Poštnina plačana v gotovini LetO LVI. V LfllbHanl. V sredo, dne 25. januaria 1928. St. 20. Posamezna itevfflca 2 Dir ==SLO VENEC za državo SHS malioglail pslSO ln X D.veCII oglasi nad 43 mm viUm шш mm шш ша j ш ~ imi шш ~ шш iirčT^r. urednitkem delu vršilca po IO Din celoletno 140 Din za Inozemstvo cneoeCno M Din flH^BкННН^^ ОвШШШШвШШШШВР ШШШШШШШШШ^^ o Pri vcćiem nedeilsko Izdala E'HIS? S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« SS Uredništvo /e t. Kopltarfevl ulici M. 6 111 } ~ _____~~_ ^ • _ I l^P/aro le v K opitarjevi uj.4l.e .Čekovni aSSSS Političen Ust xa slovenski narođ Sffis^- Zadnji dogodki v Vatikanu (Od našega stalnega rimskega dopisnika.) R i m , v januarju. Nori madjarski primas. V sikstinski kapeli v Vatikanu je bil, kakor znano, 8. t. m. posvečen za škofa novi madjarski primas kardinal Szeredy. Zelo se je opazilo, da je temu dejanju prisostvovalo osobje vatikanskega dvora, mnogi člani diplomatskega zbora ter zlasti številne deputa-vije duhovnikov in prebivalstva iz Madjar-ske. Najbolj značilno pa je bilo, da je na najvidnejšem mestu sedel pretendent na madjarski prestol nadvojvoda Albreht v madjarski gala-obleki, a zraven njega madjarski minister pri Vatikanu Borcza. i Nedvomno je že kariera novega primasa neobičajna. Od preprostega redovnika bene- j diktinca je postal škof, kardinal in primas j Ogrske. Še bolj čudna je ta kariera, če se po- J misli, da kardinal ni Madjar po rodu, ampak Slovak, ki je svoje ime Sapuček spremenil v madjarski Szeredy, kakor hitro je stopil v madjarsko šolo. Že kot mladenič je stopil v znamenito benediktinsko opatijo sv. Martina na Panonski Sv. gori — Pannon Halma, odkoder je z 20 leti prišel v Rim, kjer je dosegel red profesorja na kolegiju sv. Anzelma. Kot profesor kanonskega prava je bil močna opora kardinalu Gasparriju pri sestavi kanonskega zakonika in svetovavec mnogih rimskih kongregacij. Po svetovni vojni je bil imenovan za svetnika pri madjarski delegaciji v Vatikanu, katero mesto je zavzemal dosedaj. Danes ima komaj 43 let, 23 od teh je prebil v Rimu. Zato pozna zelo dobro mehanizem in duh osrednje uprave cerkve in njene točasne politike v svetu, kar mu bo brez dvoma na tem mestu zelo koristilo. Važna je tudi naslednja okolnost. Ma-djarska vlada in aristokracija je imela mnogo drugih kandidatov; toda Vatikan je tidovrat-uo vztrajal na tej kandidaturi in je razorožil madjarske nasprotnike predvsem s tem, da je Szeredy kot diplomat v poslaništvu itak užival popolno zaupanje madjarske vlade. Ko je vlada na to pristala, je Vatikan različne madjarske proteste postavil pred dovršeno dejstvo. Potolažil pa jih je s tem, da je novi primas dobil kardiualski klobuk, predno se jo vrnil na Madjarsko. Ker pa je novi primas ne samo cerkveni poglavar svoje države, ampak ima po madjarski ustavf mnogo izredno važnih političnih pravic, čaka Szeredyja deli-liatno stališče Madjarska se namreč še ni zadovoljila s sedanjim stanjem in jo čakajo slej-koprej težke politične krize. Ena izmed teh jo rešitev dinastičnega vprašanja. Po gotovih znakih sklepajo tukajšnji diplomatifni krogi, da hoče madjarska vlada pridobiti primasa /a politiko takoj v začetku. Prvi tak znak je bil prihod nadvojvode Albrehta v Rim. Misli se, da je predsednik Bethlen Albrehta podtaknil, da bi že vnaprej pridobil novega poglavarja za svojega kandidata. Dejstvo je dalje, da sta oba madjarska poslanika pri Vatikanu in Kvirinalu Albrehtu izkazala največje "asti in priredila na njegovo čast uradne zajtrke in recepcije, in to po navodilih Bethlena. Vendar pa zaenkrat ni gotovo, ali jeAlbr« ht pridobil zase mladega kardinala. Komeutira se zlasti pismo kardinala na predsednika madjarske narodne skupščine, v katerem pravi, da hoče vršiti svojo službo v skladu s tisočletno ustavo Madjarske, kar vsekakor zveni zelo legitimistično. Verjetno pa je, da bo novi primas zavzel radikalno madjarsko stališče, da izbriše vsak sum o svojem madjarskem patriotizmu. Konkordat z Albanijo. Že dalje časa bivala v Rimu dva albanska delegata, da skleneta s sv. Stolico konkordat. Za lo idejo se zlasti poteguje apostolski delegat v Albaniji mons. della Pietra, kakor tudi italijanska vlada, ki hoče s tem konsoli-dir' i sedanji režim v Albaniji. Proti tej stru-ji obstoja med albanskimi katoliki in njihovimi duhovniki druga etruja, ki se ne navdušuje za konkordat, katerega t i sklenil Ahmed bf- Zogu, ker ne verjamejo Zoguju; saj je lansko leto dal pobesiti mnogo katoliških duhovnikov. Ta etruja tudi noče konsolidirati tega režima, to je muslimanskega sulfbnata v Evropi z oligarhijo hecrovo. Sv. Stolica sama je dolgo časa oklevala. Šele v zadnjem času se je za ta korak odločila in porajanja so toliko napredovala, da lahko govorimo že o sklenjenem konkordntu. Romunski zunanji minister v Rimu Titulescu je za Italijo, Francijo, Anglijo in Malo antanto, za prosto in neodvisno Albanijo, kakor za prepričanje, da je politika Italije na Balkanu miroljubna. Kdor bi na Balkanu motil mir, bi imel v isti fronti Romunijo in Italijo proti sebi? svojem prvem razgovoru z Mussolinijem je Titulescu izjavil zastopnikom rimskih listov svoje občudovanje nad italijanskim državnim šefom- Pristavil je, da bi vsi oni, ki bi na Balkanu ali v Evropi hoteli motili mir, imeli enako Romunijo in Italijo za nasprotnika. Dalje je potrdil, da je bolgarsko-romunska pogodba glef!e spornih točk bila pred nekaterimi dnevi podpisana in da je Romunija ponudila Rusiji sklenitev pakta nenapadanja, da pa je iz Moskve odgovor izostal. Titulescu ne vidi nobene vojne nevarnosti med Rusijo in Romunijo. Tudi v prihednjosti ne bo prišlo do tega, ker nikdar ni bilo vojne med Rusijo in Romunijo. v Rim, 24. jan. (Tel. »Slov.«) Romunski zunanji minister Titulescu je danes dopoldne iz San Rema dospel v Rim na obisk k Mussoli-niju, kjer so ga slovesno pozdravili. »Tribuna« izjavlja«, da je temu obisku pripisovati velik političen pomen. Današnji dan je namenjen samo za vljudnostne obiske in šele jutri se bosta Mussolini in Titulescu sešla k daljšemu sestanku. Pred odhodom iz San Rema je Titulescu dovolil intervju zastopniku lista »Cor-riere della Sera«, v katerem izjavlja, da ostane v Rimu do petka ter da bo potem nadaljeval potovanje v Pariz in Berlin, da obišče Bri-anda in dr. Stresemanna. V evropskih glavnih mestih hoče izraziti voljo Romunije za mirno sodelovanje za utrditev statusa quo. Nadeja sc, da se bodo po odkritem in lojalnem razgovoru г Mussolinijem o skupnih vprašanjih splošne politike italiiansko-romunski odnošaji ojačili in razširili. Prepričan je o mirovnem duhu italijanske politike, ki vodi tudi romunsko zunanjo politiko. Romunija želi miru, ker nc stavlja onkraj svojih mej nobenih zahtev več, za razvoj svoje agrarne in upravno reformo v novih pokrajinah pa potrebuje k svoji mirni oriicnlaciii italijanskega prijateljstva. V svrho ohranitve mirovnih pogodb, ki je neobhodno potrebna, namerava skupno sodelovati z velikimi zavezniki Francijo, Itali'o in Anglijo, kakor tudi z malo antanto. Politika male antante je čisto defenzivna ter je njen namen ohranitev statusa quo v srednji Evropi. »;idi romunska zveza s Poljsko je defenzivna in zasleduje mirne cilje. Romunija bi bila srečna, če bi v okviru obstoječih pogodb dosegla prijateljsko sodelovanje z bivšimi sovražnimi državami, ter je svojim sosedom ponudila sklenitev paktov nenapadun;n. Na Balkanu v splošnem je potrebna ohranitev miru, ki ga želijo vso balkanske države. Prosta in neodvisna Albanija je predpogoj za to. Z Bolgarsko se bo podpirala pogodba o posestvih, ki so bila zaplenjena na podlagi mirovne pogodbe in začela sc bodo končna trgovinska pogajanja z Italijo, ko bo romunski parlament sprejel novo carinsko tarifo. Titulescu je izrecno izjavil, da glede najetja posojila nima nobenega pooblastila. Danes opoldne sla državni podtajnik Grandi in romunski poslanik Lahovary predstavila Titulesca Mussoliniju. Zatrjuje se, da je ta prvi obisk imel samo prisrčni značaj iu da se bodo politični razgovori začeli šele jutri. Listi s posebnim zadovoljstvom poudarjajo, da je Romunija v času italijansko-jugosio-vanskega konflikta radi Albanije varovala striktno nevtralnost in da je Titulescu svojo evropsko potovanje pričel ravno v Italiji. Po ИаГга do zob oborežena c Rim, 24. jan- (Tel. Slov.) »Tribuna« poroča, da organizacija fašistovske milice dobro napreduje. Milici se je izročila obramba v slučaju zračnega napada. Do sedaj je vpoklicanih 30.000 tovrstnih vojakov iz milice in 1000 častnikov, ki se izobražujejo izključno za pilotsko službo. Števi'o teh vojnih sil pa mora doseči sto tiseč mož. Tozadevna organizacija je izvršena že po vsej državi. Milica mora ostati v mirnem času v dotičnem kraju, kjer naj v slučaju vojne brani domovino pred napadi aeroplanov. V slučaju vojne bo tej milici odkazana tudi služba varnostnega organa. V Italiji seveda ničesar ne vedo v Rim, 24. januarja. (Tel. »Slov.«) Zadevo radi tihotapljenja orožja na Madjarsko so italijanski listi doslej omenjali samo mimogrede in v taki obliki, da se ni moglo razvi-deti, kakšno je ozadje te zadeve. Tako dosedaj v Italiji niso vedeli, da je orožje prišlo iz Italije. Danes pa javlja poročevalec »Tribune«, da bo Mala antanta v zadevi najbrže storila v Ženevi korake in da se bo pri tem Italija imenovala kot dobavitelj oro/ja. Poročevalec vidi v tem samo zubelj protifašistovske-ea dela mednarodnega demokratičnega tiska in »Tribuna« je nad člankom zapisala napis '-Običajne laži«. (!) Tajna pogodba med Grčijo in ItaJi o? Pariz, 24. januarja. (Tel. »Slov.«) Vzdržuje se govorica, da gre pri pogodbi med Italijo in Grčijo poleg avtonomije Dodeka-neza v prvi vrsti za tajno pogodbo med obema državama, na podlagi katere naj Grčija dobi grški del Albanijo, Albanija pa bi dobila na drug način povrnjeno škodo. Minister Šramek obuja vest društvu narodov v Praga, 24. januarja. (Tel. »Slov.«) Na današnji • ičerni seji poslanske zbornice v Pragi je namestnik obolelega piinistrskegn predsednika minister ar. Šramek v prisotnosti zunanjega ministra dr. Beneša podal izjavo o monošterski aferi, navajal je, da Društvo narodov ne bo nastopalo po sklicevanju na kak člen pakta Društva narodov, ker stoji češkoslovaška vlada na stališču, da gre tu za samo ob sebi umevno dolžnost Društva narodov ter da zadostuje že samo opozf ritev na sumljive okolnosti. Šramekove izjave so neprestano motili komunisti, ki so klicali: »Go- vorite o socialnem zavarovanju, o invalidski renti, kaj vas briga zunanja politika!« Pri tem je opetovano prišlo do strastnih spopadov med češkimi socialnimi demokrati in komunisti. Nato je dr. Šramek opisal dogodek v Monoštru, kakor je že znan iz poročil listov in uradnih poizvedb. Ker pošiljatev ni bila določena niti za Češkoslovaško niti za Poljsko, je ostala sama domneva, da pošiljatev pripada Madjarski, posebno ker jo spedicij-ska firma v Slovaškem Novem mestu last madjarskega državljana. Ker je uvoz vojnega materiala na Madjarsko po trianonski mirov- ni pogodbi prepovedan, je po odpoklieftnju vojaške kontrolne komisije iz Budimpešte poklican Svet Društva narodov, da preišče afero. Češkoslovaška je v soglasju z ostalima državama Male antante sklenila, da opozori Svet Društva narodov na ta dogodek. Postopanje Društva narodov se zaenkrat ni izvršilo, sklicevaje se na. kak člen pakta Društva narodov, ker je češkoslovaška vlada mnenja, da gre tu za sainoposebi umevno dolžnost Sveta Društva narodov in da zadostuje že sama opozoritev na sumljive okolnosti. Svetu Društva narodov bi moralo biti na tem, da zgine vsak sum v interesu dobrega sožitja srednjeevropskih narodov. Nam ne gre za to, da v tej zadevi ne pride do nobenega konflikta med interesiranimi državami pred mednarodnim forumom Odločitev pripada sedaj Društvu narodov tor smo prepričani, da bo Društvo narodov postopalo v duhu mirovne politi'e. Na prodlog strank nemških in Čeških socialistov ter komunistov se je potem takoj otvorila debata. Kot prvi ie govoril dr. Kramar, ki je med drugim navajal, da tak slučaj za Češkoslovaško ni nobeno presenečenje ker na Madjarskem vsi, uradne in privatne osebe z novoimenovanim kardinalom vred čisto javno govorijo o tem, da morajo razmere priti tja. kakor so bile prej. Dr. Kramar je pozdravil mednarodno razorožitveno komisijo, ki se je sestala v Pragi ter je izjavil, da je dolžnost Društva narodov, da vrši pristoječe mu pravice, da bi služilo interesom vseh onih, ki verujejo v Društvo narodov. Smatra, da je na Č^koslcvaškem 7:'d"Sti oficielnega in neofinel-nega pacifiz-na, Madjari pa živijo samo v misli in hrepenenju po revanži. Madjarska mentaliteta se mora izpremeniti, da bo Madjarska j- ridobila zaupanje inozemstva. Na madjarskem ozemlju ni nobenih slovaških šol, na Češkoslovaškem imajo Madjari toliko šol, kolikor jih rabijo. Na Slovaškem je 140.000 Nemcev, ki bi ravnotako zapadli madjarizaciji, kakor naši Slovaki. Dr. KramaF je končno pozval vlado, da z vso energijo čuva nad tem, da se velika misel miru in razorožitve ne bo kalila s tem, da bi Društvo narodov ne moglo spraviti skupaj toliko poguma, da bi si dobro ogledalo one, ki se vedno oborožujejo. V obrambi republike bo vlada vedno imela za seboj ves češkoslovaški narod- r London, 24. januarja. (Tel. »filov.