLASI iz stare domovine. spoda. vzamem jo za zeno m vas poaovem na svatbo, ki se bo vršila ( po obredniku otočanov!" Stalo nas je nekaj truda, pre-, den smo zamorkj dopovedali. za ■ kaj gre in da je hoče Note za ženo. j S težavo smo se sporazumeli, Zamorka je umela samo nekoliko španski in med ta jezik je pomešala časih kak angleški izraz. Pristala je na predlog, da postane Noetu žena, in objemala ženina z vidnim veseljem. Svatba je bila zelo razgibna. Nevesta je bila dražestna in je dobila v poročno dar sodček ruma. ki so ga svatje po zamorskem običaju na ramah nosili okoli hiše. Oponašali so verske obrede ter pi- ROMUNSKA EKSPEDICUA NA SEVERNI TEČAJ straliji. Opravilna številka T 54 29-2 UVEDBA POSTOPANJA ZA PROGLASITEV MRTVIM Puntar Franc, srn Jere Puritar. rojen 3. aprila 1S88 na Rakeku, pristojen na Rakek, okr Logatec, ;arr. ki, rudar na Rokeku št. 36 je odšel ZNORELA STAVA V neki predmestni gostilni v Lin-zu je sedele več useb. ki so bile že \ veselem ' razpoloženju. Delavec Leopold Keppiinger je hipoma predlagal stavo, da bo poržrl vsak predmet. Ki mu ca določijo. Hvalil je trdr.osi svojega želodca. Stavili so 7.3. liter vina. Prihodnje leto se napoti na severni tečaj ekspedicija romun-i skega polarnega raziskovalca dr. Dombrave. Namen ekspedicije bo v | prvi vrsti preiskati severovzhodno ( obalo Grenlandije in ugotoviti, ali I bi se našel tam prostor ^a bazo poletov iz Evrope v Ameriko. Ekspe-i clicije se udeleži 8 članov z dr. Dom-bravo kot metereološkim strokovnjakom na čelu. rlc'gc tukaj časa zagonetna dežela. Kajti je toliko ljudskih plemen zapoje, da je ptič žc. na poti. da so Kepplinger je tedaj po vrsti in . ča-pribočnika, naj poleti k umrle- j stoj en na Rakek, okr Logatec, sam cb 2alivanJu £ piv0m požrl tri ci- Avstrelija je bila za antrcnclo^e mu v podzemlje in vzame s seboj j ski, rudar na Rpkeku št. 36 je odšel , agt: zlice dv t jjolga zarjavela hrano in druge potrebščine. Potem ! leta 19C5 v Ameriko. Dj leta 1915 je >*u.Hq J,-,'tn„„„„„, „„, bival v Pitsburerh-u. Pa., in je več- zeblja" vec kancev, cel kup ste- t. , , . . . .... - ,• , ..krat pi?al domov, petem se je vsa- kitnih drobcev, žepni noz. več ci- kakor zalivov in med posameznimi ga duhovi sprejeli m vprašali, kaj ; ka sled izgubila ^aretnih ugaskov m drugih reči. plemeni vlada pravcata babilonska jim prinaša. Ptič odgovarja: "Da- j Ker je potemtakem smatrati, da Kc je spil ie kozarec piva. so ga zmešnjava glede jezika. Za vselej rove. solze in tožbe svojcev!" Da- bo nastopila zakonita domneva prijej, .s;rahov:U kr-i". Odpeljali so bo ostala uganka, odkod so prišla! pripravijo škaf in pomečejo j smrti v smislu * 24. št. 1. .o d .z. " ** 1 " _ uvede na prošnje njegove sestre nt- * ^Jer i>u ga uikoj upt , , , . .Stok Jožice roi. Benčan, žel. urad- rirali. Črevesje mu je bilo ua vec niki. čeprav se pojavljajo mnenja,; no kamenje. Šele zdaj se duh po-i nika roporoge na Rakeku postopa-, mestih pretrgano in bo bržkone da si jih naplavili semkaj veliki va- i kojnika udomači v novi okolici, nje za proglasitev mrtvim ter ce ta ljudstva in kdo so bili njih pred- | vanj darove: zlato, srebro in žlaht- kakor plavutice. In glej, tam v gr- jemala poklone in mornarjev in movju, med zelenemi bananami in odgovarjala pa vzklike: "živela!" drugim listjem svežega drevja je 2 nekim zamorskim reklom, stala hišica prav kakor v bajki: bela ko sneg. Sence, ki so jo delale še prikupljlvejo, so bile sinje kakor površina morja. Oh, bilo Je kakor v raju! Ptice, skrite v samotni senci palm, so žvr-golele In pele. Nič razen njihovega petja ni motilo svečane tišine, ki nas je vse navdajala s pobožnostjo, kakršno občuti človek samo v cerkvi. Kakor je pri mornarjih običajno, smo prehodili vso okolico in li in jedli. Nevesta je oblekla čud- J stroške bo kril deloma dr. Dom-no svatovsko oblačila — plašč :z t^ve, i2 lastnih sredstev deloma pa nekatere ameriške univerze, nom z neke irancosKe