Velja v Ljubljani in po pošti: -telo leto . K 360'— pol lela letu lela n rcesec 180 — 90-— 30 — Za inozemstvo: celo leto K 480 — ;ol leta. tetri leta ta mesec 240-— 120'— 40'— Za Ameriko: celoletno . . 8 dolar, polletno . 4 dolarje Četrtletno. . 2 dolarja Novi uarocuiki na* postijajO naročnino po nakaznici. Oglasi se zaraennaju po porahtienem nrostom in sicer 1 mm visok tet 55 m trt iliok piostoi ta cnkrai 2 K za večkra' oopnst. Uredništvo je v Ljubljani) Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu —— štev. 8. Teleion štev. 44. = Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 1‘60 K. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi nai se trankiraio — Rokopisi se ne vračajo. - .. —............................. Perfidnost ljubljanskih mladolibe- ralcev. Skramo slab utis jutrovih intrig v Češkoslovaški. Dunaj, 9. jul. (Izv.) Praški »Narodni listi« objavljajo iz Ljubljane datirano poročilo o potrditvi ljubljanskega župana g. Peska. To poročilo iavlja, da žiuaan Pesek od .regenta sploii ne bo potrjen, kajti tozadevni predlog, oziroma dekret se regentu sploh ne bo predložil v podpis. — Kakor je dokazano, je bilo to Poročilo iz uredništva »Jutra« tcle-fonično javljeno »Jutrovemu« dunajskemu dopisniku, da ga namenoma razširi po inozemskih listih. Tudi sicer priobčujejo »Narodni listi« razne napade na osebo župana gospoda Peska. — V vsej češki javnosti so ti tendencijozni napadi na g. Peska. ki je bil pred kratko dobo v Pragi gost če,?ke NSS in brata žu-uana velike Prage dr. Baxe vzbudili veliko ogorčenje in obsojanje. Češka javnost enostavno ne razume, kako je mogoče notranje spore z blafijijem spravljati v inozemstvo, Za kulisami pravijo temu z odkril im zaničevanjem: »balkanizem«. Preiskava o atentatu se nadaljuje. Beograd, 9. jul. Preiskovalna oblast ju dosedaj v glavnem zasliševala aretirance In ]lh obenem konfrontirala, da bi dognala, v kateri smeri nai se vrši preiskava. Sedal le že na čistem in ]e začela premotrivati posamezne važne činjenlcc. Javnost Sc ni mogla obveščati o vsem. Ker sc Je preiskovalno delo zelo pomnožilo, se bo število dosedanjih prldelienih uradnikov povečalo Beograd, 9. jul. Danes popoldne Se bo Izdal sklep v zatvoru komunističnih poslancev. Sodišče prve stopn]e je ves predpolJan delalo v tej stvari In ni nikogar sprejelo. Po mestu se med kompetentnimi osebnostni govori, da bo poslanec Kovačevič go- tovo zaprt ln da bosta naibrže zaprta tud! poslanca Filipovič in Čopič, Dunaj, 9. julija. (Izv.) Dunajski listi so priobčili danes obširne članke, ki se pečajo s poizvedbami, katere je upeljala dunajska policija v zadevi atentatorja Stejlča. Vsi 11. stl so objavili natačni popis oseb osumljenih Marlnkovi.a ln Juliača. Sodi sc, da sta Imenovana pobegnila na Duna] ln se tam skrivata in se pričakuje, da se nahajata še sedaj na Dunaju ter da se bo posrečilo policiji, da jih izsledi. Beograjska vlada le razpisala za Izsleditev in prijetje vsakega Imenovanih osumllenccv po 10.000 dinarjev nagrade. Protic pride v Slovenijo. Ustvaritev močnega opozicionalnega kluba. Beograd, 9. Jul. (Izv.) Iz dobro poučenih krogov s doznava, da namerava Stojan Pro-tič v najkrajšem času odpotovati v Slovenijo, kjer bo Imel več političnih shodov. Na povratku iz Slovenije se namerava ustaviti tudi v Zagrebu ter se posvetovati z raznimi hrvatskimi politiki, eventualno sklicati tudi nekaj političnih shodov. V beograjskih političnih krogih se govori, da je to Protičevo potovanje začetek akcije za stvoritev močnega opozicijonalncga bloka, ki bi naj prišel na vlado, ako bi padla Pašičeva vlada. Položaj v Gornji Šleziji. BytOm, 9. Jul. Magistrat mesta Bytoma lo razpisal nagrado do 10.000 mark onemu, hi bi prijel morilca francoskega bataljonskega poveljnika. Byton, 9. Jul. Zaradi zadnjih dogodkov aretirane talce so izpustili razen prvega župana dr. Štefana, katerega so obvestil, da Je izgnan iz glasovalnega ozemlja. Pre-dno so talce Izpustili, so zahtevali podpis Izjave, da je bilo ravnanje s talci humano. Del talcev Je odklonil podpis. Angleško-frska pogajanja. London, 9. Jul. Reuterjev urad objavlja odgovor Devalere Lloyd Georgeju. Po njem so pristaši Devalerovl pripravljeni sestati se z Lloyd Oeorgem, da se posvetujejo z njim o podlagah konference. Dublin, 9. Jul. Ko je veliki župan objavil proglas premirja na Irskem pred mestno hišo čakajoči množici, je začelo ljudstvo ra- dostno vzklikati in prepevati domoljubne pesmi. Ko se le pojavil Devalera ie doseglo navdušenje višek. Množica ga ie pozdravljala in drvela k njegovemu vozu. Ko se Je pokazal vrhovni poveljnik na Irskem, Je bilo čuti deloma prijazne, deloma odporne vzklik©. RUSKI PROTEST PROTI ARETACIJAM | Lloyd George radi tretaclic 18 Rusov, ka-V CARIGRADU. 1 tere Je dal angleški poveljnik v Carigradu Berlin, 9. julija. (Izv.) Ruski sovjetski zapreti. Lloyd George ie Izjavil, da bo uve-komisar Krasin se je včeraj pritožil orl | del natačno preiskavo navedenega slučaja. PROŠNJA. PONOVNO PROSIM VSAKOGAR, KI SLIŠI KAKO OBREKOVANJE ZOPER MENE. DA MI NAJ TAKOJ SPOROČI OBREKOVALCA JN PRIČE. DA MOREM VLOŽITI TOŽBO. ANTON PESEK. OBČINSKE SVETNIKE NAR. SOC. STRANKE v Ljubljani, Mariboru. Celju in Ptuju, kakor tudi na deželi pozivamo, da se udeleže na kraljev rojstni dan svečanostne božje službe. Načelstvo NSS. ZAPRISEGA CELJSKEGA ŽUPANA IN PODŽUPANA. Celje. 9. jul. Danes ob 9. dop. sc je vršila v dvorani mestnega magistrata slavnostna seja novoizvo-lienega celjskega občinskega sveta. V tej seji je položil prisego prvi celjski slovenski žup.an dr. Juro Hra-šovec v roke okrajnega glavarja dr. Žužka. Nato je župan zaprisegel celjskega podžupana tov. Žabkarja. Po zaprisegi sta župan dr. Juro Hra-šovec in tov. Žabkar obrazložila občinskim svetnikom težko delo, katero čaka novoizvoljeni občinski svet ter apelirala na odbornika, da se s požrtvovalnostjo posvetijo delu za dobrobit celjske mestne občine. Seja je bila nato zaključena. Zvečer se je vršila bakljada in serenada pred mestnim magistratom. Mesto je okrašeno in razobešene so zastave. VPRAŠANJE KRALJEVIH NAMESTNIKOV. Beograd, 9. julija. (Izv.) Danes se Je vršila konferenca v ministrstvu notranjih del za popolnitev mest kraljevih namestnikov. Mesto kraljevega namestnika v Zagrebu je bilo ponudeno bivšemu banu Paleče-ku, ker Je pa on to mesto odklonil, je sigurno, da bo na to mesto imenovan Juraj De-metrovič. SPORAZUM MED ANTANTO IN KEMA-LISTI. London, 9. jul. Mustafa Kemal paša Je pozval angleškega vrhovnega komisarja v Carigradu, generala Harrlugtona, nai se »deleži konference. Temu scstankn ge pripisuje velika važnost. Smatra se, da ta poziv dokazuje, da je angorska vlada pripravljena za sporazum z zavezniki. Vrhovna komisarja Italije In Francijo v Carigradu bosta obveščena o izidu sestanka, da člmprej o tem poročata svojima vladama. Angora, 9. jul. Olieielnl turški komunike z dne 6. t. m. javlja, da so Turk) napadli Grke Južno od Sundburna In jih pognali nazaj. Grkj so Imeli težke izgube. V odseku Izmid pritiskajo Turki za Grkj, kj se umikajo proti zapadu. Carigrad, 9. Jul. Pogajanja med angie-škiml delegati In kemalisti so se prekinila, ker so pogoji kemalistov pretirani. K vprašanju naše taktike v Rimu. . Tudi če bi se ne pokazalo delno nesoglasje med člani Jugoslovanske parlamentarne delegacije v Rimu, bi bilo treba pre{-allslej načeti vprašanje, kako stališče na) zavzamejo naši poslanci v Italijanski noor- j nlcl. Zakaj zadeva nikakor nl tako enostavna, kakor je videti na prvi pogled. Mi vsi smo vere, da se mora vse jugoslovansko Primorje, ki je stalo v italijanski oblasti, prejalislej osvoboditi in združiti s svobodno Jugoslavijo. Toda kdaj si smemo predstavljati, da nastopi osvoboditev, o tem ne moremo imeti nikakih cg- ' sebno točnih predpostav. Popolnoma gotovo pa Je, da za narodno politiko v anektiranem ozemlju ni vseeno, ali naj pričakuje odrešitve takoj ali šele čez precejšnjo vrsto let. K sreči je naše ljudstvo v narodnem oziru skrajno zavedno in napram