Poštnina piatana v gotovim Leto LVIII. V Ljubljani, v sredo. dne 2. aprila 1930 Št. 76 1. izdala st 2 t>in Naročnina Dnevno Izdaja ta kraljevino Jugoslavijo meseCno 23 Din polletno 130 Din celoletno 300 Din za inozemsivo mesečno 40 Din nedeljska Izdalo celoletno vJugo slavni 120 Din, za Inozemsivo 140 D S tedensko prilogo »Ilustriran! Slovenec« Cene oglasov i stolp, petli-vrsta mati oglasi po 1'50 ,nJl),veC|l oglasi iiiid 45 mm v.Sine po Din 2-30, veUUI po 3 In 4 Din, v urednliKcm itelu vrstica po U) Din o Pr: večjem p naročilu oopu5l izide ob 4 zjutraj razen pondeljKa in dneva do prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici SI. 6/IJJ Rokopisi se ne vračalo, netranHlrana pisma se ne spre/emalo ■>• Uredništva telefon it. 2050, upravniStva it. 2328 Informativen list za slovenski narod Oprava je vKupttaijevi ut.Si.fi i.eAom račun: Llubljana Stev. IO.OSO in 10.340 aa inscratc. Sara/eioSl.7303, Zagreli St. 30.011, Vraga In litina! SI. 24.797 Vprašanje elektrifikacije Dravske banovine Zastopniki elektraren, včlanjenih v Zvezi industrijcev, so imeli pred enim tednom sejo, na kateri so razpravljali o nameri bonske uprave, da uporabi tok elektrarne v Velenju tudi za Ljubljano. Predsednik zborovanja dr. inž. Milan Vidmar je nastopil proti tej nameri, ker da vodi v monopol, elektrifikacija pa du ic ne sme voditi na podlagi monopola. V skladu s tem stališčem je predlagal zastopnik Falske elektrarne g.Ro s s h ii n d 1 c r , da se ustanovi mešano gospodarsko podjetje za dobavo in proizvodnjo električnega toka. pri kčiterem naj bo udeležen privatni kapital z najmanj 50 odstotki. Temu predlogu je pritrdil tudi zastopnik T r b o v oljske p r e m o g o k oip n e družbe ter je konferenca ta predlog usvojila. Preden se o tem predlogu konkretno izrečemo, je potrebno, da podamo par načelnih pripomb. Eno največjih naravnih bogastev Slovenije je njen črni in beli premog. Življenjski interes Slovenije zahteva, da ostane dobiček od tega bogastva vsaj v pretežni meri v Sloveniji, da tako množi in veča slovensko narodno gospodarstvo ter ustvari pogoje za slovensko blagostanje. l'o vsem trudu in trpljenju ima na \se zadnje tudi slovenski narod pravico, da pride do svojega blagostanja. Ko pa se je začel v Sloveniji izkoriščati premog, ni bil slovenski narod še politično in gospodarsko organiziran in zato ni čuda, du je tuja družba pričela kopati premog, Če bi pa bil slovenski narod tokrat že tako organiziran ko danes, potem bi mogel sam ustvariti družijo, ki bi vršila posel sedanje Trboveljske in posledioa tega bi bila, sojilo bi danes že popolnoma odplačni, pa naj bi bil tuji kapital še tako drag. Radi svoje neorganiziranosti pa so Slovenci žal takratno priliko zamudili in rudi tega imajo danes od slovenskega premoga samo to, kar dobe slovenski rudarji za svoje trdo delo in kar znašajo davki in druge obveznosti družbe. Če pa smo zamudili Slovenci ugodno priliko, da bi bili sami res gospodarji premoga, ki je na naših tleh, pa ni treba, da bi zamudili še drugo priliko, da bi postale tuje družbe tudi lastnice našega belega premoga. Vsaj bogastvo belega premoga pa moramo rešiti sebi in sicer ua vsak način. Bivši deželni odbor je to nalogo tudi pravilno razumel in izdelal deželni zakon, da postanejo vse vodne sile last dežele. Naredil pa je še nekaj več in pričel tudi graditi prvo elektrarno in jo dogradil kljub neverjetno lahkomišljenemu odporu gotove javnosti. S tem je bivši deželni odbor jasno pokazal pot, kako si ohranijo Slovenci svoje vodne sile sebi. Če nimamo posameznih finančnikov, ki bi imeli denar za zgradbo elektraren, pa smo vsi skupaj tako močni, tla si moremo zagotoviti bogastvo vodnih sil sebi. To pa je glavno in najvažnejše in samo s tega stališča moramo tudi presojati vprašanje elektrifikacije Dravske banovine. Predvsem se mora elektrifikacija izvršiti tako, da bo zn vedno zagotovljeno, du ostane čisti dobiček te elektrifikacije v deželi. Nič ne de, če bi morali v ta namen najeti tudi tuje posojilo, toda posojilo se bo amortiziralo in elektrarne bodo ostale naše. Če bi pa tuja družba izkoriščala vodne sile, potem bi prav tako morali plačevati vse investicijske in amortizacijske stroške, poleg tega tudi lepe dividende, n vodne sile bi pri vsem tem obilnem našem plačevanju n"e postale nikdar naše. Ni se prav nič treba ustrašiti pred besedo monopol. Ni treba, da bi bili monopoli vedno slabi, ker vse je odvisno od tega, kdo ima monopol v rokah. Če je ta v rokah Dravske banovine, potem je vendarle v naših rokah in samo od nas samih je odvisno, kako se bo ta monopol upravljal. Če pa je monopol v rokah družbe, v kateri je tuji kapital v premoči, potem pa bo tudi tuji kapital določal, kakšne posledico bo imel za nas monopol. Kje pa imamo kakšno jamstvo, da bi v mešani družbi, kakor jo predlagata Fala in Trbovlje, imeli Slovenci odločilen vpliv? Takšen vpliv pa moramo zahtevati, če hočemo, da ostanejo vodne sile tudi v resnici naše. Monopol Dravske banovine pa nam daje takšno jamstvo in zato se tega monopola ne bojimo, zlasti še, ker vemo, da se z lahkoto more s primernim dogovorom z domačimi elektrarnami doseči. ancozi predčasno izprazn , Ue j« cotio - in ni ga Nemca, k, s. tega ne bt od stca želel - potem jim pač ne preoran. drugega, kakor da vestno izpolnijo f vez. ost • t » jii. sprejeli z. Yo,u.govim načrtom. Poleg tega iuia ravno centrum največ volivcev v n/emliu ki jc zaseden i» Francozih in bo ze iz č/sto strankarskega stališča delal na to, da Potenje čim prej izprazni. - Vsekakor pa jc vredno pozornosti, da sede v novem kal -ictu štirje ministri: Bredt. Sclnele, Schatzel n Treviranus, ki so glasovali v parlamentu proti sprejetju Vouugovega načrta m proti nemsko- poljski pogodbi. v. Gotovo pa se bo pod novim režimom spie-menil nemški politični kurz proti sovjetski Rusiji Dolga povojna leta so v Rusiji veljali Nemci kot edini politični prijatelji sovjetov. Tudi v nemškem narodu se je z uspehom propagirala ista misel in ne enkrat se je pojavit načrt, kako hi obe velesili mogli v slučaju potrebe delati skupno - preko obema osovražene Poljske. Pozneje se je rusko-nem-ko prijateljstvo znatno ohladilo. Vzrok so bile prevarane nad e nemških iudustri jcev. ki so si vse preveč obetali od rusko-nemške trgovske po-lodbe. Sovjeti so se izkazali kot zelo neredni celo goljufivi odjemalci. Na drugi strani pa je nemška notranja konsolidacija vedno znova bila vzburkana radi neprestanih nemirov, ki jih pripravlja komunistična internaciouala. Prišle so na dan stvari, iz katerih je jasno razvidno, da