«) iDaily Telegrapli« poroča, da pride bivši ravnatelj romunskega zunanjega ministrstva Vojaresci ki je imenovan za poslanika v Švici, v London, kjer se bo dalje časa mudil. Misli se, da ima Vojarescu posebno misijo od svoje vlade, ki pa ni v zvezi s pogajanji za najetje posojila. MALA ANTANTA ZA RAZPRAVO. v London, 24. jan. (Tel. Slov.) V diplomah skih krogih se govori, kakor poroča »Daiiy Te legraph«, da bo sedaj odposlana tajništvu Dru-štva narodov že teden dni sestavljena kolektivna nota ali enako se glaseče note držav male antante o madjarskem oboroževanju. Dr. Beneš in njegova jugoslovanska in romunska tovariša bodo bodo pri Svetu Društva narodov zahtevali razpravo o tej stvari. Posncare previdno čaka v Pariz, 24. jan. (Tel. Slov.). Francoski parlament ima sedaj zopet pred seboj vrsto velikih dni. V pričakovanju, da bo prišlo do ostrega obračunavanja med Poincarejem in med opozicijo in da lx> prišlo do senzacionalnih dogodkov je bila dvorana parlamenta nabito polna občinstva. P-'čakovanje pa se jim ni izpolnilo. Že dopoldne je postalo znano, da je Poincare opustil svojo prvotno namero, da bi sam otvoril debato, in da hoče najprej dati na vrsto en del interpelacij. Prvi so prišli na vrsto z interpelacijami socialisti, ki so poslali v prvi boj govornika druge garniture, ki je govoril sicer zelo polemično, vendar pa podal samo zelo suh pregled o razvoju valutne krize in o njenih vzrokih. Ahmed beg Zogu v tej točki ni intrasingenten napram zahtevam sv. Stolice, ker ve, da se za ta sporazum poteguje tudi italijanska vlada, ki ima danes v Albaniji odločilen vpliv. Glavna stvar pa je seveda v tem, če bo Ahmed beg Zogu hotel in mogel izvesti odredbe konkordata. Afganistanski kralj pri papežu. Ob prihodu afganistanskega kralja Arnan Ulah Kana je bil mobiliziran ves dvorni aparat Vatikana za njegov sprejem. To je namreč prvi slučaj, ko afganistanski vladar, potem ko se je rešil nadvlade Anglije in stopil v direktne stiko z drugimi državami, potuje po Evropi. Poset pri Vatikanu se smatra v rimski diplomaciji za Čin navadne vljudnosti brez politike, ker je Afganistan država, v kateri ni nikakih krščanskih misij. Vatikan ga je sprejel z vsemi častmi, papež pa mu je dovolil okrog 20 minut dol?o avdijenco v navzočnosti tolmača, ker vladar razume le malo francosko. Za papežem ga je sprejel v polurni avdijenci tudi državni podtajnik kardinal Ga-sparri. Državni sekretar mu je v hotelu vrnil obisk. VJadar je še isti dan obiskal velikansko biblioteko in muzeje, nato baziliko sv. Petra, kjer je pred grobom apostolov tudi po-molil. Kljub temu, da se je neprestano poudarjal obisk kot čin kurtuoazije, pa se temu koraku pripisuje gotova politika. Afganistanski vladar se je namreč prvi z Vzhoda poklonil papežu, vendar pn so bili mlademu vladarju pred očmi v prvi vrsti politični interesi njegove države, ki ga vodi iz Rima domov per aliam viam — preko Moskve. V ostalem pa so tajna pota božje Previdnosti, Pošteno dekle nad 25 let staro, dobi službo sobadcc v trgov, ski hiši v Ljubljani. Naslov v upravi pod it. 563. V Petrovčah dvoje krasnih posestev radi bolezni na prodaj. Jak. Zupane, Petrovče 36. Provizijo 1.-7. obroka pri razpočavanju državnih papirjev llctno S žrebanji spojenim z zavarovanjem, dobe zastopniki ccle kraljevine od Organizacijskega oddelka, Beograd, Zmaj od Nočaja 14. fščerno za takojšnji nastop mlado kinoooerater-sko moč Ponudbe naj se pošljejo rra: Franjo Holler, Daru-var, Slavonija. Potnika obisk sobnih slikarjev v Sloveniji, iščem. Ponudbe na: Draškovi'", Zagreb, Maksimirska 54 a. 625 Razno pohištvo prodam. Trnovski pristan št. 10, I. Parni kotel 5 k. s. še v obratu stoječ, dobro ohranjen, primeren za pogon ali ogrevanje z vsemi deli. vsled nabave elektrike, pod ceno prodamo. Naslov v upravi pod št. 535. Hmiho Vsc vrslc no" UIUuUG. ve instrumente najceneje Sprejem v popravilo za tovarno Glav. zastop in zaloga Jo.ško Grom, Vrhnika AUTO FIAT ~ TYPE 505 ,6 sedežen, v najboljšem j stanju, novolakiran, z novo pnevmatiko, se ugodno proda. 1'oizve se tel. štev. 2273 ali pri upravi. Za francoščino jap- išče neki gospod v Ljubljani konvcrzacij?, in sicer par ur tedensko. Neprikorno znanje jezika, posebno izgovor, prvi pogoj. Pismene oferte pod Ugodno na Alomi Com-oany, Ljubljana, A'eksan-drova cesta 2-1. Gospodična poučuje nemščino in vse druge predmete nizi. razredov sred. šol ter glaso-vir po nizki ceni. Naslov se izve v upravi r-Slovcn-сал št. 620. Vsakovrstni nato kisDiiie po naivišjih ceuah erne. inveiir, Ljubi ian> VVoIlfivi. .|Mc« =tcv Pozor lovci! Najbolje prodaste KOŽE DIVJAČINE pri nakupo-valcu največje ameriške tvrdke. — Naslov pove Aloma Сотрапу, Ljubljana, Aleksandrova c. 2/1. Vidova moKa Din 5-horuzni zdrob „ 3'Sr Prvovrstni izdelki od 25 ki naorc' po&ilta PAVEL SEDE], ЗавомЉ itnetni mlin.— Gaieii'SMo. IVOIDOliSI /4 Hoitsi (.cbin, Wolfova 1/2 POPRAVILA Melunik IVAN LEGAT fpccijalist za pisaruiške stroje Maribor, Vetrlniska ul. 30 Telefon int. 434. premog drv*. Pogačnik, Bohoričeva St. 5. — Telcf. 2059. PSenicno moho naibnl.iiiii mlinov uudi naje., oeie veletrgovina žita iu mlovHkffi izdelkov A VOLK. UuDilano UoMiiuvac *esu. t. 24 Motvoz S! ndi: relitno v tovarni Mehanična vrvarna Šinkovce, Grosuplje. 10245 -a, Џ^Ш^^Ш^Ш^^Ш^Ш^ POKRAJINSKA ZADRUGA KNJIGOVEZOV ITD. V LJUBLJANI sporoć; tužno vest, da jc preminul njen dolgoletni, vestni in zaslužni načelnik, gospod Iohii Jakopič knjigoveški mojster. Pogreb prerano umrlega se bo vršil v torek ob 2. uri popoldne izpred hiše žalosti. Sv. Petra cesta 67. Slava njegovemu spominu! Ljubljana, dne 23. januarja 1928. Dr. Tone Jamar javlja v svoiem in v imenu svojih otrok Je'e in Janeza ter os alih sorodnikov žalostno vest, da je danes po do'gem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere, umrla njegova srčno ljubljena žena, mati, hči, sestra, teta in svakinja, gospa Kafka Jamar Truplo nepozabne rajnice se blagoslovi v pondeljek, dne 23. t. m. ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti Miklošičeva cesta 20 in prepelje nato v Škofjoloko, kjer se bo ob 4. uri popoldne na tamošnjem farnem pokopališču položilo k večnemu počitku. V Ljubljani, dne 21. januarja 1928. Stanovanje 1 soba s kuhinjo, se odda mirni stranki brez otrok. Pismena vprašanja poslati aa upravo pod štev. 631. Stanovanje treh sob se odda s 1. februarjem — Naslove na upravo »Slovenca« pod »Februar« St 636. Cont srednje starosti, Tulil neomadeževane preteklosti, ameriški državljan, s 100,000 Din gotovine, želi znanja v svrho poroke s pošteno gospodično ali vdovo do 25 let, ki jc vajena kake obrti ali trgovine. Samo resno misleče ponudbe upravi lista pod »Srečna bodočnost« St. 621. MESARIJO prometna periferija, oddamo - »Posredovalec«, Sv. Petra cesta 18, Ljublj. Mestni pogrebni zavod v LJubljani. Zahvala. Išče sc Kari Manrij. nčenec« celovSke rea'ke, kateri jc ju-, nija 1^26 pobepn'1 od staršev,' jc I? Ic< star, volikc, slabotne postave, ima plave laso., po-dolgast obraz, rjavo oči. na1 gornjem prednjem zobu malo zlato plombo. Bil jc od konca februarja do 4. mareu 1027 v ljubljanski bolnici in natu odSel proti Zagrebu. Za rje 1 povo izsleditev jc razpisana • 1 nagrada 1000 dinarjev. Poro-' čila ртејета Anton T$chur-| wald, Ljubljana, poštni predal 46. 600 POSOJILO. Ali bi se našel krščanski človek, ki bi samostojni trgovki stal na strani s 15—20.000 dinarji. ali pa bi žiriral? Samo resne pontHbe pod »dobro vpeljana trgovka« na upravo. 619 Na Gorenjskem, najraje v Lescah ali kje v bližini kupim večjo hišo z vrtom, pripravno za večjo, a lepo obrt. Ponudbe na upravo lista pod »Lepa hiša« št. 562. PE M J E kokošje, purje, gosje in račje po najnižji ceni in vsaki množini dobavlja tvrdka E. vaj DA, Cskovet Metjimune. Semenski oves hribuki, težki, kg po 3 Din fco. postaja Zidani most, dobavi vsako množino: Peter Šetina, trgovina z mešanim blagom, Radcče-Zidani most. 531 Za vse izraze iskrenega sožalja ob smrti mojega predobrega soproga, gospoda dr. Ferdo Pirnat-a odvetnika v Slovenjgradcu se vsem najiskreneje zahvaljujem. Posebno zahvalo pa sem dolžna gospodu bančnemu ravnatelju Josipu Skazi, ki mi je stal od smrti pa do pogreba s svetom in dejanjem ob strani, gospodu priinariju dr. Viuku Železnikarju za ves njegov trud, ki ga ie posvetil pokojniku v bolezni, in za lep nagrobni govor, prečastitemu župniku A. Čižeku, gg. sodniku Milanu Tomincu, županu Franu Vrečku, brežiškemu odvetniku dr. Štikerju in Darinku Klunu za lepe poslovilne besede ob njegovem grobu, sokolskemu društvu za častno stražo in spremstvo pri pogrebu, požarni brambi za številno spremstvo, pevskemu društvu za ganljive žalostinke, vsem darovalcem prekrasnih vencev, nadalje vsem spremljevalcem od blizu in daleč, ki so mu napravili res veličastno zadnjo pot. Vsem in vsakomur prisrčna hvala. Slovenj^radeCj dne 22. januarja 1928. K® Adela Pirnatova, Globoke žalosti potrti naznanjamo, da nam jc danes ob pol 2. .uri zjutraj preminul, previden s tolažili svete vere, v 84. letu starosti, naš iskreno ljubljeni, dobri oče, stari oče, brat, stric in last, gospod Jsžg Udarnin posestnik in vrvarski mojster. Pogreb nepozabnega se bo vršil v torek, dne 24. januarja 1928 ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti Kamnik, Šutna 49, na farno pokopnlišče Žale. Kamnik, dne 22. januarja 1928. Jože, France, Lojze, sinovi. — Cilka Stentzel roj. Adamič, Pepca Kos roj. Adamič, hčeri. — In ostali sorodniki. t Vzamem v najem oziroma kupim močan iasovir (Stutzfliigel), ne pianino. Ponudbe na »Restavracijo gorenjski kolodvor, Ljubljana VII«. SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA K. T. D. v LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE Kože za Hmeriko posebno lepe zimske lisice, kune ln di-horje kupuje po najvišjih dnevnih cenah ELIGIJ EBBER, Ljubljana Kongresni trg št. 7 (Zvezda). Naročajte .Slovenca*I Razpis. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo razpisuje oddajo мМпв in elehfrič. instalacije za stanovanjsko hišo na Bleiweisovi cesti v Ljubljani. Vsi potrebni podatki se dobijo od januarja dalje med uradnimi urami pri podpisanemu uradu. Pravilno sestavljene in zapečatene ponudbe je vložiti do 31. januarja do 12. ure opoldne pri podpisanem uradu. ZBORNICA ZA TRGOVINO, OBRT IN INDUSTRIJO V LJUBLJANI. '. • > ■ -i"Л . Naznanjamo prežalostno vest, da nas je danes za vedno zapustil, previden s tolažili svete vere, naš neprecenljivi soprog, oče, svak, stric, gospod Mat*ia Kobe posestnik in občinski tajnik. Pogreb blagopokojnega se bo vršil dne 25. januarja 1928 ob 10 zjutraj s sv. mašo iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Unec, 23. junuarja 1928. Žalujoča rodbina Kobe in sorodniki. Veliki Mojster jc poklical k Sebi svojega neumornega delavca, zvestega člana našega načelslva, gospoda liana knjigoveškega mojstra, načelnika Pokr. zadruge knjigovezov, odbornika Obrtn. društva v Ljubljani itd. Ohranimo vnetemu delavcu v obrtniškem pokretu veren spomini Pokoj njegovi duši! Ljubljana, dne 23. januarja 1928. Načelstvo Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani. - <„. _ u__»...-L .«:■■■■'- ■ »ia д J!-.