Italijanom ni treba šele vzbujati bojeviškega razpoloženja kakor bi bilo na pr. napram Nemcem potrebno, na Korošce. Narodna politika lahko teda] v polni meri računa z zavednostjo ljudstva — vsaj v slovenskem dolu; vprašanje pa* je, kake cilje mora poleg tega še Imeti. • Zapisali bomo v tem oziru odgovor kar naravnost. Ker se ni treba bati za narodnost naših sonarodnikov, se moramo bri- Zapisali bvmo v tem oziru odgovor kar se pravi: naša politika inora premišljati, kako bo svoje pristaše očuvala pred fašls-tovskimi nasilji, kako bo za naše kmete pridobila od vlade sredstva ra pozidavo ln popravo porušenih domov in uničenjh polj, gozdov ln vinogradov ter preskrbela našim ljudem zaslužka na domačih tleh. Treba Je doseči, da bo nehalo nezaslišano nasilje nad našimi ljudmi, oškodovanje imetla ln žhljenja rojakov. To vse pa so zahteve praktične politi* ke, za katero Je treba drugačne taktike, nego sa princlpljelne deklaracije, namenjene za mednarodni forum. In zavedamo se, da jo pri tem treba mnogokrat napraviti ko« rake in koncedirat) besede, ki s pravim, resničnim nabiranjem niso v popolnem skladu. Sodimo, da Je to stvarno premotrlva* nje položaja. Onim, kl vidijo poglavitno stvar v junaških besedah In radikalnih gestah, morda te besede ne bodo všeč. Toda oni, ki Ima opraviti v praktični po!lt|k|, mora večjo važnost polagati na cilj, nego na sredstva. V nasprotnem slučaju bi se moglo zgoditi, da bi politika Junaških besed -n razočarala ljudstvo, ki bi moglo stopiti ».* strankami praktičnega dela, k) pa bi v narodnem oziru bile pogubnejše nego zgoraj nasvetovana smer. Seveda Pa velja poleg navedenega še pravilo, da je treba vloge porazdeliti. Take taktike se navadno zelo dobro obnašajo, treba Je le položaju doraslih ljudi. In bojevnikov, ki poznajo razmere 'd bojni položaj v našem Primorju, teh se nam hvalabogu no manjka. Treba le, da zagrabijo za delo z obema rokama. Ml bomo vedno med njhnll Avstrijski državni kancler o avstrijski zunanji politiki. Dunaj, 9. jul. Odsek za zunanje zadeve je imel danes dopoldne sejo. kjer je državni kancelar Schobcr kot vodja ministrstva za zunanje posle prečital ekspoze. ki ugotavlja, da so odnošaji Avstrije do vseh držav izrecno zadovaoljivi. Kar se tiče odnošajev do inozemstva, je zvezni kancelar 3chober poudarjal prisrčno razmeje z Nemčijo in je izrazil svoje zadovoljstvo, da so se odnošaji do Italije zelo izboljšali vsled ustanovitve avstrijskega poslaništva v Rimu. Razmerje do češkoslovaške republike je prijateljsko in v gospodarskem oziru vplivajo trgovinske pogodbe nanj zelo ugodjno. Kar se tiče Jugoslavije, je izjavil zvezni kancelar, smo s sočutjem sprejeli vest o atentatu na regenta Aleksandra. Avstrijska vlada je izrazila svoje zadovoljstvo, da se je ta napad ponesrečil. Jugoslovenska vlada je v zvezi s tem atentatom naprosila pristojna oblastva za gotovo preiskavo na avstrijskih tleh. Avstrijska vlada bo v okviru av- strijskih zakonov brez drugega sto*. rila svojo dolžnost. Naši odnošaji do Jugoslavije so po voljni in normalni. Razpravljamo o nekalerih pritožbah zaradi gotovih dogodkov na obojestranskem obmejnem ozemlju, zla-* sti glede takozvanega obmejnega prometa. Mi se trudimo, vsa ta vprašanja rešiti prijateljsko s tem. da vsak posamezni primer natančno preiščemo. Pri tem upamo na enako postopanje jugoslovenske vlade in računamo s tem. da bo vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovence v Dredlaganem roku uredila vprašanje malega obmejnega prometa. zakar smo že dolgo zaprosili in kar naše prebivalstvo že nestrpno pričakuje. Sicer pa vidimo v dogodkih. ki so dali povoda za oboje-stianske pritožbe, le neke vrste posledice razburjenja, ki ga je povzročil koroški plebiscit in s tem vrveži politična agitacija. Upamo, da gre le za pojav, ki bo ostal brez posledic. TRGOVINSKA POGAJANJA MED JUGOSLAVIJO IN FRANCIJO. Beograd, 9. julija. Na iniciativo Francl- je se prično te dni preliminarna pogajanja o trgovinski pogodbi mem našo kraljevino ln Francijo. mihael zevaco: ••Nostradamus'*. (Dalje.) »Ah, sire! Predstavite si krasne zlate lase. s kakršnimi slikajo ma-done, in listnice, rdeče kakor granatna jabolka, ki sem jih videl pod Španskim^ solncem...« »In višnjeve oči,« je dodal Franc, »*ako višnjeve.^ da bi poleg njih obledele uajlepše potočnice in sinj neba...« »Ohe. oiic!« je vzkliknil kralj grohotaje. »Že poznam to pesem. Nehajta, kuga božja, sicer me pripravita do tega, da začnem tekmovati z vama!« Princa sta se zdrznila. Franc I. iti je bil že večkrat sprijaznil na ta način, da si je sam postregel s krasoticami, ki sta sc princa prepirala zanje. Lahkih nog se je obrnil kralj proti bližnjim vratom, izza katerih se je slišalo šumenje ogromne množice dvorjanov. a Gaetan de Ron- cherolles se je naglo približal prestolonasledniku ter mu šepnil na uho: »In aretacija, visočanstvo? Ako ne primete goloba, vam golobica lehko uide!« Albon de Saint-Andrč se je ugriznil v ustnice in prebledel od nejevolje. da se je dal prehiteti. »Sire,« je dejal prestolonaslednik, stopivši za kraljem, »tu sva dva zvesta služabnika vašega veličanstva. grof de Saint-Andrž in baron de Roncherolles, ki sta opazila po včerajšnjem puntu čudne stvari. Ko sta šla ponoči z obhodno stražo po Grčvskein trgu, sta videla nekega Renauda pri opravilu, ki je bilo sko-, ro gotovo čarovniško, najmanj pa pregrešno in zločinsko.« »Nu?« »Nu. sire. tega človeka je treba prijeti, soditi in obsoditi. Recite besedo, sire. in ta človek umre!...« Obraz Franca I. se je zmračil. »Venomer te istorije s čarodeji!« >e zagodrnjal kralj in zgrbančil obr- vi. »Mnogo sreče imamo ž njimi, pri moji veri! Groixmart bi lehko potrdil. če bi bil še živ.« »Baš zato, veličanstvo!« se Je vmešal princ Henri. »Omenjenega Renauda so snoči videli, kako je brskal po pepelu grmade, na kateri so popoldne sežgali čarovnico, in pobiral njene kosti.« »Nu. in?« je rekel kralj nestrpno. »Sire, Renauda je treba prijeti in obsoditi.« »Ne boš, smrt božja! Nič več ne maram takih stvari!« se je otresel kralj. »Dovolj mi je čarovniških procesov. Šele včeraj smo doživeli nemir, iz katerega bi se bila kmalu razvila pravcata vstaja. Verjemita mi, sinova, kadar bosta vladala, naučita se smehljati levu, da ga bosta laglje krotila. Pariz je včeraj pokazal. da ne da sežigati čarodejev In čarodejk. Zato ne dovolim, da bi sc kdo doteknil tega človeka!« Franc in Henri sta se osuplo spogledala. V kotu sobane se je slišala škripanje z zobmi: Roncherolles In Saint Andre sta hropla od gneva. Kralj se je spet obrnil k vratom: a še enkrat se je ustavil ter izprego-voril z nenadoma izpremenjeijim glasom: »Zabavajta se, otroka, kakor se ie zabaval vajin oče, ki je stal sicer kot kralj nad vsemi človeškimi zakoni. a se je vedno pokoraval zalimi Č5fsti . . . Pazita, sinova! Pazita. da si ne nakopljeta težke vesti! Človek vidi lepo dekle, požene sc zanjo, ona podleže, zapejjivec jo zavrže in pozabi, misleč, da je s tem vse končano! Deset, dvajset let nato pa ga jame obletavati bleda, objokana prikazen. Človek brska po pepelu svojih starih ljubezni in mahoma spozna, da je ta prikazen ženska. ki je mislil, da jo je zdavnaj pozabil. ln takrat ga jamejo daljnji glasovi buditi iz najglobljega spanja; ihteče prošnje in kletve se dvigajo iz samotnih grobov; vest se orlaša v srcu in kliče grešniku: Proklet si! . . .« Z nekakšno grozo sta ga poslušala princa. Roncherolles in Saini-Andrč pa sta se potuhnjeno smejala v svojem kotu. »Vse je izgubljeno! < je dejal Henri z glasom nepipisne jeze, ko je krali odšel. »Punica nama je splavala po vodi!« Franc je skrčil pesti; oko se mtt je zalilo s krvjo. Mlada moža sta gorela očividno v eni tistih strasti, ki izpreminjajo človeka v divjo zver. »Nič še ni izgubljenega,« se je mirno oglasil Roncherolles. »To je kakor enkrat ena.« je naglo dodal Saint-Andre. »Ker kralj ne dovoli aretacije tega človeka — « »Ga spraviva s poli midva!« j« viknil Roncherolles. »Ali hočeta?