boljševiki sistematično priprav- , (jajo v Nemčiji revolucijo. Socialni demokrati : so nastopali proti tej revolucionarni komunistični propagandi, parkrat tudi zelo odločno. Po berlinskih ulicah in tudi v drugih mestih je tekla kri. Toda socialisti niso mogli nikdar postaviti nasproti komunistom vse svoje sile, ker so sc morali neprestano bati za levičarje v svoj; stranki, ki so več ali manj vedno simpa-tizirali z revolucionarji. Borba socialistov proti komunizmu je bila ves čas le bolj obramba in še ta neodločena in nesmotrena. Tozadevno, Do sedaj zavel brez dvoma mnogo odločnejši veter. Notranjepolitična naloga nove vlade naj bi bila gospodarska stabilizacija in pa dvig državne avtoritete, ki je radi ljutih političnih bojev zadnjih mesecev med narodom zelo padla — Državni socializem je pod socialno demokratsko vlado zelo napredoval. Socialistu so ustvarili ogromen uradniški aparat in ga zasedli s svojimi ljudmi. Socialno demokratska stranka predstavlja danes v Nemčiji bolj ma-lomeščaustvo in uradništvo, kot pa delovna pro-letarijat. Proti temu izbirokratiziranju vsega javnega življenja je nemško ljudstvo odločno razpoloženo in če bo nova vlada omogočila vec zasebne iniciative, bo samo v dobro narodnemu gospodarstvu. Vendar pa bo moral bojevati centrum hud boj z zelo kapitalistično usmerjeno nemško ljudsko stranko (protestau-tovsko) in zlasti njenim zelo ambicioznim serom Seliolzem, da ne bo vladni kurz za vozil preveč v ne socialne in protiljudske vode. \ tem jc vsa nevarnost in šibkost novega kabineta. |e sploh vprašanje, na kak način se misli držati novi kabinet. V vladi so zastopane tako zvane središčne stranke. Proti sebi pa bodo imele levico in skrajno desnico. Nobenega dvoma ni. da bodo socialisti in komunisti glasovali proti vladi in najbrže tudi narodni socialisti, kar da skupaj 222 protiv ladnih glasov, medtem, ko more vlada računati le na 193 glasov in to v slučaju, da zbere vse glasove razen nacionalistov. Da bo vlada dobila večino, je treba da vsaj en del nacionalcev, ki imajo 04 poslancev, glasuje za vlado. V Briiningovi vladi so sicer zastopani nacionalisti s poslancem Schielejeni, ki ima ministrstvo za prehrano in kmetijstvo, a je vedno bolj gotovo, da nacionalisti vendarle ne bodo glasovali za vlado brez pristanka svojega voditelja Hugenberga. To pa se pravi, da bi bila nova vlada iz vsega početka odvisna od nacionalno prenapetega Ilugenberga. kur bi zelo kvarno vplivalo na dosedanji spravljivi ton nemške zunanje politike. Širijo sc vesti. novi kabinet stopil pred parlament in od glasovanja bo odvisen nadaljnji potek dogodkov. Značilni so članki, ki so zadnji teden izšli v ccntrumaških glasilih. Jasno se je pisalo o agoniji nemškega parlamentarizma in da je med strankami vedno manj zmisla za državno politiko. Centrum ima končno res legitimacijo, -prej Moonks. »Zaklenil le bom in ne dobiš zajtrka," je rekel stric. »Poslušaj, kako bo zaškrtal ključ v ključavnici. Prav tako škrtajo gnevu njegovi grozni zobje. Le pazil: Stric je odšel, a Tom je kmalu zagledal skozi vrlno ograjo avtomobil, v katerem 'je sedela poleg moža s črnimi brki mlada plavo-lasa gospa. Drugi avtomobil, ki je drvel za prvim, je bil natovorjen s kovčegi in zaboji. »Ali je mogoče, da je to oče ;? je pomislil deček in je skočil iz okna naravnost na streho rastlinjaka. Pohodil je jasminov grm, ko se je spuščal na tla, a se ni mogel brigati za nove grehe. Kakor strela je okoli vse hiše pridrvel pred vežo, kjer se ;je gnetlo vse navzoče prebivalstvo okoli gostov. »Odrinil sem dani poprej, da vidim dečka, je govoril Bering, »ki> pa je?« — »Takoj ga bom pripeljal, je rekel stric Kari. »Sam sem prišel, je rekel Tom in so je stisnil med Kornelijo pa debelo kuharico pred očeta. Bering je vzdihnil, dvignil sina v zrak in mu poljubil razpraskana liea. Stric Kari !;e izbulji! oči: »Kaj? Saj si bil vendar kaznovan in zaklenjen?« — /Danes bo že poiniloščen. jc prekinil Bering in je Toma peljal k mladi ženi »Tukaj je ta mali bedaček, Kate. Bodite mu mati!: — »Igrala se bova skupaj! : je Tomu na uho za-šepetal vesel, topel glas. Tom je pogledal ženski v velike plave oči in ves srečen je peljal novo mame v jedilnico. Dobil je zajtrk: tako srečno se je vso. izpremenilo. A vendar Tom ni zaupal stricu in teli. Dobro ju je poznal in mislil, da sta se najbrž že zmenila z gnevom. Pri prvi priliki, ko so odšli vsi koncem zajtrka v kadilno sobo, je planil Tom v očetove sobo. Na srečo je bila odprta in ni mu bilo treba storiti še novega pregreška. Obstal je na pragu ii> gledal nebrojne kovčege, zvile preproge pa ko-žuhovino po tleh. Na postelji je ležal j>rav revolver Tom ga jo takoij zagrabil, dasi 111 nikoli streljal it je vedel samo iz knjig, da je treba za strel neitaj pritisniti. Z orožjem v rokah je pogumno stopi proti največjemu odprtemu zaboju in je notri za-gledal gnev. Belo lesketajoče strašilo s štirimi ro kami ga je gledalo s hudobnimi poševnimi očmi Tom je vzkliknil in pritisnil prst. Žaba; je menda zle tel v zrak. Črepinje so se vsule z žvižgom jm stolih in tleh. Tom se je spustil na tla, ker je streljal avtomatični revolver vedno naprej: kaj lakega ni nikoli cital! Vrgel je naposled orožje stran in ihte od razburjenja stekel naproti pre-bledelemu očetu. ^Ustrelil sem tvoj gnev!« je zaklicali ves navdušen in pretresen. »Zdaj mi ničesar no bo mogel! Povem ti sam vnaprej, da sem preluknjal zastor in napil kapitanu Flintu, n gnevu se ne bi pustil pretepati. Teta Kornelija naj pravi, kar hoče. Teta je očitajoče zmajala z glavo. »Pomiri se. Tom, je rekel Bering in oddahnil, ko je dvignil sina v naročje. Saj vem. Ubogi moj Tom, mali nesrečni junak It (Krasnaja Novj, Moskva.) Mrjasci na Kočevskem Kočevje, 1. aprilu. Kakor smo 2e poročali, so se izjavili po vsej Kočevski številni divji prcšiči. V celili irumah se podijo po gozdovih /lasti okrog vasi Kleče, Stari log-, Cesta, Stari in Novi breg, Pod-stenice in Trnovec. Lanska bogata jesen in mila .'