iaoje. Ves. Dr Dombrava, ki je še mlad., je čas je držala moža za roko, spre- j postai že pred leti strokovnjak na satena, ki se je bil našel med neke francoske ladje, držala moža za roko, Zvečer se je družba razšla. V beli nišici so ostale na na tleh prazne čaše in krožniki. Posadka se je od-' majala na palubo, samo novopo-1 ročenca str ostala z MacGraveora i . v hiši. Ob slovesu smo pretočili ostanek ruma v pletenico, ki je držala še s! ! do sedem litrov. Noteu smo zabičili 1 naj ne izpije vsega. | Vsem svatom je legel tisto noč na t oči težak sen, iz katerega so se zbudili, ko je stalo solnce že viso-i ko na nebu. MacGrave je bil ves hripav in je v nekakšnem polsnu zaklical Noteu: f *'Hej, Note, daj mi tisto steklenico z rumom, da se napijem!" A Note se ni oglasil in tudi drugi so molčali. Zato je zlezel Mae po lestvah v spalnico mladih zakon- Note se Je celo drznil pomoliti glavo skozi okno v hišico. Z roko nam je bil dal znamenje, naj se ustavimo. 'Lahko vstopimo S" Je dejal kmalu nato. Sledili smo njegovi vzpodbudi. Hišica je imela en sam prostor in v tem prostoru je bila ob zidu razprostrta nekoliko natrgana jogo-' cev. Kako se je pa zgrozil, ko je žina. Na rogožini je ležala mlada , našel Notea ležečega na rogožini v zamorka. Lase je imela pokrite z, krvi in mrtvega! ruto ia rumene svile, na kateri so j Skozi možgane' mu je blisnila se pestro odražale velike višnjeve; misel: točke. V sobi je sfcala še skrinja i "Ona je ukradla rum, nihče dru-in na njej je bilo torilee z vodo. v 8* polju raziskovanja polarnih kraiev. Že leta 1927 je organiziral ekspe-dicijo na Grenlandijo, od koder je prinesel mnogo zanimivih predmetov, s katerimi je obogatil naravoslovne muzeje v Belgiji, Franciji in Romuniji. Med drugim je ugotovil, da živi na Grenlandiji sedem raznih vrst komarjev, ki so raziskovalce močno oviral pri delu: Novo ekspe-dicijo organizira dr. Dombrava pod vodstvom izbornega ameriškega letalca. Dr. Dombrava je sam spreten letalec, toda letal ne bo, ker se hoče posvetiti zgolj znanstvenemu raziskovanju. i torilcu pa je končaval svoje življe- DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne Sta urno vaie člaiutro, pač pa v»i Slovenci v vasi okolici. Velik STENSKI ZEMLJEVID CELEGA SVETA sestoječ iz testih zemlje, vidov, s potrebnimi pojasnili, seznami • držav, mest, rek, gora itd. Brez dobrega zemljevida ne morete zasledovati dogodkov, ki se vrše po svetu. CENA $L GLAS NARODA 216 W. 18 STREET 553S aeaaaasasaaeJaart lovi s polotokov južne Azije. Ker pa so vrele iz notranjščine Azije ne-nehoma nove ljudske množice, so se morali prvotni naseljenci umakniti s polotoka Malakke in Sumatre. Od tam jim ni bila čez Banko predolga pat na Borneo. Dajaki na Borneu imajo izrazit zmisel za skrivnostne stvari. Vse,1 kar si ne morejo razložiti, ima nanje čarno moč. Ure in ure se lahko pogrezajo v mračna premišljevanja, ki jim ni pojasnila. Če pogledamo Dajaku v oči, se nam zdi, da se v njih izraža vse njegovo predstavotvorno življenje. Duševno življenje Dajakov pu. je zelo sorodno z življenjem Malajcev. Pri obeh ljudstvih naleti raziskovalec na iste napake in vrline. Vseuniču-joči val islama, ki je nekoč zaplal indijsko-orijentalski svet od Mek-ke na zapadu do naj daljne j šega Vzhoda, je segel celo do Bornea. Ampak pri Dajakih ni našel pos?b-nega odziva, pridružio se mu je med njimi le malo vernikov. Zato lahko hvalimo usodo, da nam je ohranila toliko pristnih prič davnine, ki bi bile s svojimi starodavnimi predstavami v tem primeru izginile. Tako pa ostale in dajaško srce jih je ohranilo do dandanašnjega dneva. Zibel Dajakov je tekla v najgloblji temi z ugankami prepredenih pragozdov, daleč od tam, kjer se izlivajo reke, daleč od nabrežij, kjer so si ustvarili odposlanci pro-roka svoja trdna oporišča. Dajak se Je tekom časa naučil tolmačiti zagonetna znamenja in čudeže po svojih prednikih. V potresu in lomljenju vej, v enolični nočni pesmi črička je