« sla vprašala prin* i ca kakor z enim glasom, J »Hočeva!« I (Dalie prib i Ogabna politična gonja. Čeprav je načelstvo JDS sklenilo. da se ne sme delati ovir potrditvi izvoljenega ljubljanskega župana g. Peska, vendar liberalnim mladi-nom ni dala žilica miru. Začeli so in-trigirati v Beogradu, v Ljubljani pa so začeli pripravljati novo bombo. »Jutro« je začelo namigavati o »moralni kvaliteti« g. Peska in jedeesar-ski ontarijski agitatorji so začeli po ljubljanskih beznicah z obrekovanji. Dolgo se ni moglo zvedeti nič določenega. slednjič pa se je vendar uhvatilo enega takega obrekovalca. Uradnik deželne vlade gosp. Ivo Marinko v Ljubljani, je pravil v neki gostilni, da se je g. Pesek svoj čas kot učitelj pregrešil s tem. da je zlorabljal mladoletna dekleta in da je bil radi tega v preiskavi, zaprt In odpuščen iz učiteljske službe, ter da ima uredništvo »Jutra« prepise do-tičnih sodnih aktov. Seveda je g. Pesek takoj vložil tožbo zoper g. Marinka, kajti vse je neresnično in le obrekovanje. Zaznalo se je. da je g. Adolf Ribnikar. poverjenik za socijalno skrb pred delj časom isto govoril. Stvar ie pa žal že zastarela in se g. poverjenika ne more več sodno prijeti za besedo. Napovedane »bombe« v »Jutro« ni bilo. pač pa ie 8. t. m. priobčila »Domovina«, t. j. tednik, ki ga je kakor splošno znano, ustanovil g. Ribnikar ter velia kot njegov »Leib-jcumal«. notico pod naslovom »Mučen prizor« kot dopis iz Ptuja, da so v Ptuju v neki kavarni baje debatiral? socijalni demokrati in narodni socijalisti o »intelektualnih in mora-ličnih kakovostih novih županov. Prvi so očitali socijalistom g. Losinschega. soc. dem. so odgovarjali z ostrimi besedami glede Peska. Naenkrat pade v debati silno grda beseda, očitajoča g. Pesku gotove njoralične defekte izza časa njegovega učiteljevanja v ptujskem okraju. Nastane mučen molk. Neki pristaš NSS odločno zavrne medklic ter izjavi, da bo zadevo takoj sporočil g. Pesku, ki bo obrekovalcu pred sodnijo dal priliko, da svoj očitek objasni in prejme zasluženo plačilo. Udeležniki razgovora so obvarovali molčečnost in vsak dan pričakovali. da pride neljub incident p^ed sodišče. Toda minilo je že precej časa — tožbe pa ni. Sedaj se po Ptuju mnogo šepeta in namiguje, kakor je to v malih mestih že navada. Zadevo bi oa trebalo razčistiti v interesu našega javnega življenja.« O. Pesek je takoj 8. t. m. zvečer ob 6. uri telefoniral v Ptuju nekaterim znancem, da naj mu javijo, če jim je o tem »Mučnem prizoru« kaj znano. Narodni socijalisti so po Ptuju poizvedovali, pa v celem Ptuju nikdo ničesar ne ve o kakem »mučnem prizoru«. Pač pa je v Ptuju splošno znano, in je to potrdil tudi g. Gorup nadučitelj v Ptuju in sedanj. predsednik »Učilniškega društva za ptu sk* okraj«, da je bil g. Pesek poštenjak, vnet in požrtvovalen narodnjak. svoj čas celo predsednik »Učiteljskega društva za ptujski okraj«, zastopnik učiteljstva v »Na rodnem svetu«, ustanovitelj in pred sednik »Zveze narodnih društev na Štajerskem in Koroškem«, da ga Je nemškutarski okrajni šolski svet za postavljal in šikaniral baš radi njegovega vnetega narodnega delova nja in da je vsled tega g. Pesek proštov olkio izstooil iz javne učiteljske službe ter bil nastavljen od Ciril-Metodove družbe na slovenski šoli v Št. Rupertu pri Velikovcu kot privatni učitelj. Tudi na Koroškem je bil g. Pesek vedno požrtvovalen in vnet narodnjak, ki mu ne more nikdo ničesar očitati. Niti na štajerskem, niti na Koro škem se g. Pesek ni niti najman pregrešil, če bi bilo res. da bi se g. Pesku moglo očitati »gotove mora lične defekte izza časa njegovega učiteljevanja v ptujskem okraju«, b ga CMD gotovo ne bila sprejela na svojo narodno šolo na Koroškem. Iz službe CMD je izstopil g. Pesek leta 1911. prostovoljno, ker je pričel izdajati »Slov. Ilustrovan Tednik« ter se je preselil v Ljubija no. kar je vodstvo CMD potrdilo in se vsakdo lahko o tem prepriča. Laž in podlo obrekovanje je to rei. da je g. Pesek bil odpuščen iz učiteljske službe radi moraličnih deliktov. Včeraj sta se ogasila pri g Rib nikariu gg. Deržič in Čebin kot za stopnika g. Peska ter ga pozvala da naj nonovi svojo svoi čas izre čeno obdolžitev zoper g. Peska, In da nai nove možato, če kai ve zoper g. Peska. Opozorila sta ga tudi na notico v njegovem (Ribnikarjevem) listu »Domovina«. G. Ribnikar pa Je dejal, da ni gimpel. ki bi se dal tako ujeti ter da se ne spominja, da bi bil kedai kaj pravil zoper g. Peska. Tajil je tudi vsako zvezo z »Domovino«. G. Ribnikar je tudi dejal, da se je o moralni sposobnosti g. Peska govorilo tudi pri seji načelstva JDS in da so se določili trije gospodje za Častno razsodišče, ki se naj zglasijo tri g. Pesku. G. Ribnikar se je na zatrdilo gg. Cebina in Deržiča, čla še ni bilo nik«g.ar tozadevno pri g. Pesku, delal zelo začudenega ter ie deta! da bo povzročil, da bodo gospodje takoj prišli. Gg. Čebin In Teržič sta zahtevala, da naj jasno pove g. Ribnikar, česa se dolži g ^eska. da se že enkrat neha ta ogabna osebna politična gonja. g. ?ibnikar pa ni dal nikakega določenega odgovora, temveč se ie le Izvijal, češ »stvar Še n: dozorela«. Iz tega je jasno, da g. Ribnikar n tovariši, pač nekaj vijejo iz trte, ter pa ni dokazov, pa »stvar še ni dozorela.« Itifamija prve vrste je tako namiga vanje. sumničenje, a ko se zah-eva določene obdolžitve. da bi sc obrekovalce lahko poklicalo pred sodišče. pa pravi za gonjo odgovoren pristaš JDS »se ne spominiam več« n »da stvar še ni dozorela«. Pri seji načelstva JDS se je pač govorilo, da bi se dala potrditev g. 3eska za župana onemogočiti, če bi se mu moglo dokazati kako nepošteno ali nemoralno dejanje. Starini so pa bili odločno zoper tako postopanje ter so svarili vročekrvne mladine. da se ne blamirajo še enkrat, ka-cor so se svoj čas z bombo zoper »Jugosl. kred. zavod.* Nikoli se ni zvolil tročlanski odbor kot častno razsodišče, kakor je to dejal g. Ribnikar. Ker si s to »nemoralno« bombo ori »Jutru« vendarle niso upali na dan so samo namigavali o neki »moralni kvaliteti« pač pa je priobčila Ribnikarjeva »Domovina« zgoraj omenjeni dopis iz Ptuja, ki pa le bil gelovo spisan v Ljubljani in ne v Ptuju. Žalostno za dekadenco libero-mladinov, da se v političnem boju zatekajo k takim sredstvom, kjer ne morejo s terorizmom in zvijačo doseči svojih ciljev, tam poskušajo z blatenjem In z ogabnimi osebnimi napadi. Zatriuje se. da je povzročil znani napad na Jug. kred. zavod pred obč. volitvami g. Ribnikar. Vsi so baje bili proti takemu političnemu boju. še celo dr. Kramer je odločno svaril, amoak g. Ribnikar je vstrajal In zahteval. da se je priobčila tista bomba. In kakor vse kaže je sedaj zopet baš g. Ribnikar tisti, ki zopet pripravlja bombo, a »stvar še ni dozorela.« V članku »Izza kulis« smo pribili pred par dnevi, da se je izrazil g. Ribnikar, da se mora g. Peska na vsak način in za vsako ceno untčiti, da se prepreči njegova potrditev za župana. Tega g. Ribnikar doslej še ni nikjer dementiral. G. Ivo Marinko bo dobil za svoje obrekovanje plačilo pri sodišču. O. Ribnikar se Je sicer izvil, ker ni »gimpel«. a javnost si bo že napravila o njem pravo sodbo. Tudi v Beogradu so razširjene govorice o »nemoralnih defektih« g. Peska. Kdo jih je raztrosil, se žal ni dalo dognati klub pozvedovanju. a uga niti ni težko kdo so krivci. Tako zastrupljanje javnega življenja je vse obsodbe vredno. Tako so delali svoj čas le najbolj zavržene moralne pronalice celjski nemškutarji, ki so obdolžili političnega nasprotnika podlega nemoralnega deja nia. da bi ga s tem ubili in se ga iznebili. »Deutsche Wacht« v Celju Je pisala svoj čas ogorčene članke zoper sedanjega SHS ministra in generala JDS g. dr. Kukovca, ki se je baje pregrešil moralno. Afera je vzbudila syoj čas silovit prah. pa tudi veliko ogorčenje zoper obrekovalce. Tako lopovsko so delali svoj čas v političnem boju nemškutarji in njihovih metod se poslužujejo danes jedeesarji. Žalostno je. da so prevzeli ulogo nodlih nemškutarskih obrekovalcev sedaj nekateri slovenski demokrati. Bonoml Je Izdal na vse prefekte okrožnico, v kateri Jih poživlja, da skrbe za red v deželi. V Julijsko Benečijo ni prišla nobena teh okrožnic. Pač pa Je poslal minister odrešenih krajev brzojav, v kateren zagotavlja, da obvelia še v naprej sta* kurz, to se pravi: za Jugoslovane )• pisan stmo en zakon: nasilje. Župan! v avtonomnih mestih Slovenije. Celje, dne 7. julija 1921. Zadnje dni se zelo mnogo piše po časopisih o potrditvi ljuljanskega župana, katero zavlačujejo demokrati. Ko je svoječasno »Jugoslavija« j^zkrila kmalu po izvolitvi tov. Peska za ljubljanskega župana, da liberalni mladini s polno paro intri-girajo v Beogradu, da ga vlada ne bi potrdila, takrat je »Jutro« z ogorčenjem zavrnilo takšno sumničenje. Sedaj pa pride gosp. minister dr. Kukovec in razkrije uredniku »Nove Dobe« v svojem interviewu vso nagoto podle strankarske nestrpnosti D. S. Tamkaj pravi gospod minister: V naših velikih občinah ne smemo pustiti, kar slučaj nanese. Svoboda ne sme biti trma in objestnost.