.ima je nudila mrjascem veliko prilike za ohranitev. kur se kuže zlasti sedaj v tem času, ko imajo divje svinje mladiče. Domačini iio postreljenih mrjascev v letošnji zimi se vrti okrog 20. dočini je mrjascev petkrat, šestkrat toliko. Divji prešit- je za polje poleg jazbecu najškodljiv ejša žival. ker dela neprestano škodo po njivah, že na posevkih, še bolj pa ob času zorevunja. Mrja-sec žre vse in razrije s svojim gobcem večkrat vso njivo. Divji prešič postane lahko tudi nevaren človeku, /lasti če je preganjan ali ranjen. Prebivalstvo prizadetih vasi se radi tako naglega razmnoževanju divjih prešičev po gozdovih obupano in ne ve pomoči. Treba bo energične akcije, pri kateri bi sodelovali vsa priznani kočevski lovci, da se število divjih prešičev vsaj omeji. Pri tem bo gotovo priskočila na pomoč tudi oblast, ki bo dala pobudo tudi domačemu prebivalstvu, da ob času po-ironov vztrajno poniugu pri iztrebljanju teli škodljivih sovražnikov našega kmetu. Koledar Sreda, 2. "aprila: Frančišek Pavlanski; Marija Egipčanska; Leopold. Osebne vesti _ Z ljubljanskega -odišča. Dosedanji dolgoletni vodja okraj, sodišča v Ljubljani g. višji sodnik svetnik Vidi c se je z današnjim dnem poslovil od sodišča in stopa v pokoj. Z .njim odide iz prak-ične iurisprudence zelo markantna osebnost, poznana zlasti v tistih krogih, ki so imeli posla o okr. sodiščem. Na njegovo mesto pride dr. Kresni k, loslei invalidski sodnik dravske divizije. — Dr. Sajovic, sodnik dež. sodišča, gre v pnzivni senat- na njerrovo mesto je odrejen Fer. Mera ta, lo sedaj sodnik okr. sodišča v Ljubljani. Na mesto t. sodnika Merale prevzame civ. odd. okr. sodisca v Ljubljano prestavljeni sodnik g. dr. Jakob Svet. — iz Beloroik. — V magdalen-ski župniji 18 rojstev (It m. in 7 ž.), 25 smrtnih slučajev (14 m. in 11 ž.) ter 17 porok. Pri jiro-testuntili 1 smrten slučaj. , □ Verske konference si- vršijo na pobudo Apostolstvu mož v baziliki Matere milosti v četrtek. petek in soboto ob 19 kot priprava za velikonočni sprejem sv. zakramentov. Vabljeni so predvsem še možje in mladina. □ Zahvaljujejo se mariborske služkinje tem potom blagim gospem in gos-podom, ki so se v svoji požrtvovalnosti in dobrohotnosti zavzeli za ustanovitev »Služkinjskega domač. □ Uprava nižje vojne akademije v Belgrn-du sprejme v tekočem letu 300 mladenačev v starosti od 16 do 21 let v nižjo šolo vojne akademije. Natančnejši sprejemni |>ogoji so na vpogled med uradnimi urami v mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu 11. □ Romanje v Marijino Celje bo v dneh od 28. juniju do 1. julija. Zu vožnjo in oskrbo jc treba plačati 550 Din, ki se lahko plačuje tudi v obrokih. Pismene prijave se pošiljajo na centralni odbor prosvetnih društev frančiškanske župnije v Mariboru. Vsak torek in petek od 14 do 15 pa se Inliko vsakdo oglasi osebno pri zastopnikih centralnega odbora v frančiškanskem samostanu. □ Vsi v mestu stanujoči posestniki konj, volov, oslov in prevoznih sredstev, ki do danes še niso prijavili svoje živine, oziroma prevoznih sredstev mestnemu vojaškemu uradu, se pozivajo, da to čimprej store. Pregledati jc v>c vojne živinske liste, s katerimi se bo moral vsuk lastnik konja izkazati pri letošnjem pregledu rekrutni komisiji. Tisti, ki vojnega živinskeg;. lista nimajo, nuj takoj zaprosijo za duplikaf jiotoni tukajšnjega mestnega vojaškega urudu, ker se bodo sicer kaznovali z globo do 2000 Din. Prav tako se bodo kaznovali vsi, ki niso javili sprememb pri prodaji mestnemu vojaškemu uradu vsaj do 15. uprila. Javiti jc vse spremembe do zadnjega pregleda leta 1926. □ Prva letošnja tombola bo v nedeljo, dne 6. aprilu. Priredi jo mariborsko slovensko žensko društvo v prid počitniške kolonije na Pohorju. Posebnost omenjene tombole tvorijo okusna ročna dela. ki so jili izdelale članice društva. Delu so se razstavila v izložbenem oknu tvrdke šošturič, deloma tudi pri tvrt.ki Barešič in Ko. (Scherbaumov paviljon). Karte jio 2.50 Din v predorodaji pri vseh trafikah. □ Avtomobilska smola. Obvladal jc volan šofirujočegu dr. B. Avto znamke Chevrolet« jo zdrknil na šentleuurtski cesti v obcestni jarek radi silovitega sunku o;l> telegrafskem drogu dvoje dam. ki sta bili zadaj na sedežih, sta prileteli na zeleno trato ob cesti. Avto, čisto nov, je močno poškodovan in obtolčeii: potnikom se k sreči ni pripetilo nič hudega. °o solem ..a-ključju so odnesli zdravo kožo. Nezgoda je morala nastati radi kakšnega defekta pri motorju, ker ie lastnik avtomobila, ki je sam sofiral, iz-boren in odlično preizkušen v tem poslu. □ Precej drjigače je bilo, kukor so pisali nekateri tukajšnji popoldnevnrki o nedeljskem dogodku v št. I i ju. V nedeljo je namreč uprizorilo šentiljsko k«t. izobraževalno društvo igro »Materino srce«; v dvorano se je nateplo tudi nekaj fantov, ki so z neokusnimi pripombami motili potek igre. Med opozorjevulei, da naj mirujejo, je bil tudi posestniški sin Konrad šketu iz Jarenine. Ko je le-ta po predstavi prišel do izhoda, so ga omenjeni fantje hoteli napasti. radi česar se je šketu spustil v be-g in tekel kakih 500 m. zu n jim pa fantje. V trenutku. ko so ga dohiteli in go je hlapec Franc Ma-leik zgrabil od zadaj, je šketu v silobranu segel po revolverju in ustrelil Malčku v glavo. Mn-leka so. kakor jc -Slovenski list« poročal, prepeljali v nedeljo zvečer v tukajšnjo bolnišnico □ Zdravje Maribora. V času od 22. do dne 31. marca izkazuje zdravstveni izkaz tukajšnje, gu mestnega fizikuta troje slučajev obolelosti na nalezljivih boleznih in sicer I na škrlutinki 2 pa nn-šenu. □ 2. april — Soči — Stabnt Mater — 2. april Celje a Drevi gostuje v celjskem gledališču odlična trojica ljubljanske drame Skrbinšek, Šariče-va, Debevee s pretresljivo dramo :-Grob neznanega vojaka . Želeti je. da bi bilo drevi gledališče razprodano. Izkušnja pa žal uči, da Celjani globoke umetnostne dogodke radi prezremo in da nas bolj potegnejo stvari lahkega iu poskočnega kova. >Grob neznanega vojaka pa je d ruma, ki baš sodobnega človeka, še polnega pretresljive groze iz doDe svetovne morije, mora zajeti. Zato na dogodek, ki sc bo odigral drevi v mestnem gledališču, jiosebej opozarjamo. Vstopnice se dobijo v predprodaji v knjigarni Goričar & Leskovšek. 0 Gledališka družina Kat prosvetnega društva ima jutri v eeirtek, dne 3. aprila ob 8 zvečer v L nadstropju bivšega Orlovskega doma v Samostanski ulici kratek in važen sestanek, ki naj se ga »deležno vsi, ki so doslej pri predstavah Gleda- iške družine sodelovali ali pa še sodelovati name-•avajo. Vloge in knjige je prinesti s seboj. & Pred volikim senatom, ki mu je predsedoval sodnik apelaeijskega sodišča g. Levicnik in so mu bili prisedniki sodnik apelaeijskega sodišča dr. Premšak ter sodniki okrož. sodnkšča dr. Bav-dek, Troje in Detiček, sta stala včeraj brata Jakob in Ivan Zavšek, delavca ia Tremerij, prvi star 24 let, drugi komaj 19 let. Oba sta bila obtožena, da sta ubila dne 18. januarja t. 1. v Tremerju delavca Antona Aškerca. Aškerc jima je bil prijatelj, a rad je včasih pil in takrat je bil siten. Brata je to razjezilo, da jima je Aškerc v pijanosti grozil, da bo enega spravil na oni svet. in sklenila sta ga pre-tepsti. S koli oborožena sta ga počakala in Jakob je udaril Aškerca po glavi večkrat tako, da mu je razbil lobanjo, mlajši brat pa je tolkel le po hrbtu. Aškerca sta nato zanesla še domov Napadeni je po pretepu še celo govoril, po šestih urah pa je pod-leeel poškodbam. Predsednik senata .je razglasil razpravo za lajno, le sodbo je objavil javno. Prvi je dobil 4 leta robije, drugi pa 18 mesecev. Ptui Seja upravnega odseka. V sredo se vrši 'ajna seja upravnega odseka mestnega sveta ob ubičajni uri v mestni posvetovalnici. Okrajni cestni odbor je prejel «1 bamske uprave 100.