ЛЈЛ^ЛЛГЛЛ- Zahvala. Za obilne dokaze iskrenega sočutja ob smrti naše matne, gospe izrekamo tem potom vsem dragim prijateljem in znancem našo najprisrčnejšo zahvalo. Marije Primožič Osobito zahvalo pa smo dolžni gospodu dr. Neubauerju za njegovo izredno skrb v njeni bolezni, preč g. kanoniku iz Tržiča in gospodu župniku v Križah, pevccm Bralnega društva iz Tržiča za v srce segajoče žalostinke in vsem onim, ki so drago pokojnico obiskali v njeni težki bolezni, kakor tudi vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. R c t n j c , dne 21. januarja 1928. Za vse ostale žalujoče Franja Smuk. Za Jugoslovansko tiskarno V L|ubhum; Karel Cefc. Izdajatelj, dr. F t, Kulovec. Urednik; Frane Tersctilar, Skrb za uboge u občini Pero Popovič: O potrebi spremembe ubožnega prava Kmalu bo v narodni skupščini prišel v rrzpravo občinski zakon. Nujno jc ob tej priliki opozoriti na potrebo, da se v istem ali doslednem času začne obravnavati tudi domovinski zakon, zlasti tisti del tega zakona, ki govori o ubožnem skrbstvu. Znajo je, da jc po zakonu od 3. decembra 1863, avstr drž. zak. štev. 105, v krajih, v katerih velja ta zakon, ubožna pravica nerazdružljivo zvezana z domovinsko pravico. Oseba, ki obuboža, mora se obrniti radi ubožne podpore na domovno občino. V zakonu je dalje določeno, da se ubožci. ki se ne nahajajo v območju svoje domovne občine, smejo obrniti za podporo v občini bivanja, ki jim nujne podpore ne sme kratiti. Občina bivanja pa ima pravico zahtevati povračilo stroškov od domovne občine podpira-nega ubožca. Današnji zakon je zastarel in ovira pravično razdelitev bremen Ta načela, na katerih sloni naša ubožna zakonodaja, so zastarela in se jih mora iz-premeniti. Načelo, da je domovna občina no-siteljica ubožne oskrbe, je bilo primerno za čase, ko se je komaj govorilo o izseljevanju, o begu kmetskega prebivalstva v mesta. Tedaj torej, ko se jc prebivalstvo preživljalo po veliki večini v svoji občini ali blizu nje, je bilo upravičeno, da se je smatralo domovno občino za nositeljico ubožne oskrbe. Tedaj so prišle v poštev vse dobre strani tega načina ubožne oskrbe n. pr. možnost točne kontrole prosilcev, večje zanimanje za znanega domačega ubožca, okolnost, da se bo na domačo občino težje obrnil nepotrebni prosilec nego na tujo občino, in sicer radi tega, ker se sramuje prositi, ako ni do skrajnosti potreben itd. Danes, ko se tisti del prebivalstva, ki ne more najti doma kruha, mora izseljevati in se preživljati v oddaljenih krajih, je pretrgana vsaka vez med tem ljudmi in njihovo domovno občino. Baš to prebivalstvo, ki mora iti od dema radi kruha, pride v položaj, da mora zaprositi za ubožno oskrbo. Tako vidimo, da prihajajo v domovno občino radi oskrbe ljudi, ki tam nikdar niso bili. Pristojni so tam po svojih prednikih in morajo radi tega, ako obubožajo, med popolnoma tuje ljudi. Zlasti jc težko za tiste, ki so rojeni v tujini in se niso naučili našega jezika. Ko pridejo v domovno občino, dostikrat z ženo in otroci, nc razumejo nikogar. Ta odtujenost je skoro bridkejša kakor uboštvo samo. Domači ubožci, to so tisti, ki so obubožali v občini ali v bližini, so večinoma bivši hlapci, dekle ali dninarji, ki nimajo nobenega posestva. Takih je dosti manj kot prej omenjenih. Občine morajo preživljati tuje ljudi Radi tega se upirajo sedanjemu načinu ubožne oskrbe selske, manjše mestne in tržke Prispevajte v Fond za Akademijo znanosti in umetnosti in za Narodno Galerijo v Ljubljani! -vb* i^I. t^/t im in K. Dobida: Spomini na Dalmaclio Ob Župančičevem jubileju. (Konec.) DrugI dan sva malo pred poldnem izstopila na solinskl postaji. Blizu turškega mosta v vasi, onstran Otoka, kjer stoji nagrobna cerkev hrvatske kraljice Jelene, stopiva »k caru Dukljanu« na kosilo. Čisto po dalmatinsko: >pašta< s krompirjem na juhi in ogromen kos govedine z ljutikami (čebuljčki v kisu); to je vse. Kaštelansko črnino grejeva na soln-cu, ki sije na okensko polico. Dan je diven, solnce žge kako poleti, nebo je sinje, da nikoli tako. Vendar je mraz. Sever brije s Klisa, da reže v kosti. Med grobljami in ruševinami vodi pot. Odlomljen steber, posamezni zidovi in ostanek oboka pričajo o nekdanji slavi. Ob cesti se šopirijo ogromne agave, drugod povsod trla, semtertjo stoje oljke, ki krivenčijo veje, kakor matere, okamenele v obupu. Morska gludina je temno modra, bleskeče se kakor brušeno zrcalo. Zrak je kristalno čist, Med razvalinami je pokoj. Ni še sezone, ni tujcev in ciceronov. Melanholično, kakor skrbno negovano pokopališče, leže vso te priče minulih dni. Ogledujeva bazilike in terme, pa grobove in sarkofage. Okoli predmestne cerkve je velika nekropola. Tam stoje l amnitni sarkofagi bogatih ljudi, iz opeke zgrajeni grobovi manj premožiih. Ob strani skupni grobovi revežev. Vse, kakor še dandanašnji. Najbolj zanimajo gosta mali otroški sarkofagi. Kakor da so izklesani za igračko. 6tereotipni napie sFiliae infeliciesimae... občine. Znano mi jc iz prakse, da te občine odločno odklanjajo sedanji način občinske oskrbe, ki brezpogojno zahteva, da stroške tudi za zunanje ubožce nosi domovna občina. Ta zahtevek je brez dvoma upravičen. Kako pride do tega ta ali ona občina, da dobi v oskrbo iz Nemčije, Francije, Bosne ali Hrvatske itd. mnogoštevilno družino, ki ni bila nikdar v občini. Oblastva so na podlagi dolgotrajnega raz-iskavanja ugotovila, da je oseba, ki zahteva ubožno oskrbo, pristojna v neko občino po svojih prednikih, ki so recimo pred 100 leti tam bivali. In sedaj naj ta ugotovitev izbriše vse, kar loči občino od njenega v oskrbo ji dodeljenega ubožca in ubožca od tujih ljudi v občini?! Kakor rečeno: zastarelost sedanjega zakona opaža se zlasti v manjših občinah. V večjih mestnih občinah se tega ne opazi toliko, ker prebivalstvo dobi radi razvitega gospodarstva laglje doma zaslužek in ne gre toliko v tujino. Kako so si uredili ubožno oskrbo drugod? V drugih državah so že zapustili ta zastarali sistem ubožne oskrbe. V večini nemških držav velja zakon od 6. junija 1870, ki ureja tozadevno ubožno oskrbo. Temeljno načelo tega zakona je: ubržna oskrba ie državno breme, ki se pa razdeli po načelu bivanja na sledeči način: I. Krajevne ubožne zveze: ena ali več sosednjih občin; morajo podpirati: a) začasno vse ubožne oskrbe potrebne osebe svojega okraja; povrač:lo stroškov od občine, kjer si je ubožec pridobil pravico podpore temeljem bivanja, evcntrelno odprema ubožca v ta kraj; b) končno: vse ubožce, ki so si v tej zvezi pridobili pravico do podpore temeljem bivanja, in sicer: 1. po dveletnem nepretrganem bivanju po dovršenem 18. letu starosti; potek te dobe počiva, dokler traja javna ubožna oskrba. 2. s poroko: žena si pridobi pravico do podpiranja v kraju, kjer ima to pravico njen mož; 3. po rojstvu: zrtonski otroci do 18. leta dobe pravico do ubožne oskrbe v istem kraju kot njihov oče, zakonski otroci po očetovi ter nezakonski sc podpirajo v istem kraju kot njihova mati. Pravica do ubožne oskrbe ugasne: 1. s pridobitvijo pravice do oskrbe v drugem oskrbovalnem okraju; 2. po dveletni nepretrgani odsotnosti po dovršenem 18 letu. II. Državne ubožne zveze: to so navadno posamezne zvezne države ali pa okrožja na njihovem območju (izjeme mesta: Berlin, Kii-nigsberg, Breslau). Te so dolžne: 1. v splošnem skrbeti za uboge, ki si niso pridobili nikjer pravice do oskrbe; 2. skrbeti za uboge v zavodih (duševno bolne, idijote. epileptike, gluhoneme, slepe). Obseg oskrbe določajo zvezni zakoni. Vsebina: stanovanje, življenske potrebščine, zdravljenje, pogreb. Ta zakon je bil v Nemčiji večkrat noveliran, vendar pa je ostalo načelo ncizpremenjeno. K temu načinu ubožne oskrbe je prešla tudi Švica. O tem se je vršilo meseca septembra 1927 ljudsko glasovanje, ki je tozadevni predlog odobrilo. Čim več je skrbi za ubožce, tem več je ubožcev Ne smemo misliti, da so v državah, ki imajo podobne zakone, odpravljeni vsi nedo-statki ubožne oskrbe. Znano je načelo: Cim več skrbi za ubožce, tem več je ubožcev. Ali pa: Mi ne živimo od dela, nego od magistrata. Ni torej glavno podpiranje že nastalega ubo-štva, nego skrb, da do uboštva ne pride. Pa vendar se v ubožni upravi morajo popraviti nedostatki. Za naše razmere bi bilo brez dvoma potrebno, da se temu načelu približamo in opustimo dosedanji sistem. To zahtevajo interesi naših manjših občin — in teh je ogromna večina — kakor tudi interesi oskrbovancev samih. Občine s polnim pravom odklanjajo prispevati za ubožno oskrbo ljudi, ki so živeli drugod, svojo telesno moč porabili v drugem kraja, davke plačevali drugim oblastvom in s svojim konsumom koristili dragim občinam. Prav jc, da jih podpirajo, ako obubožajo, tisti, med katerimi so živeli. Oskrbovanec sam se tudi boljše počuti v znanem mu kraju. Spremembo sedanjega načina ubožne oskrbe se je zahtevalo že v predvojni Avstriji. Literatura ga smatra splošno za zastarelega. (Glej med drugim: Mischler: Armpflege, ftster-rcichisches Staatsworterbuch, Roscher: Ar-menpolitik, Webcr: Armenvvcsen und Armen-fiirsorge.) Ni namen tega članka govoriti o posameznostih novega državnega zakona, odnosno oblastne uredbe, nego samo opozoriti merodajne činitelje na nujnost spremembe. Na sejah oblastne skupščine ljubljanske se je namreč govorilo o spremembi ubožnega zakona. Toda pri tej spremembi bo treba gledati najprej na to, da se izpremene zastareli principi ubožnega prava, ki jih vsebuje uvodoma označeni avstrijski državni zakon. Kako se bo stvar uredila v podrobnosti, se bo ugotovilo po študiju dejanskih razmer, vendar bo treba upoštevati glavna načela preje omenjenega nemškega zakona. Zasebni dobrodelnosti naj se dn možnost sodelovanja v občinski oskrbi V državni zakon naj bi prišlo še določilo, da so oblastne samouprave dolžne pri izvrševanju samoupravnih nalog sodelovati s sosvetom, ki bi se ga imenovalo iz vrst osebnosti, ki se pečajo zasebno z ubožnim skrbstvom, in ki so jim znane naloge ubožnega skrbstva. Sosvet, ki bi imel posvetovalen značaj, bi prinesel v ubožno upravo potrebni stik med zasebnimi karitativnimi organizacijami in oblastvi. To načelo se uveljavlja pri vseh panogah socialne uprave in bo koristno tudi za ubožno upravo. Izvršite splošno zavarovanje pa ne bo ubožcev Vprašati bi bilo še, kaj bodo na to rekle občine, ki bi po predlagani izpremembi zakona bile nekoliko več obremenjene s stroški za ubožno skrbstvo. Gotovo je namreč, da bi s tem prišlo precej stroškov na občine, kjer je gospodarstvo bolj razvito, kjer je več delavstva. Toda te občine bodo že našle kritje za te stroške. Glavno pa je, da mislimo resno in nnjno na zavarovanje oseb, ki sedaj niso zavarovane za bolezen in nezgodo, onemoglost, starost in smrt, ker ravro te osebe dajejo največji odstotek ubožcev. Po § 6. sedanjega zakona o zavarovanju delavcev so namreč od zavarovanja izvzeti: 1. poljedelski delavci in posli v llllllllllllllllllll Negovatre kože po z'mi. Roke nenadoma razpokajo. Koža na obrazu postane hrapava in boleta. Sedaj je tat, namazati kožo z izborno Nivea-cremo, le-ta odstrani hitro vte rudetice, bo-letine. razpokline i. L d Ni boljšega od Nlvea-creme llllllllllllllllllll poljedelskem delu, 2. osebe, ki so nastanjene v poboljševalnicah ali so zaprte v kazenskih zaporih, 3. osebe, ki so samo ob priliki in nestalno zaposlene v hišnem gospodarstvu, kakor dninarji, da obdelujejo vrtove, čistijo stanovanja, žaga)o drva, perejo perilo itd. — Nadalje je pri tem treba misliti na osebe, ki so sicer teoretično podvržene zavarovanju, pa se jih v praksi iz tega ali onega vzroka ne priznava za zavarovane. Takih je tudi precej in na te se je ob raznih socialnih kodifikacijah vedno pozabilo. Tem ljudem je treba pripoznati zakonito pravico do gotove podpore, ker sicer pridejo redno v breme ubožne oskrbe. Misliti je tudi na izvršitev sicer že uzakonjenega zavarovanja za onemoglost in starost. — To vse bo pomagalo da sc bo število ubožcev znatno znižaiu, zlasti pa v delavskih krajih tako, da bodo tudi preje omenjene občine s predlagano zakonodajo zadovoljne. —o— Ure Predragi državljan! Zakaj si tako čmeren, zakaj si vedno jezen sam nase in na druge? Zakaj si zadir-čen in neprijazen s svojo ženo? Zakaj tako hladno pozdravljaš svoje dobre znance in prijatelje? Za'aj prijaznim ljudem odzdravljaš tako ledeno mrzlo? Sam ne veš, odkod je tvoja slaba volja in zakaj. Mogoče pa ve kdo drugi za tvojo veliko skrivnost. Ti, dragi državljan! vli veš, da imaš še vedno tisto uro, ki si jo dobil pri birmi? In ali še nisi prišel do prepričanja, da ta tvoja stara ura ne gre ve" prav? Navijaš jo in jo premikaš naprej in nazaj, kontroliraš jo z vsemi urami, kar jih vidiš v Ljubljani živih in neživih, idočih in stoječih, a nič ne pomaga. Koliko vlako* si že zam dil zaradi nezanesljive časomerke, kolikokrat si že prišel prepozno v urad! In tvoj šef ti je namignil porogljivo, da je točnost le| i čednost, pa vendar še nisi prišel do prepričanja, da je vsega tega kriva tvoja stara, betežna birmanska ura, ki spada med staro šaro ali pa v muzej. Loteriiski odbor II. stadionske loterije bo razdelil med igralce reč tucatov preciznih žepnih ur. Ali hočeš biti med tistimi, ki bodo zadeli? Kupi si nekaj srečk in meseca marca postaneš posestnik nove vile, novega kolesa znamke Pucli, novega šivalnega stroja znamke Pfaff in nove, točne ure znamke Ornega. Izginila bo tvoja slaba volja, razjasnil se ti bo čmerni obraz in srečen boš ti sam ter tisti, ki morajo zdaj prenašati tvojo sitnost in nervoznost. Stopi v trafiko po srečke in če» dva meseca pride ura. imr n i ■_- r. -1 i ii i ii швввшт njene grozote: »Nujna je ker je. Samo eno vam pravim: ne jejte salate. Vsako življenje je smrt drugemu.« Pred cerkvico sv. Jeronima sva. Strme, navpične pečine branijo skalni, v živo kamenje vsekani samostan pred burjo, spodaj se polotok v zelenih terasah spušča k morju. Povsod oljke, ciprese in trta, po skalah agave in bodičaste kakteje. Divje romantična je pokrajina, odeta v motno zelenilo, kakršna je ijarva mladih maslin. Sediva na kamniti klopi, ki obdaja malo teraso pred kapelico sv. Jeronima-puščavni' a. Na starem pročelju je še razbrati besede: »Be-ata eolitudo — sola beatitudo«. Da, res — na tem kraju se ti zazdi, da si izven sveta in šumne^a toka časa. Sam s seboj. In z Bogom. To je kraj pobožne kontemplacije in svete odpovedi. In ko od starodavnega vodnjaka v obliki korintskega kapitela zdrhne pogled na morsko plan in na goli kras otol a tam preko, se mi ie hotelo zazdeli, da se je kolo vekov zaobrnilo in dn bo zdaj, zdaj zavila okoli rta rdečebojna ladja božanstvenega Odiseja, ki plove proti Itaki dragi, težko pričakovani. Kes je: »O blažena samota — sam6 te blaženost.