gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici j emane za celcleto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr., za Četrtleta 90 kr., pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol l«ta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 18. marca 1868. 3*o$podarske stvari. Se druga napaka je, da mnogi gospodarji naj-lepša teleta prodajo mesarjem; le taka, za ktera Zakaj ne napreduje živinoreja mesár ne mara, obdržé za rejo Alije mogoče, da se 9 ki kakor bi imelo biti in bi lahko bilo? Umni gospodarji gotovo sami vidijo napake živinoreji pomaga na noge, ako se blago, rojstvom ni bilo dosti prida, obrača za pleme? pred Po 7 ki takem ravnanji propada živinoreja popoinoma. Tak zárod v se ovirajo živinorejo, zade vaj o odvrniti jib. čudno Je to 7 da si krme (klaje) ni vreden, m ni gospodarju za nič dru- malo pri- aega kot da ima mrho namesti živine v hlevu. Vsak goldinar, ki tele, donaša mu desetkrát ga je gospodar skupil za prodano dobro večo zgubo. ovira živinoreji, Ena glavna napaka med mnozimi druzimi gotovo ta, da je premalo bikov pri obilem številu krav. In nazadnje je tudi še to velika ovira živino: Cez 80 krav se ne sme šteti na enega bika. Ako jih la se živini premalo in slabeje klaje daje. je veliko več, mnogo krav se ne ubreji. To pa je y goratih krajih res da senožeti večidel ne ležé ugodno, velika škoda gospodarju, ker manj mleka dobiva ali ga 7endar pridelek mrve ni tako reven. Planinski pašniki T VUilMI U AJk UULi ^ { Uj l—J. AJ, j *XJ » v vi. v v» » ^ - — Q ne dobi celó nič, teleta pa tudi ne. Naposled ostane marsiktera krava jalova, in tako se zgodi, da marsi-ktera lepa plemenna krava zapade mesarju. Očitno je so večidel revni; grmovje jih čedalje bolj zaraša; kamenja, ti se navali, nihče ne trebi, in tako je pašnikov vsako leto manj tedaj, da je škoda zavoljo premalo bikov veliko veča, lULt z majhnim trudom ravninah pa bi se dale senožeti mnogo- ín kakor bi znašali stroški, da bi soseska si držala primerno število bikov. malimi stroški zboljšati. Močiti jih po napeljani vodi bilo bi v več krajih mo- goce; ne privoši se jim ta življej ; „naj jih Druga napaka so slabo tni biki. Sèm ter tjè se moči!" — to je navadna beseda. Mnogo močirnih se- nebó bik, ki Je tako nah aj a kravi in marsikaj počenjati ž njim slaboten, da ga je treba nesti da skoči. Da tak nožet bi se dalo prav lahko in cenó osušiti ? samo ne- kteri grabni bi že pomagali včasih nobeden ne bik krave celó ne ubreji ali da je tele ravno tako majo koplje grabna. Po gnoj ene senožeti (travniki) so bele vredno kakor oče njegov, jasno je kot beli dan. In vrane vendar taki revni biki niso bele vrane. ? )) naj jih vrabci gnojé!" je beseda nemarnega gospodarja, následek nemarnosti take pa je revna košnja. Nahajamo pa tudi take bike, ki se sè kravami ne Na cbčinskih pašnikih (gmajnah) živina strada 7 da vjemajo niti po rodu niti po postavi, barvi itd. rebrapokajo; še bolj lačna kakor se je nagmajno gna Redko se nahaja pri nas taka živina 1 ' * * A * J ~ " J — ? ki je enega in tava nazaj domů ; gospodar kolne, ko vidi vpadli vamp, al drugo leto jo goni ravno tako na ta stradišča to čistega plemena, marveč mešanica je različnih rodov, ki se parijo kakor ravno kane. Mešanica ni ni- kakor lani. Na polji se premalo detelje ali trave seje; ' JL %J _ _ _ « « A A • # • n i 1 % .J i . 1 • W i m koli dobra, ker se druga kri pretaka v drugo kri ) in njive so večidel spodarju, ki pridelek, ker bi sè žitom obsejane, čeravno bi go- zato zgubijo dobre lastnosti enega rodů in primešajo mu slabe lastnosti druzega rodů. Naj ima grajščak ali kak drug posestnik kakoršnega koli bika, letos pa bi dobi val |HHÉÉ| ■ i H ■ H I polje obdeluje s klajo, veliko več nesel ta potem mogel vec živine rediti, po njej gnojá in bi po takem mogel njive več da Ô ^vo^otma J * ^ * ^ ^ * T o J --r —- — ~ — i, drugo leto druzega, to je kmetom vse eno, da bolje gnojiti; saj mu vendar pamet že to dá, da na bik, za rodovni list ne prašajo. Tako pa se kvari dobro pognojenih 4 oralih se dá ravno toliko žita pri- živinski rod. — Nismo še videli gospodarja, ki bi bil delati kakor na 6 slabo gnojenih oralih, in ostala svojega lovskega psa paril s pudeljnom (kodrom); pri orala se dala za posetev klaje obrniti. Ce z zimo reji goveje živme pa je ljudém vse eno, ali crn, velik ali majhen, lep ali pokveka, ali je dobre molzne krave ali ne, pitanega rodů ali ne, ali je bik bel zmanjka krme, ker si gospodar preveč živine drži ali pa iz začetka potratno ravná s klajo; konec tega pa je, da se živini slama pokládá in lakoto (glad) trpi. sin da skače in teleta delà: to jim je dovolj; s tem so vse To so glavni vzroki, zakaj da živinoreja ne napre- njihove želje izpolnjene. Ljudjé mislijo, da po velikih duje, kakor bi imela, pa bi vendar lahko napredovala, bikih se zaplodi veči rod gospodarju Lfui vcui i uu guo^vuaiju, — to je na eno »»v u* ^vu^vui vendar z velikim bikom ni še vse gotovo ; gospodarili ako stran res gospodar le glavo v roke vzel ) to je ) umno saj vsak vé da Korenina slabi živinoreji pa, in to še enkrat re- iz klaje se delà kri in iz krvi vse drugo; če ni dovolj klaje, z velikim bikom samim ne , x^«,^ ť ± — — — boš dobil velike in težke živine. Vrh tega pa je velik pa mal o prid ni h. To napako je treba pred vsem čemo > e to, da imamo premalo bikov za pleme ali bik tudi nevařen maj hni kravi zakaj ? zato 9 ker velikega teleta ne more lahko roditi majhna krava so na poti živinoreji naši. in je zatega del porod včasih tako težak, da krava ob _ porodu pogine. odvrniti, potem pa tudi odvraćati vse druge napake > ki 90 pecenji kruha. . Leuchovem časniku „Polyt. Ztg." se bere o peki kruha to-le: Sploh je misel ta, da se iz 3 funtov moke svetem Nikoli. — Da se v tacih okoliščinah učitelju slabo goditi mora, to si vsaki lahko misli. Če pa tožie, je še pelina več za učitelja. Naj povem, kaj se je pi- izpekó funti kruha. To pa ni vselej resnica. Moka od težjega žita daje več kruha kakor moka ložjega, od starejega žita vec kakor od novega. Tudi se izpeče manj kruha, ako pri primešanju vode vzameš prevro-čega ali pa prestarega kvasů. Pri majhnih kruhih od pol funta do funta se ob peki pogubi salcu teh vrstic samemu zgodilo: Předložil sem svojo postavno tirjatev dotični okrajni gosposki, ktera jo je z dovoljenjem više deželne vlade potrdila. Sedaj pa je bil ogenj v strehi! Srenjsko predstojništvo me je za- tega del hudo přijelo in to po srenjskih možéh 7 do lotov pri šole v svoji mladosti še od znotraj videli niso 7 in ki, večih kruhih komaj 2 lota do 2 lota in pol pri funtu Razméra testá in kruha je ta-le: Za za za za za funt kruha je treba funta funte funte funtov 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 funt funta funte funte funtov in 10 lotov testá če sedaj pridejo v šolo, svojega klobuka ne denejo z glave, kadar kak zbor v šolski