(K)0 Din na račun zaostalega državnega prispevka in 25 000 Din po davčni upravi na do-kladah od letošnjega leta Odboru je tudi odobren kredit posojila v znesku 200.000 Din. katerega bo pod ugodnimi pogoji najel v posojilnici v Narodnem domu. To posojilo se ho uporabljalo le v skrajni potrebi. .... Na koncertu Glasbene Matice Maribor, ki bo v sobolo, dne 5. aprila v Ptuju, nastopita tudi moški i n ženski zbor, vsak z dvema pesmima. Moški po jo Devovo Svetla noč in dr. G. Kreka : Barčica :. Ženski zbor pa zapoje Lajovčevo »Pesem mlade čarovnice*: in iskro Adamičevo popevko 5Poj, petelin, zoro mi naznanil Oba zbora spremlja na klavirju gdč. Vera Pcrtotova, članica zbora in gojenka Matične šole. Kočevie Najstarejšo kočevsko hišo podirajo. Te dni so začeli podirati hišico, ki je stala pred kočevsko gimnazijo, last gostilničarja g. F. Verder-berja. Hiša je ena izmed najstarejših v našem mestu. Zanimivo jc, da je v ogrodju zunanje hiše stala nekoliko manjša lesena bajta, ki je bila tipična za kočevsko bajto. Zunanji del hiše je bil iz leta 1847, dočim jc bil notranji del zgrajen še v osemnajstem stoletju. S to hišo izginja tudi zadnji ostanek starega Kočevja. Hiša, v kateri so do poslednjega stanovali ljudje, je bila že močno razdrta in ni odgovarjala nikakim higijeničnim predpisom. Naše ceste. Mestna občina je v zvezi s cestnim okrajnim odborom začela posipati glavno cesto, ki vodi skozi mesto, z gramozom. Kavnoiako po posipali s peskom tudi skoraj vse mestne Iroto-arje. Mi bi pripomnili, da naj bi posipali z drobne jšim peskom ali pa naj bi nasuli vrhu grobega in estrega peska finejšega, to radi obutve, ki se na robatem pesku kaj hitro strga. Nujna potreba bi bila. da se nasuje tudi Ilauffov drevored, po katerem hodi dnevno nad 000 otrok v ljudsko šolo. Ta drevored je ob vsakem dežju v zgornjem delu blaten in po tleh stojijo luže, katerim se človek ne more ogniti. Mestna občina je dolžna po pogodbi, da skrbi tudi za ta drevored, ki je sicer zaseben, a po volji lastnikov prepuščen javni upo- rabi. Trbovlje Okrajnega sodišču uradni dnevi v Trbovljah in Hrastniku. Da ni potreba za vsako malenkost hoditi v Laško in zapravljati denar, se vrse že več let pri nas uradni dnevi okrajnega sodišča. Prebivalstvu se s tem prihrani veliko denarja. Letos bodo uradni dnevi okrajnega sodišča v Trbovljah, v gostilni Zavrašek ob sledečih dnevih: 12. aprilu, 10. maja, junija, 5. julija, 16. uvgusta, 13. septembra. 1). oktobra, 8. novembra in 6. decembra V Hrastniku, v občinski pisarni pa: 26. aprila, 24. maju, 21. juniju, 12. julija, 23. avgusta. 27. septembra, 25. oktobra, 22. novembra in 20. decembra, vsakokrat od ]»ol9 do 1 dopoldne in od 2 do 4 popoldne. Naša glavna cesta. Že več let opažamo, da na cesto iz Vod proti kolodvoru bolj pazijo kot na cesto od Vod proti Trbovljam. Meti tem ko je iz Vod na Trbovlje na cesti polno jam, in se tu in tam malo pollika ali posujc, se cesta z Vod proti kolodvoru posipljc vsaki čas ter se celo potratno z gramozom dela. Promet proti Trbovljam je večji kot proti kolodvoru, zato rta m to ne gre v glavo. Na cesti iz. Vod proti kolodvoru vidimo vedno zaposlene dnevno 4 moči, proti Trbovljam pa le malokdaj. Šoštanj Nesreča v tovarni. Uslužbenec v tovarni Vo- 1 «chnak, klepar Acman, je v soboto popravljal sod za aceton. Med delom je nenadoma acetonski plin v sodu eksplodiral in plamen je udaril Acmanu v obraz in ga nevarno opekel. Nezavestnega so odpeljali z avtom v bolnišnico. | Hmelj. Zaradi lanske limeljske katastrofe so mnogi posestniki iztrebili nasade. Seveda ne vsi; nekateri pa še vedno upajo, da se povspue hmelj na one bajne cene, na katerih je bil pred leti. Ruše Gospod Mirko Gorišek. župan v Rušah in rav-latelj ruške tovarne vžigalic je imenovan za centralnega ravnatelja vseh tovarn za vžigalice v naši ržavi, ki so last švedskega vžigaličnega trusta, s edežem v Belgradu. Na svoje novo službeno mesto lide po velikonočnih praznikih. Ravnateljstvo to-arne vžigalic prevzame inženir, županski stolec pa o z imenovanjem nove osebnosti izpolnila brniška prava. Novega župana čakajo težke naloge: zidava ove šole, naprava vodovoda, regulacija cest in ru-kega potoka itd. Mogoče bi vse te naloge najboljše gtešil ravno g. Gorišek, ki si je že v dobi svojega dosedanjega zupanovanja pridobil velike zasluge za * ruško občino. St. Vid pri Stični V nedeljo dne 30. marca smo zaključili dvo-.etni zimski kmetijski tečaj. Zaključku so prisostvovali g. Podgornik, načelnik kmetijskega oddelka pri banski upravi, g. Franc, Jereb, kmetijski referent. g. Pevec, bivši oblastni poslanec, in več županov in občinskih odbornikov. G. voditelj kmetijskega tečaja, šolski upravitelj Jevnikar je povedal, da je lani obiskovalo tečaj 42 fantov in gospodarjev, letos (Ki 24. Pouka je bilo lani 120 ur, letos 102 uri. Razun njega so še trije predavatelji prihajali poučevat ličili so se poljedelstva, živinoreje, spisja, računstva, narodnega gospodarstva, zgodovine in državoznanstva. Nekaj ur je bilo tudi določenih za verouk in zdravstvo. Obisk je bil dober. Tudi v najhujši zimi so prihajali ob ponedeljkih in m ljulile dobro kavo! Če bi se s tem le toliko ne izpostavljali neugodnemu delovanju kofeina (srčnemu bitju, živčni napetosti, nemirnemu spanju itd.). Vaši želji za dobro kavo morete neomejeno zadostiti, če pijete kavo Hag brez kofeina, ker Vam daje ta popolno jamstvo, da celo zdravniške dokaze, da je absolutno neškodljiva. Ne samo zato, ker je brez kofeina, ampak prav tako tudi radi neprekosljive kvalitete, boste cenili kavo Hag. Ona je najboljša in najplemenitejša zrnata kava, ki se odlikuje zlasti po svoji močni in ugodni aromi. Kavo Hag piti pomeni imeti večji užitek in boljše zdravje. Iz finančnega zakona Dodatno k našim poročilom o finančnem zakonu za 1930-1.931 navajamo še sledeče važne odredbe finančnega zakona za to leto: Potoni virmana se bodo krile razlike v pri-padkih v slučaju, da je od 1. jun. 1929 do uveljav-ljenja proračuna