« Brez besed sva ostala Preveč je bilo lepote to pomladno jutro. Preveč za slovo. Zato je gostu beseda zastala in šla sva, oba zatopljena v misli. A kar naenkrat: »Še pridem, prelepa je ta zemlja za kratek obisk.« Prav je tako. Da bo pa hrepenenje po sinjini našega morja, po jasnem nebu in solncu na njem, po blagodišeči kadulji med sivim skalovjem ostalo živo in trajno, jamči ta posled-njič ob slovesu razgrnjena krasota pomladnega jutra vrh Marjana, annorum VI...« te gane bolj od najzgovornejših tirad. Ganljive so te priče roditeljske Jjubavi, ki je malim poskrbela za udobno, varno zibelko. Za poslednjo... Vse, kakor še dandanašnji... V gostiteljski sobi Buličevega Tuscula, ki je ves poln latinskih napisov in spominov, sediva za mizo in grejeva v rokah gosto črnino, »quem hominum malitia non corrapit«, kakor pravi latinski jedilni list. Stari čuvar Ante prisede in začne se razgovor. Kakor vselej, kmalu pride do svoje priljubljene teme o »smrti in življenju večnem«. Deselero sinov je odgojil, vsi so živi in pri kruhu in belega jedo. Stari je pa osivel med sarkofagi in zna na pamet vse napise, latinske in grško in jih tolmači po nemško, francosko in angleško ali kakorkoli že hočeš. Tudi naju je objela melanholija mrtvega mesta. In pravi gost: »Zdaj bi hotel, da so vsi, ki so dragi mojemu srcu, tu z men-j, da bi bili z. menoj deležni te čudno lepe popoldanske tišine « Ko hočeva oditi, stopi prelio pragi) sam don Frane z direktorjem dr. Abrn-mičem. Več ni govora o odhodu, saj imamo voz za vse štiri. In ura ni najin gospodar. Prične se predavanje. Kar pri malem sarkofagu, ki se jo ohranil neprškodovan, ne-oplenjen. Marmorna rakev dekletca, čisto otroka še. V njem stekleničke, drobnarija in Igračke. In ko se monsiSlov.<) Danes popoldne ob 1. uri je bila sklicana seja radikalnega in demokratskega kluba. Seji radikalnega kluba je prisostvoval Vukičevič in vsi radikalni ministri ter skoro vsi radikalni poslanci. Na dnevnem redu je bila razprava o neposrednih davkih Poslanci Ka-čič, Sinivnovič, Kojič so pred dnevnim redom zahtevali, da naj predsednik vlade poroča o političnem položaju. Z ozirom na to zahtevo je Vukičevič izjavil, da je sedanji čas zelo neprimeren za razpravo o političnem položaju, ker so na dnevnem redu drugi nujni posli. Na dnevnem redu narodne skupščine je zakon o izenačenju davkov, ki spada brez-dvo—- me I najvažnejše zakone. Zato presi klub, naj se razpravlja o tem nujnem predlogu. Obljublja, da bo radikalni klub imel odslej mnogo časa in prilike razpravlajti o političnih vprašanjih. Klub se bo namreč odslej pogosteje sestajal. Bivši ministrski predsednik Nikola Uzunovič ie podpiral Vu-kičevo mišljenje, da sedaj ne bi bilo dobro, načeti ra/govor o raznih političnih vprašanjih. Vukičevičevo pojasnilo se mora sprejeti, kajti Vukičevič, tako je dejal Uzunovič, zastopa takšno s ališče, da se mu mora izraziti popolno zaupanje in ima vanj polno vero. V S Pribičevičem se pa ne more Pribičevič je zaigral vse — Misel na koncentracijsko vlado vsled IPribičcvičevega govora popolnoma padla — Radič se približuje radikalom — Pribičevičeva stranka znova ruje proti izenačenju davkov — Seje odborov r Belgrad, 24. januarja. (Tel. »Slov.«) Sestanek narodne skupščine je prinesel nekaj novega življenja v političen položaj. Skoro vsi poslanci so bili zbrani in so se živahno razgovarjali o poslednjih dogodkih. Mnogo se je še vedno govorilo o tako zvanih manifestacijah seljaško - demokratske reakcije v Zagrebu. Vendar ne morda z ozirom na njeno politično važnost, marveč z ozirom na zle posledice za Pribičeviča. Predvsem so bili soglasno mišljenje, da je Pribičevič s svojim nastopom v Zagrebu zaigral poslednje svoje šanse, ki jib ie morda še imel. »Pra\da«, ki Je, kakor znano, glasilo večjega dela demokratov, piše o tem danes še sledeče: >Važno je, da se je danes v odločilnih političnih vrstah govorilo, da je Pribičevič zelo pokvaril dobro nade na ustvaritev koncentracije. Nek ugleden politik, ki je sicer dober pristaš ideje koncentracije, izjavil: »E. s Pribičevičem se pa ne more! Za politične kroge je bilo to vnžno dejstvo z ozirom na začete razgovore o koncentraciji. Moglo se je čutiti, da se bodo po sbnr»(i selj. dem. koalicije v Zagrebu stvari težje "azvijale in da bodo zadele na nepremostljive zapreke. V zvezi s tem se je v radikalnih krogih govorilo, da je bil Radič obširnejši od Pribičeviča. To se posebno nagla-ša.< Istega mišljenja, kakor ga navaja »Prav-dn<\ so tudi drugi politiki. Edino, kar je zelo važno, je dejstvo, da so nekateri radikalni krogi mnenja, dn se Radič v zadnjem čnsn *«lo približuje radikalom in da bi ne bilo nobenega presenečenja, če bi se Radič v pni' dn»h odkrižal svojega neljubega zaveznike Pribičeviča in odkrito ponudil svoje sodelovanje današnji vladni koaliciji. Poleg seje narodne skupščine so se vf-šfle še seje številnih odborov za proučevanje raznih zakonov, ki jih je vlada ie prej pred- ložila narodni skupščini. Popoldne sta imela oba vladna kluba, demokratski in radikalni, seje, na katerih se je razpravljalo o davčnem zakonu. Kakor smo že včeraj slutili, ni prišlo do pričakovanih senzacij, kakor jih je napo-veuoval gotov del tiska. Debata o davčnem zakonu je bila važna posebno za srbijanske poslance, zato je jasno, da se nista mogli seji izvršiti že tekom današnjega dne, ampak da se bosta 3e jutri nadaljevali. Prevladuje mišljenj?, da bosta z ozirom na potrobe eelt}-kup-e države oba kluba davčni zakon sprejela, kakršen je, in da bo zakon, ki je postavljen na dnevni red, sprejet i lahkoto. Pri tem je zanimivo naglasiti, da opozicija, predvsem pa tako zvana seljnčko - demokratska koalieija z vsemi silami dela proti zakonu o izenačenju davkov. Parkrat smo že naglasili, da je zakon predvsem koristen za prečanske kraje in da bi bilo ravno zato pričakovati od Pribičeviča ir. Radiča, dn bosta glasovala za ta 7akon, ki bo prinesel mnogo dobrega Hrva-toi", Slovencem ter Srbom v prečanskib krajih. ne pa da skušata nezadovoljstvo nekaterih poslancev iz stare Srbije izrabiti pri svojih osebnih političnih ciljih. —o— Hrvati vstaia'o proti Radiču in Pribičevitu č Zagreb, 24. jan. (Tel. Slov.) Današnja »Narodna politika« ima uvodni članek dr. Janka Ši-mraka, ki v zvezi z nastopi Stj. Radiča in Pribičeviča piše, da je sedaj prišel čas, da pravi hrvatski patrioti, ki so doslej bili po demagogiji potisnjeni v stran, nastopijo s hrvatskim programom brez fraz, neiskrenosti in demagogije, to je za narjvno pravo hrvatskega naroda, za svobodno in samostojno delo v hrvatskem saboru v Za- grebu. Rešila bo Hrvate samo temeljita revizija prava hrvatskega naroda. V zvezi s tem doznava Vaš dopisnik, da so vse opozicijonalne hrvatske skupine v Dalmaciji sklicale na dan 29. januarja javno konferenco, na kateri se bo posebno govorilo o tej zadnji nenavadni gesti Radiča in Pribičeviča in očrtalo skupijo delo hrvatskih skupin, ki so proti koaliciji. Danes bo krščen novi kraljevič r Belgrad, 24. januarja. (Tel. »Slov.«) Jutri ob 12. uri se bo izvršil krst mladega princa. Maršalat dvora je za krst najmlajšega člana Karagjorgjevo hiše izvršil vse potrebne priprave. Krst se bo izvršil brez posebnih velikih ceremonij v dvorski kapelici. Krstu bodo prisostvovali kralj, kraljica, romunska kraljica-vdova, prestolonaslednik Peter, romunska princesa Ileana, princ Pavel, princesa Olga, princ Aleksander in grška princesa Elizabeta. Poleg tega so na ta krst povabljeni predsednik vlade Vukičevič, predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec, zunanji minister Marinkovič, predsednik demokratske stranke Davidovič, vojni minister general Hadžič, trgovinski minister Mehmed Spaho, prosvetni minister Kumanudi, od predsedni-štva narodne skupščine predsednik narodne skupščine dr. Perič, podpredsednika Pera Markovič in dr. Hrasnica, dalje romunski poslanik Emrndi s soprogo. Krstni boter je angleški kralj Jurij V. Njega bo zastopal njegov minister ua našem dvoru Kennard. Celo slovesnost bo opravil dvorni svečenik Popovič. Glede imena novega princa se še ni izdalo nobeno ofi !elno obvestilo. Splošno pa se smatra kot najverjetnejše, da bo dobil novi princ pri krstu ime Jurij. Ob svečanem činu krsta, ki se bo izvršil po pravoslavnem obredu, se je izdal obširen komunike, ki opisuje podrobnosti, kako se bo ta akt izvršil. Diplomati pri Marinkoviču r Belgrad, 24. januarja. (Tel. >Slov.<) Pri zunanjem ministru sta se danes v daljšem obisku mudila bolgarski poslanik Vakarevski in češkoslovaški poslanik Šeba. Poseben pomen se pripisuje avdijenci Vakarevskega. Istočasno se namreč poroča iz Sofije, da je tamošnji zunanji minister Burov sprejel našega poslanika NeŠiča. 0 tej avdijenci se je izdal poseben komunike, da sta se Burov in naš poslanik Nešič zelo prijateljsko razgovarjala. V Skoplju se ustanovi nemški konzulat. v Berlin, 24. januarja. (Tel. »Slov.«) Danes je gospodarski odbor sprejel predlog nemškega zunanjega urada, da se v Skoplju ustanovi nemški konzulat. Lukovič - naš poslanik v Budimpešti Belgrad, 24. jan. Dosedanji jugoslovanski konzul v Carigradu Rado Lukovič je imenovan za jugoslovanskega poslanika v B u -d i m p e š t i. Lukovič je bil rojen 1883. Naj-preje je bil časnikar. Po končanem študiju na belgrajskem vseučilišču in na pariški šoli za politične vede je stopil v službo zunanjega mi. nistrstva. Pred vojno je bil legacijski svetnik v Parizu, Madridu in Rimu, po vojni pa posla-niški svetnik v Pragi, Bukarešti, Sofiji in Madridu. Jadranska železnica bo vendar šla v Solit č Split, 24. jan. (Tel. Slov.). Danes je dospel v Split prometni minister general Milosavljevič. Pri tej priliki se je sestal s splitskim županom Tartagliom ter je z ozirom na odredbo finančnega zakona, da se jadranska železnica zgradi v Kotor, izjavil da je to gola formalnost. Izjavil je da bi jadranska proga imela iti iz Belgrada preko Sarajeva v Split. Hinavšcina Naš nedeljski uvodnik je zadel v pravo ozračje; morala tega ozračja s svojo patentirano kulturo pa je pograbila priliko in podlek-nila ugotovitvam, ki merijo- v našo, s slovenskimi grehi obteženo naprednost, osebne namene in je rafininano izvila celo vrsto neresnic. Naše priznanje! Kaj boli to »slovensko« kultumost, so najboljši doka/. »Jutrova« poročila o velikih slavnostih teh dni; izpu-ščajo vse bistvene poudarke in molče o tistem, kar smo slavili v našem Pesniku. Dalje ne gromo — kulturne deklaracije so tem ljudem »krpa papirja«, kot jim je naš jezik »di-jalekat«. Fiqovo pero > Jutro-r piše, da jo bil dr. Gregor Žerjav pet let v vladi za figovo pero in ne za ministra. Tudi Janez Pucelj je bil le figovo pero za poljedelstvo in vode. »Ta prava« ministra bosta šele. Pribičevič in Radič sedaj, ko »ta se v Zagrebu kušnila in za medsebojna enakopravna in enakovredna podpornika proglasila. v Carigrad, 24. jan. (Tel. Slov.) Carigrajski komunistični proces je bil danes dokončan s tem, da je bilo 30 obtožencev obsojenih v ječo od 1 do 4 mcsecev. Iz Moskve poslani šef propagande dr. Sefik-Hesni jc bil obsojen na poldrugo leto ječe. Ostali obtoženci so bili oproščeni. Publika je to nepričakovano milo sodbo pozdravila z odobravanjem. Pred novimi viharlfi v Avstriji A. G. Dunaj, 24. januarja. Niso so še polegli duhovi po krvavem рЛ, ku 15. julija, že se pripravljajo novi viharji v parlamentu, odkoder bodo prešli na ulico, v rodbine, in to ne samo na Dunaju, ampak po vsej Avstriji. Gre za spremembo dosedanjih določb v varstvo najemnikov. V nobeni drugi državi Evrope ni to vpra. sanje tako kočljivo, kakor v Avstriji. Tudi zadnje volitve v narodni svet so se vršile v znamenju tega problema. Socialisti ne puste nobene spremem.be, krščanski socialci pa so za spremembo po željah h.