videl poslanstvo naravnih duhov, in se je trudil, da bi jih spoznal. Če Dajak zboli, pravijo njegovi rojaki, da so se vzdignili duhovi iz podzemlja, da bi pregovorili bolnika, naj se preseli v sa-bayan, dajaški Had. In kadar ugaša lučka življenja ter se smrtniku bliža konec, skušajo sorodniki in prijatelji umirajočega z vsemi sredstvi pregovoriti, naj še ostane pri njih in bi jejo £ njim pravi pravcati boj, da ga ne ugraHijo duhovi hi ne odpeljejo s seboj v podzemlje. Kadar pa smrt pristopi k zglavju Dajaka, se začne jok in stok df-JaSkih žena. Prsi pokojnika, potujejo z zrači riža, ki jemljejo nase pokoro za storjene grehe umrlega. Duh pokojnika pa mora nastopiti dolgo in nevarno pot v sabayan. Naj ga na tej poti Ščitijo dobri duhovi! Šele drugi dan po smrti se izseli duh z telesa in zapusti mrliča. Zato ga prej še nasitijo s kuhanim ritem, ki mu ga nudijo skozi ustnice, ki m se zgrnete za vedno. Tisti, ki so ostaJPlftvi; se zelo boje duha ulhrlegasAtrah jih je, da M se mrlič utegnil vrniti nazaj med začne graditi hiše in čolne in živi življenje, ki se jedva loči od življenja v tostranstvu. Nebeških radosti in peklenskih muk Daiaki ne poznajo. Samo globlje misleči Dajaki menijo, da duša po smrti potuje skezi več svetov, kjer prebivajo duhovi in postaja pri tem čedalje šibkejša, dokler ss naposled ne razpusti v megli in zraku. Dajaki ne vedo nič o stražniku pekla, pač pa jim je znano, da vodi pot čez Stiks. Mnogi Dajaški sosedi pripoveduejo o tesnem prehodu če reko na ozksm iztesanem deblu. Tam preži na prevoznike Cerberus, ki ima podobo krokodila in pazi, da se duh ne izmakne. Neko pleme priveze svojim mrtvecem na nogo biser, da se pokojnik z nJim z njim odkupi pii vhodu v drugi svet. se o pogresanru po- izda poziv, da roča sodišču. ' Puntar Franc se poziva, da se zgl^isi pri podpi-l sanom sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 15. decembru 1930 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo > p. o-1 glasitvi mrtvim. Deželno sodišče v Ljubljani, od-' delek V. dne 23. oktobra 1929. Avsec, 1. r umrl. Opravilna številka T58 29 2 PRO- BOJ PROTI DOLGEMU KRILU Po vseh deželah evropskega kontinenta, zlasti pa na Francoskem in na Angleškem, je izzvala nova moda dolgih kril srdite boje. Posebno ostro nastopa proti njim francoska Liga za ženske pravice, ki je osnovala poseben odsek izključno s tem namenom, da bi se boril proti modnim- diktatom damskih velekroja-čev. Vsak dan izda ta odsek kakšen proglas na ženske, naj ne ostavijo kratkih kril. V to borbo je posegel tudi Faubourg-Club, eden najbolj odličnih v Parizu, ki je priredil za svoje člane in članice diskusijo o tem vprašanju. Debata je končala s sprejetjem resolucije, ki veli, da bi morali kratka krila obdržati za čezdnevna oblačila, dolgim pa bi morali dati prednost za večerna. UVEDBA POSTOPANJA ZA GLASITEV MRTVIM Kepa Franc, rojen 16. avgusta 1859 v Gobniku št. 4, pristojen v Moravče — Sv. Kriz, okraj Litija Kepa Franc 4, je odšel že pred več. kakor 30 le-! sestavil ti v Ameriko, od tam je zadnjič pi-j sal 9. avgusta 1924. od tega časa j dalje pa o njem ni nikakega glasu. Naposled je stanoval v South Miles Ave., R. F. D. No. 3. Bedford. Ohio. Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopili, zakonita domneva smrti v smislu r 24, št. 1 o. d. z., se uvede na prošnjo njegove hčerke Kepa Frančiške iz Gobnika št. 1 pošta Sv. Križ pri Litiji postopanj? za proglasitev mrtvim ter se izda poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču . Kepa Franc se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 1. septembra 1930 bo sodišče i'ia vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 12. septembra 1929. Avsec. 