izbi imajo, zraven pa tudi tobak pušijo 1 77 77 77 77 14 18 20 24 7 Ako se potem človek pritožuje, ga gospodje 77 77 77 77 77 77 77 77 potrpežljivostjo tolažijo; al take potrpežljivosti je človek kmalu do grla sit, ker želodec le prazen ostane. Potr- taka Kruh koj po peki in že vroč je težji, kakor Č€ leži nekoliko ur. Osoljen kruh zgubi manj na teži svoji kakor neosoijen 7 kruh močnega testá manj kakor od rahle ga. Pšenica in rž po odštetih otro- bih in kar se izpraší — v m a j h n e hlebe spečene, daste toliko kruha kakor vaga žito , v v e č e kruhe spečene pežljivosti se sicer mora vsak učitelj vaditi potrpežljivost, kakor se učiteljem zavoljo njih plače pri-poročuje, naj gré rakom žvižgat ! Tudi podučiteljem se v tej zadevi včasih kaj slabo godi, posebno če svojo plačo pri srenjskih županijah dobivajo. Poznam podučitelja, ki že dve leti ni nobene plače dobil! Komaj pričaka kak revež, ki nima okrog- pa na 20 funtov za 1 funt več. lega v zepu, da je „prvi dan meseca a 7 in že zjutraj zarano jo potegne s pobotnico v žepu k županu Že Šolske stvari. Placa učiteljev v ljudskih šolah. pred durmi stoji in prah s škorenj otresaje si misli : Bog daj, da dobim denar! Na vrata ko zajček plah po-trka, in na resni klic „herein" odpre vrata. V izbo sto- pivši se županu do tal prikloni, ter mu pobotnico po- Ker nižno podá. upan prebravši jo prijazno učitelja po- so 77 Novice" že mnogo o učiteljski plači gleda izgovarjaje se, da ravno zdaj ni denarja v kasi, govorile, naj mi dovolijo, da tudi jaz nekaj dodani o tem. zatoraj naj drugikrat pride. Kmalu jo revež zopet dru-gič priseka do župana, al Županja na vratih stojé mu — - g&v 1 iu vuku) vav liuj/wuw j uijl j ml jul cf t 1 ui utlx w w v j v * ^ Kadar se kaka nova šola ustanavlja, po navadi S3 hitro pové, da župana ni domá. Tedaj zopet nič! Tret- napravi fasija, v kteri se odloči plača učiteljeva 7 11 jikrat se morebiti dobi učitelj pri županu svoje trdo ker vsled knjige političnih šolskih naredeb štev. 103. zaslužene krajcarje. Tako beraštvo pa veselje do šole 167. ne sme noben učitelj na deželi manj kakor 150 in otrok se pač ne strinja! gld. plače imeti, zato se pri nas vendar učiteljska plača nekterih krajih se učiteljem tudi zastran stano- skoraj nikjer spod 200 gold, ne stavi, ampak večidel vanja slabo godi. Ker nimajo samostojnega stanovanja od 200 do 300 gold, in to po okoliščinah krajev in v šoli, prisiljeni so potikati se po drugih kotih. Farani premoženja ljudi, v nekterih krajih več, v drugih manj. sicer obljubijo tudi stanovanje učitelju plačati, al kaj Dohodki učiteljevi toraj niso v vsakem kraji enaki, pomaga, ako te obljube ob letu ne spolnijo. Hišni go- pa tudi pota, po kterih se dobivajo, so jako različna. spodar pride in učitelja tirja za stanovino, ta se na fa-Po nekterih farah so učiteljske siužbe tako vredjene, rane izgovarja, gospodar pa kmalu učitelju stanovanje da dobiva učitelj svojo plačo po biri pšenice, vina, odpové. Poznam dva učitelja na Dolenskem, kterima se 7 pa za a. ajde, prediva itd. in kjer je učitelj tudi cerkovnik. tudi tako godi. Vsako leto sta pod drugo streho cerkvenih prihodkov itd. Al gorjé učitelju, kadar se voljo tega, ker gospodar denarjev za stanovanje dobiti kak prilizevalec ljudem tako na srca vleže, da ga potem ne more. Iz tega vsaka poštena duša lahko previdi, sami ob sebi za cerkovnika izvolijo, akoravno je učitelj kako sladák je tù pa tam učiteljski stan. sam za cerkovnika imenovan; on ga mora potem pla- Pomislimo še dalje žalostné nasledke 7 kteri iz čevati, Čeravno je sam zmožen ob delavnikih opravljati vse te revšcine izvirajo. Vsakemu učitelju je neobhodno cerkovnikovo službo. Ce tudi so ti dohodki v fasiji potrebno, da ima poštenje in veljavo pri ljudéh. Je pa nizko cenjeni, vendar se tam pa tam še toliko nabere, to siromašnemu učitelju mogoče? Posebno ako je za da človek pošteno brez glada živeti more. radi videli, da bi se učitelj Vse drugače pa je tam, kjer je učiteljska plača v denar jih določena in Človek tako ' rekoč na golih krajcarjih živeti mora. Ako dobi učitelj golih 200 gld., še takrat ne dobi učitelja med bolj premožnimi in mogočnimi I ~ v •• • vM O z njimi enacil r ljudmí, ki bi Ako mora učitelj včasi Čez pol leta svoje plače čakati, pa je recimo 7 med tem časom pa živ v jamo da jih dobi tudi 300 gld. (pisatelj teh vrstic iti ne more — prisiljen je pomoči pri primožniših ljudéh al dobiva 160 gold.), poglejmo, koliko mu ostane. Za- voljo mnogih in težavnih šolskih opravil mora učitelj tista gosta megla, ktera vse iskati, to je, na posodo iskati denarja. To pa je ravno druge čednosti, ktere I ■ ■■ I ■ | ■■^■H Hi^čitelj si hlapca vdinjati, da namesti njega mežnari, toda hlapcu znabiti še ima, zatemní in ga tako počasi ob vso čast je treba najmanj 40 gold, brez hrane, ali pa 20 gold, in veljavo, brez ktere učitelj biti ne more, pri ljudéh kteri v s hrano plačati, zraven pa si hlapec, ako je brez hrane, pripravi. Kaj pa da se povsod dobijo ljudje, n^n. , prilastuje vse dohodke od zvonila pri mrličih, štole od sili člověku radi pomagajo; al večidel pa tudi kmalu s krstov invpeljevanek. Prašam sedaj: koliko še potem prstom za človekom kažejo, da toliko pa toliko je učitelju ostane? Ali more učitelj s tem denarjem sebe dolžan! Revščina in vedna skrb za živež svoj pa tudi in svojo družino pošteno živiti in si še kak potreben odvraća vse tište lastnosti od učitelja, ktere so mu v časopis ali kakošne koristne bukve omisliti? njegovem stanu zeló potrebne. Kako more človek dolžnosti svojega stanu z veseljem in na tanko spolno vati, to svoje dobil. Al gledite! nekteri plačajo, drugi pa ko vidi, da se mu njegova krvavo zaslužena plača po- o vsod trea. zmanišuie in neredoma odraituie? Kako Pride čas bire; človek si misli: sedaj bom vendar odlašajo, mnogi so pa tudi taki, ki bi radi plačali more učitelj z ljubeznijo in gorečnostjo svoje učence hitzig > podučevati, ako vidi, da mu skoro nobena živa duša erlaubniss, upravo lat. potestas znači gewaltthátig, gewaltig, strsl. let lětBb gewalt y za to hvaležna ni? se dalo učiteljem v tej reči pomagati? Kako Ker se bo deželni zbor kmalu začel » macht" ino í machtigung, kakor tudi se učitelji svoje rane odkrijemo. slanci bili pravi očetje, in nam Naj , naj mu godit dostaj odbitega začetnega ustnika machtigung <í Kar y v se nej nam deželni po- la st, Lah, nam. vlak v novej slovenščini, na pr. 1 a k se to jelo ; naš revni stan zboljšali. uže tudi v starej slovenščini las, vlast, Vlah y naj bi deželni zbor sklenil, da kajt korenike se y y y Prosimo posebno za to, bi učitelji svojo plačo, kar bi najbolje bilo, pri dačnih ustnikih nova slovenščina stopila nekoliko dalj nego ploh često krše od spredaj ino od zadaj , samo da je pri uradnij ah dobivali, da ne bi bilo treba vec pri ljudeh za svojo plačo beračiti. Ako bi učitelji enkrat to dosegli, česar že