« Torej ako ni izvoljen demokrat, je to slučaj nanesel, volja ljudstva se pa sploh ne upošteva. Kaj pa celjski župan. ali ni tudi njega samo »slučaj« nanesel? In vendar je bi potrjen, čeprav je bil izvoljen s pomočjo stranke. ki se je v konštituanti odločno bojevala in končno tudi glasovala proti ustavi. In če bi bil v Ljubljani »slučaj nanesel«, da bi bil izvoljen demokrat, magari s pomočjo komunistov ali hudičev, gotovo bi bil že zdavnaj potrjen, kajti edino demokratski župan je po mišljenju JDS arjev svoboden izraz ljudstva, vse drugo je samo trma in nestrpnost! In ti ljudje si upajo še omenjati in grajati Šušteršiča, ko so sami stokrat slabši. Takšni so državotvorni elementi!... Vsak pošten človek, ki ni popolnoma zaslepljen, mora ravno iz tega ostudnega postopanja razvideti, da tem gospodom ni na srcu ne država, ne narod in ne dobrobit občin, ampak samo njih absolutna oblast, da prikrijejo s tem svojo korupcijo in da morejo še nadalje izkoriščati delavno ljudstvo. »Ljubljana se ne sme dati v roke ljudem, ki bi nekega dne sklenili resolucijo za revizijo ustave.« pravi gospod minister. Tega se torej boje, da bi se ustava, s katero se upajo obdržati še na krmilu, spremenila v prid jugoslovanskega proletarijata. Ce hočejo opozicijonalne stranke, lahko sklenejo take resolucije v vseh štirih mestih, ker imajo povsod večino. To so pač res slabi aigumsnti za nep-tM tev ljubljanskega žu«j.jri in za gospoda ministra dr. Kukovca, o katerem so imeli Celjani še vedno boljše mnenje, naravnost neverjetni. Vidi se pač. da je tudi gospod dr. Kukovec, katerega se je do sedaj smatralo splošno za idealista, popolnoma zašel pod upliv korupcije libe-ralomladinov. Celjski župan je potrjen, ljubljanski pa ne. Ali pa bo — potrjeni celjski župau delazmožen? Povemo samo toliko lahko, da brez pomoči ODOzicijonalnih strank ne in če je stokrat potrjen. Ljudstvo je pri volitvah obsodilo JDS v Sloveniji in to mora vendar tudi Beograd enkrat sprevideti. tev Srbije, je pripisovati ta uspeh predvsem ravno temu resničnemu demokratičnemu delovanju za skupne narodne koristi. Kot sem že rekel, so se »preča-ni« z malimi izjemami izkazali za ustavno delo kot absolutno inferiorni. Že v začasnem narodnem predstavništvu ni njihovo delovanje prav nič odgovarjalo resničnim potrebam jugoslovanskega ljudstva, temveč le potrebam gotovih skupin* kj so brez vsakega prava uzurpirale politično moč. Edino delo narodnega predstavništva. ki prihaja kot tako v poštev, je sprejetje volilnega zakona za konstituanto. na podlagi katerega so tudi bili izvoljeni zastopniki v ustavodajno skupščino, ki naj bi s sprejetjem dobre ustave privedla državo v mirno zavetje gospodarskega. kulturnega in socijalnega razvoja. Kakor ni odgovarjalo potrebam širokih vrst delavnega ljudstva začasno narodno predstavništvo, tako ni odgovarjalo tem potrebam niti delovanje ustavodajne skupščine. Velik del zastopnikov meščanskih strank je šlo za enim samim ciljem, ustvariti ustavo, ki bi jim za kar najdalj časa zagotovila svobodno eksploatacijo delavnega ljudstva. Pretežna večina dejavnega ljudstva pa je pri volitvah krenila popolnoma na levo, ne da bi bila preje premsH-ia. ali je to potrebno ali ne in ali se da odpomoči res nevzdržnim razmeram z radikalnimi frazami in destruktivnim delovanjem. Njeni zastopniki so ji v konštituanti v resnici več škodovali, kot koristili, ker so vsako delo le ovirali, mesto, da bi s pozitivnim delom skušali pritisniti vladajočo buržoazijo pb zid. In tako se je zgodilo, da sta zastopnica pravoslavne buržoazije. takozvani radikalci in pa zastopnica jugoslovanskega meščanstva prevzeli vso vladno moč v svoje roke in ustvarili ukazni komitet. M je Izdajal vsakovrstne uredbe in v katerem sta imeli le ti dve stranki odločujočo besedo. Prva usodepolna napaka ustavodajne skupščine je bila. da se ni smatrala za poklicano, odločati o vseh vprašanjih državnih zadev su-verdfio. Tako na primer da prezremo druge slučaje, ni en del poslancev izpolnil svojih dolžnosti, ki jih je prevzel s svojo izvolitvijo. Ljudstvo je vendar volilo poslance zato. da bi Za boljšo ustavo. Govor poslanca Deržiča 8. iul. 1921 v »Mestnem domu« v Ljubljani. Dragi tovariši in tovarišice 1 Prva faza ustavnega boja je končana. Tov. Brandner in jaz sva imela čast zastopati zavedni jugoslovanski pro-letarijat v zgodovinski dobi, ko se je ustvarjala ustava, temelj države, ki jo ie zgradil ravno jugoslovanski proletarijat s svojo krvjo in svojim znojem. Vsaka država obstoja na podlagi zakonov, katerih temelj je ustava. Po ustavi se razvija in ravna celokupno zakonodajstvo. Zalibog. da ogromni del našega naroda, mirno lahko rečem, da 90%, ni vedel kaj da je pravzaprav ustava in ji vsled tega ni posvečal niti pri volitvah v konstituanjo samih, niti pozneje zadostne pažnje. Temu pa se ni čuditi. Z ustavnim poslom do sedai naše ljudstvo ni prišlo v stik — ustava se nam je preje takorekoč diktirala od avstro-ogrske aristokracije s pomočjo tujih avstrijskih narodov in Hrvati so bili ponosni na svojo pogodbo z Madžari, po kateri so imeli pravico do bana, v resnici pa je pomenila dotična pogodba za hrvatsko ljudstvo, ki je ostalo popolnoma brezpravno, le kos papirja. Djugače v Srbiji. Tam se je srbski inteligent boril stoletja ramo ob rami s srbskim seljakom proti zakletemu sovragu Turku. In Če ie bil ta boi uspešen in ie dosegel osvobodi- v ustavodajni skupščini zastopali pri ustvarjanju ustave njegove koristi, ne pa zato. da vlečejo dnevnice in lenuharijo doma ali hujskajo ljudske mase proti državnemu edinstvu. Dolžnost konstituante v tem slučaju bi bila. da razveljavi dotične mandate in razpiše nove volitve na Izpraznjena mesta ali pa pokliče na delo namestnike poslancev, ki so odklonili pozitivno delo. Toda pojavile so se v vladnih strankah pač razne govorice, a od vladnih strank se ni nikdar predlagstki. da naj se v poštev prihajajoči mandati razvelia-| viio. ker so bili vladajoči krogi samo veseli, da velik del opozicional-nil? strank sploh ni prišel v ustavodajno skupščino in so se one lahko v svoji sainopašnosti igrale z ljudskimi interesi, kot so same hotele. To igranje je končno privedlo do bomb. Pustimo na strani vprašanje ali so prišle bombe od komunistov ali od Hortyja, a, če danes vladne stranke upijejo »metali so bombe!« — vprašam jaz, kdo je kriv. da Je prišlo do tega?! (Živahno odobra-vanje). Ko polagam račun o našem delovanju v konštituanti, bova govorila brez ozira na desno in levo ter od-' krha brez premišljanja velike napake. ki so se godile. Naša ustava bi morala biti znak edinstva naše narodne države in bi se morala ustvariti po treznem premisleku zahtev vseh narodnih vrst. Toda Pašičev načrt ustave, katerega vodilna misel za sprejetje je bil starorimski rek »do ut des« (dam da daš), je edinstvo že pokopal. Ne zanikamo parlamentarizma, pri katerem je nuino potrebno, da se najde srednja pot med interesi posameznih skupin, da se stvori kompromis med zastopniki potreb različnih stanov — odločno pa smo morali nastopiti proti interpelaciji navedenega reka, ki a priorl korumpira vse zakonodajno delo. Te interpretacije stari Rim ni poznal v svojih početkih — pozneje, ko ga je počel interpretirati tako, je ravno vsled tega propadel. Načela, programi strank, ljuJske potrebe, blagobit naroda —• to ni pomenialo ničesar — tukaj glasovi — koliko daš zanje — to je bilo odločilno za »za« ali za »proti« ustavi. Ce je vlada ponudila premalo, se je reklo: »Smo proti vladnemu ustavnemu predlogu.