šnih posestni kov. Že parkrat se je predložila novelizacija zakona, po katerem bi prišli do GOOOkrat večjih najemnin od predvojnih. Protii temu so socialisti neizprosni. Delajo obstnikcijo v odseku, govorijo in predlagajo, tako da bi zavlekli debato najmanj za eno leto, vse drugo pa bi pri tem zaostalo. Najemninsko vprašanje je za socialno demokracijo tudi vprašanje preeliža in zato so pripravljeni na skrajne korake. Te dni so ee vršila posvetovanja zaslop. nikov koalicije o novem predlogu, kateri bo predložen te dni zbornici. Najemnina bi na Dunaju presegala 2000kratno, na deželi pa 3000kratno predvojno višino, a poleg tega še plačila najemnikov za vzdrževanje poslopij in običajne obratne izdatke. Da je treba nekaj ukreniti proti sedanji nrizeriji, je jasno. Za zgled naj povem, da plačuje moj prijatelj 800 Din na četrtletje za stanovanje v novi hiši v prvem nadstropju z desetimi okni na dve ulici okrog vogla. Toda socialisti so nepopustljivi. Trdijo, da je ogromen odstotek hiš zavzet za javna po.ilo.pja mesta, države, cerkve in samostana. Mnogo hiš je v rokah tujcev, kupljenih v dobi infJa-cije za malenkost. Pa tudi domačini eo pokupili te hiše za male vsote, drugi pa so pred vojijo plačali le del kupnine, ostalo pa je bilo vknjiženo, kar so po vojni plačali s smetmi, ki so Jih v hišah dobili. Kako naj se torej takim ljudem plačujejo hišne rente po predvojnih nazorih? Mali rentniki s hranilnimi vlogama po hranilnicah in bankah, v obligacijah države, dežel, mest in veb'kih podjetij so pa itak zgubili vse, celo pupilarne naložbe. C'o naj torej ti dajo hišnim poeestnifcoim rente, naj da država vsem tistim, ki so denar izjm-bili, valorizacijo. Tako argumentirajo sedali-sti svojo obetrukcijo in napovedujejo novim predlogom boj na življenje in smrt, boj z vsemi, četudi neiparlameintarnimi sredstvi. Socialisti imajo v rokah mesta in industrijske kraje, kjer živi uradništvo in delavstvo^ ki ffltaa lastnih hiš in je torej na najemščin} življenj-eko interesirano. V te*n vprašanja stoje za so-ci. listi tudi nesociulisti. Tega se prav dobro zavedajo voditelji stranico in je torej izključeno, da bi eocialisti s popustljivostjo dali i t. roke najhujše orožje proti sedanji vladni ko-alicijd. Večinska koalicija pa računa s posledicami 15. јгШја, ki so položaj socialistov brez-dvoma poslabšale. Toda ljudstvo je posablji-vo. Glavni razgrajači in krivci revolucije s o bili pred sodiščem itak oproščeni in le nekaj manjših tičev je bilo obsojenih. Vprašanje samo pa je ravno danes najaktualnejše in večina mestnega prebivalstva vidi v socialistih zopet svoje branitelje. Ako pa bo kljub temu sprememba zakona o najemnini parlamentu res predložena, potem čaJui Avstrijo boj na no/. Nemčila pred volitvam? Berlin, 24. jan. (Tel. >Slov.<) Kakor je bilo pričakovati, se je nervoznost v vladni vc čini še povečala. Gospodarski minister dr. Curtius, ki pripada liberalni ljudski stranki, je na shodu te dni izjavil, da pride v maju že do volitev. Ozadje tega koraka aktivnega ministra je stara zadeva s šolskim zakonom, zlasti pa s simultansko šolo o tistih krajih, kjer so katoličani le neznatna manjšina. Ljudska stranka zahteva, da kjer je simultana šola obstojala, ostane pri tem pravilu. Gre za Hessen in Baden. Centrum pa tolmači to zahtevo za protiustavno in za katolike nesprejemljive. Stranka stoji tako pred težko dilemo: Ali (' gre s svojimi zahtevami pred parlament, k.'■:! podleže, ali pa stavi vprašanje obstoja doM danje vladne koalicije na kocko. Kakor doznava Vaš dopisnik, je zadnja rešitev verjetnejša in tudi odgovarja stanju v stranki. Vsi odločilni voditelji — Guerard, Stegervvald so naenkrat začeli koketirati z opozicionalno levico v svesti si, da pride do volitev, pri katerih je ravno zelo merodajna volivna paroli. Šolski zakon, za katerega se z vso močjo zn-vzema dr. Marx, po dosedanjih znakih nc bo prišel pod streho v tem zasedanju, kar utegne povzročiti popolnoma pregrupacijo vlade. Pričakuje se preokret centruma levo. Gre pa tudi za vprašanje, ali naj se nemške volitve izvrše pred francoskimi ali naj se nanje čaka; ali naj Marx čaka na Poincarcja ali Briand na nemški rezultat. Gibraltarske ožine ni moči preplavati. v London, 24. jan. (Tel. Slov.) Angležinja Gleitzes je danes tretjič poskusila preplavati i. Tangerja gibrallarsko morsko ožino, pa je konč no to svojo namero opustila, ker je zabredla močan vodni tok, ki bi jo skoro vrgel pod me torni čoln. Ciibraltarsko ožino doslej še nihče т preplaval, ker je voda zelo nevarna radi razni! morskih tokov. petek od 7. do 9. ure v L nadstr. Slov. trg. šole na Kongresnem trgu. O Vsi lastniki inotorskih vozil, ki stanujejo v okolišu policijskega ravnateljstva v Ljubljani, oziroma imajo stalno tukaj spravljena svoja vozila, se ponovno opozarjajo, da jih morajo vsaj do konca meseca januarja 1928 prijaviti v svrho dodelitve novih evidenčnih številk pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani. Tozadevne tiskovine se dobijo pri policijskem ravnateljstvu, soba št. 24. Proti dotič-nim, ki vozila ne bi pravočasno prijavili, se bo uvedlo kazensko postopanje. — Policijsko ravnateljstvo v Ljubljani. O Pozor vojaški obvezniki! Do 31. januarja 1928 se morajo zglasiti v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št 7 vsi domači in tuji naborniki rojstnih letnikov j jl903 do 1908, ki se doslej v smislu objavljenega razglasa še niso priglasili. Enako naj se do konca tega meseca zglase ondi tudi vsi oni obvezniki starejših letnikov, ki mislijo, da niso sposobni za vojaško službo, pa še nimajo v rokah potrdila o stalni nesposobnosti. Tozadevno zglaševanje se z 31. januarjem 1928 zaključi, vsled česar se morebitnih naknadnih prijav ne bo moglo več upoštevati. Meseca februarja 1928 pa se morajo po že objavljenem vrstnem redu zglasiti v mestnem voj. uradu na Ambroževem trgu št. 7 vsi v Ljubljano pristojni mladeniči rojstnega letnika 1910. Preskrbe naj si pravočasno in prinesejo s seboj dokaze o rojstvu, domovinstvu, šolski izobrazbi in poklicu, dalje pa naj si v lastnem interesu oskrbe tudi rodbinske ali družinske pole ter jih prineso s seboj k zgla-sitvi. O Neznani goljuf sleparil tudi v mariborskih trgovinah. O goljufu, ki je osleparil več ljubljanskih trgovcev za razne obleke, je ljubljanska policija izvedela, da je na enak način kot v Ljubljani, ogoljufal tudi mariborskega trgovca I. N. Soštariča za blago, vredno 3435 Din, mariborskega trgovca Dragotina Rogliča pa za 349 Din. V Mariboru se je premeteni slepar izdajal za Antona Jarlinška, skladiščnega delavca iz Trbovelj, dočim si je pri ljubljanskih trgovcih nadel ime Franc Majcen, kretnik iz Litije. O Defravdacija. Policija je prišla na sled večji defravdaciji v Ljubljani. Glavni krivec je bil včeraj aretiran in je uvedeua proti njemu obširna preiskava. V interesu preiskave ne navajamo za enkrat nikakih podrobnosti, kar bomo storili, čim postane vsa zadeva jasna. 0 Številne male tatvine. Veliki tatovi in vlomilci zadnje dni mirujejo v Ljubljani, me-Rto njih pa so se na široko razmahnili razni mali iatiči, ki kradejo vse vprek in niso prav v ničemer izbirčni. Včeraj je policija vpisala v svoj register najmanj deset ovadb različnih tatvin, od katerih pa niti ena ne presega vrednosti 1000 Din. V „Jadransko straže"! Pomladanska sezona za naše Primorje in Dalmacijo se bliža. Marsikdo izmed nas si že dela načrte za svoj lelošnji oddih ob Adriji in tudi v čeških, avstrijskih in nemških listih beremo lahko vsak dan propagandne črtice za poset jugoslovanske Riviere. Vsi uvidevaino pomen in važnost našega Jadrana v gospodarskem in turističnem oziru, ne uvažujemo pa zadosti namenov in delovanja tistega društva, ki naj bi bilo sredotočje vsega tega stremljenja: Jadranske straže. V čem tiči vzrok, da je v naši širši javnosti tako malo zanimanja za to domoljubno društvo, ki naj bi družilo vse tiste, ki žele, da se moč in ugled našega imena tudi na morju dvigne? Kako smotreno je znala stara Avstrija organizirati, širiti in vzdrževati svoj »Flottenverein«! Dokaj naših in hrvatskih rojakov je takrat z neko samozavestjo nosilo lične znake in čepice »Flottenvereina«, češ, tudi mi smo člani tega odličnega, družabno uglednega Za ples sivi ali drap ševro 189 V 01H A Ljubljana Po poštuem povzetju 1!) Din več. društva. Dane« pa, ko inumo lastno državo, lastno trgovsko in vojno mornarico, lastne primorske pokrajine. naj bi eminentno domoljubno društvo, kakor je naša »Jadranska straža« ne moglo uspevati z bog naše — indolence! Kdor še ni čan »Jadranske straže«, naj se še letos prijavi v njo kot redni ali podporni član. Vsekakor pa naj se prihodnjo soboto, dne 28. L m., ko se bo v Unionu vršila letošnja velika prireditev, pride prepričat, da je prav prijetno bivati in se veseliti v ljubeznivi družbi, ki jo bo ljubljanski odbor Jadranske straže zbral na ta večer. Ni predpisana globoko izrezana soareiska toaleta za dame, ne velika gala za gospode, vsak lahko pride v primerni večerni (temni) obleki. Čim več nas bo, tem lepše zadoščenje bo imel agiltii komite, tem 'epši uspeh si bo liubljanska »Jadranska straža« zabeležila v svojih analih. МГагЉог П Občni zbor mestne organizacije SLS se vrši v petek ob 7. uri zvečer v sobi Koroška c. 1. Spored občnega zbora po poslovniku. Opozarjamo vse naše organizirano članstvo, da se tega občnega zbora zanesljivo udeleži. Zaupniki naj obveste članstvo. Posebnih vabil se ne bo razpošiljalo. □ Prosvetna zveza v Mariboru razglaša ve-lezanimivo predavanie univerzitetnega profesorja dr. Lamberta Ehrlicha, kateri bo na prosvetnem večeru, dne 26. t. m. ob 20. url v dvorani Zadružne posnedarske banke razpravljal o aktualnem vprašanju špiritizma. Predavanie bo ponazoroval s skicptičnimi sli k--, m i. — Ker je čisti dobiček namenjen v naredno-obrambne namene, je pričakovati, da bo udeležba obilna. Predavanje samo bo zelo poučno, ki bo marsikomu razkrilo prave pojme o špiritizmu in njega po-sledif',,\ П Važna koncesiia. Mariborska Olps^ena matica ie dobila koncesijo za prirehnie koncertov v Mariboru. Ta koncesiia ie veb'keBen Hur« v nede'jo, 29. t. m. ob 3. uri popoldne. Orel Srenjski sve< srenje Žalec se vrši dne 7. febr. 1928 v društveni sobi št 3 ob 6. uri zvečer. & Odhod g. polkovnika J. Naumoviča. ProSlo nedeljo je nenadoma zapustil Celje poveljnik 39. pešpolka g. polkovnik Jovan Nau-movič, ker je imenovan za vršilca dolžnosti velikega župana v Skoplju. Odhod velesim-patičnega in v celjski družbi povsod dobrodošlega častnika je izzval v Celju občo pozornost in obžalovanje. Celjani želimo odličnemu častniku na novem odgovornem mestu obilo sreče in skorajšnje vrnitve! & Pevovodski tečaj, ki ga včeraj in danes prireja v Celju Pevska zveza, je včeraj zjutraj ob 9. uri otvoril v imenu PZ g. Alojzij Mihelčič. Udeležuje se ga 20 pevovodij, organistov in pevcev. Včeraj sta predavala gg. dr. Dolinar in Gašperič, danes pa govori g. prof. M. Bajuk. Danes opoldne se tečaj zaključi. Imenovanje. Mesto dosedanjega vodilnega uradnil a pri Južnoštajerski hranilnici v Celju g. Wutta, ki je vpokojen, je imenovan za vodilnega uradnika g. Oskar Cernelč, dosedanji uradnik pri celjski podružnici Ljubljanske kreditne banke. & Sv. Jurii oh Taborn. Kakor smo že svoj čas poročali, je bila zoper volitve v naši občini vložena pritožba. Gosp. veliki župan mariborske oblasti ie pritožbi ugodil in volitve razveljavil. Vsled odloka velikega župana je celisko okraino rdavarstvo odredilo, da se dne 1. nnrila izvrše občinske volitve ponovno in sicer na podlagi popraviienih vo-livnih imenikov. Odločba velikega žtinana je izzvala v Št. Juriju splošno zadoščenje, le v gotovem кготи ie zavladala potrtost. ?aj je pa tudi prav, da ljudstvo ve. da radi*evsko-demokratska drevesa ne rastejo do neba. BopfsJ Jesenice Občinski odbor za olaišanie stanovaniske bede. Občinskega odbora seja pretekle nedelie ie bi'a vele-zanimiva. Stanovnniska beda ie na Jesenicah v resnici tolilcčna, da se zdi nepoučenemu skorai neverietna. Koliko ie družin, ki nimaio nič drupepa kot kvh'n'o, ki je obenem spalnica, kopalnica, drvarnica itd. In pa neznosne razmere. kier stanuieta med tako navlako no dve družini. Zato pa se ie občinski svet v nedeliski seii zavzel za stanovanjsko akcijo ter soglasno sk'enil. da se kuni zemb'iSče last tr. dr. Pret-naria, z ?e dozidano hišo vred, katera pa še ni no-potnoma dovršena. V to hišo, oziroma orad *Otok«, se bo pozneie na'^rže nastani'a o^fn^ka ubožnira. Leno ravno zemljišče pa se bo pozidalo s stanovanjskimi hišicami ter tako ublažila iceniška etpnnvani-ska !