bilo napredovanj v službi ali periodičnih povišanj. Materialni izdatki in izdatki za plače delavcev drž. gosp. podjetij in ustanov, katerih izvrševanje jo pogoj za dosego večjih dohodkov, se morejo povečati na račun presežkov dohodkov teh ustanov in sicer od 5% od iznosa odobr. kreditov l>o odloku resort. min., več pa potom ministrskega predsednika. Finančni minister je pooblaščen izdajati v skladu z zak. o drž. rač. blagajniške zapise na podlagi prorač. dohodkov. Vsota teh zapisov, izdanih na čl. 106 in 109 v prometu ne sme prekoračiti 500 milj. Din in z obrestno mero, ki ne sme biti višja kakor 7%. Nadalje more obveznice drž. posojil, pripadle državi od propadlih kavcij kakor tudi iz kateregakoli drugega naslova, uporabiti za povedano amortizacijo dotičnega posojila. Samost. monop. upravi je odobren iz njene obrtne glavnice kredit 200 milj. Din za investicijske potrebe; nadalje bo stavil fin. min. monopolni upravi na razpolago 3 milj. za nabavo tablic za maloprodajalce tobačnih izdelkov. Tri državna osrednja gledališča: Belgrad, Zagreb in Ljubljana imajo drž. subvencijo za kritje v drž. proračunu predvidenih osebnih izdatkov in za zavarovanje zgradb in inventarja, vsi ostali izdatki pa: honorarji, režijski stroški in ostali materialni izdatki padajo na breme celokupnega dohodka teh gledališč, in sicer ]>o speeielnih proračunih, ki jih odobrava prosvetni minister v sporazumu s finančnim. Štiri oblastna gledališča s sedeži: eno Skoplje, eno Sarajevo. Cetinje in Split (skupaj), eno Novi Sad in Osijek (skupaj) in Maribor še vzdržujejo s svojimi dohodki in subvencijami. in sicer po proračunu, ki ga odobrava prosvetni minister. Jugoslovanska svobodna cona v Solunu preide v resor ministrstva za trgovino in industrijo. JUGOSLOVANSKO KEMIJSKO DRUŠTVO, SEKCIJA LJUBLJANA. V nedeljo dne 6. aprila t. 1. bo predaval v kemijskem seminarju profesor zagrebške univerze dr. V. Njegovan o »Vplivu koncentracije na kvantitativno taloženje«. Predavanje se vrši ob polil dopoldne (brez akademske četrt ure) v kemični predavalnici državne realke. Ob tej priliki namerava se ustanoviti v Ljubljani posebna sekcija »Jugoslo-venskega kemijskega društva« slično kakor obstoja taka sekcija že v Mariboru. To združenje naj omogoča ožji intelektuelni stik kemikov raznih panog, naravoslovcev, biologov, posreduje naj tesno zvezo med raznimi kemijskimi podjetji in kemiki in strne vse osebe in vsa podjetja, ki se udejstvu-jejo na polju kemije in kemijske tehnologije v močno organizacijo, ki bo v stanu zastopati z zadostno silo interese kemikov in kemičnih podjetij v javnem življenju. Nadaljnji cilj je razširiti sedanji organ Jugoslovenskega kemijskega društva v taki meri, da bo omogočal tako znanstvene publikacije, kakor tudi diskusije trgovskega in drugega praktičnega značaja. Pripravljalni odbor vabi tem potem vse posameznike in vsa podjetja, da se blagovolijo udeležiti omenjenega sestanka v nedeljo dne 6. aprila in tako pomorejo nastajajočemu društvu do čim hitrejšega razvoja. * Izpreniembu zakona o drž. trošarini. Kakor poročajo iz Belgrada, je Nj. Vel. kralj podpisal zakon o izpremeinbah in dopolnilih v zakonu o drž. trošarini. Meti važnejšimi izpremembami omenjamo zlasti izpremembo predpisov o tihotapstvu troš. predmetov in posledic tega. Novi člen 70. se menja in se glasi: Ukinjajo se: ...davek in doklada na vino, vinski mošt, sadno vino in sadni mošt v Sloveniji in linijska trošarina v Ljubljani, toda za vino se bo plačevala drž. troš. po čl. 73., t. 4; trošarina s pri-bitki na mesta v Sloveniji itd. Taksa za denaturira-njc troš. predmetov znaša 0.50 Din od hI. stopinje oz. kg. Nadalje so izpremenjene določbe pri premijah za izvoz vina, ki znašajo 1 Din na liter. ob petkih zvečer k pouku. Ker se je. pouk navadno končal šele ob desetih zvečer, si lahko mislimo, da so morali biti fantje jako požrtvovalni, ker so mnogi mornii še debelo uro daleč iti na svoj doni. Nai bi ta kmetijski tečaj obrodil obilo sadu. — V nedeljo dne 0 aprila pride predavat o sadjarstvu g. Humek. Takrat bo tudi občni zbor sadjarske podružnice. Finančni minister je pooblaščen, da more gozdarskemu ministru odobriti, da iz svojih sredstev zadrži največ 70 milj. Diu kot posojilo za obrtno glavnico za vsa državna podjetja tega resora, ki morajo to vsoto dobiti na koncu računskega leta. Minister za gozdove in rudnike je pooblaščen, da more sukcesivno iz tekočih gozdnih dohodkov za 1. 1930-31 staviti na razpolago 10 milj. Din za obratno glavnico drž. gozdnemu podjetju Dobrljin-Drvar in gozdno podjetje do konca 1. 1930-31 to vsoto vrniti ministrstvu. Nadalje da more podeliti interesentom brezplačno sadike iz drž. drevesnic in gozdov, kakor tudi v onih drevesnicah, ki se vzdržujejo z drž. pomočjo, in sicer v prvi vrsti za pogozdovanje. Krasa in golot, v drugi vrati pa za ustvaritev gajev okoli malega posestva kmeta, šol, občili in mest. V to svrlio morejo interesenti dobiti brezplačno seme, proizvedeno v državnih rastlinjakih. Na predlog resornega ministra in v sporazumu s finančnim ministrom bo ministrski predsednik odredil, do kaleve vsote bodo bani in drugi šefi uradov odobravali pogodbe in nabavke, kakor tudi režijska dela. Nihče ne more biti član uprave ali nadzorstva v več drž. ustanovah ali podjetjih, kakor v enem samem. Plačane vsote 1% za Zvezo nabavljalnih zadrug drž. uslužbencev pri izplačilu poslov, ki izhajajo iz pogodb, zaključenih z državo pred 1. januarjem, se ne bodo vračale ne interesentom ne odobrile depozitu Zveze zadrug, ampak se bodo prenesle v drž. blagajno kot dohodek. Do 31. marca 1. 1932 se odlaga izvršitev: 1. 