1, r. LEČENJE TUBERKULOZE Z DIJETO. Zadnje čase igra dijeta pri Ic-če-nju raznih bolezni zelo važno vlo-glc. Za sladkorno bolezen, za bolezni v želcdcu. črevah in ledvicah so dcIo"ili zdravniki znanstveno utemeljene dijete. s pomočjo katerih * se te bolezni uspešno lečijo. Tudi zr ločen je tuberkuloze je že določena dijeta. Dokazano je, da je človeški organizem proti boleznim tem bclj odporen, čim več beljakovin in maščobe je v hrani. Ogljikovi hidrat: v hrani pa zmanjšajo odpornost organizma, j Jedilni listek za tuberkulozne je CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane nuno $2— Naročite ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 21S Wm4 18 Street Ne« York City dr. Herrmannsdorfer. Prepoveduje jim jesti kakršneko-1' kenzerve. prekajeno meso ter prekajenc in nasoljene ribe. V o-menjeni količini lahko tuberkulozni jedo močnate jedi, n?slan kruh, pec. 70. makarone, sladkor, pristen med. drobovje, sveže ribe. mleko, neslano maslo, olivno olje. svinsko mast, surovo, pa tudi kuhano in pe?eno sadje, kompot. marmelado, dušeno sočivje brez omake, čebulo, česen itd. Baje je lečenje tuberkuloze s pomočjo dijete zelo uspešno. Zakonska tragedija v Beogradn. V Beogradu se je šofer Jovan Ilj-ka spri k svojo ženo Marijo in jo med prepirom sunil z nožem v prsa, na kar se je sam javil policiji. Naročite se na "Glas Naroda" —1 Ženi je prerezal glavno žilo. ven-na j večji slovenski dnevnik v Zdru- j dar zdravniki upajo, da bo okreva-ienih državah. ' la. Morilca so zaprli. onBmHKfWdWjy Pozor Rojaki! Za vestno in hitro izvršitev vseh poverjenih nam poslov naslovite vsa pisma za list — "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York Vsa denarna nakazila v stari kraj, bančne posle in potniške zadeve pa — SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York da tako Vaša naročila ne bodo vsled oddaljenosti uradov zakasnela. -o NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 23, 1929 LARGEST BLOfBn DAILY MAŠČEVALNA LJUBEZEN Nesreča in zloba. * Francoski spisal Georges Ohnet. Za Glas Naroda priredil G. P. (Nadaljevanje.) Nato pa je dostavil .ko je zagledal na kaminu par znamk: — Mimogrede zamenjaj to v klubu. V celem je petdeset luidorjev — Bom preskrbel, vicomte, — je odvrnil Arthur, ki je zamrmral mimogrede: — Razkošni vlak v Monte Carlo, stavim kaj! Tam lahko poskusim svojo srečo pri ruleti.... * Z neizprosnim mirom, ki je zmotil vso njegovo okolico, je bankir Trelaurier preko vsega dneva reševal svoje strokovne posle. Imel je dolgo posvetovanje s svojim prvim tajnikom, nakar se je posvetoval s tajnikom turškega poslaništva, pretkanim Armencem, po imenu Se-mak Wendi, katerega so poslali njegovi višji, kakorhitro je prišlo poročilo o uvedenih finančnih operacijah. Borzni agenti, ki so prišli pozneje, so našli Trelaurierja tako razigrane volje ter svežega kot še malokdaj poprej. Stenografu je sam diktiral pisma za večerno pošto. Krog šeste ure je prišel v glavni urad, da se dogovori s kasirjem o par privatnih stvareh. Nato pa se je umaknil, kot vsaki dan, z Bernautom, v svojo privatno sobo in tam je kenečno lahko snel masko, pokazal prijatelju svojo bolest ter veliko izčrpanje, ki je sledilo temu dnevu krčevite samovlade. Nikake kretnje ni bil več zmožen, ležal v je globokem naslonjaču | ter se branil na vse pretege misli na to, kaj ga je pričakovalo po nje- j Eovem povratku domov. Bernaut je upošteval ta molk, ker je dobro vedel, da ne morejo biti koristne nixake tolažilne besede.- Kako naj zašepeta prijatelju u-panja, ko ni imel on sam nikakih? Kako naj misli na sporazum, po strastnih izjavah Anine? Mlada ženska je podrla za seboi vse mostove in izprememba v njenih mislih se mu je zdela skrajno nevrjetna. Kljub temu pa je stavil Bernaut. premagan od srčne bolesti prijatelja, predlog, da povpraša po telefonu v stanovanje, kako stoje stvari sedaj. — Zakaj? — je odvrnil Trelaurier medlo. — Ona je že morala odpotovati. Kako bi mogla storiti kaj drugega po tem. kar mi je rekla? i — In kaj, če se je spametovala ob enajsti uri, če je razumela, da je nameravala storiti veliko neumnost in če je ostala? — To je nemogoče! Jaz jo vendar poznam! Njen sklep mora