-Ha. V ta namen najame občina 500.000 Din posojila. h korofana Kulturna avtonomija na Koroškem ie prišla na nov tir, odkar je slovenski poslanec g. Stare zavzel stališče v deželnem zboru v tem vprašanim G. Stare je v imenu Slovencev pred vsem odklonil to, da bi morala slovenska manišina plačati poseben davek za kulturno avtonomijo. Kulturna avtonomiia bi se mogla samo tako izvesti, da bi se del državnih dolžnosti in pravic delegiral samoupravi manjšine, ne pa tako, da bi se ustanovila nova samouprava, ki bi bila paralelna državi. Z eno besedo, država odkazui samoupravi manjšine primeren znesek. Osebna prijava za pripadnost manjšini, kakor jo Nemci žele, ie nespre-temljiva za Slovence, prav zato. ker bi zlobna večina tahko nahujska'a toliko svoiih podrepnikov, da se javijo za pripadnost k manjšini, da potem oni fohko od'očuiejo. Slovenci morajo torej še drugo sredstvo imeti, da si manjšino v resnici kot slovensko mini-šino obvarujejo. Glede šolskega »nrašanja je izjavil g. Stare, da naj se sedanie utrakvistične šole prhnajo kot podrejene samoupravi manjšine. — Nam se zdi, da je kulturna avtonomija na Koroškem samo tedaj sprejemljiva, če imajo v resnici oni Slovenci, ki so glasovali v plebiscitu za Jugoslavijo, odločitev v rokah glede pripadnosti k manjšini. V danih razmerah je legitimen zastopnik Slovencev politično društvo in ni prav nobenega razloga, zakaj ne bi to društvo sprejemalo članov, ki se hočejo javiti za manjšino. Nadalje kulturna avtonomija na Koroškem ni samo vprašanje avstrijskih Nemcev in koroških Slovencev, ampak ie velevažno mednarodno vprašanje, ki zanima tudi Jugoslavijo. Jugoslavija nikakor ne more trpeti. da si bodo Nemci prikrojili neko umetno kulturno avtonomijo, ki bi bila pesek v oči drugim narodom, na znotraj pa zadrgne vrat Slovencem. Ugotavljamo, da doslej vkliub neštetim posvetovanjem in sonornim izjavam in tiradam Nemcev o pravičnosti in veledušnosti glede manjšine itd. korošid Slovenci niti drobtinice niso prejeli. Sole so vse nemške, učitelji so zagrizeni Nemci, slovenskih uradnikov sploh ni, slovenskih profesorjev tudi ne (razun enega do dva) ild. Kulturna avtonomija bodi si taka ali taka, mora imeti za cilj, da država z ljubeznijo in plemenito dobro volio v resnici goji individualnost manj-šnc in se odreče vsaki tcndenci manjšino oškodovati ali jo celo iztrebiti. Razne novice. Na Koroškem se je otvorila prva gorska železnica, tako zvaua »Kanzelbahn«, ki ima svoje izhodišče na Osojskem jezeru. Otvoritev je bila 4. januarja. Velika smučarska tekma se je vršila 7. in 8. jan. na gori »Kanzel«, bila ie to največja športna prireditev, ki se je doslej vršila na Koroškem. Zbrala se je elita smučarjev iz Avstrije in kot zmagovalec je izšel iz tekme dr. Fritjof Baumgarfcn. — Dne 8. ian. se je vrgel Jožef Kravanja v Podklo-šlru pod italijanski brzovlak in je bil takoj mrtev. — Znani poveljnik nemških čet za časa plebiscitnih bo- V St. Rupertu pri Celovcu se je otvoril novi kino, za V St. Rupert pri Celovcu se je otvoril novi kino, za to pa je začelo hirati mestno gledališče. — Dne 14. in 15. jan. se je vršila v Celovcu velika drsalna tekma na kanalu, šlo je za avstrijsko prvenstvo v drsanju. Zmagala sta Dunajčana Jungblut in Holaček. C Velika Inventurna prodala po čudovito iDiitDih ccnah »c vrti dokonča ianu •rj« v vcltlrgovioi H. Slermrckl, C«H rs "U- n Spori Zahvale Podmladek Rdeč. križa dvorarr. osnovno šole v Jai'T.ih pri Domžalah je nabral za gladujočo deco v fleicegovini, dne 20. in 21. januarja preko tisoč dinarjev. Za ta uspeli se podpisani v imenu članov, ki so pri D. R. K. organizirani, zahvaljujem v prvi vrsti gospej in gospodu ravnatelju ter Brcdici Seti- ; novi, cen|. osobju pri »Induplati« kakor tudi vrlim 1 staršem ter vsem, ki so pokazali dobro srce za trpe- i čega brata. Bog povrni — F.rw.st Suštciiič. šolski i upravitelj v Jaršah. SmuJke tekme v Svicl. V nedeljo so se vršile v St. Moritzu zvezne smuške tekme na 18 kilometrov. Bilo je 29 tekmovalcev iz osmih držav. Zmagal je Nemec Wahl v času 1:22:46. Drsalne tekme 29. t m. na drsališču SK Ilirije. Prihodnjo nedeljo dopoldne se vrše na športnem drsališču SK Ilirije tekme v umetnem drsanju za moško in žensko mladino do starosti 17 let. Predpisane vaje in podrobni razpis so ališiranc na drsališču, pouk in pojasnila dajejo na drsališču člani drsalne sekcije SK Ilirije. K tekmi se prijavi lahko vsakdo, tudi ako ni včlanjen v kak športni klub. Prijave se sprejemajo do pnčetka tekme na drsališču pismene prija e treba nasloviti na Športni klub »Ilirija« pri-javnine ni nobene. Dosedaj se je prijavilo k tekmam 6 naraščajnikov in 3 naraščajnice. SK l irija (nogometna sekcija). Danes točno ob 18.30 trening v Kolizeju. Bodite na mestu četrt ure prej! — Načelnik. CORTINA D'AMPEZZO! Sobotni »Slovenski Narod« prinaša pod naslovom »Cortina d'Ampezzo«'članek, kjer smatra udeležbo jugoslovanskih akademikov na mednarodnih visokošolskih tekmah v Cortini za neumestno. Ker so informacije v tem članku netočne, smatramo za potrebno, da podamo sledeče pojasnilo: Zimsko-sportne tekme v Cortini d'Ampezzo so mednarodno organizirane od VI. (športne) komisije Mednarodne konfederacije visokošolcev (Clti), katerih se ude'ežijo skoro vsi člani konfederacije. Ker se vršijo tekme ra italijanskem ozemlju, so bile tehnične priprave poverjene italijanskim študentom, kjer imajo fašisti čez 90todstotno večino, za kar pa j« SSLU prav nedolžen. Da bi pa imel pri tekmah Mus-solini kako pokroviteljstvo, ne odgovarja resnici. V častnem pokroviteljstvu so Turatti (Italija), Gurtner (Švica). Beteille (Francija), Stulc (Češkoslovaška) itd. Sprejemnemu odboru načeluje dr de Domenieo, župan v Cortini d'Ampezzo. juryju pa dr. II. Gurtner, predsednik švicarskega akademskega športnega kluba. Pred hotelom, kjer so nastanjeni naši športniki, visi jugos'ovanska državna zastava. Stroške za hrano in stanovanje nosi italijanska zveza, na železnicah jt bil dovijen 70odr.totni popust in brezplačen vizum SSLU ni dal udeležencem nobene podpore. Obenem poroča »Slovenski Narod«, da se Nemci ne udeležijo tekem. (Avstrija se jih udeleži!) Stvai je sledeča: Na poziv CIE so se prijavili k udeležbi tudi Nemci iz Rajlia, obenem pa so se prijavili Avstrijci. Ker pa je »Deutsche Studentenschaft« enotna organizacija vseh nemških študentov, tudi avstrijskih, ki hoče nastopati v inozemstvu kot enota, zdaj pa so se Avstrijci prijavili samostojno in 1 ili od Clb sprejeti, je nastal med Avstrijci in Ncmci nesporazum, ki je doved'1 do odstopa Nemcev od tekem. Da bi Nemci svoj debacle prikrili, so lansirali v svel različne izgovore in enega od teh navaja »\X'inter«. Ravno radi teh nemških medsebojnih sporov so s« odpeljali triie člani odbora CIE od seie iz Ljubljan« na Dunaj., in sicer oba Francoza (Morel in Ernst) ter Danec dr. Graessler. Te vrste v pojasnilo enim, ki so čilati zadnji članek o Cortini d'Ampezzo v »Slovenskem Narodu«. Za SSLU: Ljuba Jurkovič, Vilko Pilako. NEWYORŠKI ATLETSKI KLUB. Ta atletski klub (Atletic Club) je največji na svetu. V Nevv Yorku gradi lastno klubsko hišo. ni vogalu Seveuth Avenue in Soth Slreet Poslopje bo imelo 20 nadstropij. 5 pod cesto, 21 nad cestno cla-dino; sedaj ie do polovice dodelano V druirem nadstropju bo 10 m široka in 25 m dolga plavabiica, v 0 nadstropju bo telovadnica 33 m široka in <>0 m dolga, s tekališčein naokoli. V 11 nadstropju se bodo nahajale samo jedilnice in kuhinje, od 11. do 10 nadstropja bo 300 spalnic in stanovanjskih sob za člane kluba. V 20. nadstropju so prostori 7.a tenis in »handbnll« itd. V zadnjem nadstropju bo 14 m široka in 20 m dolga »solnčna dvorani«; stene tn streha bodo iz stekla, in iih lahko denejo proč, tako da ima ob lenih dnevih solnee prost do stop. Kaj hočeš še več I To je pravi športni raj. RUGBY. Rugby je v Angliji doma; pri nas gn ne po* znamo. Od vseh iger z žogo slavi na igravca ulede spretnosti, vztrajnosti in hitrosti največje zahtevo, vstka mišica telesa mora delati. Smotreno izvedeni trening okrepi telo tako harmonično, da jo sk"raj vsak dober igravec rugbvja pravi atlet. Polen telesa goji rugbv tudi duha, zahleva izredno njegovo prisotnost in bliskovito odlečnost. Rugby je šport, ki vzgaja može, je huda igra, a ne surova. Žoga jo ovalna, ne okrogla. Vsako moštvo ima 15 igravcev. Cilj moštva je, da položi žogo na tla v igravni polovici naaprotuika. Ce to doseže, jo dobilo 3 točke. Nato jo mora spraviti čez vrata, zopet 2 točki Jih je že pet. Zato vidimo take velike številke, in zato tudi rezultat n. pr. 20:3 nikdar ne pove one razlike v moči kot pri našem nogometu. OGRI PO ZIMI V TUJINI. Sest moštev so poslali Ogri v tujino, veliko uspehov so dosegli tam. Ferenaovaros je igral v Belgradu, v Atenah, v Aleksan triji, Port Saidu in v Kairi 12 iger, od teh v Kairi 5. Zmact si je priboril 11, enkrat ie igral neodločeno, aoali 4-1:12. — Klub Ujpe»l je igral sedemkrat: v Belgradu, llenet-kah, Boloeni, Padovi, Lugano, Torino in v Trstu; 6 zmag, enkrat neodločeno, goali 27:10. — S. okrni 5 iger in 5 zmag: 2 krat v Solunu in 3 krat v Atenah; goali 17:0. — Hashla 9 iger, 4 zmage, 2 neodločeno, 3 porazi; goali 18:19. Igre so se vršile v Belgradu, Vercclli, Biella. Ifimu, Hari, Tauauto, Torino. — Peslelizabet (II. liga) 0 iger, 5 zmag, 1 krat neodločeno, доаП 22:6; štiri igre v Alenah, 2 v Solunu. — Bviinprtl S. E. (amaterski prvak) 3 igre, 3 zmage, goali 9:1; v Gothi, Chemnitzu in Hildesheimu. Zanimajo nas igre proti jugoslovanskim moštvom: Forenczvaros : Jugoslavija v Belgradu 3:t. Ferenc/.varos : BSK v Belgradu 4:2. U j post : BSK v Belgradu 3:1. Basiya : BSK v Belgradu 8:1. Bastyo : Jugoslavija v Belgradu 8:4. Torej 4 zmago in 1 poraz, goali 10:0. Vnoh iger, ki so jih voievuli šesteri ogrski klubi v inozemstvu, je bilo 42; 31 so jih dobili, 5 jo bilo neodločenih, porazi so bili 3 (vse Ван!уи) Goalov so napravili Ogri 137, njih nasprotniki M To je bilanca, na katero so ogrski klubi kaj lahke ponosni. KaroCajte .Slovenca'! / / aj/e novega KOLEDAR. Sreda, 25. januarja. Spreobrnjenje Pavlovo, Ananija. — Solnce vzide ob 7.36 zjutraj in zaide ob 4.49 popoldne. Dunajska vremenska napoved z a 25. ja- nnar: Dolnja Avstrija: Po večini jasno, višja temperatura. Severne Alpe: Izpremenljivo, polagoma vedno bolj oblačno, topli veter, višja temperatura. Južne Alpe: Malo izpremembe. ZGODOVINSKI DNEVI. 25. januarja: 1830 se je rodi 1 italijanski dramatik P. Cossa. — 1836 se je rodil češka pesnik Fr. Jefabek. — 1896 je umrl angleški slikar Fr. Leighton. — 1348 je bil silen potres na Koroškem. Hrib Dobrač je podsul več krajev. Potres je zahteval nad 5000 človeških žrtev. * * * •k Zanimanje za »Sloveneeve« nagrade v nedeljski številki je povsod ogromno. Vse tekmuje, kdo bo prej in pravilno sestavil sliko. Ker mnogim prva sestava slike ni popolnoma uspela, so kupovali v trafikah druge izvode, tako da je bil »Slovenec« v nedeljo povsod popolnoma razprodan. ZanLmriva je bila tekma učencev meščanske šole na Jest ah na Gorenjskem. V železničarski hiši . leg kolodvora, v katerj je otrok za skoro en razred, je prišel učenec 1. meščanske šole F. S. pogledat k EU M., učenki 4. meščanske šole, kako ta napreduje v sestavi slike. Ko je zagledal na mizi že sestavljeno in nalepljeno sliko, je tekel skooi vrata, da pove novico svojim tovarišem, greda pa je vpil: >Ela pojde v Lurd! Ela pojde v Lurd!« — Eli prav iz srca želimo, da bi v resnici šla v Lurd. •k Komisija za redukcijo fakultet, v kateri so, kakor smo že poročali, po trije profesorji ljubljanske, zagrebške in belgrajeke univerze in zastopniki prosvetnega ministrstva, je sklicana za 7. februar. Ta komisija bo konč-noveljavno odločala o usodi posameznih fakultet. Upati je. da bodo slovenski profesorji ljubljanskega vseučilišča v tej komisiji uspešno zastopali naše upravičene zahteve. 4- Komisija za rovizijo uradniškega zakona. Kakor ->nio že poročali, je pravosodni minister dr. Subotič svoječasno imenoval novo komisijo za revizjjn uradniškega zakona. Ta komisija je sedaj izdelala načrt nove uredbe o razvrstitvi in je pričela pripravljati tudi predlog o reviziji uradniškega zakona. Važno je, da se nahaja v tej komisiji tudi član glavnega odbora Uradniške zveze, kar se je zgodilo prvič. Doslej so o usodi uradnikov odločali samo nekateri v to določeni, tako zvani specialisti. Tokrat imajo vso besedo pri odlo-čevanju tudi zastopniki uredništva, od njega izvoljeni v glavni odlior njegove zveze. it Pokojninski fond monopolskoga delavstva. Monopolski upravni odbor je sklenil, da se ustanovi poseben fond, iz katerega se bodo iaplačovale pokojnine vpokojenim monopol-ekim delavcem in delavkam. Imenovana je posebna komisija, da izdela načrt pravilnika o ustanovitvi in uporabi tega fonda. k Za honorarnega konzula češkoslovaške republike v Dubrovniku je imenovan Vaša Biribiši. •k Učiteljski sestanek v Belgn»du. Glavni odbor Učiteljske zve/e je sklenil, da se vrši o veliki noči v Belgradu sestanek učiteljskih organizacij iz. cele države. Na tem sestanku se bo razpravljalo predvsem o Ijudekošolskem zakonu. •k Novi župan v Špitaliču pri Konjicah. Zadnjo soboto 21. januarja je bila v Špitaliču volitev župana. Za župana je bil izvoljen g. Karel Zidanšek, p. d. Kovačej, zaveden pristaš SLS. ■k »Slovenski Gospodar« (uprava Maribor, Koroška cesta 5) izhaja tedensko na 16 straneh z mesečno slikano prilogo in stane celoletno Din 32, polletno Din 16 in četrtletno Din 8. * Veličasten shod SLS v GomjK Radgoni. Preteklo nedeljo je krajevna organizacija SLS za župnijo v Gornji Radgoni imela svoj redni občni zbor, ki je pa napolnil veliko posojilnič-no dvorano in hodnik pred njo. Zboru je predsedoval predsednik krajevne organizacije Lančič, ki je v navdušenih besedah pozdravil zborovalce. Po poročilih, ki *o jih podali posamezni odborniki, je bilo še le spoznati veliko delo krajevne organizacije, ki je radi svojega vztrajnega dela dosegla tudi izredno dobre nspeiie. Delo požrtvovalnih odbornikov je želo veliko odobravanje članov. Tudi načrt za bodoče delo, ki ga je razvijal g. župnik Oa-berc, je bil soglasno odobren. Po končanem občnem zboru je imel oblastni poslanec tega okraja g. Hrastelj poročilo o splošnem političnem položaju. Žborovalci so navdušeno odobravali delo SLS v Belgradu kot doana v oblastni skupščini. Z velikim ogorčenjem so sprejeli vest, da se je Musnolini polastil Zadružne avoze v Gorici, posebno, ker se je zbor i/rekel za na jboljše razšir jenje in poglobi je-nje naše zadružne organizacije. Gornjerad-gonski okraj je eden najbolj naših zavednih okrajev, kjer je tudi »Slovenski gospodar* izredno dobro razširjen. •k Proložone občinske volitve. Občinske volitve pri Sv. Lovrencu na Pohorju, ki so bilo določene ne 28, januarja, je okrajno glavar- stvo Maribor desni breg preložilo na nedeljo, dne 29. januarja. k Mohorjeve knjige. Z ozirom na notico v »Slovencuc dne 18. januarja, se