« (Dalje prih.) Gospodarstvo. KAJ JE Z VPRAŠANJEM MEŽIŠKIH SVINČENIH RUDNIKOV? Ni dolgo od kar je vest. da je Pliberška rudarska družba prodala mežiške svinčene rudokope angleški rudarski družbi »Central Evro-pean Mineš Ltd.« ter da je zastopnik poslednje družbe brez ozira na pravice naše države, utemeljene v naših zakonih in v senžcrinenski pogodbi. meni nič. tebi nič skušal prevzeti posest omenjenih rudokopov, izzvala ostre proteste vsega našega časopisja. Enodušno se je zahtevalo, da se omenjena prodaja ne prizna. V par dneh pc omenjenem poskusu Angležev prilastiti si mežiške rudokope. je vse utihnilo ter niso dale merodajne oblasti nikakega glasu od sebe v gorenjem vprašanju. V kon-stituanti, k| je bila zaposljena z ustavnimi kupčijami se tudi ni nikdo ganil, da bi interpeliralvlado. kako stališče misli ona zavzeti glede mežiške kupčije. Da danes pogrevamo to vprašanje, v to nam daie povod bilanca za leto 1920.. ki jo je predložila Pliberška rudarska družba (Die Blciberger Bergwercks - Union o svinčenih rudokopih na koroškem in na jugoslovenskem ozemlju. Iz te bilance posnemamo, da so imeli omenjeni rudekopi. ki proizvajajo svinčeno blago in svinčeno belino (Bleiweiss) pred vojno skromno re-tafcilnost z dividendami do kvečjem 8%. da so te dividende tekom vojne narastle na 30—40% in leta 1919. celo na 65%! Bilanca za leto 1920. pa izkazuje neverjetne številke. Delniško premoženje od 5 milijonov kron je razdeljeno tako. da pripadata na koroško ozemlje 2 milijona kron, a na jugoslovansko ozemlje 3 mil. jugoslovanskih kron. ne da bi se nominala delnic premenila. Koroški del rudokopov izkazuje surov dohodek od 40.74 milijonov kron, od katerih je odbitih na razne stroške 32.65 milijonov kron. tako da ostane čisti dobiček od 8 milijonov kron. Jugoslovanski del rudokopa izkazuje surov dohodek od 5.51 jugoslovanskih kron in čisti dobiček od 1.16 milijonov kron. Iz teh čistih dobičkov se ie razdelilo 5 miliionov nemško-avstrijskih kron in 1.10 milijonov jugoslovanskih kron kakor dividendo tako. da je odpadlo na vsako delnico v nomin. vrednosti 2000 kron nemškoavstrijskih in 440 jugoslovanskih kron (t. j. 1812.80 nemško-avstrijskih kron); skupaj torej 3812.80 nemško - avstrijskih kron. ali okroglo 190% ! F*ri vsem tem ic pa produkcija leta 1920. znašala komaj polovico produkcije v prvih vojnih letih. Končno omenja letno poročilo Pliberške rudokopne družbe, da gredo pogajanja z družbo »Central Evropean Mineš Ltd.« za prodajo jugoslovanskega dela proti koncu. — Iz gornjih podatkov izhaja, kako ogromno vrednost predstavljajo mežiški svinčeni ru-dokopi za našo državo radi česar naša država ne sme nikakor priznati prodaje istih omenjeni angleški družbi in to tem manj. ker se vsa zavratnost Pliberške rudarske družbe zrcali v dejstvu, da je ista prodala angleški družbi le naš del svinčenih rudnikov, ne oa koroškega. Pri tem sta računali prodajalka in kupovalka gotovo s tem. da se naša država ne bo upala nastopati proti družbi mogočne Anglije, naše zaveznice. Nadejamo se. da se naša vlada pač ne bo udala eventuelnemu pritisku angleških oficijelnih krogov, da bo znala vsaj v tem slučaju varovati dostojanstvo suverene države ter da ne bodo odločilni v tem vprašanju katerisibodi — drugi oziri. + Tranzitni promet preko ŠpIIJa v I lu-tomer se baje zopet ustavi, ker avstrijski vlada trdi, da se tem potom prevaža Jugoslovanska vojska, da&I se vozijo le vojaki, ki gredo na dopust ali se z dopusta vračajo. + Železniška zveza Ptuj . Prekmurle V Beogradu ie bila nedavno deputaclja interesentov, ki želi Imeti novo železnico h Ptuja čez St. Lovrenc v Slov. gor., pod Malo Nedeljo ln Križevce v Prekmurle. Načrt Je baje našel razumevanje pri merodajnih beograjskih krogih. + Železniški promet z Madžarsko s< Je pričel z današnjim dnem tudi preko Pragerskega za brzovlake in tovorne vlake. 161. rev. Dnevne vesti, Kaj bo prinesel »Pondeliek« v pondeliek?! Karikarirano sliko ljubljanskega župana k. Peska z volovsko verigo mesto županske okolu vrata. Ce bodo clržavotvorci z takimi dovtipi reševali krizo v ljubljanski občini, potem žalostna jim mati! — Proti Imenovanju \-ko 8000 K so prišli pred porotno sodišče. L dne 16. julija pa stopijo v pravomoč nove določbe glasom katerih pridejo pred senat dež. sodt-Bča šele kvalificirane tatvine nad 1000 K In navadne tatvine nad 4000 K. Pred porotno sodišče pa pridejo slučaji čez 40.000 K. — Zdravstveni odsek v Ljubljani razpisuje v Uradnem listu mesto okrožnega cdravnlka v št. Vidu nad Ljubljano in 2 mesti računskih praktikantov pri zdravstvenem odseku. Š‘:ibl m K "Cerarji. Švabi v Banatu 1 Bački imajo že tri popolne nemške srednje šole (Vršac, Hatzfeld in Novi Vrbas). Sedaj delalo na to, da bi dob!!! že prihodnjo lesen nemška učiteljišča v Vršaca, Subotici in v Novem Sadu Ker pa se bojijo, da bi ne dobili dovolj prijav, poslali so oklic Kočevarjem, naj pošljejo svoje sinove In hčere v te šole. Kočevarji so se pov atola zelo razveselili, drugo pa je, ako bodo Švabi svoje bratce brezplačno izšolali. — Utopljenko 9o potegnili iz Drave pri Breznem ob koroški železnici. Zenska ie bila velika In oblečena s samo srajco z m-dercem in ženskimi hlačami. Truplo ic bilo najbrž priplavljemo iz Koroške. — Razveljavljeni odredbi. Razveljavim! sta naredbi glede omejitve pijančevanja in plesov. — Nesreča V Vačah je padel pod voz kancHst Fr. Pleničar h Litije. Koto mu je zdrohiln levo r.iko. — Pod vlik Je prišel z nogo na posta ji Kandiia magislraini siuga Ma;er Iz Novega mest j Kolesa so mu desno nogo taio zmečka a, da vi mu io nnrali odrezati. — Trpinčenje živali. Hlapec Ivan Novak je vozil pijan po klancu pred Trnovsko cerkvijo in ni zavrl voza. Voz je podrl konja in ga potisnH v vodo. Novak 3e namesto, da bi konja odpeJ in mu pomagal Izpod voza vzel bič in ga začel neusmiljeno pretepati. K sreči so prišli vojaki, ki so pripeljali napajat konje In napravili konsc mučnemu prizoru. Rešili so konja In voz In ga Izročil! gospodarju, Novaka pa je od-iiellal stražnik. — Vlačugarstvo. V zadnjih dneh se je vipasno razpaslo vlačngarstvo v predmestji m okolici Ljubljane. Policiji se je posrečilo v zadnjih dnevih prijeti več nevarnih oseb. k! ogrožajo ’n nadlegujejo prebivalstvo. Med drugimi so aretirali nevarno trojico že več kot lOkrat radi tatvine in vlačugarstva kaznovane Jakoba Skopca, delavca Iz Se1 a in Josipa Piškota ter tovarišico Marijo Bvštjančičevo, fz Stepanje vasi. Zadnja dva so dvignili iz sladkega spanja v neki šupt v Mestnem logu. — Telovadišče na trgu Tabor. Oni, k. »o imeli pomisleke proU preureditvi trga, so utihnili, ko se je pokazala nova slika na tem prostoru, ki je pa za sedaj samo senca tega, kar bo čez nekaj let, ko se vse zaraste. Dragocena ograja, moderna in Izredno močna razsvetljava na visokih provizoričnih svetilnikih, zglajena in rac'i>-oelne razdeljena telovadiščna ploskev vabijo oko, da se človek začudi tej vei!ki Pfegradbi v tako kratkem času. Iz trga 'la- je za vedno izginila zapuščina »gmal-“a*. Novo živlienje se pričenja v tem delu vzhodne Lju. ...ne. šu enkrat postopanje policijskega ravnateljstva v Celovcu. Franjo Miiller iz Prevalj ie zaprosil pri policijskem ravnateljstvu v Celovcu 7a dovoljenje, da b! Smel potovati na Koroško ter v svoji rojstni in pristojni občini Svetnavas obiskati svojega bolnega 70 let starega očeta. V to svrho je priložil kolek in poštnino 11 dinarjev. Omenjeno ravnateljstvo ga ie z d*J-Pisom z dne 17. maja 1321 st. 