tako dolgo želijo, gotovo bi vsi dolžnosti od stare nam. brošt y v id katerej ; m. purpur na pr. primeri nsl. b d nem adj blut e naprej roth tudi stoji sanguis y strsl > fârberrôthe, b r o č i 1 k svojega stanů z veliko večim veseljem, kakor dozdaj, brasilienholz (gorenjski) iz: brot-ji, torej nsl. napak spolnovali, zraven pa se še tudi v svojem pokliču čedalje brošč. Tedaj sta lět-o i vrut-ina meju seboj v tistej bolj mikali, likali in prizadevali, kar pa v sedanjih stiskah skoraj ni mogoče. raz m eri y vani besedi v katerej sta celó tudi s črko 1 poleg r osno- di e genus i plodi m. fructus Lam Zatoraj bratje! zdaj na noge; trkajmo in odprlo se v maloruskem narečii l'utyj znači februarius podbija nego potrjuje, kajti priča bode. P. misli ne to da Ce moje z be- Slovsťvene stvari sedami te korenike slovanščina res popisuje tudi vre menske lastnosti. samo da lět «c^v, J6' x* v, * „ x & v, U1VŮC , « l'utyj: der monat der heftigen kalte. Samostalnik heftig hitze a Die slavischen monatsnamen von Dr. Franz Ritter von Miklosich. Spisal Fr. Levstik. (Dalje.) Neiztolmačena mesečna imena. Taka imena so iz naslednjih besed lět se v prevratnem pomenu t „annus", kakor je latinski: septima timus annus, ter kakor tudi nemška beseda pro toto) znači sep- nam katera je to, kar v slovanščini: j nsl jah y sommer ali >1 v OiV » «UOUIUl . J CV X CU , J Cfc I \J y UOi« J y zar j ark strsl. (gluth) y prim srb nam. i w J adj poleg J hitze vom ofen ko sunce die warme amarus, austerus y m j luaiiuo , rvcti ucuuiu \j LU I 1 besede: hornung (februarius) Srb. Veljače*, a v ci j a^a, uvcijaua , vcnjav« îvwi V " x liki mesec), vendar je neznano, zakaj se tako zove lij gross nsl íják y ferociter, gorski adj. amarus, žeravi adj nsl. žáre r o adv candens k adj. hitzig, ranzig, upravo: brennend y eljača, o velj velijača februarius (vé y Saj v drugih besedah začetni soglasnik časi tudi odpade, posebno rad goltnik, a v njega mesto nastopi j *), na pr. y lět aprilis strsl. lěttni, blg. lěteni» majus, dolsrb. nalětny mařen, srb. mařen juli strsl. jaki, jeliki, jegda, jel&m jc*x*.», j^i^i», j jv>x«xxa«, javiti, j lit strsl. vesna f. frúhling poleg W J herbst ? V J j ast ki se v bolgarščini po Miklošiči tudi g o 1 ě m i n zove. Reč ostaj dvomna enem lehko tudi pomladnji mesec, kajti Slovan, kakor gušteri m. eidechse, jemešfc m m. nam. nam. i Ime lěti»ni uprav znači poletni ali ob poleg poleg: lemešb m. pflugschar, strsl. j ezgulj a f. guck guck, poleg: žegizulini'**) adj. guckgucks—, strsl bodemo videli pozneje, pomladi od leta i jeseni iz početka nej oštro ločil niti v pojmu (begrifflich) niti v jezy ki zunge po sodbi jako učenih jezikoslo t e z y k i (potégnena , dolga reč), starej š i prvotne oblike prim lat ling nam. a iz dingua ; besednih korenikah, zaradi česar nekatera slovanska tunga, nem. zunge (nam. tunge). Graff got. tuggô, staronord 681 imena letnih časov v svojem poménu omahujo, ter posebno imena za pomlad so tako nestalna, da noben letni čas nejma po raznih krajih našega jezika toliko I | nsl. g r e d (koroški, glasniki jako samovoljno nadomeščajo, ne pišem : vr^ti, vratina, nego: vruti, vrutina, kakor se nahaja v spi- raznih imen, kolikor pomlad: strsl. vesna, j sih y iz katerih so te besede vzete. Mikl. lex. 79. pomlad, mlad let (Megiser) Pis. Udj Mi tuj G J y UlUl^lJU J y Kyi v ^ (anfang des sommers), pramalitje, proljeć protuletje (Habdelic); srb. prolitj y malje če; hrv. primalitje (prama, prema, prima je , torej to, kar strsl. prěma, prěmo gegenuber, entgegen prěmalětije : die dem sommer entgegenrûckende zeit primeri nsl. protuletje); rus. vesna; mlrus y v v 1 csk *) Goltnik se morda tudi na ravnost v j spreminja. Pis. **) Primeri tej besedi lat. cucul-us, nem. guckguck, gauch. Ce je oblika: jez gul ja nam. žezgulj a prvotna, ter ne prémota (umstellung), potem je z pred g morda samo vtaknen , kakor se korenikam vdéva s pred k, na pr. strsl. vesna, j gorsrb. ,,skr. vasanta, y dolsrb podleti (nam. podlětije); polj. wio lěto (anfang des sommers) y lit y lat ver let. vašara sommer, gr. sag veser) frúhling, vse to od kore Soditi se sme Fi , nike vas splendere." Mikl. lex. 61 da slovanska beseda: lěto stojí nam. vlěto i da die heisse jahreszeit, prim. lat p 1 a k a f. lamina, p 1 a š i j e n. assulae, ploča f. saxum, poleg : p 1 o s k i adj. breit, nsl. ploskev f. die flâche, a ce je ž e g i z — prvotno, kakor bi se dalo soditi zaradi rus. z o g- , čšk. ž e ž h u 1 e, polj. gzegzolka, let. d z e g u s e, zica y sommer prim dalj strsl ti adj tus hitze, heiss t y heftig (ferox), strsl. vrutina f. *) hitze, strsl. ljuti adj. heiss y y Mikl. lex. 192., potem oblika: žegiz-ul- ustreza nemškej : guckguck, let.: dzegus-e, samo da ima zadaj še ón pri-lepek, kateri je v lat. cuc-ul-. A ker tudi v drugih je-zicih za tega ptica ime nahajamo po dve obliki iz iste korenike: nem. guckguck poleg: gauch, let. dzeguse poleg : g e g e, morda tudi slovanska oblika : j e (z) g- nam. * Menil bi, da ,,ut" v besedah: vruti, vrutina nej že(z)g- ustreza nemškej: gauch i let.: gege prilepek, nego da spada h koreniki; ako se tudi za n y r Pis. 92 Léto U y J 3t Y y J ai <* y j cv i v ou ovi uj uvjouuu ioiv^^« w^wv ? Muvij ujvvui ti uujc* vit u v l l j a j 1CJJU UiCĐtU Î5 1 ter iz početka znače: die h eis se jahreszeit stáno valci. S o lůn (Tesalonika) pri grškem morji jara, jaro so torej besede istega stanovalci, močni trdnjavi. Sofija, lepo mesto s 46.000 ve- pojma, (sommer), a vesna i jeseni»: die strahlenďe (vesna liko trgovsko mesto z 70.000 stanovalci. Jani na s morda tudi: die bliihende) heitere jahreszeit. Ker se 30.000 stanovalci. S kader (Skutari) blizo jadranskega v jezici s pojmom svetlobe skoro vselej veže gorkote, more tudi vesna, jesens značiti : die warme pojem morja z 20.000 stanovalci. jahreszeit cib , prim. oai . v a» o aubo , nu , lou v en o ni at o u ui- vendar kaže, da je v slovanščini pri teh dveh skr. vasanta lit. Bosna s Hercegovino poleg Save, Bosne in mer imenih let. vašara som- Une. Mesta: Šarajévo (Bosna Seraj) z 70.000 stano- valci jezik v poj em letu r obrtstvom in trgovstvom. Travnik z 8000 sia-svetlobe prvi. Vidimo, da sije slovanski novalci. Zvornik s 15.000 stanovalci. Banjaluka z naredil samo dva glavna razdelka: mraz 15.000 stanovalci. Mostar in Trebin z 10.000 sta- (zimo) i jasno gorkoto; mrazu je zdel ime iz edine korenike: zim—, a jasnej gorkoti iz treh korenik: novalci. vlět- (lět-) j- j, jar-, v KJ S3~ yjKjo-j» Kar se tiče besede mařen, soditi bi se morda stij y > D ž e s a j ali ves- (jes-). primorje z otoki grškega morja, in otok Kandija, na kterem že dolgo traja punt kri Mesta: Galipol na polotoku pri Dardanelski smelo, da znači: die (durch hitze) erchlaffende zeit, ožini s 17.000 stanovalci, pristanišče vojnih ladij. S primeri strsl. mara erschlaffung: maru, rekoše smi s 30.000 stanovalci. Kandij