43, 46, 1 in 47 zakona o pospeševanju kmetijstva od 6. septembra 1929, v kolikor se te odredbe tičejo občinskih fondov 2. in uveljavljenje § 4, točka 1, 2 in 3 ter § 5, v kolikor se nanaša na iste točke § 4 zakona o zdravstvenih občinah, se bo vršilo na način, predpisan z zakonom o zdravstvenih občinah samo v onih, po banu odrejenih zdravstvenih občinah, ki so v krajih, kjer teh zdravstvenih občin ni bilo, in se izjavijo, da so pripravljene (in seveda če so sposobne za to), da prevzamejo z zakonom odrejeno zdravstveno službo in 3. § 31 zakona o bolnicah. Konkurz je razglašen o imovini zapuščine po prezadolženem Martinoviču Milanu, rostavraterju v Rogaški Slatini; prvi zbor upnikov 5. aprila, oglasiti se je do 1. maja. — Nadalje o imovini Dasclia Huberta, trgovca v Ptuju; prvi zbor upnikov 12. aprila, prijaviti do 3. maja, ugotov. narok 10. maja. Borza Dne 1. aprila 1930. DENAR Devizni tečaji so bili danes z izjemo Trsta nekoliko čvrstejši. Promet je bil srednji, začeten pa v devizah Praga in Berlin. Razen v Trstu, kjer je bilo deloma zaključeno privatno blago, je v vseh devizah intervenirala Narodna banka. Ljubljana (v oklep, zaplj. teč.). Amsterdam 2272 bi.. Berlin 1350.50—1353.50 (1352), Bruselj 789.92 bi., Budimpešta 987—990 (988.50), Curih 1094.40—1097.40 (1095.90), Dunaj 796.59—799.59 (798.09), London 275.43 bi., Ne\vyork 56.51 bi., Pariz 221.62 bi., Praga 167.39-168.19 (167.79), Trst 295.73—297.73 (296.73). Zagreb. Amsterdam 2269—2275, Budimpešta 987.27-990.27, Berlin 1350.50-1353.50. Bruselj 789.92 bi., Curih 1094.40—1097.40. Dunaj 796 59 do 799.59, London 275.03—275.83, Newyork 56.41 do 56.61, Pariz 220.62—222.62, Praga 167.39-168.19, Trst 295.606—297.606. — Skupni promet brez kompenzacije je znašal 495 milj. Din. Belgrad. Amsterdam 2270 — 2276, Berlin 1350.50-1353.50, Budimpešta 987.27-990.27. Curih 1094.40-1097.40, Dunaj 796.59—799.59. London 275.03—275.83, Newyork 56.41—56.61. Pariz 220.62 do 222.62, Praga 167.39—168.19, Milan 295.50 do 297.50. Curih. Belgrad 9.1275, Amsterdam 207.35, Atene 6.70, Berlin 123.35. Bruselj 72.08, Budimpešta 90.24, Bukarest 3.075, Carigrad 2.45, Dunaj 72.825, London 25.13, Madrid 64.50, Nervvork 516.60, Pariz 20.225, Praga 15.31, Sofija 3.745. Trst 27.075, Varšava 57.95, Kopenhagen 138.35, Stock-holm 138.90, Oslo 188.35, Helsingfors 13. VREDNOSTNI PAPIRJI Tržišče državnih papirjev beleži nadalje čvrsto tendenco. Tečaji so se ohdržnli. tp voinn škoda se je učvrstila. Bančni papirji so pa pred pre-okretom: nekateri so že zaceli popuščati, pa tudi prometa je manj. Industrijski papirji so ostali v glavnem neizprenienjenL Ljubljana. 8% Bler. pos. 98.25 bi., 7% Bler. pos. 87 bi., Tob. srečke 55 bi., Celjska pos. 160 den., Ljublj. kred. 120 den. (brez kupona). Pra-štediona 905 den.. Kred. zavod 160 den., Strojne 75 den., Vevče 132 den,, Stavbna 50 den., SeSir 105 den., Ruše 230—250. Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 86 den., agrari 52—54, vojna škoda ar 415 50—41G (415.25 do 415.50), kassa 415.50—415.75 (415.50), 4. 416 do 417, 5. 416—417, 12. 420 - 424 (422.50), srečke Rdečega križa 38 den., S'/o Blerovo pos. 97.50—98, 7% Blerovo pos. 86-86.25 (86—86.25). — Bančne delnice: Ravna gora 75 den. brez <:., Hrvatska 50 den., Katolička 33 den.. Poljo 59- 60, Kreditna 101—105, Union 198—204, Jugo 82—84 (82—83), Lj. kred. 120 den. brez k., Medjunarodna 61.50 den., Narodna 87.70—87.75, Obrtna 36 den., Praštediona 900 do 905 (900), Etno 168 den., Srbska 156 den. brez c., Zemaljska 141—145. — Industrijske delnice: Nar. šum. 15—30, Guttmann 178—188 brez k., Sla-veks 73—75 (73.25), Slavonija 202.50 den., Našice 1600 bi., Danica 115—118, Pivara Sar. 180 den., Drava 207—320, Šečerana Osijek 370—380. Nar. ml. 20 den., Olj. ljev. 170 bl„ Brod. vag. 110 den., Union 140 bi., Vevče 125 den., lsis 20—25, Ra-gusea 432—450, Oceania 195 den., Jadr. plov. 490 den., Trboveljska 467—475 Belgrad. Narodna banka 87.40, 7% inv. pos. 86—87, agrari 54.50, vojna škoda 419, 4. 421—425, Brod. dr. 809, 7% Bler. pos. 88.50—89.50. Tob. srečke 40—50, Srečke Rdeč. križa 54. Dunaj. Don. sav. jadr. 88.15, Wieuer Bank-verein 20.60, Creditanstalt 51. Escompteges. 170, Aussiger Chemische 208.50, Alpine 34.50, Trboveljska 58.601 Kranj. ind. 35, Rima Murany 101.50. Žito Z o žirom na čvrstejšo tendenco na budape-štanski borzi in na slabejšo na liverpoolski, je ostal danes pri nas položaj v glavnem neizprenie-njen, vendar je opaziti v splošnem veliko pomanjkanje ponudb, bodisi v pšenici, kakor tudi v koruzi. — Pšenična moka «0> je stalno čvrsta in je pri srednjih in boljših bačkih mlinih sploh ni mogoče dobiti razen v zvezi s krušnimi mokami. Pričakovati je potem takem tudi pri nas zopetne podražitve ?0;', kajti pri sedanjem odjemu moke ne preostane nobena druga rešitev, če noče mlinar ostati s polnimi skladišči črnih mok. V Ljubljani so notacije neizpremenjene. Novi Sad. Koruza bč., sr., gar. 95—100, ladja Dunav, ban. ladja Bega 97.5—102.5, bč., sr.. april 97.5—100, maj 100 -105, ban. 92.5—95. Vse ostalo neizpreinenjeno. — Promet: pšenica 12, ječmen 2, moka 14, koruza 21, otrobi 6 vagonov. Tendenca slabša. Sombor. Koruza bč. žel. pr. 92.5—97.5, april, maj 100—105 .junij, julij 105—110, bar. 160—165. Vse ostalo neizpreinenjeno. Tendenca stalna. Promet 131 vagonov. Budimpešta. Tendenca neenotna. Promet srednji. Pšenica maj 20.37—20.55, zaklj. 20.51—20.53, okt. 19.40-19.81, zaklj. 19 80-19.82; rž maj 11.45 do 11.65, zaklj. 11.45—11.48, okt. 12.58—12.70 zaklj. 12.68—12.70; koruza maj 11.58—12, zaklj 11.96-11.98. julij ll.as—12.06. zaklj. 12.10—12.15 transit 10.80—11.30, maj 11.25—11.30. Les Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 1 vag jelovih desk, 1 vag hrastovih podnic in 1 vag. tramov. Tendenca mlačna. Povpraševanje je za tesan smrekov les raznih dimenzij, za razno smrekovino ravno tako na živ rob rezano, za 1 vag. remeljnov, 80/80 m 5 m, za V: vag. moralov 4 m 68—68 in K- vag 5 m 68—08. Živina Dunajski prašičji "sejem. (Poročilo tvrdkc Edvard Saborsky & Co.. Dunaj.) Na prosti trg je bilo pripeljanih 8643 pršutarjev in 3019 špeharjev. Iz Jugoslavije vsega skupaj 2181 prašičev. Na kon-tumačneni trgu je bilo 351 prašičev. Cene so bile: za špeliarje najboljše 2.25—2.30, I. 2.15—2.20, II. 2.05—2.2.10, za kmečke prašiče 2.05-2.20, za najboljše 2 25—2.30, za pršuta rje 2.05—2.60. Cene za špeharje so ostale nespremenjene, za druge pa je cena padla za 5 grošev. Iz društvene pa zivlienia Slovenskega ribarskeqa društva izredn. občni zbor bo drevi ob 20 v sa"lonu hotela Miklič: (vhod iz Kolodvorske ulice). Dnevni red: čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, sprememba pravil, volitve, razprava o vlogi gg. Mladiča, dr. Iv. Tavčarja in tov. ter slučajnosti. Občni zbor je velike važnosti, zato vabimo vse člane, da se ga zanesljivo udeleže. IX. interna vaja qojencev državnena konservatorija v Ljubljani se vrši v četrtek, dne 3. 