1794-3 obvestilo, da se mn to potovanje ne dovoli ne da bi se mu povedalo zakaj in tudi priloženih 11 dinarjev se mu ni vrnilo. Se Je, ko je ta denar zahteval nazaj, se mu je pred kratkim doposlal. — Več mladenk Iz Mežiške dolino bi se rade izučile za Šivilje, modistinje _ ali prodajalke. Ker so revnih starišev, bPjih morali sprejeti le obrtniki, ki bi jim lahko dali celo oskrbo. Da se pomaga tem deklicam in jih vzgoji obenem tudi narodnj, se prvsi zadostneg? odziva tej prošnji. Tozadevna vprašanja naj se vpošiljajo na uredništvo tega lista pod »Učenke Iz Me-'č*šlce doline-« — Turlstovskj kini- • : izjav (ja: Zadnji nesrečni slučaj v piaiii- nath bi znal biti povod, da. bi javnost na-pačo tolmačila delovanje iu cilje nagega kluba. Širijo se vesti, da baje člani T. K. »Skala« tekmujejo mod seboj, kdor izmed njih prepleza več sten, kaminov itd. Klub gaji plezanje na lahkih terenih, toda neizurjenim odločno odmetuje težje ture. Tuai I ta usodepolna tura ie bila odločno odsvetovana. Toliko javnosti v pojasnilo. — Odbor T. K. »Skala«. c — Razne tatvine. Zidarju pri tvrdki Treo Fr. Kralj je bila ukradena iz hleva kjer prenočuje 10—15 zidarjev žepna ura In ključ od kovčka. Tatvine je osumljen njegov tovariš. Janez Kralj pa tatvino odločno taji. — Šivilji Leopoldlni Pfeifer Je ukradel neznan tat v gostilni pri »Klincu« zavoj etatnin in dilen blaga. — Ključavničarjevi soprogi Eliz. Gajer so ukradli tatovi iz vrta na Cesti na Gor. železnico veliko množino raznih cvetic, ki so vredne okoli 300 K. Ljubljana, = KrLra v odboru »Kasinoverei- natf. Komaj se je rodilo z velikimi težavami novo kazinsko družtvo, oziroma se je z nasiljem ustvaril nekak demokratski odbor, že so st gospodje sami med seboj v laseh. Znani protektor kavarnarja. podjet-nika itd k. Krapeža k. Rasto Pusto-sleinšek je na zadnji seji odbora pričel znova gonjo proti sedanjemu najemniku kavarne »Zvezda«, k. Ivančiču in njegovima družabnikoma, bratoma Sedej, hoteč na vsak načtn in za vsako ceno spraviti k. Ivančiča na cesto in milijonarja sr. Krapeža še v kavarno »Zvezdo*. Njegov naklep se mu je deloma posrečil, kaiti večina odbora, znani Krapežo-vi »stalni« Rostje, so se zavzeli za to. da se od bivšega državnega upravi telja g. Bitenca započeta akcija nadaljuje v korist g. Krapežu in da morajo primorski begunuc g. Ivančič in njegova družabnika na cesto. Seveda je v odboru tudi nekaj gospodov, ki mislijo z lastno glavo in ne trobijo v Krapežev rog. zato je prišlo do razkola. Doslej sta izstopila dva člana odbora, kakor se čtije. pa jim bodo sledili še drugi. Nesramnost posameznih demokratskih uzurpatorjev »Kasinovereina« gre že tako daleč, da ne vpošteva javnega mnenja, ki je po ogromni večini na strani sedanjega najemnika in njegovih družabnikov. temveč kratkomalo ščiti interese posameznikov, ki že itak ne vedo kam s koncesijami za razna podjetja in s svojim denarjem. To dokazuje že dejstvo, da je na večer seje v »Narodni kavarni« bil štab odboja »Kasinovereina« precej ginjen ni z njimi menda tudi g. Krapež, k! ie žrtvoval precej butiljk v upu. da se Up kmalu lahko šopiril v kavarni »Zvezda« in da inu bo potem njegov trud tisočkrat povrnjen.-------------------- »Mi smo mi in poleg nas ni nikogar!« To je geslo »Demokracije«! — Poziv. Mestni magistrat poživlja vse hišne posestnike, da okrase v torek, 12. julija na rojstni dan Njegovega Veli čanstva kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev, Petra I. tvoje hlSe z državnimi in narodnimi zastavami. — Praznovanje kraljevega rojstnega dneva v trgovinah. Dne 12. t m. praznuje naša država rojstni dan svojega kralja Petra I. kot državni praznik. Tudi ljubljan ški trgovci se pridružujemo temu slavju. Zato odreja načelstvo gremija trgovcev v Ljubllani, da imajo vsi njegovi člani ta dan trgovine zaprte. Razobesijo naj se tudi narodne in državne zastave. — Komlsarljat ministrstva za promet v Ljubljani se z današnjim dnem razpusti — Zemljiški davek Se ne poviša. Finančno ministrstvo je opustilo nameravano povišanje zemljiškega davka za 150%. — Novo bančno poslopje v Ljubljani Ker je poverjeništvo za socijalno skrb dalo zapreti Prometno banko, se je ta sedaj oa ločila, da zgradi svojo palačo na Aleksan drovl cesti. Banka je založila 2 milijona na kavcije, ki zapade, ako bi se ne držala določenega roka. — Žensk) kongres. Vse učenke organi zacije, vsi odbori in vsi odseki imajo v ponedeljek 11. t. m. ob 17. važno selo za ženski kongres v Ljubljani v posvetovalnici na magistratu. Prosi se udeležbe članic vsih organizacij polnoštevilno. — Umrl je včeraj dopoldne nepričakovano petmesečni Svetozar Zupančič, sinčeK našega tovariša Maksa Zupančiča, uradnika Občega pokojninskega zavoda v Ljuti-ljni. N. v m. p.! — Ukradeno kolo. Nek elegantno opravljen tat v temni obleki s čepico v roki ln zagorelim vratom mi je ukradel kolo Iz veže. Kolo ie znamke »Regent«, kar Ima na prestavi zapisano. Navpično obrneno 0a-lanco Črno pleskan-o z nidečimi obroči. Na obeh vetlllh manjkajo kapice. Spredaj medena tablica z napisom »Regent«. Nagrada K 500. kdor izsledi! kolo, — Podružnica čevljarskih pomočnikov sklicuje svoj ustanovni občni zbor dne 1?. julija v prostorih hotela »Triglav«. Obenem se vrši shod usnjarskih in mes. pomočnikov. Vabimo vse v to stroko spadajoče tovariše, da se polnoštevilno udeleže shoda. — Čevlji. Splošna gospodarska zadruga za Slovenijo v Ljubljani poleg kavarne Evropa prodaja od četrtka naprej moške, ženske in otroške čevlje in sicer moške od 350 K do 740 K, ženske od 330 do 750 K in otroške od 260 do 480 K. Blago je tebomo, izdelek izvrsten. Opozarja se zlasti zasebno uradništvo, da se posluži ugodne priliki in si preskrbi čevlje za zimo. — Natakarji, hotelirji in kavarn'škl oslužbciicl v pondeliek ob 24. vsi vsi na shod v gostilno »Zlatorog« v Gosposki ulici. Udeležba obvezna, ker se gre za naš gmotni obstanek. — Odbor. Maribor. Nezaslišana malomarnost poštnih voznikov. Ponovno je mogoče opažati s kako površnostjo vršijo §vojo službo poštni vozniki, ki tz-praznjujejo poštne nabiralnike. Pri izpraznjevaniu nabiralnikov jim padajo pisma na tla ne da bi to sploh opazili. Čestokrat se dogaja tudi, da pri naglem manipuliranju z malo ročno y>rbico segajo pisma čez polovico iz torbice ter pride na ta način eno ali drugo nepoklicancu v ro-ke. Umestno bi bilo. da poštna uprava pouči svoje uslužbence, kako jim je upravljati službo. »Ima vremena«. Pred dobrimi 4 meseci, se je pričela popravljanje tlaku v tej kratki ulici. Več mož se odslej dnevno trudi, a delo komaj da napreduje. Ako se bo z dosedajno polževo hitrostjo napredovalo, bo ulica ravno popravljena, ko bo na prvem koncu zopet potrebna popravila. Za tlakovalce bo to bolj prikladno. manj pa za olepšavo mesta. Zato oa ne le prenaglo, drugače b! se utegnilo dokončati delo. še preden bo gornji del ulice zopet potreben popravila. V nedeljo dne 10. t. m. priredi v Pekrah na novo ustanovljeno pevsko narodno društvo družabno zabavo. Prj zabavi bo sodelovala vrhno-podolska godba. — Odbor. Sokolstvo. Župa Ljubljana I opozarja bratska društva Ljubljanskega okrožja na javno telovadbo Sokola I, ki se vrši danes, dne 10. t. m. Zbirališče ob pol 3. popoldne na realki, odhod ob 3 — Predsedstvo. Sokol II v Ljubljani se udeleži javne telovadbe Sokola l korporativno z godbo. Zbiramo se v nedeljo, dne 10. t. m. ob pol 3. popoldne na realki, odhod ločno ob 3. Bratje, udeležba dolžnost. Bratit Sokola 1 se zbirajo istotam. Sokolstvo društvo na Brezovici pri Ljubljani priredi dne 24. julija 1921 na prostoru kolodvorske restavracije javno telovadbo in veliko vrtno veselico s srečo-Iovoni, šaljivo pošto, petjem in prosto zabavo. Čisti dobiček je namenjen gradbi doma in nabavi telovadnega orodja. Vstopnina 2 Din., sedeži in stojišča k telovadbi 1 din. Pri telovadbi in veselici sodeluje godba zveze jugosl. železničarjev. Vabimo vse Sokolstvo in Sokolstvu naklonjeno občinstvo, da se tega zleta v člmvečjem številu udeleže. Zdravo! Odbor. »Sokol« v St. Janžu na Dolenjskem proslavi svojo desetletnico z okrožnim zletom, obveznim za vsa severna društva novomeške sokolske župe, ki se vtš! dne 17. Julija t. L Po prihodu dopoldanskega vtaia skušnja članov in članic. Pričetek telovadbe ob 15. urL Bratska društva prosimo, da nam javijo pravočasno, koliko kosil žele. Mali oglasi. 