biti naravnost neomajen, kajti izrazila se je na tak način, dasiravno bi drugače ne skrivila lasu na nikaki glavi. Za njen obstoj se nudi le ena možnost in ta bi bila, če bi se lopov, ki jo skuša upropastiti, ustrašil odgovornosti za njeno usodo in če bi ji sam nasvetoval, naj ne odpotuje. To pa je skrajno nevrjetno! — In če bi se zgodilo, kaj bi storil? — Rekel seia ji: — Nikdar več se ne bom dotaknil tega, kar se je danes završilo med nama in nepel bi vse sile, da ona sama pozabi vse to! Ah, Bernaut, če bi ji mogel oprostiti, jo ohraniti in le še zopet videti! Trelaurier se je vzravnal in njegove oči so se mrzlično iskrile. Takoj nato pa je zopet omahnil nazaj. — Ti vidiš, da jo ljubim, kljub vsemu! Kakšna muka! In kako težko se bo pokorilo ubogo dete za bolest, katero povzroča meni! — Ti misliš le nanjo — je rekel Bernaut trpko. — Ti jo objokuješ in ona mori tebe! — Da, prav imaš. Moral bi jo proklinjati, a tega ne morem storiti. Preveč sem jo ljubil ter jo ljubim še vedno preve . Nikdar je ne bom mogel sovražiti in vedno jo bom objokoval. — Tega ji nisi nikdar rekel, kar izgovarjaš sedaj tako presunljivo! — Ne! Skrival sem čustva, ker me je bilo srair! Poglej me, Bernaut! Okoren moški, zavaljen ter z osivelimi lasmi in k temu še bankir, ali more tak človek igrati ljubimca ter kazati veliko strast? V strahu, da se smešim, če izdam svoja čustva, sem zaklenil trdno v samega sebe vsa čustva, ki bi mogoče ganila Anino. Zadovojil sem se s tem,' da sem jo imel rad, da sem bil dober, da sem jo skušal osrečiti ter . upal, da bo to zadostovalo, da jo priklenem nase. Pozabil pa sem go- j j iti ideale, ker sem se bal, da ga bom polomil v svoji zunanji trezno-iti. Vsled tega je prišlo do tega, da ni moja žena poznala mojega notranjega življenja. j| I II I I H ' |H I g Trelaurier je vstal ter hodil zamišljeno po hiši, nakar je odvrnil, z varnim pogledom jn izvanredno resnostjo: — Storil sem, kar sem smatral za svojo dolžnost. Kar sem sto-, ril, se mora zgoditi in treba je izvesti vso stvar dostojno. Po tem sem rtremel z vsemi svojimi silami in to je edino priznanje, ki ga morem dati svojemu samoljubju. Ce bo Anina pomislila nazaj name, si bo brez \ dvoma rekla: — Obnašal se je dobro. — Ohranila mi bo spoštovanje 1 in ta misel je edina, ki bo nekoliko omilila moje trpljenje. Oba prijatelja sta se molče spogledala ter pustila poteči nekaj i časa, ki je nekoliko približal čas konflikta. Glasen udarec ure je prekinil molk — sedma ura! Trelaurier se je hitro obrnil ter pozvonil svojemu pisarniškemu služabniku. — Sedaj grem. Kdor mi hoče kaj sporočiti, naj telefonira domov. Lahko noč! Nato je odšel z Bernautom navzdol, ukazal kočijažu, naj pelje domov ter vstopil s prijateljem vred. Spotoma ni govoril nobene besedice, a čim bližje sta prihajala k cilju, tem bolj prepaden je bil obraz Trelaurierja in glasni dihi so razodevali strah, ki je krčil njegova prsa. Ko sta vstopila v hišo, ni bilo opaziti nič posebnega. Dva služabnika sta stala, pričakujoč, v veži. Trelaurier in Bernaut sta odšla po stopnicah navzgor in tedaj jima je prišel nasproti služabnik, ki je izročil na srebrnem krožniku Trelaurier ju pismo. Trelaurier je spoznal takoj pisavo Anine, posegel s tresočo se roko po pismu ter vprašal mirno, skoro brezbrižno: — Ali je gospa odpotovala? — Da, ob petih. Vzela je Zoe s seboj! — Dobro. Pridem jutri za njo. Pripravite mojo ročno torbico! — Ali moram spremil jati gospoda? — Ne. Gospod Bernaut bo večerjal z menoj. — Pripravite še za enega. Z Bernautom je stopil v svojo sobo, potem ko je odložil klobuk in površnik. Pismo je držal še vedno neodpečateno v roki. Ko pa so se vrata zaprla, je nahitro odtrgal omot ter prečital na en pogled: — Zdravstvu, Feliks! Oprosti mi, Anina! Molče je pomolil Bemautu pismo, nakar je omahnil na stol ter pričel trpko jokati. Peto poglavje. Tristan je sedel na širokem stolu na terasi hotela de Paris in njegov pogled je obsegal