1. ni. ob pol 18 popoldne v dvorani Filharmonične družbe. Nastopijo gojenci oddelka za solopetje in violinskega oddelka. Vstop prost. . lutri v četrtek bo predaval v Francoskem inštitutu v Narodnem domu komandant Cervoni o znanstveni misiji, ki jo je vodil v francosko ekvatorialno Afriko. Pokazal bo tudi originalne skiop-tične slike. Začetek ob 21. Izmed slovanskih opernih del se v poslednjih letih zelo pogostokrat in z velikim uspehom izvaja opera ruskega skladatelja Borodina iKnez Igor,. To znamenito delo nam obljublja tudi ljubljanska opera in je s študijem tudi že pričela. Veliko arijo Jaroslavne iz lega dela pa nam zapojo ga. Pavla Lovšetova na svojem koncertu, ki ga priredi v Filharmonični dvorani v petek, dne 4. aprila ob 20. zvečer. Arijo Jaroslavne prištevamo k najboljšim delom slavnega ruskega komponista. Pred-prodaja vstopnic v Matični knjigarni. Slovaške narodne pesmi tvorijo biser češke glasbene literature. Iz tega ogromnega narodnega zaklada so črpali razni skladatelji od Haydnovih do današnjih časov. Eden največjih sodobnih čeških skladateljev Vitezslav Novak pa je priredil celo vrsto svojih narodnih pesmi za koncertni oder. Pet iz njegove zbirke jih izvaja ga. Pavla Lovšetova kot sklepno točko svojega koncerta, ki ga priredi v petek. dne. 4 aprila v Filharmonični dvorani. So lo sledeče pesmice: 1. Anička, dušička: 2. Oliva; 3. Na zelenej lučke; 4. Diovča, čo že lo maš? 5. Išicl Maček do Malaciek. Ena ie lepša od druge in prepričani smo, da nam jih bo ga. Lovšetova izvrstno podala s svojim prekrasnim in prožnim glasom. Vstopnice v Matični knjigarni. Krakovo-Trnovo Slovensko kat. prosvetno društvo Krakovo-Trnovo v Ljubljani vabi na XIII prosvetni večer, drevi ob 8 v društvenem domu v Karunovi ulici 14. z velezanimivini kulturnim filmskim predavanjem: Kraljica sužinja. Predavanje in film uani bo popisal nekdanje suženjstvo. Odbor. Darom V počastitev spomina blagopokojnc ge. Helene Bo h in j če ve, malerc ravnatelja OliŽD dr. Jože Bohinjca, je darovala rodbina dr. Zajčevs Protituberkulozni ligi 300 Din in Zveza blagajniških zdravnikov v Sloveniji tudi 300 Din, za kar se odbor Protituberkulozne line darovateliema naj-iskrenejie zahvaljuj«. Ljjenmgradshe katakombe Sotrudnik ljeningrajskega lista Krasna ja (lazeta ( Rdeči časnik) prinaša v svojem listu zanimiv opis ljeningrajskega uličnega življenja: S prijateljem sva iz Prospekta 25. oktobra (bivši Nevski prospekt) krenila v ulico Zodče Rossi. Pred nama sta sla dva mlada človeka. Naenkrat pa sta izginila. Izginila sta sredi ceste, kjer ni ob njej uikakih hiš ali drugih zgradb. Kje sta fanta, sem vprašal. Izginila sta. V zemljo sta se vdrla, — ni je moj spremljevalec odgovoril, brez kakega znaka, da se šali. Dospela sva do mesta, kjer sta fanta izginila. Našla sva odprtino z dvignjenim pokrovom. Iz odprtine se je dvigala para, pod nos nama je udaril smrad gnilobe, tobakovega dima in plesnjive vode. Okoli odprtine so se pričeli zbirati brezposelni delavci z redarjem ua čelu. Ta nama je rad pripovedoval o svojih osebnih dognanjih. Tu ne morete ničesar, državljan, s tem divjini narodom se ne morete boriti; izženeš jih, toda oni gredo ponovno noter. Tam je toplo in kar je glavno, tam se tudi napiješ in 'ahko zaigraš karte. Spustili smo se v luknjo in prižgali vžigalico. Zapazili smo kakih 10 ljudi, ki so mirno sedeli na ceveh in igrali karte. Pokazali so nam prostor, kjer moremo priti v drugo odprtino, ki vedi v drug prostor. Povsod smo . ideli mlade fante in okoli njih, kakor nekaka jdlikovanja, prazne steklenice vodke- . Prebivalci teh podzemnih prostorov se dele v več vrst. Med njimi so tudi pokli.mi berači brez rok ali nog. Ravno tako so tukajšnji gostje številni lopovi; družbo pa izpopolnjujejo — dijaki sovjetskih šol. ki pridejo j sem, iskajoč romantiko. Eden izmed podzemnih prebivalcev se je okoristil z malenkostno svetlobo, ki prihaja v te luknje, in čital neko knjigo. Ta je bila v popolnem soglasju /.okolico: Na rdečih platnicah sem čital Sherlock Holmes . Ali ti to ugaja? vprašam strastnega čitatelja. Seveda. Knjigo si ukradel, kajne? Ne, odgovori dečko, knjig mi ne kra-demo; krademo samo denar, knjige pa kupujemo.: Ali vas mnogo živi tu? Mnogo. V enem oddelku nas je ponoči 300. V drugem pa ne vem, nisem štel. So med vami tudi odrasli?- Seveda K Naenkrat se je pred nami pojavil neki starec. V tem skupnem položaju starca-fanta zavzema mesto inštruktorja. Starec nas je opazil in začel govoriti: Delati, pravite? Mi pljujemo na to! Naj dela, kdor hoče, mi živimo tudi brez dela. Ali mar ni tako?« Tako je! — mu je odgovoril zbor lire-ščečih glasov. Življenje v teh katakombah se začne v glavnem po polnoči. Prostitutke pripeljejo sem svoje pijane goste, jih okradejo in lopovi dele potem z njimi plen, da ga izgube pri kartah. Zapustili smo podzemlje. Na ulici smo zopet dobili množico ljudi. Neki redar je pripovedoval: Pred nekaj dnevi smo jih od zgoraj polivali z mrzlo vodo. Psovali so in kleli, toda mi smo jih kar naprej polivali. Nato so se pričeli dreti, a mi smo jih še l>olj polivali... Odhod egiptovskega ministrskega predsednika iz Kaira v London k odločilnim pogajanjem z angleško vlado je dal povod za živahne manifestacije. Ministrskega predsednika Nahaza paša (med vrati salonskega veza) so naprosili, naj bo pri pogajanjih, ki bodo odločila o bodočih odnošajih med Egiptom in Anglijo, skrajno odločen. Podarjeno mesto Vdova zelo bogatega moža, gospa Mary M. Emmery se je odločila za darilo, ki celo v Ameriki, deželi neomejenih možnosti, nima zgleda in postavlja v senco celo znane najra-dodarnejše mecene. Kakor znano, je Pierpont Morgan, svetovni bankir, nedavno sklenil po zgledu piramid v Egiptu postaviti v Ameriki podobno ogromno zgradbo in notranje prostore tega kolosa, v katerih bi nastale univerze, knjižnice, znastveni laboratoriji in najrazličnejši raziskovalni instituti, podariti ameriškemu ljudstvu. Sedaj je Morgan dobil v osebi Mary Emmey nevarnega tekmeca, ki sicer ne razpolaga s tolikimi milijoni, kakor najbogatejši bankir sveta, pa je še vedno dovolj bogat, da lahko podari svojim bližnjim celo mesto. Gospa Emmery je že pred petnajstimi leti, ko je umrl njen mož, bogat veleindustrijalec, sklenila del podedovanega ogromnega premoženja staviti v službo splošnosti. Dolgo časa je premišljevala, kako bi številne milijone dolarjev naložila, cla bi imeli ljudje čimveč koristi od tega. Končno je prišla na res izvirno misel, sezidati mesto v idealno ležečem kraju, po izkušenih načelih ljudske higijene, in to meslo podariti svojim rojakom. Dvanajst let je trajala izvedba tega načela. Sedaj je to veliko delo človekoljubja končano. Mesto, ki ima za sedaj okrog osemsto hiš, je zrastlo iz tal in odpira vrata za več tisoč ljudi, katere hoče gospa Enimery osrečiti. Podarjeno mesto «!c imenuje po imenu ustanoviteljice Mari-mont. Leži nedaleč od Cincinatija in je s tem mestom zvezana z električno železnico. Mari-mont je res idealno mesto. Njena okolica je idilična, okrog in okrog se dvigajo gore in kraj sam leži v krasni dolini. Pri zidanju hiš niso prav nič gledali na obseg prostora. Niti