1224 za Cel »e. Proslava Petrovega dne v Celju se bo vršila v torek 12. t. m. s slovesno službo božjo v farni cerkvi ob 8. uri zjutraj, katere se udeležijo zastopniki vojaških in civilnih oblasti. Ob 10. uri bo cerkvena prireditev tudi v evangelski cerkvi. Na okr. glavarstvu se bodo dopoldne sprejemale običajne čestitke. — V mestnem gledališču se predstavlja zvečer zoret »Vojska kralja Matjaža«, narodni igrokaz v 8 slikah. — Hišni posestniki se pozivajo. da vsi brez izjeme razobesijo narodne in državne zastave. Volitev župana v občin! celjska okolica se vrši danes v nedeljo 10. t. m. ob S. uri dopoldne. Poroči se danes v nedeljo 10. t. m v Celju profesor velike realke v Sarajevu g. Nikola Corič z gdč. Ljerko Kovačevičevo, hčerko vpok. ravnatelja trg. šole g. Štefana Kovačeviča v Celju. Šport in turistika. Lahkg atletika la ženski rokomet. Danes ob 17. uri se vrše na prostoru Ilirije prve letošnje lahkoatleUčne tekme ln rokometni match med damskima skupinama Ilirije in Jadrana. Na lahkoatletičnem programu je tek na 1000 m, 400 m, 1500 m, štafeta 4 X 100 m, metanle diska In krag-He, skok v višino hi daljavo, teg vrvi ter damslca staseta 4 X 70 m. LahkoatleUčne tekme so Iz lanskega športnega tedna v spomtnn kot zelo zanimive. Privlačile so publiko že lani ln bodo vplivale gotovo tudi letos. Tekem se udeleži v 12 razpisani konkurencah skupno 82 tekmovalcev Meetlng je priprava na proslavo desetletnice S. K. Ilirija, M se bo vršila 13., 14. la 15. avgusta ter na Športni teden 1921, ki bo od 10. do 18. septembra. Enak namen Ima tudi damska rokometna tekma med Ilirijo in Jadranom, ki bo gotovo najprivlač-nejša točka programa. — Vodstvo meetin-ga poživlja tekmovalce; naj bodo najkasneje ob trlčetrt na 17. na tekmovalnem prostoru. Sodniki se zberelo do pol 17. ure. Občinstvo naj zasede prostore na severni strani prostora ob tekališču na 100 m. Blase otvori ob pol 17. url. LJUBLJANSKI TRG. Mesa vseh vrst Je v Izobilju. Telečje meso se razprodaja po 20 In 24 K kg. Na stojnicah Smoljan in Predovič se razprodaja telečie meso enake kvalitete po 18 K kilogram. V sled direktnega nakupovanja italijanskih firm po kranjskih žJvinsklii semnih, so cene po Kranjski le neznatno padle. Dobri voli se plačujejo po 21 do 'U kron kg žive teže. Cena prašičem se skozi celo leto le malo premika. Določile so se maksimalne cene za sadje in zelenjavo, večinoma importirano iz Italije. Breskve 23 kron, marelice 22 K, hruške 16 K, jabolka 12 K, češnje 12 K, kumare 12 K, grah v stročju 8 K, fižol v stročju 10 K, čebula 6 kron. Maksimalne cene se bodo določale sporedno s sezonskimi spremembami. Ker povzroča italijanski uvoz vsled kurza lite naravnost anarhijo v cenah na domačem trgu In Izredno otežkočuje kontrolo cen, je nujno potrebno, da se ta uvoz omeji do zboljšane valute, ker je to blago večinoma luksusno blago ta se nadomesti nekaj tednov pozneje z domačim blagom. Kmečki trg ie zelo dobro založen. Krompir novi 3 do 4 K, stari 2 K, pesa rdeča 50 v komad, kolerabe kg 6 K, grah v stročju 7 K kg, grah sladki 10 K kg, čebula nova 5 K, fižol v stročju 10 K kg. Jajc na trgu zelo primanjkuje; plačuieio se po 2 K do 2 K 40 v komad. Glede m'eka vlada prejšnja mizeri-ja. Stranke prinašajo neprestano skisano mleko v preiskavo, vsled nepravilnega ravnanja z mlekom od strani prodajalcev, žita so proti vsemu pričakovanju zopet skočila v ceni, »osebno oves se je podražil v par tednih skoro za 100%. Danes stane oves looo Ljubljana 7 K 20 v kg; tudi koruza }e skočila, kg loco Ljubljana 5 K 80 v kg. Moka štev. 0 stane kg 17 K 50 v. Gledališče in glasba. Slavnostna akademija povodom kongresa udruženja jug. igralcev je lepo uspela. Zaslužila bi bila zato tudi številnejšo udeležbo ljubljanske publike, ki je pa mislila, da so vstopnice že razprodane. Precejšnjo napako so prireditelji zakrivili tudi tem. ker so se vstopnice prodajale rti dnevni blagajni mesto pri večerni. katera je bila zaprta še od zjutrarue slavnosti odkritja spomenikov Borštnika in Verovška. Na akademiji so nastopili naši znanci gg Cammarota, Romanoski. gospa Šugh-Stefanac. g. Ozegovičeva, g, Kovač itd. Vsi so za svoja lepa pred-našanja dosegli hrupne aplavze gle-di^ča. — Ob začetku akademije so izbrani pevci »Ljubljanskega Zvona in pevci opernega zbora pod vodstvom g. Zorka Prelovca zapeli veličastno Adamičevo kantato »Ču; nas zemlja«, ki je napravila na navzoče globok vtis. koncem akademije p« himno »Slocenac. Srb Hrvat«. — Na pondeljkovem zabavnem večeru v hotelu »Tivoli« sta nastopila polnoštevilna zbora opere in »Ljubljanskega Zvona« ter sta gostom zapela narodne »Na Gorenjskem je iletno«. »Gor čez izaruv »Je luštno poleti« in Adamičevo »Ne maram tebe«. Tako so imeti gostje piiiiko slišati par lepih naših pesmi Za boliš« ustavo. Glasbena Matica opozarja na redtil občni zbor, ki se vrši v ponedeljek dne 11 t. m. ob 8. url zvečer v dvorani Glasbene Matice v Vegovi ulici. Radi važnosti spr tnembe društvenih pravi vabi na obilno udeležbo odbor. NAŠ SRČKANI, PRIDNI IN NEPOZABNI SINČEK, BRATEC OZI ROMA VNUK ETOZAR SE JE DANES DOPOLDNE OB 410. URI PO KRATKEM SILNEM 7RPLIENJU NENADNO PRESELIL V BOLJŠO VEČNOST IN OSTA-V1L GLOBOKO ŽALUJOČE SVOJCE RODBINI ZUPANČIČ. ČERNE. N. V M. P. MESTO POSEBNEGA OBVESTILA se: VEČJA MNOŽINA ZABOJEV Naslov v upravi. HIŠA Z LOKALOM sobi, kuhinja, 2 kleti, električna luC, velik vrt za zelenjavo, sadno drevje In trto, 6 oralov gozda ter svinjak. Izve se v Radečah 45 pri Zidanem mostu. 1221, POSESTVA do 100 oralov, hotel velik promet, trgov« sk> hiša v Mariboru, vilo, hiše, gostilno proda pisarna Zagorski, Maribor, Bavarska ulfca 3. 123« HIDRAVLIČNA STISKALNICA olje, kompletna. Vpraša se pri: Ivan Temerlu, ključavničarju v Mariboru, Volk< mer jeva ulica. 122? CIGARETNI PAPIR Olleschau, Abadie, Altesse, Club, Ottov man.n, Osmann, Ambor in stročnice Altesse nudi tvrdka. Osvald Dobeic, Ljubljana, Sv, Jakoba trg 9. 1230 VELIKA IZBIRA OTROČJIH VOZIČKOV, DVOKOLES IN ŠIVALNIH STROJEV po ceni F. Batjel, Ljubljana, Stari trg št. 28, Sprejme se v polno popravo za emajliranje ognjem In poniklanje, dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni stroji. Mehanična delavnica, Karlovška cesta 4. 1232 DOBRO OHRANJEN PARNI KOTEL dvoplameniini cevmi s približno 70 m* kurilne ploskve se ceno odda. Natančne!« podatke daje: Kemična tovarna d. d. v Šoštanju. 1223 MODERNA OPRAVA ZA JEDILNO SOBO 3AZ| as 53j\ 'BA.OU [E-IO^S 1\03J0 |UilU3p3lU I tz rijaznostl na Dunajski cesti 17/111., trati 98, ali pa v Mariboru Maistrova ulica IT, pritličje. 12J4 VINO 3200 1 dobrega, belega, namiznega, Utet po 10 K. Vpraša se pri Gottlich, Maribor, Koroška c. 128. 1221 LEPA ENONADSTROPNA HlSA 4 stanovanji v Jako dobrem stanju !• krasnim vrtom v sredi mest* L5ubljaue< Cena 100.000 dinarjev. Poizve se: Rebro štev. 11. (Stari trg.) S 1228 HARMONIJ tvrdke Lenarčič, s premikajočo klaviJatuM v nalboljšetn stanju se takoj proda. Cen* po dogovoru. Ponudbe na naslov: Prano Kvas, fin. podpreglednik. Stična, Dolenj* sko, SALONSKO OGLEDALO, prbno - omara, igralna mizica, setvirna rak zlea, mahagonl polltir ln raznovrstne spal« nice iz trdega lesa pri Iv. Andlovic-u, Kolk zej. Gosposvetska cesta 13 pritličje, vrat* štev. 38. 1230 BENCIN lahek po K 23.