prizore zalivi v Monaco, ki se je kopal v krasnem, solnčnem svitu. Ura je bila poldne. Vetrič je zibal liste dreves, ki so stala na vrtu. Bil je den enih, očarljivih dni, v katerih se zdi človeku življenje j le kot krasna predstava. Aprilsko solnce je ovijalo pokrajino kot vlaž-j na kopelj. Naslonjen nazaj je Tristan leno pušil svojo cigareto, preveč^ len. da bi razmišljal. Nestrpno je čakal na gospo de Prejean, ki se je danes zjutraj odpeljala z avtomobilom v Condamine, da obišče gospo Trelaurier. > i (Dalje prihodnjič.) j *V kandijsko bolnico so prepeljali težko ranjenega 33-letnega Ivana Brezoviča, kurjača v črno-* meljskem premogovniku, doma iz Vrbovske na Hrvaškem. Zaposlen je bil v rovu pri črpanju vode z motorno črpalko. Iznenada se je pri tej'snel jermln in udaril na motor, da se je odprla pipa za bencin, ki se je takoj vnel. Plameni so hipoma objeli Brezoviča, da je bil ves v ognju. V bližini ni bilo nikogar, ki bi mu pomagal. Imel je še toliko j prisotnosti duha. da je slekel med begom iz goročega rova suknjič in Se tako ubranil hujših opeklin. Ki Ivan Povše, posestnikov sin, star 25 let, iz Zagrada pri Šmarjeti. se je namenil okoli 9. zvečer v bližnjo vas Zbure po cigarete. Kupil si je tobaka, vžigalice in več drugih potrebščin, nakar je počakal tovariše iz domače vasi, ki so vasovaii v*Zburah. Korakajoče proti Zagra-du, jih je nenadoma obkolila gruča fantov. Eden od njih je skočil proti Povšetu in mu zasadil gnojne vile v levo stran prsi tik nad srcem. Napadalec je Povše ta z vilami še enkrat sunil in ga zadel v desno roko. Povše je imel še toliko moči, da je za vpil: "Zabodel me je!" Po- Proti napadalcem je uvedeno kazensko postopanje. Osemletni učenec Vladislav Okle-šen iz Lok pri Prečni je našel na cesti iz Prčne proti Loki dinamit-no patrono in jo je v svoji otroški naivnosti mislil uporabiti za igračo. Zabil je v patrono žebel. Možna eksplozija ga je vrgla na tla in mu odtrgala na levi roki prste, na desni pa dva težko poškodovala. Deček je pri tem zadobil tudi občutno poškodbo na levi nogi. Tudi njega so pripeljali v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo. Kretaa je Parnikov ! je pritekel iz rova, se je nezavesten ktem se je onesvestil, zgrudil. Prvo pomoč so mu nudili Njegovi tovariši iz domače vasi njegovi tovariši. Vodstvo rudnika so ga z velikimi težavami prinesli pa je dalo težko ranjenega nemu- vsega okrvavljenega domov, kjer doma prejeljati v Kandijo, kjer se so ga takoj naložili na voz in pri-nahaja sedaj v zdravniški oskrbi, i peljali v novomeško bolnico. BANOVČEVI KONCERTI. 1. decembra: & Chicago, 111. 8. decembra: Calumet, Mich. 15. decembra: Milwaukee. Wis. 381 Svetozar Ba novec, E. 160. St., Cleveland, O. 27 novembra: Maurrtania. Cherbourg President Harding. Cherbourg. Br«s men 28. novembra: M nenehen. Boulogne Sur Mer, Bre men 29. novembra: Homeric, Cherhour* Lupland. Cherbourg, Antweri>en Minnesota, Plymouth, Boulogne Sui Mer Augustus. Napoti. Genova 30. novembra: Milwaukee. Cherbourg, President H^osevelt, Bremen 5. decembra: De tirasse. Havre Hamburg Cherbourg. Božič v stari domovini. Vi ne morete napraviti večjega veselja onim, v starem kraju, ki so Vam ljubi in dragi, kakor če preživite božične praznike v njihovem kro gu. Pridružite se VELIKEMU IZLETU V JUGOSLAVIJO NA ENEM IZMED SELEDEČIH PARNIKOV TUSCANIA na Havre v soboto, 7. dec. Pod osebnim spremstvom g. S. Vukovich-a. BERENGARIA na Cherbourg 14. decembra. Spremljevalec g. A. Markus. Naši izkušeni spremljevalci Vam bodo olaj šali vse potne težkoče, ter skrbeli za Vašo udobnost in zadovoljnost na poti od Ne*7 Yorka do vašega cilja. Rezervirajte si takoj prostor pri svojem lokalnem zastopniku, ali pa pri CtINARD LINE 25 Broadway, N E W Y O R K PREIZKUŠNJA S SLINO -PREIZKUŠNJA INTELIGENCE Preizkušnja s slino je imela doslej nekakšen pomen samo pri konjskih dirkah. Če je dirjal na pr. polnokrven koni drugače, nego je biio pričakovati po