s 15 stanovalci in Mikl. lex. 362., dalje srb. umoriti ermiiden > umor K s 12.000 stanovalci na otoku Kandii ermudung, umoran adj. miide, o d m o r erholung (Vuk.) manjši otoki so Drug 9 Zdaj mi je po vrsti našteti vsa novoslovenska me-sečna imena, kolikor jih je v delu gosp. dr. Miklošiča Samotrak, Limje, Metel sultan To je popolnoma turška država, kteri vladar je Služne knežije se svojimi lastnimi gospodarji so: Srbija na izhodu od Bosne pod Donavo in Savo. ^ jG dr. Miklošič pri tem poslu rabil nekak star no- Mesta: Beligrad na otoku Donave in Save, močna voslovenski rokopis: „handschrift vom jahre 1466 aus trdnjava z 20.000 stanovalci, z obrtstvom in trgovstvom. Lak (Loka) in Krain, hofbibliothek in Wien Nr. 2821. Kragujevac z 20.000 stanovalci, sedež srbskega kneza. a pristavljati hočem iz tega spisa staroslověnská ter o potrebi tudi druga slovanska. Nam je posebno važno ka rec. 450. fol. 157., nsl. monatsnamen enthaltend." Jaz bodem namestu tega naslova postavljal vedno samo lét- nico Kruševec in Kosovo o » v/ \j x jj. x^yj o\j y Kj j znamenita kraja. R u m u n i j a, ki obsega Valahijo in Moldavo. Valahija ali Vlaška leži na izhodu od Srbije med (1466.) (Dal. prih.) Donavo in Sedmograško. Mesta: Bukurešt pogla- Ozir po svetu. Turci j a. Turčiji se že več let govori, da umira, pa umreti ne more, in to samo zavoljo tega ne, ker se vse druge vlade ne morejo pobogati o tem, kdo jej bode dědič (erb). Dolgo vendar ne bode več trpelo, da se kristijanski Slovani rešijo jarma, ki jih tare pod Turkom, ki vsacega druzega, kdor ni njih vere, imenujejo „gjaura" (psa). Ker nekterim bralcem, ki so v zemlj episji manj iz- VMM» T V MVULUV^i ^TJLVOfcC* • JLJ U IV U 1 O V y MV^IW vitno mesto s 45.000 stanovalci, sedež vlaškega kneza. Braj la pri Donavi s 30.000 stanovalci in trgovstvom. Kraj ova in Džurdževo, trdnjava z 10.000 scano-valci, trgovski mesti. — Moldavija, od Vlaške proti severo-izhodu med avstrijsko in rusko mejo. Mesta: Jaš (Jasi) pogla vitno mesto z 20.000 stanovalci. G a lac z 8000 stanovalci in trgovstvom. Crnagora je prav za^ prav svobodna deželica pod varstvom ruskega cara; Cetin je poglavitno mesto te gorate dežele in sedež kneza. vedeni, utegne prav biti, da nekoliko izvedó v „bolnem možu", naj jim prav na kratko podamo nekoliko črtic o evropejski Turčiji. Tur čij a obsega od Evrope južno-izhodnji del, od avstrijske in ruske meje do grškega morja in zemlje, in od jadranskega do črnega morja. V severji jo za- Zabavno berilo. deva Donava sè Savo, v jugu jo moči Vardar in Ma- rica, v sreui se vzuigujejo DaiKansKe gore y ILL JLLlUJLblVl JJ-LV1 UćiKDgCh j Liti C* OULU oo uur^Jai f Ju ožini pri Carjemgradu in Dardanelah jo ločite od Azije, kamor so mi rekli, da se je odpeljal Ljudevit. Al tudi v sredi se vzdigujejo balkanske gore in morski Zenitnina. Crtice iz življenja, poslovenil po hrvaačini J. Levicnik. (Dalje.) Druzega jutra sem se odpeljal v bližnje mesto Turški cesar (sultan) ima pa tudi v Azii in Afriki ondi ni bilo o njem ne duha ne sluha. Ubijal sem si posestvo. sivo. glavo Evrop ej ska Turčija meri 8720 štirjaških milj Přišedši na sosedovo domovje sem jo tolažil kakor koli kaj da naj na dom vrnivši se povem u [ili ci. z 12 milijoni ljudi, turškega, slovanskega in grškega sem mogel 9 vse je bilo zastonj; lek za ranjeno rodu muhamedanske, grške (staroverske) in rimsko- njeno srce mogel je prinesti le Ljudevit sam. Toraj XSJVJLUL y iliuuaiu^uauoívu y gioa^r ^OvCvJL \J Y wJL WlXv J xu s» m^j vxav J L----------J---* --------------, katoliške vere. Dežele so nekaj naravnost podložne, brž drugi dan napravim pismo, v kterem sem, zamol nekaj za dacijo služne in imajo lastne kneze. Na- čavši sicer njegovo pravo ime, ga vendar po njemu do- ravnost turškemu sultanu podložne dežele, razdeljene volj jasnih in razumljivih besedah opomnil, naj svoje v več sandžakov ali okrájev, so: skrivnostno početje razjasni, in ako je mogoče 9 opra- Ru m i lij a, ki obsega veči del Tračije, Bulga- viči. Ako tega ne stori dodal sem zraven ni riJO, luaucuuuiju, xx* uau ij u iu a uo«*íj w ujvu. , ' -----j ----~ --- jadranskim in črnim morjem. Mesta: Carigrad (Kon- sem tiskat v mnogo znanih in razširjenih časnikih." Macedonijo, Albanijo in Tesal ij o med pošten, marveč naj ostudnej šega značaja. Ta oglas dal stantinopel), poglavitno mesto cele Turčije na ožini med marmorskim in črnim morjem, s 630.000 stanovalci; je sedež turškega sultana in više vlade, središče trgov- ono stva za vso Turčijo; pomniti je sultanov grad, uci«jx, «v^«* ~ u«»*vvuv — — — ----— — in velika mošeja ali turški tempelj , nekdanja cerkev mirú, kajti dohajali so iz krajev ljudje iz gole radoved Seraj 1 ^Minulo je pet tednov, a od Ljudevita ni bilo glasu. To so bili za-me najneprijetniši dnevi vsega mojega življenja, akoravno nisem bil v nikakoršni neposrednji zvezi z nesrečno to dogodbo. — Domá nisem imel sv. Sofije. Druga mesta: Adrijanopel z 120.000 nosti, da bi kaj pozvedeli o prečudni dogodbi 9 stanovalci, z velikim obrtstvom in trgovstvom. Varna bila zbudila občo pozornost v vsi naši okolici. ki je graJ- pri črnem morji s 15.000 stanovalci in trgovstvom. Šumla ščini moje sosede pa je iz dobro znanih vzrokov bilo ali Šum en pod Balkanom, s 30.000 stanovalci. Vidin še manj postanka za-me. s 25.000 stanovalci in S i 1 i s t r i j a pri Donavi z 20.000 Přetekli so bili zopet tedni in meseci. 93 Milica je p řičela zdaj oči vidno hirati. Videli in vě- děli smo. da boleha al ucii Duiuj ua uui^ua ^ ai uua J6 tajila, da ug • mat v ksvj vstajala vsako jutro zarano , kakor je imela od nekdaj ne marveč je navado ob vsaki jed Je sedla z nami mizi ako ravno je malokdaj kaj okusila. Tudi po vrtu se je po-gostoma s teto ali z menoj sprehajala, vendar pa je tù kazala poseben strah do ptujih ljudi. Edino naše zagotavijanje, da stara gospá nočejo nikakega obisko- , ako je začula kake tuje valca sprejeti, umirilo korake » Tudi jo je zamolklim glasom nJeg a rekla mi je nekeg z » tudi njega, kadar pride prvi hip pred-me. Treba mi bo časa in prej razabrem se vedno V se adj Po teh besedah sem dné , ne pustite odloga, da spoznal, da vrnitve Lj ude vito ve; vendar pa delo se osrčji, e in vendar Vi preočitno, da smrtni črv gloje na njenem bila z vsakim dnevom bolj véla in přepadla Je ) Če tudi smo z vso silo tiščali njo, stanovitno branila zdravniške pomoči Pogled njen mi je paral srce na dvoj proklinjal sem Lj devita in mrzil se na njega, kakor še nikdar nikoli na nobenega člověka na svetu Přetekli so bili dvoji kvatri, «.