sporoča, da je dotični naslov sedaj vse izvode že oddat. Morebitni novi naročniki naj bi se blagovolili obrniti naravnost na Mohorjevo družbo v Celje — v zmislu njenega dopisa, objavljenega v -^Slovencu« dne 15. januarja. •k Župnijo Sr. Bollenk v Slovenskih goricah je dobil tamkajšnji provizor g. Jožef Lassbacher. ■k Umrla je v Splitu gdčna Karmen Bar-tnlica iz ugledne in sipošlovane rodbine. kr Memento homo. Petnajst govorov o molitvi, delu in misli na smrt. Ta nova publikacija dr. Mih. Opokova je zdaj izšla in se dobiva po 22 Din (s pošto 1.50 Din več) v Prodajalni KTD H. Ničmanovi. k- Zanimiva najdba. Hišni posestnik g. Hafner na Jesenicah je na vrtu svoje hiše na Stari Savi našel dobro ohranjeno sekiro iz ka-menite dobe. Selciro si vsakdo lahko ogleda pri g. Hafnerju. •k Propagandno delovanje Rdečega križa Da se dvigne zanimanje za to prepotrebno organizacijo in razpršijo nekateri dvomi o njenem poslovanju in namenih, prirejajo krajevni odbori na pobudo oblastnega odbora Rdečega križa za Slovenijo v zadnjih mesecih po raznih krajih naše ožje domovine večere, ki sc doslej povsod jako dobro uspeli. Prireditve so se vršile doslej v Murski Soboti, Središču ob Dravi, Brežicah, Krškem, Radečah in Črnomlju ter je imel povsod poljudno predavanje o namenih Rdečega križa, član nadzornega odbora g. višji računski svetnik Skalar. ik Odplačevanje davkov v obrokih. Po časopisju je pred kratkim krožila vest, da je zastopnik ministra financ podrejenim organom znova dovolil, da smejo za olajšanje odplačila zapadlih davkov dovoljevati odplačevanje v obrokih. Po naših informacijah ta vest ni resnična, ker je vprašanje odplačevanja davčnih zaostankov do konca leta 1926 urejeno s členom 79 finančnega zakona za 1927-28 in generalno ravnateljstvo davkov izza uveljavljeni« teh olajšav glede tega predmeta ni izdalo nikakib nadaljnjih navodil ali olajšav. kr Smrtna kosa. V Ljutomeru je 22. januarja umrla v starosti 78 let gospa Terezija Strmec. Pred nekaj dnevi je še brhko hitela po svojem poslu po mestu, a prdlegla je pljučnici. — Pri Sv. Petru na Medvedovem selu je umrla v visoki starosti 93 let vdova Uršula Smeh. ir Važno za naše delavstvo. Minister dr. Gosar je izdal pravilnika o volitvi in poslovanju obratnih zaupnikov, katera je izdala »Delavska zbornica« v posebni brošuri. Prihodnje dni bo izdala »Delavska zbornica« pojasnila k pravilnikom in formulnrje raznih vlog, objav in kandidatne liste, kakor tudi navodila o praktičnem postopanju ob volitvah. Ves ta materijal prejmejo krajevne organizacije »Jugoslovanske strokovne zveze« z okrožnico ,TSZ. Naši delavci, zaposleni v obratih, kjer ni naše organizacije, naj se pa takoj obrnejo z dopisnico po ta materijal na Jugoslovansko strokovno zvezo, Ljubljana, Stari trg št. 2, I. nadstropje. Naši delavci si morajo povsod izvolili svoje zaupnike, zato vabimo vse naše somišljenike delavce, da se takoj za stvar pobrigajo, ker je inšpekcija dela že pristopila k delu za te volitve, ki se bodo v bližnjih dneh vršile povsod. •k Gradbeno ravnateljstvo v Ljubljani opozarja vse interesente na 4. ofertalno licitacijo za napravo dolnjega ustroja želez, mostu preko reke Neretve v Čapljini, ki se vrši 6. februarja ob 10 pri gradbenem ravnateljstvu v Sarajevu. Predračunska vsota /naša Din 2,896.482.95. Natančnejši pogoji so razvidni iz oglasa na uradni deski gradbenega ravnateljstva v Ljubljani, Turjaški trg 1-1. ■k Okrožno sodišče v Murski Soboti? Odkar se je v ministrstvu začelo razpravljati o zadevi, da se ustanovi v mariborski oblasti še eno okrožno sodišče, se je začelo v Murski Soboti precej močno gibanje, da bi bil sedež novega sodišča v Murski Soboti. Edina težava je v tem, da ni primernega poslopja. Ker je v interesu tako Murske Sobote s a/me, kakor cele Slovenske krajine, da dobi okrožno sodišče, .je gotovo, da si bo občina na vso moč prizadevala, da tudi to težavo odstrani. Razmere okrožno sodišče v resnici zahtevajo, zato je le želeti, da se zadeva v tem zmislu reši. •k Zastrupila st« je v nedeljo popoldne v Žalcu Marija Hlačar. Prepeljali so jo v celjsko bolnioo, kjer je umrla. ■k Pretep. Preteklo soboto zvečer okoli desetih so v Lokvici pri Metliki fantje vaso-vali in prepevali. Nenadoma pa je prihitel iz svojega stanovanja neki posestnik in pričel naganjati fanle spat. S pestmi se je lotil Martina Ivca, kateremu je pi 'šel na pomoč njegov brat Antom. Razjarjeni posestnik pa je Antona dvakrat udaril s sekiro po hrbtu in mu zadal snirtnonevarne poškodbe. ■k Roko si je zlomila. V Račjem pri Pra-gerskem se je zgodil ta-le slučaj: V »oboto 21. januarja je 14 letna deklica Marija Gsel-man, učenka, v frpanju skočila s postelje in padla tako nesrečno na tla, da si jc zlomila desno roko v zaipeslju. Rešilni oddelek račke- ga gasilnega društva je ponesrečenko prepeljal v marik irsko bolnico. ir Skrlatinka v okolici Dolenjo Lendave. V Zamostju in v bližnji okolici Dolnje Lendave so je pojavilo več slučajev škrlatinke. Dobil jo je tudi 1 udovik Slči, učitelj na osn. šoli v Dolenji Lendavi. Zdravi se v bolnici v Čakovcu. * Splavarska nesreča v Novem Sadu. V nedeljo popoldne so bili v Novem Sadu številni šetalci ob donavski obali priča groznemu prizoru na vodi. Opazili so, kako plove z največjo naglico sredi drveče Donave splav » tremi moškimi. Pod mostom se je splav zadel v steber in se takoj razbil. Dva moška sta se rešila na breg s plavanjem, tretji pa je utonil. Oba rešena sta se na bregu vsa izmučena in premražena onesvestila ter so ju takoj prepeljali v bolnico. Ko sta tam prišla k zavesti, sta povedala svoji imeni. Prvemu je ime Mehnied K ur to vi 5, drugemu pa Maža Vela čič, utopljencu pa je ime Meho in je brat prvega. Na Donavo so se spustili ob dveh ponoči iz vasi Ledincev. ir Krvav napad na zagrebškega trgovca. V nedeljo zvečer se je pripetil v Zagrebu v trgovini Vida Pemarja dosedaj še nepojasnjen napad. V trgovini je sedela družba ljudi, ki so mirno pili in se zabavali. Trgovec je sedel za svojo mizo, ne da bi se vmešaval v pogovore svojih gostov, ki 90 prihajali in odhajali. Malo, preden je trgovec nameraval trgovino zapreti, je planil notri neznan možakar in skočil proti Pernarju. Ne/nanec je naglo potegnil nož in večkrat zabodel z njim trgovca v vrat in v glavo. Gostje so bili nad prizorom tako presenečeni, da niso niti priskočili Pernarju na pomoč. Šele, ko je napadalec pobegnil, so skočili za njim, da ga ujamejo, toda brez uspeha. Napadeni Pernar se je ves krvav zgrudi!. Pozneje so ga prepeljali v bolnico. Njegovo slanje je zelo težko. ir Drzen napad pri Splitu. V občinsko pisarno v Jesenicah pri Splitu je v nedeljo zvečer nenadoma vdrlo več roparjev. V pisarni se je nahajal tedaj le blagajnik Mato šaulič. Roparji so vrgli blagajnika na tla in ga zvezali. Nato so odprli blagajno in odnesli iz nje ves denar, okroglo 35.000 Din. F| so najlažji pni, po katerem prihajajo bolezenske kali v uaSe telo. Zato so iiajlioljfio varstvo proti prenosu na-U'7li v:h obole-i rl ha'n'h o-ennov ol nsno Rft WJNDER* OBLAČILA TVRDKE J. MAČEK Ljubljana - Aleksandrova 12 so najboljša in najcenejša it Gospodinja! Kupuj in zahtevaj v vseh trgovinah samo čajne meSanice znamke »Čajanka«, so najboljša in najizdatnejša. Prodajajo se tudi v korist Jugoslovanski Matici. 9915 * Velik napredek v rndio-sprejomanju. Kot smo izvedeli, so dospele na trg nove sprejemne radio-cevi pod imenom »Barijeve cevi«, ki uporabljajo kot ogrevalno nit kovinski barij. Uporaba kovinskega barija kakor tudi način izdelave teh cevi je zavarovana s patenti v vseh kulturnih državah. Zanimivo je, da ista tvorni ca postavi na trg v enem letu dvakrat kompletno novo serijo sprejemnih cevi. Napredek v radiju se lahko doseže le tedaj, če se fabrikacija cevi strogo ozira na napredek v shematiziranju sprejemnih naprav, izkori-ščujoč istočasno vse metode moderne fabrika-cije. Tvornica se ni ustrašila nikakih stroškov, da na temelju točnih raz. motri vanj procesa radio-sprejema konstruira cevi, ki bodo v vsakem oziru odgovarjale svoji nalogi in pokazale najboljši učinek. >Barijcve radio-cevi« ee dobe v vseh boljših radio-trgovinah po izvirni tvomiSki ceni, dobavlja jih pa hidj firma »TUNGSRAM': d. d., Zagreb in Belgrad. CjuJblfana N0CNA SLUŽBA LEKARN. Drevi imata nočno službo: Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti. * » » © Sretosavska proslava na vseučilišču i se bo vršila dne 27. januarja v zbornični dvorani. Ob tej priliki bo imel rektor g. prof. dr. Rajko Nalival predavanje: Konstantina — Cirila slovansko — gramatični traktat. Začetek točno ob pol 12. uri brez akademske četrti. © Popis perbimlstva. Povodom reklama-cijskega postopanja pri zadnjih skupščinskih in občinskih volitvah se je ugotovilo, da so volivni imeniki zelo pomanjkljivi in da je tudi tuuradna evidenca prebivalstva vsled malomarnosti občinstva pri izvrševanju zglaševal-nih predpisov nepopolna. Dn se lem nedostat-kom od pomore, odrejam na podlagi § 12. razglasa dež. predsednika za Kranjsko z dne 28. marca 1913 štev 818-Pr. objavljenega v dež. zak. št. 13 z dne 31. marca 1913 ponoven popis prebivalstva, stanujoče-sameznih nacionalnih skupin ali posameznih osebnosti. Tudi s formalne in tehnične strani (najboljši papir in lep tisk) je knjiga dovršeno delo. Iz površno podanega pregleda si lahko vsakdo ustvari vsaj približno sodbo, koliko truda in intelektualne energije vsebuje knjiga. Samo objektivna zgodovinska resnica in nehlinjena krščanska ljubezen govore o stvari, z vsake strani v knjigi ie razbrati bolest slovanske duše nad cerkvenim razkolom in težnjo za eno Kristusovo cerkvijo, vse misli se končno stekajo v sklepni akord Kristusove veliko-duhovniško molitve: »Ut oinnos unuin sint«, da bi bili vsi eno I Posebnega priporočila delo ne potrebuje. Naj zadostuje podani referat. Nakup knjige rade vol je posreduje ACM v Ljubljani, ali RCM v Mariboru. Delo stane 50 Kč, to je okoli 90 JJin. Mtj M ud. 1 Pravoslavno bogoslovje, ki se iz raznih v7.ro« kov nagiblje bolj k mističnemu pojmovanju cerkve in se zanima predvsem za notranje življenje cerkve, za njeno notranjo zvezo s Kristusom, katoliškemu bogoslovju često očita enostransko zunanje pojmovanje cerkve, formalizem, juridizem, češ, da je katoliška cerkev zavrgla nauk apostola Pavla o cerkvi, kot mističnem telesu Kristusovem. Da je očitek juridizma neupravičen, so nam dokaz novejši katoliški učbeniki o cerkvi (Grivecl). 3 Fpikleza je molitev k sv. Duhu za transub-stanciacijo, ki jo v vzhodni Cerkvi moli duhovnik po besedah spremenenja. Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Liubl;an' dne 24. januarja 1928. Višina horomp'ra 30R*R m Opazovanje met'1! i uplolfl » C Kei vlago . 1. Velel ln brzlnp v m ubite-nosi 0-1' Vrsta padavin S e E S S o* «J n — ■ as S 1 ГП' r>1 ofi oimruvutjii | v mm do h Linbllana H 774-9 -2-8 95 mirno megla I 4'S -i-7 Maribor 774-9 -4 99 mirno 3 4 -6 Zafjreb Belnrad 4" 774-8 -5 99 mirno megla 5 -5 Sornjevo /75-0 -3 88 mirno 0 • 7 -4 Skopl|c 775'N 0 97 mirno 0 8 -2 Dubrovnik 770-9 3 56 miruo 0 10 3 Split 7 /71-4 5 67 N 4 0 11 5 Ргацп 1 1 Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan. razven ljubljanske. Barometer je reduciran na morsko gladino — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Se Sir H. Rider Haggard: 41 Kleopatre, egiptovska кгаШса. »To je laž!« Rem zavpil. »Ti lahko/,ivka, ki si me hotela zapeljati ml mojo dolžnosti in me izpos'aviti javni sramoti, ki se gnana od strasti ali častihlepja ali ljubezni do zla nisi sramovala podreti ograje svojega spola in govoriti, kakor si govorila — varni sc, da ne greš predaleč! In ako bi rada imela odgovor, tu ga imas, dam ti ga naravnost kakor je bilo tvoje vprašanje. Karmion, ti niši meni prav nič, razen kar posega v moio dolžnost in moje obljube, in moje srce ne bo zavoljo vseh tvojih nežnih pogledov niti enkrat hitrejše vtripnilo! Težkoda si mi sedaj sploh prijateljica — zakaj resnično, skoraj ti ne morem zaupati. Ampak še enkrat ti rečem: Varuj se! Meni lahko sloriš najhujše, kar moreš, ako se drzneš vzdigniti samo en prst zoper našo stvar, boš še tisti dan umrla! No, ali je te igre konec?« Ko sem ves besen od ieze izgovoril te besede, sc je prestrašena umaknila nazaj in se je umikala nazaj, dokler ni prišla do zida, oči si je bila pokrila z rokami. Ko pa sem ntjlial govorili, je zopet pogledala, in njen obraz je bil.*areno je treba še posuti s peskom!