njegovi formi, sa mu analizirali slino in če so dognali v njej kakšno snov, ki ne spada med njene sestavne dele, je bilo smatrati to za dokaz, da so konju dali pred dirko kakšno zdravilo, da bi na ta, seveda nedovo-! ljeni način povečali njegove dirkalne sposobnosti. Toda moskovski profesor Blonski je otvoril tej preizkušnji še vse širše polje. Po njegovih raziskavanjih se namreč sestava sline spreminja po višji nižji inteligenčni stopnji opr-kovanega bitja, v prvi vrsti otroka, in po tem. ali opazovanec mnogo duševno dela ali ne. Pri inteligenčno razvitejših ljudeh je tako zvana alkalescenca sline večja nego pri manj razvitih. Tako bi imeli v tej preizkušnji zanesljivo in objektivno metodo za ugotovitev inteligenčne stopnje posameznega človeka in vrste njegovega dela. Trditve Blonskega so vzbudile mnogo pozornosti in več učenjakov se bavi sedaj z raziskovanjem njihove upravičenosti. POZOR, ROJAKI i Iz naslova na listu, katerega ! prejemate, je razvidno, kdaj j Vam je naročnina pošla. Ne čakajte to raj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino aii direktno, ali pa pri enem slede-' čih naših zastopnikov. 1 CALIFORNIA Fontana, A. Hochevai San Francisco. Jacob Laushin COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, John Germ, Frank Janesh, A. Saftič. Salida, Louis Costello. Walsenburg, M. J. Bayuk. INDIANA Indianapolis, Lot'is Banich KANSAS Girard, Agnes Močnik. Kansas City, Frank Žagar. MARYLAND Steyer, J. Černe. Kitzmiller, Fr. Vodopivec. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, J. Barich, Ant. JanezlcJi MINNESOTA i Chisholmn, Frank Gouže, A. Pa-nian, Frank Pucelj. Ely, Jos. J. Peshel, Fr Sekula. Eveleth, Louis Gouže. Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše. Virginia, Frani Hrvatica. MISSOURI St. Louis, A. Nabrgoj. MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa. ADVERTISE in ••Glaa Naroda". ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph Blish, J. Bevčič, Mrs. F. Laurich, Andrew Spillar. Cicero, J. Fabian. Joliet, A. Anzelc, Mary Bamblch, J. Zaletel, Joseph Hrovat. La Salle, J. Spelich. Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barboricii. Summit, J. Horvath. Waukegan, Frank Petkovšek in Jože Zelene. UOLLANft I J AMERICA LINE W v "starem kraju 99 Za pojasnila agenta ali NEBRASKA Omaha, P. Broderlck. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO t se dobi pri "GLAS NARODA 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU "VSAKI TEDEN 9* NEW YORK Gowanda, Karl Sternisha. Little Falls, Frank Masle. OHIO Barberton, John Balant. Joe Hitl. Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karlinger, Louis Rudman, Anton Simcich, Math. Slapnik. Euclid, F. Bajt. Girard, Anton Nagode. Lorain, Louis Balant in J. Kumše Niles, Frank Kogovšek. Warren, Mrs. A Rachar-Youngstown, Anton Kikelj. OREGON | Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank Jakše. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavec. Clarldge, A. Jerin. Conemaugh, J. Brezovec. V. Ro-vanšek. Crafton. Fr. Machek. Export, G. Previč, Louis Jupan-čič, A. Skerlj. Farrell, Jerry Okorn. f Forest City, Math. Kamin. Greensburg, Frank Novak. V in IZ JUGOSLAVIJE PRHKO HAMBURGA z naiirnl znanim' pai-n'kt: NenadkPilJiva postrežba ln Kuhinja v v»eh razredih. —$ 1 98- I z NEW YORKA d * LJUBLJANE NAZAJ v modernem 3. razredu (Vojni davek 15 posebej) HITRO POŠILJANJE DENARJA PO NIZKIH CENAH Za povratna dovoljenja, in druge informacije »e obrnite na lokalnega agent* ali na — Hamburg-American Line M BBOIOWAT, N15W TOBK UTAH Helper, Fr. Krebs. WEST VIRGINIA: Williams River, Anton Svet. ! WISCONSIN decembra: lie de France. Havre. (Skupni Bo-iifcni izlet.) Vu!can(a. Trat Majestic. Cherbourg IVnnlanci. Cherbourg. Antwerpen Berlin. Cherbourg. Ltrem«n 7. decembra: President* Wilaon. Trst Levlathiut, Cherbourg, Bremen v«"dam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam i«. aci.embra: Cleveland. Cherbourg, Hamburg 10. decembra: t'uute inaiuumano Xapoli. Genova 11. decembra: Stuttgart, Boulogne Sur Mer, IJro-m'n Republic, Cherbourg. Bremen . 