«l um, ^«iwj. ^ lakov, dospé od Ljudevita pismo sledečega zadržaja kar mi, kakor z ob » Poziv Vaš došel mi je še legle besede Vaše na srce moje jasnjenje in opravičenje. So blizo Pešta 12. oktobra. daj ; težko so mi toraj moje raz-zoper me, sicer Cujt Vaša pravična, bode vendar saj človeška, ako v pomoč pri vzamete usmilieno srce do mene nesrečnika. Res Je > fiudodelec sem hudodelec še vse veči ) kakor me Vi sodite. Sklenil sem namreč zakonsko zavezo brez vse prave ljubezni, — in to si sam štej em v hudodelstvo zoper Boga, naravo in svojo ne vesto. Grešil sem zoper Boga, ker sem pred oltarjem krivo pri-segal zvesto ljubezen, o kteri srce moje ni nič vě- dělo > grešil sem proti naravi y ker sem kakor z no- gami teptal najsvetejše in večne njene zakone, — sem proti Milici, ker sem v njeno srce vsejal seme večne nesreće in obupne sramote. Al kako sem iz člověka mogel postati tako zaničljiva pošast, slušajte me dalje in imejte potrpljenje z manoj grešil Ko sem se vrnil od v v • vojascme na dom, imel sem znanje z neko Magj arko ktero sem ljubil bolj ko lastno življenje. Al bila je ona hči kneza M. in to je bilo brezdno, ki naji je ločilo. Pred tremi leti bil sem s svojim batalijonom vmesten po vaséh krog grajščine, ki je bila lastnina omenjenega kneza. Ravno takrat je tudi on sè svojo družino ondi stanoval. Plamen ljubezni se je vnel med manoj in knězovo hčerko Julij o v trenutku, viděla. In kakošna je bila ta Julija, prvem hipu tako navezala na-se? ko da sva se vprvic me je koj v vsem nasprotna moji nesrečni Milici! Milica je namreč uzor ženskega deklica, kakor si želi vsaka dobra mati, da bi vrh j spola bila njena hči: tiha, nježna, krepostna, krotka, — Vxu tega pa umna, delavna in izobražena. Julija pa vsa druga: čudili se boste, ako Vam povem, da je bila svojim sinovom predstavljaj o kot to, kar skušeni očetje svarilen izgled nevarne ženske, treba ogibati, ako nočeš na veke izgubiti pameti ženske, ktere se Je } duš- nega pokoja in vladanja samega nad seboj. Res, čudim se sebi, da sem se mogel tako navezati na to bitje; kajti Julija, akoravno hči knezova, bila je vendar otrok preproste narave, brez višega izobraženja; čarobni njen posmeh , en sam pogled zarecega nje-nega očeša imel je v sebi več moči in mamljivosti, kakor vse pametne in modre besede izobražene Milice. řJi (Konec prihodnjič.) Dopisi. Iz Maribora c da ima — piše „Slov. Gospodar* 28. dne t. m. tožni dan zarad sestavka „Slovenci" v 2. listu ) in da v Mariboru začne aprila meseca izhajati trikrat na teden slovensk političen časnik. Iz Vélikovca na Koroškem 13. marca. y govor. Žalostné prigodbe.") listu mi očitaj o ribniški učitelji (Od- Učit. Tovarša" da sem v „Novicah" po- pisal nesrečnega učitelja, češ, da sem s tem dopisom učiteljski stan ugrdil. To ni res. Kdor moj dopis bere, ne bode sicer zagovarjal tega, kar je učitelj storii; mi- loval ga bode, da ga je obup tako dalečpripravil; tega pa je srenja kriva, v kteri je lakotě konec jemal. — Přetekli teden je neki kmet blizo Doberlevesi svojo ženo iz jeze zabodel. Kmalu na to se podá v krčmo ter si kozarec vina dati veleva. Pije* snegu pri cesti, nikom, da je vino dá nekaj in ga iz-potem pa odide. Zjutraj so ga našli mrtvega v Zavdal se je namrec z rumenim arse- tako sodnij am in kazni odšel. Zadnja leta je zmiraj pil in slabo gospodaril. Pravijo, da se je tudi mešal. — Ravno one dni so našli četrt ure zunaj Véli- ga kovca mrtvega otroka; sum leti na lastno mater, da je zadušila. Dozdaj se jej še ni na sled prišlo. Iz Trnovega na Notranjskeni 14. marca. Med tem, ko imate vi Gorenci še neprijetne zimske dneve, veselimo se vže mi Notranjci mile pomladi. Posebno v naši bistriški dolini je že ene dni sem prav prijetno in toplo. Mačko vec že poganja brstje. Tu in tam so že dne t. m. orali in oves sejali. Lani se nam je trta dob™ ponesla; kakor je videti, tudi letos dobro kaže. — Čitalnica naša se je vendar malo pre-dramila! Razveselila nas je přetekli predpust sè dvema veselicama. Nemškemu „Leseverein-u", kakor slišimo, da ? bode kmalu odkljenkalo. Temu pa se ni čuditi nemško društvo na slovenski zemlji nima korenike, kajti cvetlica naj raje na domači zemlji raste. Prešaj ena na tuja tla kmalu vsahne. Iz ipavske doline 12. sušca. + — Nemila smrt vzela nam je iskrenega rodoljuba visokočast. g. Lovro ~ ne- t. m. je gosp. župnik ob desetih še služil vé-liko sv. mašo in tudi pridigoval. Ko po duhovnem opravilu domů pride, napade ga slabost in eno uro pozneje bil je že mrlič, mrtvoud ga je zadel. Visokočast. Sušnika, župnika v sv. Križu na Vipavskem. deljo ranjki bil je rojen v Kokri na Gorenskem 8. avgusta 1804, za mašnika posvečen v Gorici 20. avgusta 1833 in od leta 1854 župnik Križki. njem zgubila je fara skrbnega in marljivega duhovnega pastirj a, domovina gorečega rodoljuba, kar spričuje med drugem tudi to, da je ranjki z velikim prizadevanjem čitalnico v sv. Križu napravil, ktero so 16. svečana t. 1. slovesno odprli. Bil je gosp. župnik nje ravnatelj, toda žalibog za malo časa. Naj ga ohranijo vsi njegovi prijatelji v blagem spominu. Naj počiva v miru! Iz Ljubljane. Pozvani po dunajském škofovskem zboru so se svetli knezoškof ljubljanski dr. Vidmar v pondeljek podali na Dunaj, da bojo pričujoči v zbornici gosposki, ki bode te dni sklepala o cerkveno-šol- skih postavah, ktere je osnovala zbornica poslancev. Št. Rupertu je po dolgi pljučni bolezni umrl prečastiti gosp. fajmošter in dosluženi dekan Vin cen ci Vovk, blagi domoljub, ki je zlasti v cerkvenih stav-bah domovini naši zapustil mnogo lepih spominkov. CDramatično društvo) je imelo 15. dan t. m. Peter svoj občni zbor. Prvosednikov namestnik Graseli je prvosedoval in v svojem nagovoru razložil težave, katere so do zdaj društvo zavirale, pa so uže največ odpravljene ali se odprave. Po tajnikovem in blagajnikovem sporočilu je bil razgovor o p ren a re- je nih pravilih, katera so v glavnih stvaréh ostala, Blàttchen", in prav ta ne sp o dobno st bila je, zavoljo Je bil razgovor ktere sta Tov. m „Novice" ocitno zavrnila g. Lesjaka. « kakor jih je odbor nasvetoval. Potem zaradi začasnega odbora, kateri naj vodi društvo, Kje je tù perfidija? — Tudi druga točka „Laib. dokler vlada ne odobri prenarejenih pravih Zbor je iz- pisave lastni^h imen učencev normalkinih je ravno zarad y da ostane društvu na čelu do potrditve novih tako puhla. rekel pravil stari odbor, samo na mesto iz odbora stopivših Ce ni res savo > o kteri so >y , da je vlada sama ukazala pi- Novice" govorile, je vendar to res gospodov Luka Svetca in Josipa Stareta sta se po na- da je po vodstvu c. k. normalke došlo katehetoma spo-svetu gosp. dr. Poklukarja vsklikoma izvolila gospoda ročilo prenarej ene pisave, za ktero se „Novice" dr. Dragotin Bleiweis in Ivan Murnik vrednik „No- že toliko let poganjajo, in to vicam. u Na večer je dramatično društvo po svojih pa je „Laibacherica" y e glavna stvar. To udih predstavljalo v čitalnici glediščino šaloigro serat", ktero je gosp. Nolli vpeljal s prologom. In- Dvo- yy rekši spoznala imena slovenski „taktiki" zasuknila, kajti gosp. kateheta ništa imen a sta kateheta „za dobro pisati" — zopet po svoji rana je bila polna, đa malokdaj tako ; zadovoljnost