« Te besede so se nanašale na običaj, da so pri gladijalorskih igrali zasuli krvave lise s peskom. »Veš« ie nadaljevala »nc Irati svoje jezo: na tako ničvredni stvari. Tvegala sem vse in izgubil^. Vao vietis — gorje premaganim! Ali mi ne bi ho' I dali svojega bodala, ki ga imaš v oblačilu. da v-, 'lini sedaj in na tem kraju konec svoji sramoti? Potem še eno besedo, kraljevski Har-i akis: ako Ii je mogoče, pozabi mojo nespnmet, Vendar ne imej nobenega strahu pred menoj. Jaz sem stanem kakor vedno Ivoia služabnica in služabnici 3 stvari. Zdravstvuil« Tako rekoč je odšla opirajoč se z roko ob zid. Jaz pa som se podal v svojo sobo. se vrgel na le/išče in ječal od bridkosti. Ljudje delamo načrte in si polagoma gradimo hišo upanja; nikoli pa ne računamo na goste, ki jih čas prinese, rla stanujejo nolri. Kdo se namreč more zavarovati zoper — nepredvideno? Naposled sem zaspal in moje sanje so bile hude. Ko sem se prebudil, se ie svitloba onega dne, ki je imel videti krvavo izpolnitev naklepa, razlivala skozi okno in ptice so veselo prepevale po palmah na vrtu. Prebudil sem se in ko sem se prebudil, me je obšlo neko čustvo skrbi; spomnil sem se namreč, da moram, preden odide la dan v preteklost, pomočiti svoje roke v kri, da, v kri Kleopatre, ki je meni zaupala! Zakaj je nisem mogel sovražiti, kot bi jo moral? Bili so časi, ko sem zrl naproti temu dejanju maščevanja z nekako pravično gorečnostjo in vnemo. Sedaj pa — sedaj pa — resnica, odkrito bi rad dal svojo kral jevsko, po rojstvu mi pripadajočo pravico, samo da bi bil prost tega, da mi tega ne bi bilo treba storiti! Vendar sem so na žalost zavedal, da ni mogoče. Moral sem izpiazniti kupo do dna ali pa bili za vedno prognan in zavržen. Čuti! sem na sebi, da me opazujejo oči kraljice in oči egipčanskih bogov. Molil sem k boginji Izidi, da bi mi dala moč, da bi izvršil to dejanje, in sem molil, kakor nisem molil še nikdar poprej. In oj, čudo, nobenega odgovora ni bilo! Kako je bilo lo? Kaj je bilo toraj zrahljalo vez, ki naju je vezala, da boginja prvikrat ni blagovolila odgovoriti svojemu sinu in izvoljenemu služabniku? Ali je bilo mogoče, da sem grešil v svojem srcu zoper njo? Kaj je bila Karmion rekla — dn sem ljubil Kleopairo? Ali je bila la bolezen ljubezen? Ne, tisočkrat ne! To je bil zgolj upor narave zoper čin izdajstva iu krvi. Boginja je samo preizkušala mojo moč ali pa jo morebiti tudi ona obrnila svoj sveti obraz od umora? Vstal sem navdan od groze in obupa in se podal na svoje tlelo kakor človek brez duše. Pregledoval sem nsodne sezname in premislil vse načrte, 'a. in v glavi ral in uredil besede proklamacije, katero bom an objavil iznenadenemu svetu, lešeani nleksandriiskega niesla in prebivalci v deželi Egipt,« se je pričenjala ta proklamacija, ~Mace-donka Kleopatra je na ukaz bogov prejela pravico za svoje zločine ...« Vse to in še mnogo drugega sem storil, ampak vse sem storil kakor človek brez duše — kakor človek, ki ga žene sila od zunaj, ne od znotraj. Tako so minevale minute. Ob tretji uri popoldne sem se podal, kakor je bilo dogovorjeno, v hišo, kjer je slanoval moj slric Sepa, v prav ono hišo, v katero so me pripeljali pred kakimi treini meseci, ko sem prvikrat stopil na tla aleksandrijskega mesta. In tukaj sem našel mestne voditelje vsiaje zbrane na skrivnem sestanku; bilo jih je sedem. Ko sem vstopil in so zapahnili vrala so se vrgli na tla in zaklicali: »Slava ti, faraon!« Jaz pa sem jim velel vstati rekoč, da še nisem faraon in da je p išče še vedno v jajcu. »Resnica, knez,« je odvrnil moj stric, ampak kljun se že vidi skozi lupino. Egipt ni zaman snoval vsa ta lela, ako se ti nocoj ne izjalovi listi sunek z bodalom. Kako pa se ti more ponesrečili? Nič nas ne more sedaj ustaviti na poti do zmage!« »To je v rokah bogov,« sem odgovoril. »Ne,« je rekel, »bogovi so položili ves izid v roke enega smrtnika — v tvoje roke, Harmakis! In tam je na varnem. Glej, tukaj so seznami. Enaintrideset tisoč oboroženih mož je priseglo, da sc vzdignejo, ko pride glas o prvi zmagi do njih. V petih dneh bodo v naših rokah vse mestne trdnjave v Egiptu in kaj se nam je potem bati? Od Rima le malo, ker ima roke polne opravila; povrh tega sklenemo tudi zvezo s triumvi-ralom in jih podkupimo, če bo treba. Denarja je namreč obilo v deželi, ako pa bi ga potrebovali še več. je tebi, Harmakis, znano, kje je spravljen, kadar ga bo Khem potreboval; tamkaj ga roke Rimljanov ne dosežejo. Kdo nam potem kaj more? Nikogar ni, da bi nam škodoval. Mogoče je da bodo v tem nemirnem mestu boj in nasprotni naklep, da bi pripeljali Arsinoo v Egipt in jo posadili na prestol. Zavoljo tega je treba 7. Aleksandrijo strogo ravnati — in jo tudi uničiti ako treba. Kar se tiče Arsinoe. se podajo jutri gotovi ljudje do nje, ji prinesejo vest o s mrli kraljice in io skriva i umorijo.^ »( = 111 = =111=111 E 5. = * 't SŽ P ® c- c K i — 8 ~ 2T - cл X z B s « .15.= N г — t? — C 3 S 1 _ S 5 S K S s-1 X x ~ S 3. П t cc r i- C H 3 £ 2 ™ > M S £ o -r 3 ^ Je z _ - л - !J3 3 s 1 " * 3 ? * !!!Eill= 111=111= gospodarstvo Tržna porotila Glicerin. Cene glicerina, ki se izdeluje tudi pri nas (tvornica Zlatorog v Mariboru), so pretekli teden izredno nazadovale. Dočim jo v Hamburgu 13. t. m. notira) 37 dolarjev zn 100 kg, jc 20. t. m. notiral samo še 30 dolarjev. Kovine. Baker je ueizpremenjcn: Newyork 14.535 eif. sredozemska pristanišča, London prompt 61. 16. 3, 3 mes. 61. 12. 6; cink v Newyorku 5625, v Londonu takoj 26. 3. 9, 3 mes. 26. 2. 6; svinec v Ameriki 6.50 centov, v Londonu prompt 21.15, 3 mes. 22.5, cene kovin so v Londonu prej popuščajoče kakor čvrste. Platina. S 1. januarjem L 1. je Rusija, ki je največji producent platine, zvišala cene od 67 nn 60 dolarjev za unčo pri odjemu večjih količin. V Londonu notira platina 14 funtov šterlingov zn unčo. Plutina se je začela vporabljati tudi v kemični industriji ter industriji umetne svile. Za odjem do 100 unč so se cene zvišale od 69 na 70.60 dolarjev. SODELOVANJE NAŠIH BORZ. V soboto dne 21. jan. se je v Belgradu vršila konierenca naših borz, pri kateri je ljubljansko zastopal njen tajnik dr. M. Dobrila. Konferenci je prisostvoval tudi načelnik v trg. ministrstvu Milorad Zebič, bivši minister dr. M. S'ojadinovič ter glav ravnatelj Jadransko-podunavske banke Šičirevič. Na konferenci je bilo sklenjeno, da se osnuje >Zveza borz kraljevine SHS.-., ki bo služila notranji organizaciji domaSib borz, skušala doseči enotnost borznih uzanc ter tudi sodelovala pri sestavi borznega zakona in odredb, ki se tičejo vseh borz. Mogoče najvažne jši cilj organizacije pa je: čiin višje držati in negovati vero in poštenost v trgovini. Nadalje se je izvršil končno veljavni tekst podonavskega kontrakta (v prevodu), ki naj služi žitni trgovini z enotnim forniuliranjem kupoprodajne pogodbe. Z načrtom enotnega borznega zakona pa se bo še bavila uprava ljubljanske borze. Nadalje so poslali železniškemu ministrstvu spomenico za uvedbo reekspedicije, kiitera sedaj ni dovoljena, pa bi zelo povzdignila blagovni promet, potem glede tehtanja vagonov, kar je sedaj v veliko škodo trgovine: uvede naj se tehtanje na decimalni tehtnici (ne na vagonski). Kar se tiče r,Zveze borzi, zaenkrat še la nima pravne oblike in se bodo še mnoga vprašanja, ki so preostala, razpravljala na novi konferenci borz* ki se bo v kratkem vršila. * ч Kmetijska prei'avanja. V času od 7. do 13. januarja 1928 so se vršila na več krajih ljutomerskega okraja predavanja o vinogrndnih in sadnih škodljivcih ob istočasnem predvajanju krasnih filmov od strani g. dr. Fr. Lose nigga iz Zagreba. Predavanja so bila zelo dobro obisk na, osobito v Ljutomeru, pri Mali Nedelji, v Aprčah in drugod. Omenjeni filmi so jako instinktivni, ker prikazujejo mnoge škodljivce naših kulturnih rastlin od poeet-ka do konca njih razvoja. Mnogobrojni navzoči — med njimi priznani kmetijski strokovnjaki — so sprejemali predavanja z navdušenim odobravanjem ter so izražali željo, da bi se enake prireditve še ponovile. Želeti hi bilo, da bi se ti filmi predvajali po vseh večjih občinah z intenzivnim vinarstvom in sadjarstvom, na kateri način bi se pripomoglo v znatni meri k napredku teh važnih kmetijskih panog. — Vekosl iv Stanipir, kmetijski referent. Konkiirz podružnice Slavenske banke na Dunaju. Slavenski banki, podružnica Dunaj, je uspelo dobiti na podlagi regresov večja sredstva in nudi sedaj upnikom 3. razreda prisilno poravnavo s kvoto 70%. plačljivo v 14 dneh po sodni odobritvi poravnave, dočim upniki 1. in 2. rezreda dobe vse Za izvršitev poravnave se bo pri dunajskem Kreditnem zavodu založila od upravnika mase vsota 2ПО.ООО šilingov, ki se izpinčpjo po sodili odobritvi. Narok o tej poravnavi se vrši 3. februarja. Jugoslavija — najboljši odjemalec radioinale-riala r Nemčiji. Iz uradnth podatkov posnemamo, da je znašnl izvoz rudiomuteriala iz Nemčije v prvi polovici lani 15,872.000 mark (v prvi polovici 1926 14.363.000 mark). Dočim smo v prvi polovici 1926 uvozili iz Nemčije radiomateriala za 140.000 m rk, so se naši nakupi v prvi polovici lani povečali na 2.218.000 mark in smo prišli na prvo mesto med vsemi nemškimi odjemalci. Za nami sledi švedska z 1.825.000 mark, Anglija 1,619.000 mark, Ilolandija, Danska in vzhodna Poljska. iiipski Telcsejem. Dne 4. marca se začne pomladni tipski sejem 1928. Na prostoru 300.000 m5 razstavlja ca. 10.000 razslavljalcev. Na pomladni sejem lani je prišlo 155.000 kupcev Iz celega sveti. Vsa pojasnila daje pa v Ljdbljani ing. M. Stogu, Gledališka ulica 8;II., v Mariboru pa dr. Leon Schetchenbaumer, Trg svobode 3. — Kakor po-snrmamo iz poročila Zavoda za prouča vanje konjunkture v Berlinu (Die Lage der verarbeitenden Industrie im Lichte der Leipziger Herbstnusse 1927), je jesenski sejem obiskalo iz Jugoslavije 210 kupcev napram 155 jeseni 1920. Spomladi 1927 je prišlo iz Jugoslavije 370 kupcev. Nov način prodaje avtomobilov na obroke. — Velika večina avtomobilskih tvornic daje že več let avtomobile na obroke. Kupec navadno plača 25 do Џ)% pri nakupu, ostalo v mesečnih obrokih. V Avstriji je sedaj avstr. Eisenbahnverkehrs-mstilt vpeljala nov način. Kupcu ni treba več plačati 20 do 80% takoj, ampak se vsa kupna vsota razdeli na ooroke in jih je seveda več. Vse odplačevanje traja dve leti ali pa celo 30 mesecev. Ta novi kreditni sistem bo dal spet mnogo novih kupcev za avtomobile. Banke v Italiji. Po statistiki bančnega društva Je v Italiji 1865 bank 7. 5)395 podružnicami; d. d. je 430. 529 zadružnih, 307 privatnih, 162 hranilnic, 874 mostnih in občinskih, 54 finančnih družb in 9 hipotekarnfh. Poleg lega ima 30 italijanskih bank v inozemstvu 166 podružnic. Italijanska zunanja trgovipa. V prvih M mesecih t. 1. Je znašal uvoz v Italijo 18.489 milijonov (leta 1926. 11 mes. 23.673), izvoz pa 14.098 (16.736) milijonov lir. Pasivnost italijanske zunanje trgovine se je znižala od 6937 na 4392 milijonov lir. Dobave: Ravnateljstvo drž železnic v Ljubljani sprejema do 31. I. ponudbe glede dobave stekla; do 8. II. ulede dobave 15 ton livarskega koksa. 4500 kg kalcinirane sode, 15 ton peska za livarske svrhe, sestavnih delov zaklopniškeea krmilja in glede dobave borovih plohov. (Strojni oddelek). — Ravnateljstvo drž. železnic. v Subotici sprejema do 28. I. ponudbe, glede dobave 10.000 kg šiimota v prahu in 1000 kc solne kisline; do 30. I pa gledo dobave 800 ke loja. — Ravnateljstvo drž. rudnika V Brezi sprejema do 31. I. ponudbe glede dobave 150 komadov karbidnih svetiljk. — Ravnateljstvo drž. rudnika v Velenju sprejema do B. II. ponudbe dede dobave 160 кз lanono-oljnatega firneža; do Sedanii vlaitodržci sovietske Rusiie 17. II. 27 111 specijalnega jermena za sklopke pri lokomotivi; do 14. II. 2 turbosesalk. — Vršile se bodo naslednje ofert. licitacije: Dne 6. II. pri 38. I p. p na Cetinju glode dobave živil (fižol, testenine, zdrob, moka, Kibula itd.). Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani. — Dne 16. II. pri ravnateljstvu drž,, železnic v Ljubljani gledo dobave lokomotivnih spojnih rciic; 17 II. pa ulede dobave železa za rešetke. (Strojni oddelek.) IZorsra Dne 21. januarja 1928. DENAR. Danes se je vršil devizni promet ze na podlagi nove naredbe finančnega ministrstva. Kompenzacije tkzv. Bestensauflriige? so dovoljene le v okviru banke; zaenkrat še vemo, če tudi med po družilicami in centralo. Tako danes ni bilo privatnega blnga, ker je Narodna banka dala vse. Pri tem pa se je večini kurzov (razen Prage in Londo na, ki sta se znižala) zvišnla: tako Berlin od 13.5-na 13.Г55, Curih od 10.945 na 10.949, L) um j od 8.01 Ш na 8.015 ter Trst od 301 nn 301.05; na drua strani sta se znižala: London od 277.25 ni 277.i4 1'raga od 168.525 na 108.45. Večji je bil proin°t v devizah: Trst, London in Dunaj, skupno nekoliko manjši kakor včeraj. Oevizn' tefaii na l, nova času prim. suha kval. gar. jan. 275, febr 280, marec 285, april 290, maj pop. suha 290; zaključek —. Tendenca čvrsta. Novi Sad. Pšenica bač., ban. in slav. 307.50— 317.50, potiska 310 320, srem. 805—815, rž hač. ban. in slav. 295—305, ječmen bač. in sr. 270—280. oves bač., ban., sr. in slnv. 250—2(K), koruza bač. st 235-240, bnč. nova 227.50-232.50, bač. jan. 230-240, febr. 230- 240, marec 287.Г0-245, npr. 242.5' —250, bač. bela 235—245, ban. 225 230. jnn. 230-242.50, sr. 225—280, sr. in ban. 280-285 50, mok 0 g in gg 430—445, št. 2 400—425, št. 5 390 - 405 št. 6 320—835, št. 7 260—270, št. 8 210—220, otrobi 210 220. Promet: 8 vag. pšenice, 45 vag. koruze 3 v.00- K1 3 London 276.74—277-54 Newyork 36.71— 5C.9I Pariz — — Praga 16*.' 5 —168.05 Trst 300-05 —302.05 13 555 10.949 S.( 15 27 .14 548! 16-.45 301.('5 13-55 10.945 8.0101 277.25 56-78 168.525 3; 1.00