—, težek po K 21..50 za kg« iranko skladišče, oddaja v vsaki mno2*l autoreferat, Ljubljana, Dunajska cesta 50. »198 CIGARET PAPIR Olleschau, vodeni tisk, z vojakom ln pft< čem sto stotink in sto šestdesetink, Ooluh, Abadie, Altesse. Vse vrste stročnice. Da* lje: Vence ln šopke za neveste in birman« ce. Perje za rože, umetne cvetlic, ilco za rože, svilen in krep papir vse barve. Pismeni papir v mapah, kasetah In sto stotink. Pergament papir za konzerviranje sadja. Razglednice, karte za prerokovanje. V»a šolske potrebščine Ud. Razpošilja na it* beto Uranus - Papirnica, Mestni trg lig Ljubljana. MM VELIKA ZALOGA: dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni stroji, pnevmatika ta vsakovrstni deli. F, Batjel, Ljubljana, Stari trg 28. Sprejme s« j polno popravo, za emajliranje z ogniem in poniklanie: dvokolesa, otroški vozički, Šivalni io razni stroji in deli. Mehanična delavnica, Karlovška cesta A Službe: KNJIGOVODJA bilančnik, perfekten korespondent v sl»* venščini, srbohrvaščini, italijanščini, delo-, ma v nemščini želi premenitl službo. Cenjene ponudbe pod »Zmožnost« ,na upravo »JugoslavJe« v Ptuju. 1232 PRODAJALKA spretna, zmožna tudi pisarniških poslov, se sprejme proti dobri plači takoj. Znatid« zlatarske in urarske stroke ni predpogoj, Ponudbe osebno pri F. Čuden, Prešernova ulica t. MIJ VEČ KLEPARSKIH POMOČNIKOV sprejme kleparski mojster Jakob Fli®* PreSernova ul. 5, Ljubljana. 1218 GODCI t Zveza Jnsroslovanskih železničarjev po« trebuje nekaj dobrih godbenikov, pred« ! vsem za klarinet, rog, enfonium in flavto. Reflektanti naj se javijo pismeno ali ust« meno v tajništvu »Zveze jugoslovanskih železničarjev« v Ljubljani, Gradišče 7, ali pa v Mariboru pri predsedniku podružnic« »Zveze Jugoslovanskih železničarjev«. 119? PLESKARSKI POMOČNIKI se sprejmejo v trajno delo pri tvrdki Brata Eberl. 1 Razno: IŠČE SE OTROK na rejo. Naslov v upravi, 123 f, Stran 4. „JUGOSLAVIJA, dne 10. julija 1921. mmmmmmmmmmmmmmmrnmmmmmmmmm Twn—mw————————— 'i— - - .dl. štev. Naša iskreno ljubljena, nepozabna, dobra mamica, gospa Terezinka Vršič nas je za vedno zapustila. Ljutomer-Ljubljana, dne 5. julija 1921. Angela, hčerka. Srečko in Lojzek, sina. Otika Vršič roj. Bračko, Franjo Čeh. Slayica, Branko, Dušan, vnuki. Prvovrstna čisto nova gugalnica s 6. čolni, jekleni drogi, z 8ka-deraičnimi slikami, orgijami itd. se proda pod primerno ceno. Reflektantu se na zahtevo pošlje slika. Oglasiti se je pri: Prvi jugoslovanski nihalki, I. Dolinšek, Maribor, Tomšičev drevored. če mogoče s posebnim vhodom v Ljubljani išče za stalno neka družba svojim nameščencem. — Ponudbe se proaijo pod .Stalno in dobro“ na an. zavod Drago Beseljak & drug, Ljubljana, Sodna ulica 5. Promili I teiin. in in^usi podjetje1 dr. z o. z. v Lfufe Grauffče S. j&ko poceni zaradi premenjene dispozicije Proda se proda *®i 1 električ. motor 17 P. S. 440 Volt, ca 1100 obratov, izdelek Brown - Boweri z reostatem in drugimi pripadki. I električ. motor II P. S., 300 Volt, ca 1200 obra- tov, kompleten. Za oba motorja se prevzame garancija za takojšnjo uporabljivost Prostovoljna javna dražba premitnln. Prostovoljna javna dražba premičnin se vrši v Škofji loki štev. 26 dne 10. julija. Dražba se prične ob 10. uri dopoldne ter se popoldne nadaljuje. Razprodajalo se bo različno blago, kakor: deželni pridelki, več vrst vinogradniških strojev raznih avtomobilnih svetilk, zračnih ter krognih ležišč, različnih koles za avtomobile, jeklena vozna peresa, 1 gig, 1 voz, 1 dvokolica, 2 železna voza za trgovske avrhe, do 600 vreč, nov 100 literski čeber, različne posode, tri stiskalnice, 160 kg firneža, 500 kg oljnate barve, 1 sod nadomestilo za firnež, 1 sod petrolejske nafte, 2 sodčka modre galice, več zabojev steklenic, 50 1. slivovke, mnogo hišne eprave in perila, čevljev ter usnja, 31 novih pleskanih škt fov i. t. d. Nadaljne dneve se razprodaja prične ob 9 uri iu se nadaljuje do 5 poldne. vseh vrst > CIRIL SITAR LJUBLJANA Ijfra ce z vrtom na glavnem trgu št. 37. v Škofji loki. Kupec dobi stanovanje in trgovski lokal. Pismene ponudbe i naj se pošljejo na lastnika hiše. M. Kuštrin Teliničnf, elektrotehnični in gumijevi predmeti vseh vrst na drobno in debelo. - Glavno zastopstvo polnih gu-mijevih obročev za tovorne automo-bile tovarne W a It er M ar ti n y. — Novo došlo! Kydravlična stiskalnica za montiranje gumijevih obročev v centrali, Ljub- Centrala: Posteljno perje Fino perje (Dsunen) Preproge Posteljni predlolkl Gradi ca madrace Platno za slamnjako Nanking po naJnEZJI ceni pri K. UfORSCHE, Maribor, Gosposka ul. 10. Inlet Brlsalke Kuhinjske brkate Umlvalne rute VoSteno rute Posteljni vlotki ijana, Rimska cesta 2. - Prevozno podjet e za prevoz blaga celih va-Ljubljana, Rimska gonov na vse kraje, za kar je na cesta 2. razpolago 10 tovornih automobilov. Ljubljana, Maribor, Beograd, Podružnice: Dunajska c. 20. Jurčičeva ul. 9, Knez Mihajlova tel. št. 470. tel. št. 133. ul. 3. v žrno barvo sprejme (samo črez poletje) Krznarstvo A. Rot Uubliana. Gradi«. 7. ure po- • v oblastveno poverjeni stavbni Inlener LJUBLJANA, fUlšerjcvn ulica štev. 7. Bpedjel. stavbeno podjetje a. betonske, žtlezobctonske In vodne zgradbe. Izraba vodnih sil* s sadnim in zelenjadnim vrtom skoraj nova, pripravna tudi za obrt, se proda. Eno ali dve stanovanji za kupca na razpolago. Naslov pove Anon. zav. DRAGO BESELJAK & DRUG, Ljubljana, Sodna ulica štev. 5. ^TAMFinp ANT.CERNEjVs- 1JU BIJ ANA Izvežbanega vodjo pisarne in spretno Etenotipistinjo išče odvetnik Dr. Fero MOller Maribor. Nastop po počitnicah. ■ popolnoma samostojna bilance zmožna moč, kakor tudi v slo' R m venRki in nemški korespondenci izvežban-a, se pod ugodnim* r , pogoji sprejme takoj za tovarniško podjetje v Ljubljani. — j J I n 1 o ta m se sprejme tudi ■ KONTORISTINJA ■ H z daljšo prakso v trgovskih podjetjih. — Ponudbe pod ZB »KNJIGOVODSTVO, KORESPONDENCA 254“ na „ALOhf A BK ■ C«HPA!VY“, d. e o. Kongresni trg S. £ Znana trgovina z usnjem Ljubi J Marijin trg 2. mr nudi: sive osajeoe (versefzi) Kium-Mi ier Mm kakor tudi med drugim gornje dele 7.a čevlje lastnega izdelka iz vrhniške teletine in boksa. prej A. Zanki BLHiivvd m IdUIIRll sinovi. Tovarna kem. in rudninskih barv ter lakov. Centrala: Ljubljana. D. z o. z. Skladišče : Novisad. lfrzojavi: Merakl. T.jultljauu. — Telefon: «4. Emajlnl laki. Pravi firitei. Barva za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Fedeiweifi), sirojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. „MERAKL“. Lak za pode. „MERAKL“. Linoleum lak za pode. ,,MERAKL“. Fmajlni lak. „MERAKL“. Brunoline. Ceniki se začasno nerazpošiljalo I Raznovrstno na drobno in debelo 1 in pol vagona zaloge, železne cevi za vodovode, paro, kanalizacijo, (šotske) Irske peči, betonsko železo dobavlja po tovarniških dnevnih cenah Sveže teli n n pečenko po 18 K za 1 kilogram se prodaja vsak dan dopoldne na Predovieevi in Smoljanovi stojnici v Šolskem drevoredu. Popoldne pa v skladišču na Mesarski cesti št. 4 pri mestni klavnici. Slovencil POZORI Kupujte, čitajte in razširjajte stvarni in zanimivi tednik „Avtonomist“ Zahtevajte, da se Vam pošlje list na ogled. Naročnina znaša letno K 120‘—, polletno K 60-—, mesečno K 101—. Upravništvo Ljubljena, Breg St. 12. Edina razprodaja vseh vrst specijalnega mavca (gipsa) za celo kraljevino SHS tvornic: STANZ, KINDBERG, SEMMERING, SCH0TTW1EN, PUCHBERG, AUSEEWIESE etc. nudi po najnižji ceni iz svojih zalog: Ljubljana, Osijek, Novi Sad, Zemun KOSU HGMlf, veletrgovina mana, LMaaa, Zitafta ulica 1. Ljubljana. PREMOG prvovrsten, spodnještajerski primeren za industrije in domačo porabo dobavlja na vagone, kosovec, Orehovec ali zdrob, po dnevni ceni, vsako množino. Ponudbe pod „Premog“ na upravo lista. lOSIP fiiJBL splešito iMo pohištva in Klavirjev Sp. Šiška. Seljska ulka št. 1 sprejema raznovrstna popravila pohištva in glaso-virjev. — Istotako poltira (Hdehglanz) pohištvo. roman O. WaIdowe je izšel v knjigi in slane broširan 20 K, vezan 26 K v plalno vezan 32 K. letniki 1906, 1907,, 1908, 1909 1910, 1912, 1913, 1914, 1915 1916, 1917 ima v več izvodil uprav. .Jugoslavije V LjuSsIft-R?. Cena krasno vezani knjigi ji Sar 80 kron. pisalni stroj Zahtev«**.«, prospekt t U N D E R W O O D OPILOGIIPH razmnoževalni aparat Ljubljana CSIavno sastopstvo: THE REX €° Odgovorni urcJc.tf: Do>n'r.ii Čebin. Izdab konzorcii dnevtdka Tiska »Uiitcliska tteknrna. v Lluhliaal.