z (vseh) slovenski napisala, ampak slovenska slovenski, Insérât" velika in to prav po pravici ; vse gospo- nemška nemški po pravilu „vsacemu svoje", česar se » dičine in gospodje so vršili svoje naloge tako izvrstno, da bi lahko stopili tudi na oder javnega gledišča. Pa tudi igra sama po sebi v djanji in besedi je hvale sama lahko prepriča, ako pogleda dotične ime- Laib. nike. Na kteri strani je tedaj perfidija? tiko a Je yy Laibacherica" Svojo yy tak- v se prav te dni očitno vsemu vredna. Ta igra je tudi o tem pomenljiva, da je po svetu odkrila, ko je, popisovaje sokolovsko pravdo tako mnozih letih prva, ki obsega 3 akte in tedaj traja celi na dolgo in široko kakor nikdar nikoli deželi pre- večer. Iz vsega se vidi, da je levredno pričelo svoje delovanje. dramatično društvo hva- važnih deželnih zborov, vse govorice ki so me- Odbor društva „Sokola* i je razposlal pisma rile zoper župana dr. Costo, pisala z debelimi čr- y v kami y to pa ; kar se je pripovedovalo njemu na kterih vabi rodoljube, naj stopijo v društvo. Nadja se, opravičenje, bilo je drobno natisnjeno. da mu doide veliko število novih družbenikov. Je Ravnokar je v Ljubljani na svetio prišla knjiga, naključba? ali denunciacija, ali kaj?! (Konečná sodnièka obravnava.) to zgolj sredo 11. ki jo je spisal gosp. J. Suc, duhoven lavantinske ško- dne t. m. začela se je konečná obravnava v glasoviti fije pod naslovom: „Konkordat, cerkev, šola." pravdi zarad dogodkov, ki so se godili v noči od 23. Dobro došla je ta knjižica že zato, ker je prva, ki na 24. julija lanskega leta, in pri kterih je bilo vdele- nam od člena do člena, od besede do besede v slo- ženih tudi več Članov nekdanjega „Južnega Sokola." vanskem jeziku podaja konkordat, da vsak lahko Zatožba glasila seje na prestopek draženja narodov po sam sodi puhlost onega liberalizma, ki divjá proti tej pogodbi, ktero je 1855. leta cesar sklenil s papežem. Visokočastitemu gospodu 302. y padeža po zločinstvo javnega posilstva IV. IX. in XIII. 83. 8MM 9 učitelju slovenaČine in veroznanstva na ljubljanski gimnaziji y y V # t!vrstó vzdiguje Slava se premila Enaka zarji porodnici dneva, Takrat ko solnce jo rumeno obseva Edini up v viharni noči bila. liumen'mu solncu megla se je skrila Toplo pomlad nam lepo že ogreva 93., 99. in težkega poškodovanja telesa po §. 152. in 157. ter na prestopek zoper varnost imetka po neprevidnem ravnanji z odprto lučjo. Na kratko podamo tukaj dogodek , kakor ga razvija zatožni sklep. Po pogrebu poštnega uradnika Gr-meka, ki je bil ud „Sokola", zbralo se Je več družáb- nikov na vrtu pri „konjicu" in pozneje v kavarni Gnezdovi na vélikem trgu. Na poti do tje srečali so se po naključbi nekteri Sokolovci in nemški turnerji, kakor se imenujejo sploh člani društva „Laibacher Turn- verein-a. a y Začne se med njimi besedo vanj e y ki se Je y kak lepo nam slavčiček prepeva Škrjanca huda zima ni vmorila. Očetovski ste Vi izgled nam dali Lepo podpirate Sloven'je cvetje, y končalo s tem, da so bili turnerju M a tajcu odrezani želodje, ktere nosijo turnerji na klobukih. Med tem, ko se je vse to godilo, začelo se je že nasproti Gnezdove kavarne drugo besedovanje s turnerjem Tamborni- y nom, za kterim je planilo konečno nekaj ljudi v Celico našlo je in v Vas zavetje. n zarad tega dar Vam damo mali ZA vse nauke in za vse prejetje : GOD Vaš z veseljem bomo praznovali. Jaka Premisi. Kakor današnji u „Oglasnik" naznanja, Schantelnovo vežo. Tam zadenejo v temi na hlapca z mogočnimi vilami, kterega je Tambornino poklical; tega primejo, in ker je prvikrat izbežal v stalo, ga zopet iz-vlečejo in pri tem na telesu poŠkodujejo. Med drugim mu je bil tudi en kosček zoba odbit. — To je prav na kratko vsa podlaga zatožbe in konecne obravnave, ki je trajala 4 dni in bila končana v soboto zvečer. Zatoženi pride do- so bili: Slavo ljub Horak in Peregrin Kaj zel broznani zdravnik za zobé gosp. dr. Tancer iz Gradca zarad javnega posilstva IV. pad. po 83 y Janko za nekoliko dni sopet v Ljubljano. Pozornost bralcev naših obraćamo na dana v • • snji Križaj in Jože Križaj zarad javnega posilstva in težkega telesnega poškodovanja, HinkoGarbajs in „Oglasnik", da vidijo, kdo je grešil v onih grđih Josip Nolli zarad javnega posilstva, težkega poško- homatijah, ki so se lanskega leta ob volitvah de- dovanja in prestopka zoper javni mir, Tine Vidic, želnega poslanca godile v Novem mestu in zavoljo Dragotin Sassenberg, Ljudevit Valenta £,arad kterih so bili naši rodoljubi črnjeni po lažnjivih časni- javnega posilstva in težkega poškodovanja telesa, F rane kih! Radi bi zdaj brali ona skrivna policijska sporo- Železnikar zarad prestopkov zoper javni mir in zo- ki so se takrat pošiljala višim c. kr. oblastnijam: per varnost telesa, Ivan Kam zarad nevarnega rav- ali se po vse vjemajo z rezultatom od 11. marca t. m., nanja z odprto lučjo. Ko zatožnik bil je državni od-ki je čez leto in dan vendar prinesel resnico na dan. Pod vetnik g. vitez dr. Lehmann, prvosednik sodnije napisom ,,zur Taktik der slov. Presse" je svetovalec Heinricher, prisednika svetovalca yy Laibacherica" v listu od 10. t. m. začela svoj prvi Perko in baron Re bach, perovodja avskultant debut Lesjak prav nesrečno. Pritrditi je morala y da je Levičnik, zagovornik zatožence\ dr. Razlag iz yy Učit. Tovarša" res očitno v šoli črtil „primáres Brežic. Ob devetih pridrdralo je 7 voz pred sodniško 95 hišo iz kterih so stopili zatoženci vsi v elegantni crni ker je konečná obravnava mnogo novega na dan spra obleki ter se podali v veliko sodniško dvorano, kjer vila. Razsodba glasila seje tako-le: Josip Noll cakala že velika množica zbranega občinstva. Prvi ▼ A.WWWWVVÍMMI glUIUXlW WV JV UUlUV/lU • V V O 1 ^ 11 U i i lj Lju." devit Valenta, Dragotin Sassenberg, Ivan predmet obrav na\e je dogodba z Matajcem, pri kterej Kam so vseh obdolženih zločinstev in prestopko so kot vdeleženci zatoženi Josip Noili, Rinko Gar- dolžni spoznam, Hinko Garbaj Je ne- d o 1 ž e 11 baj s in Franc Železnikar. Priča in poškodovanec zločinstva javnega posiistva in težkega poškodovanj Matajec pové, kako se je to godilo ter obdolžuje Ze- leznikarja, da mu jevželode odřezal in ga pri tem na obrazu lahko ranil. Železnikar taji. Priča Tam-bornino trdi, da je slišal od Nolli-ja besede • v ______L L 1 /] « /*% vvi 4-1 v^ rl Ir i r\r% i i i k se obsodi pa je prestopka zoper javni mir po Je k zapor na mesec. ř 302 Žel e z ni k m prestopka zoper javni mir po n ti niso naše vere", in „pojdi sem ti nemški pes tajec kteremu bi bile namenjene te besede 7 ni Ma- slišal obsodi v zapor na 6 tednov. K zločinstva javnega posiistva IV 302 in se Jank deža po 83 ) 93 ; 99 7 IX k in XIII pa teh besed od Nolli-ja, ravno tako vé priča W olf za gotovo po 157. ter se obsodi težkega poškodovanja telesa ječo za 5 mesecev. Križaj da jih Nofli ni govoril, temveč da je bil pri- Jožef je kriv zločinstva javn. posiistva IV. pad. po ~ " i 157. ter se Slavoíjub Horak je liUtUVU, U ix Jiu. i. xxi ^V/tvj.