12. decembra: , St. 1.0UI5, Cherbourg, Hamburg Koma, Napoll, Genova France, Havre Cherbourg ?rbourir. Ilri-m^n aldington, Cherbourg, 13. decembra: llfrcngarm. 14. decemDra: Bremen. Ch* George W Bremen Volendam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam Minnekabda, Plymouth, Boulogne Sur Mer 19. decembra: Columbu*. Cherbourg. Bremen 26. decembra: Rocharnbeau, Havre 27. decembra: MaurrUtiia, Havre Minnesota. Cherbourg 28. decembra: HeutMchiand, Cherbourg, Hamburg Bolitnl akuonl de P-anee". Ia»«t. — dec., "ii* R ONI PREKO OCEANA Najkrajta ootovanj* r> najbolj ugodna put za na osromnlh oarnlklh: Ob ščite svoje sorodnike in prijatelje tekom prihodnjih božičnih praznikov. Potujte z znanimi HOLLAND parniki. "NEW AMSTERDAM" ....30. nov. "VEENDAM" ...................... 7. dec. "VOLENDAM".................... 14. dec. Ta odplutja bodo pod osebnim vodstvom uradnikov družbe. • Znižane cene v tretjem razredu za tja in nazaj. : vpraSa-jte katereKako'i HOLLAND-AMERICA LINE 24 STATE STREET NEW YORK* ILE DE FRANCE 6. dec.; 17. jan (10 P. M.) (7 P. M.» FRANCE 12. decembra. (6 P M. t PARIS 24. januarja. (5. P. M.) Najkrajta pot po teietnlcl V*akO Je v posebni kabini m vsem! modernt ml udobnosti — Pijana ln slavna francoska kuhinja. Izredno niske c«ne Vpratajte kateregakoli rooblatCenega agent* Sr FRENCH LINE 1t »TATE STREET NE W YORK. N. Y. Joseph Tratnik m Homer City ln okolico, Frank Fe-renchack. Irwin, Mike P^ushek. Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz. Krayn, Ant. Tauželj. Luzerne, Frank Balloch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands. J. Koprivšek. Midway, John Ž ust. Moon Run, Fr. Podmilšek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Ig. Magister, Vine. Arh in V. Jakoblch, J. svoto' katero Prejel" Zastopnike Pogačar. Milwaukee, Jos. Koren. Racine in okolico, Frank Jelene Sheboygan, John Zorman. > West AlliS; Frank Skok. WYOMING Rock Springs, Louis Taucber. Diamondville, F. Lufabert. Vsak zastopnik izda potrdilo ?a Presto. J. Demsnar. Reading, J. Pezdirc. Steelton, A. Hren. Unity Sta. ln okolico, Fr. Schifrer. West Newton, Joseph Jovan Willock, J. PeterneL rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda: Za eno leto $6.; za pol leta $3.; sa štiri mesece $2.; za četrt leta SkerlJ.'$1.50. New York City je $7. celo leto. Naročnina za Evropo je $7. za celo leto. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati w stari kraj, je potrebno, da 3e poučen o potnih listih, prtljagi In drugih stvareh. Vsled naie «!olfo« letne izkušnje Vam ml ^amoremo dati najboljša poiasnlta tn priporočamo Tedna le prvovrstne brso-parnike. Tudi nedršavtjanl *am«vr.jo potovati t stari kraj am obisk, toda ; preskrbeti si morajo dovoljenje u povrnitev (Return Permit) iz Wash-ingtona, ki je veljaven za eno leto. ' Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi y teku 6. mesecev in isi> se ne počiljaj? več r stari kraj, ampak ga mora vsak prosile« ■ osebno dvigniti pred od potovanjem v stari kraj. Proftnja sa permit trn mora vložiti najmanje eden mesce pred nameravanim odpotovanjem in oni, ki potujejo preko New Yorka, je najbolje, da v prošnji označijo, naj jim pošlje na Barge Office, New York, N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotnl vizeji se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Stariši ameriških državljanov, možje ameriških državljank« i ki so se po 1. juniju 1928. leta poročili, žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. 11 so opravičeni | do prve polovice kvote. Do drugo polovice pa se opravičeni žene 'in neporočeni otroci izpod 2L leta onih nedržavljanov, ki so bili postavno pripuščeni v to deželo sa stalno bivanje. Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo SAKSER STATE BANK 92 CORTLANDT STREET NEW YORK