**, ' «.w - ~ ~ ~ ~ - ^ j ~ —' - * --------- ~ jazen proti Matajcu, kar M. tudi potrdi. Grarbaj su §. 83. in težkega poškodovanja telesa po on noi + a i r\ ray.y.fllivnft besede ter da ie imel tudi nož v roki. obsodi v iečo na 3 mesece. S lavo li i k se očitajo razžalivne besede ter da je imel tudi nož v roki česar pa ta nepřizná. Iz izrekov prie Wolfa in Ohl-hoferia ie gotovo, da je Matajec Sokolovcem odgo- •1 J 1 _ _ _] ~ C |iUŠťí RO^A íol™ rAfQXTÍ jeco mesece 83 zločinstva javnega posiistva IV padež po voril na besedo „želodarji" s „&us". navno rano pravi j^ajzei je Kriv ziocinsiva javne priča Weigelt, da je bil Tambornino tisti večer pad. po §. 83 ter se obsodi v ječo na Ravno tako pravi K a j z e 1 ter se obsodi v ječo na 6 tednov. Peregrin k zločinstva javnega posilstv IV meseca T • • pijan pravi volje. ? y u kar deloma potrdi tudi priča Ohlhofer da Tambornino ni bil sicer pijan, toda ki dobre j Drugi predmetje nevarno grozenje Janko Vidic je pad., kr dol pa Je 157. ter se obsodi zločinstva javnega posiistva IX. težkega poškodovanja telesa po Ka- strah ječo na 2 meseca. Hlap za Križaj a proti Tam b or ninu in vdor skozi hišna vrata, lanu se prisodi 20 gold, za bolečine, 20 gold. ona.u, kojih je Tamb. odprl, in kterega so zatoženi Sla- 1 gold, za poškodovano srajco, Matajcu za bolečine v o 1 i u b Horak, Peregrin Kaj zel, JankoKrižaj ____ .. • ni ■ • l • "I • v i • gold ? za želode gold obsojeni so dolžni tudi in Jožef Križaj. Tambornino trdi, da je vse štiri plačati sodniške stroške. Vsi so si pridržali pravico pri na tanko spoznal, ko so planili za njim v vežo. Poško- tožbe na viso dováni hlapec Kalan, na kterega so naleteli v veži, ne vsa dvorana natlačena in sodnijo. Pri objavljanju razsoďbe Je bila Je pozná nobenega, samo Janko Križaj se mu zdi po- videlo, da je naše mesto jako zanimala ploh pri vsej obravnavi doben enemu tistih, ki so ga v veži tudi tepli. Druge price negotovo podpirajo izrek Tambornino v. Ko poseben in od tega ravno imenovanega ločen faktum je obravnava pa je pokazala Tako je po 4dnevni obravnavi v prvej instancij stvar, ki je toliko hrupa izbudila po vsem svetu. Ravno da j marsikaj bilo drugače iztiranje hlapca iz hleva in poškodovanje, ktero se kakor se je pisarilo, marsikaj pa še danes ni prav mu je pripetilo pri tej priliki. Obtoženi so tega: Janko jasno. Obnašanje zatožencev je bilo ves čas lično in Križaj, Jožef Križaj, Hinko Garbajs, v ^ xx^^ muxai mi8uu7 u*» Nolli Tine Vidic, Dragotin Sassenberg in naša mladina ni tako divja, kakor se je popisovala y a« m m m vy • 1 • • I 1 • m % % Josip možato, da si je člověk nehoté moral misliti, da vendar Ljudevit Valenta. Gotovih prie ni sicer proti no- po sovražnih časopisih, ki so gotovo iz te končne ob benemu teh zatožencev česar so obdolženi, in 7 ki bi na tanko izrekale to, ravnave že pričakovali nove vode na umazani mlin na podlagi več osumb so za- toženi. Važno je, da priča Uršula Hočevarica ; ki Gosp izvrstna Auber Melkus-u na prid se bo 21 t. m pela opera „Ballnacht." Ne zamudi naj Je bila v 7 pozná štali ter pravi: „ nobenega izmed vseh 11 zatožencev ne nobeden prijatelj opere ta večer v gledišče iti Dva spoznala, pa jih ni tukaj med temi gospodi; eden je bil civil in je imel kapico piše se pa Mavec; zato sem napeno pred imenovala Gar baj sa, tega ne poznam, on ni pravi.u Priča Karol Novicar iz domaćih in ptujih dežei. - zbornici gosposki pride brž ko ne na vrsto Gnezda tudi preklicuje svojo priseženo izreko, da jih nova šolska postava, ktera po osnovi zbornice poje več spoznal okoli hlapca; teh imenovanih oseb ni on sianske jemlje duhovnom vpljiv, ki so ga dozdaj imeli videl v" '----mm viuoi v vezi, tv^ujuu um - " ~ -j---- -—v ij u u $ & i n suiau. xutzprava la uuue goiovu : Kalan ne pozná nobenega, samo LjudevitaValento harna, če tudi ni upati, da bi zmôgla ona stran, hoče spoznati. Po izreki mnozih prie je hlapec, ko ga v duhovnih po pravici vidi najskrbnejše varhe ljudskih temuč na vrtu „pri konjicu." Hlapec je mestni stražnik Sterk vklenil 7 večkrat klical ; je pijan Pri obravnavi hoče to tako zasukati, da je bil šol. — Zbornica poslancev je přetekle dni dodělala postavo , po kteri prestane dozdaj veljavna postava za ' 1 V------------------------• ^ f L -U* VWJ. JL J/l VWtMIllV J T î UW \J KJ l/tf f W íiM od omotice pijan (?). Ker hlapec pri obravnavi pravi, 0drtijo. 1. maja ima ta nova postava že moč zado-da mu je bil en kosček zoba odbit, ki se mu je spomladi majal, se pokličejo zdravniki še enkrat 7 ze in sicer dr. S toc kl in g. dr. Fux, ktera potrdita prvi zdravniški izrek. Zoper to je zagovornik dr. Raz- ločno ne izgovori biti, po kteri za izposojeni denar vsak lahko tirja obresti (ćinžev), kolikor hoče, ako se v to vdá, kdor denarja na posodo išče; kadar se znesek obresti od- nekterih lag --------XT-- " J ~ ---O ~ " ----- --------~ 1UUUV JL1U LUQVJ V VSJL X j Velj Úl \J Ç^VJLVJL* VJ VJL JLXJVJm IU ki zahteva mnenje inedicinične fakultete v Gradcu, točkah te postave je bila živahna razprava. Brez vse gold, od 100. JL C% « XXX /J CVXX IV/f UI i-UUVUJ V AJ-IVUAVAU1VJL1V AUtJk UXWV T ^ ker mnenje teh nasprotuje mnenju druzih učenjakov. debate pa je zbornica pokopala zastareli državni so- To je na kratko crtež obravnave; nektere važnejše stvari vèt (Staatsrath). Zeló viharna pa je bila seja 0 postavi, prinesemo prihodnjič bolj obširno; tako ustmeno za- ktera předpisuje besede, kako naj se vprihodnje brez tožbo in izvrsten vvod dr. Razlagovega tehtnega zago- razločka vere pri sodnijah itd. prisega. Ta prisega vora, v kterem je slavni doktor svoje ime ko zagovornik ' * j ~ » —— — mi vjv --© ~ ' ——--- je baau uouvvaua , ua jo ^/uoiau^u uicub^i x j ua zopet sijajno opravičil. Konečno pristavimo še razsodbo, vsak lahko ž njo prisega in tudi tak, ki celó nobene tako osnovana da je poslanec Greuter rekel da ktera se je objavila v soboto zvečer. Ze državni od- vere nima. Zavoljo nekterih pomanjkljivosti se je ta vetnik je v svojem prvem predlogu nektere zatožence osnova še enkrat izročila dotičnemu odseku v pretres. spoznal 7 da so nedolžni 7 tako Josipa Nolii-a Minister dr. Giskra je zbornici izročil osnovo, kako naj in Ivana Kam-a, pri drugih pa je posebnemu pre- se vprihodnje, ko bodo sodnije ločene od okrajne vdarku sodnij e predloži! : ali so d 01 ž n i ali nedolžni (kantonske) gosposke, ustanovijo politične gosposke 96 Minister je rekel, đa vlada želi, da bi čem preje vse silo, ker ni mogoče, da bi se resile na mirni poti. Naj politične okrajne gosposke n eh ale in na njih mesto ktera koli pride prva na vrsto, požar bode iz ene segel stopile županije; ker pa to dandanes še ni mogoče, naj se saj županij am dá več oblasti in gosposke naj v drugo, in vnel se bode veliki boj. ajo biti birokratične gospodinje. On misli ; da po Avstrija je blizo vseh teh vnanjih požarov novi osnovi se bode prihranilo kakega pol milij ona na leto. Ves svet gleda zdaj na to, da cesarevič Napo- Ako tedaj vidimo, da stranke, ktere zdaj v Peštu in na Dunaji zvonec nosijo, pa se zibljejo v mislih, kakor da bi leon potuje po Nemčii, odkodar se vrne v Pariz ) gre na buje, piše Dunaj > in od tod potem na Rusko. Vse Reform' da ugi- kaj to skrivnostno potovanje pomeni. „ da pet vprašanj je, ktera dandanes gib- moramo reči, da se ples dvalistične svobodě povsod le vijolice mirú cvele, in se z vsem drugim vkvarjajo, samo s tem ne, kar je najbolj in silno potrebno — namreč s pravičnim in modrim rešenjem državnopravnih in národnih vprašanj , ako vse to vidimo^, va« j^j v» u r j ^ ) ». v ^ * t, * ~ xiiuiťvmu rcui, ua se pies u vans u une bvuuuať , i Ijejo svét. Kdor gleda okoli sebe,^ kar se po svetu kteri tako radostni plešejo, pleše na vulkanu, godi, in ima oči mora form" ■i ■■ ^m y , da vidi, in ušesa, da sliši, jasno mu Re- da tako piše prava prijateljica Avstriji je 5 vprašanj , v morajo resiti, m ta so ktera niso rešena m se francozko, laško, nemško ;i ga ne-Vnanji sovražniki Avstrije pa čakajo in duhtajo, kako bi vneli požar, ki bi svoj plamen razširil tudi čez Avstrijo. Zatorej kot pravi Avstrijanci v eno mer kličemo Avstrija UIMJV i VU4VJL, J.U. VM) «V • - —--- W 7 —* V — ~--glej , jJd/Jl , U O) i in turško vprašanje; turško pa gré na troje: grško, protivniki tvoji! slovansko in rumunsko ali skupno na rusko. Fran-________ co s ko vprašanje zadeva Napoleona. Ce tudi Napoleon III. sedi že 20 let na prestolu francozkem, vendar ne sedi tako trdno, da bi mogel reči, da ostane, sedí, in to po notranji in vnanji politiki svoji pazi da se ognes nevarnosti, s ktero ti pretijo kjer Ako bi bila vnanja Napoleonova politika taka, da bi svet občudoval slavo njeno, dali bi se slavohlepni Francozi domá tlačiti, če bi jim tudi rebra pokala pod sužnim jarmom; Napoleon ni bil srečen v vnanjih zadevah niti mirnih niti vojskinih. To pa grize Francoze; zato je jedro francozkega vprašanja to, da ali Napoleona pahnejo s prestola (temu pričajo že dostikrat ponavljani glasi po republiki), potem pa nastanejo mnogotere prekucije, ali pa Napoleon potolaži nezadovoljne Francoze s tem, da Denarni zapisnik Matičin. Novi udje: Gospod Umek Anton, župnik pri sv. Lambertu za 1868. 1. „ Silvester Radoslav, pekovski podmojster v Postojni 2 gold za 1868. 1 » zacne vsem vojsko v kteri pozabijo domače stvari. Zato je U|OJ\Uj V Ab^ll J/UÛMIW1JU UV/ULJMVU ki niso slepi, jasno kot beli dan » ii ii ii ii u Slavno da se cesar Stengl Vatroslav, štacunarski družnik v Postojni za 1868. 1............... Zalokar Jožef, lekarnik v Radolici za 1867. 1. . v ' Orne Anton, župnik na Gozdu za 1867. 1. . . Virant Janez, kaplan v Trnovém za 1868. 1. . . Sparavec Henrik, kaplan v Trnovém za 1868. 1. Dekleva Ivan, posestnik v Zarečji za 1868. 1. . Pfeifer o. Milko, gimn. prof, v Paznu za 1868. 1. GregoriČ Matija, trgovec v Ljubljani za 1868. 1. društvo izobrazovalno za tiskarje v Ljubljani za 1868. 1 2 v 2 2 2 2 2 2 2 2 i> i> » i> i> 1> v ûulu , al UiOU oluui , jcouv javk wv11 mmijj , «v. uv vvwmií. Avw. a. ........... Napoleon na vojsko pripravlja, ker ta vojska je neo- Slavna^ čitalnica v St. Vidu nad Ljubljano za 186a, 1. gibljiva potreba, da se on in rodovina njegova obdrží ^ J na prestolu cesarskem. Bojišče njegovo bodo pa Italija Gospod Sežun Žiga*), odgojitelj na Kalcu za 1868. leto Polák Edvard, dekan v Leskovcu o prestopu 2 2 2 17 1> 1> 11 (Laško), Nemčija in Turcija. Na Laškem je Na- med vstanovnike 42 # u poleon v nasprotji sè starodavnimi francozkimi na- merami in pridom francozkim — neko pošast sklical na dan, ktero bi zdaj rad spet ukrotil. Al osoda Italije se mora izvršiti: ali da se spet razruši ali da se popolnoma zedini, to je, da se ne samo z Rimom, temuč še z laškimi avstrijskimi deželami povekša, in to s pomočjo Napoleonovo ali pa tudi proti njegovi volji, ako ii » ii Graseli Peter, izdatelj in vrednik „Triglava Aljančiě Andrej , dekan v Velikovcu za 1868. 1. ♦ Milar Pavel, kanonik v Velikovcu za 1868. 1. )~Knjige za 1866. in 1867. 1. lahko dobite, letnino pošljete za imenovani leti. Stari udje: 2 2 ir 17 11 1 + če najde drugih zaveznikov. Za 2. leto: gg. Notar Anton, Brtoncelj Gasper, dr. Raspet Martin^ Kosti Gustav, Tavčar Janez. (Prajzovsko) in po Prusiji vstane nemško vprašanje istem stanu je Prusija Za 3. leto: gg. Brtoncelj Gasper, Fabijan Janez, Pregl Rajko, Zupan V. C. Prusija je Napoleonu prav na jezo toliko Nem- *eto: SSm Močnik Matej, Lesjak Jožef, Mazek Lovro, baron čije pod-se spravila, da mora s silo spet iz pesti spu- stiti, liar je uugraujLitt au via. o^ vcu, "J^" Valentin. cilj in konec je zedinjenje vse Nemčije ne le Bavar- Doplačali so: gg. dr. Strbenec Jurij, Trstenjak Davorin, dr. Valenta kar je pograbila ali pa da zgrabi še več njen Codelli Anton, Gariboldi pl. France, Novak Jan. Krst., Skalè Pavel, Smukavec Ivan, Sajevec Janez, Volčič Janez, dr. Pavlič Valentin. skega Virtemberškega in Badenskega, temuč tudi nem- ške Avstrije. Kogar tolažijo sedanje obljube pruske da je zmerna in noče segati dalje, vlade ki se hlini ta je ali res slep ali pa je skrivé ene misli s prusko politiko. — Najhuje pa je turško vprašanje, kajti vsa brezštevilna pisma in dozdanji konferenční protokoli, ki Alojzi, Jerajeva Ivana, Lésar Anton, Biirger Ljudevit, dr. E. H. Costa, dr. Cvajer Ivan, Cepon Anton, Debevec Jožef, Heidrich Dragotin, Jamšek Ivan, dr. Jarec Anton, Klemenčič Jožef, KuŠar Jožef, Milec Rudolf, Pfeifer France, dr. Pogačar Ivan Zlat., Rozman Ivan, dr. Zupančič France, dr. Zupan Jožef, dr. Vojska so se že pisali o tej zadevi, so cunder temu požaru. Andrej, Janežič Anton, Bradaska Franjo. V Ljubljani 16. marca 1868. Dr. J (Dal. prih.) Zupanec. Grki, Slovani in Rumuni v turških deželah hrepenijo po tem, da bi se rešili turškega jarma in dosegli neod-visnost, za ktero že držijo orožje v roki. Oni se skličuj ej o o tem boji na božjo in človeško pravico in vladam in pa demokratom, vzlasti dunajskim kličejo v v obraz gali, ako ste pripustili in se celó poma- 4 fl. da so se na Laškem in Nemškem zarad ovsa 2 fl tedaj Žitna cena v Ljubljani 11. marca 1868. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 6 fl. 70 5 fl. 45. ajde 3 fl. 50. banaske 7 fl. 56. tursice 4 fl. sorsice rži jeěmena 3 fl. 48 prosa 3 fl. 30. Krompir 1 fl. 80 narodnosti postavni vladarji pregnali, tudi ne morete ni ne smete nič proti temu storiti, se mi rešimo jarma tuj ega, ki nam zatira našo vero. da Kursi na Dunaji 17. marca. Vsa ta vprašanja so pripravljena, da se rešijo sè 5% metaliki 57 fl. 40 kr. Narodno posojilo 64 fl. 90 kr. Ažijo srebra 114 fl. 50 kr Cekini 5 fl. 54 kr. Odgovorni vrednik: Janez ffiumik. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.