enega stanovanja ni, da ga ne bi dosegli soln-čni žarki. V vsaki hiši je samo ena velika kuhinja na električni pogon, čije osebje bo oskrbovalo vse hišne prebivalce z živežem. Okna so silno velika, skoro že steklene stene, napravljene iz materijala, ki propušča zdrave ultravioletne solnčne žarke. Strehe so ravne, na vsaki strehi je vrt in velik plavalni bazen z malim umetnini obrežjem. Ulice so široke in tudi trgi so izpreinenjeni v cvetoče vrtove. Iz mesta vodijo krasna pota na gorske višine. Za velik del meščanov Marimonta je stanovanje popolnoma brezplačno. Premožnejši plačajo najemnino, ki pa daleč zaostaja za normalno najemnino. Kurjena reka Leta 1776. je bila reka East River, ki teče skozi New-York, tako zamrznjena, da je šla ameriška vojska lahko preko ledu s topovi in konji. Danes pa to ne bi bilo več mogoče. Ob obali reke je cela vrsta tvornic, iz katerih se izliva v reko vsako uro do 400.000 ton vroče vode. Ugotovili so, cla se temperatura reke radi tega dvigne najmanj za 10 stopinj in tako reka niti ob najhujši zimi ne more zamrzniti. Angleški kralj je od svoje bolezni sedaj prvič priredil sprejem. Pri sprejemu so bili med drugimi tudi francoski zunanji minister Briand (v sredi), ki zastopa Francijo na londonski konferenci in francoski poslanik v Londonu de Fleuriau (na levi v diplomatski uniformi). Tudi angleški ministrski predsednik Macdonald (na desni), voditelj angleške delavske stranke, si je ob tej priliki nadel predpisano svečano uniformo, čije ovratnik pa ga najbrže tišči. Ministrova posetnica Več uradnikov avstrijskega zveznega ministrstva za socialno politiko je nekega jutra, ko so prišli v svoje pisarne, doletelo zanimivo presenečenje: Na njihovih pisalnih mizah je ležala posetnica zveznega min. prof. Innitzerja. Vsa zadeva pa se je kmalu pojasnila, zakaj ministrove posetnice so ležale samo na pisalnih mizah tistih uradnikov, ki so se zakasnili. Minister Innitzer, mož visoke srčne kulture in tudi kot predpostavljeni ljubezniv in prijazen, da zelo mnogo na točnost in strogo držanje uradnih ur. Uradnike, ki se jim listo jutro ni posebno mudilo v urad, je na lep način opozoril, da se on sam točno drži uradnih ur. Od tedaj naprej pa vsi uradniki ministrstva zgodaj vstajajo; nobeden namreč noče časti, da bi zjutraj našel na svoji mizi ministrovo posetnico. Žalosten sprevod Iz Temešvara poročajo: Pred nekaj dnevi se je tu vršil sprevod 150 siromašnih otrok, ki jih je vodila učiteljica Wranka. Otro-si so bili bosi in slabo oblečeni, upadlih obrazov iu lačni. Nosili so napise, kjer je stalo: »Dajte nam kruha ! Dajte nam tople obutve! Ta žalosten sprevod je izzval veliko senzacijo, tem večjo, ker je policija na brutalen način razgrnila lačne in bose otroke. Proti učiteljici so uvedli disciplinarno pošto panje. Bobna'gč® !ady Ta mesec bo v nekem glasbenem zavodu v Londonu nastopila bobnarica, ki je prvič stara 811 let, drugič je lady, tretjič pa je ena najboljših bobnaric Anglije, in ki je vse svoje življenje samo radi bobnanja bobnala. Nikakor niso bile denarne skrbi, ki so lady Emely Dvke, soprogo graščaka v Lullingstone, pripravile na to. da se je lotila bobnanja. Lady Emely se je posvetila bobuanju, ko je njena hčerka začela s — klavirjem. Ne da bi preglasila muzikalna izvajanja svoje hčerke, marveč da bi zboljšala njen ritem, je začela lobra mati tolči takt s prstmi. S tem se ji je pojavil nov svet. svet bobnanja. Sledili so resni študiji, nastopi najprej na malih in nato na večjih koncertih, dokler ni slava lady Eme-ly tako narastla, da jo je odlični londonski glasbeni zavod naprosil, naj mu izkaže čast z gostovanjem. Bobnanje je duševno in zdravstveno na ladv i z borno učinkovalo, zakaj 83-letna gospa je še tako sveža in mladostna, da se ji vsi čudijo. Še bolj zanimivo pa je, da bobnanje na gradu Lullingstone tudi graščaku ni škodilo, zakaj njegova soproga ga bo letos zbobnala v njegovo triindevetdeseto leto. Smešnice Na koncertu. Gospod, koncert se je začel že pred četrt ure. Prosim, da greste čisto tiho notri.« Ali že vse spi?« * — »Ali vam ne delajo skrbi vaši stari dolgovi?« Ne, sem že pozabil, da jih imam.< — A novi?« Ti bodo počasi tudi stari. * Neki profesor jc z daljšega potovanja pri nesel polno žuljev na nogah. Svetovali "so mu, naj koplje noge v vroči vodi. Ubogal je. Po končani kopelji si je obrisal levo nogo in nato desno. — Medlem ko je brisal desno nogo, je pa ves zamišljen vtaknil levo zopet v vodo. Ko je nato levo brisal, je storil prav tako z desno nogo. To je trajalo nekaj časa Končno je začuden dejal: »Niti mislil nisem do imam toliko nog. Hans Chrislian Ai.deisen, danski pravljični pesnik, čigar dela spadajo med najlepše zaklade pravljične literature. Danes obhajajo 125-letnico njegovega rojstva. Radio Za novim hitrostnim rekordom. Kay Don je krogla- skušal doseči hitrostni rekord. Vozil za rekordno vožnjo majorja Segravejn, ki v Dayton Beachu na svojem avtomobilu Srebrna je s hitrostjo 270km na uro. To pa še daleč zaostaja je prešlo leto dosegel hitrost 371 km na uro. Programi Hadio-LiubFaiftt ? Sreda, 2. aprila. 12.30 Reproducirana glas-ba. ll.(H) Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 17.30 Koncert Rndio-orkestra. 18.30 Otroški kotiček, ga. Grufenauerjeva. 19.00 Podobe iz slovenske literarne zgodovine, prof. Franc Koblnr in Franc Lipah, čl. mir. gledišču. 19.30 Dr. Stanko Leben: Francoščina. 20.00 Večerni koncert. 22.00 Ču-sovnn napoved in poročilo. Četrtek, 3. aprila: 12.30 Reproducirana glasba. — 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. — 13.30 lz današnjih dnevnikov. — 17.30 Koncert Radio-orkeslra. — 18.30 Dr. Fr. Kotnik: Severnoslovenske narodne noše. — 19.00 Dr. Rupel: Srbohrvaščina. — 19.30 Prenos ljubljansko opere — med odmori poročila. Drug i programi« četrtek, 3. aprila. Belgrad: 20.00 Prenos opere iz Ljubljane. — 23.00 Koncert zabavne glasbe. — Varšava: 17.-15 Koncert orkestra. — 19.25 Reproducirana gbsba — 20.30 Večerni koncert. — 23.00 Plesna glasba. — Budapesl: 1205 Koncert orkestra. — 16.00 Pestra radio ura. — 17.40 Pevski koncert. — 19.30 Turandot«, opera, nato koncert ciganskega orkestra. - Dnna;: 20.00 Koncert duuaj valčkov. — 21.00 Haydnovi godalni kvartet. — 22.05 Balade. — Milan: 12.00 Koncert radio orkestra. — 17.00 Koncert radio orkestra. — 19.15 Koncert orkestra. — 20,45 Komedija. — 21.15 Pester koncert. — 23.00 Zabavna glasba — Praga: 19.05 Koncert orkestra na pihala. — 20.00 Literarna prireditev. Langenberg: 20.15 Recitacije z glasbo. — 21.00 Koncert kvarteta, nato plesna glasba. — Rim". 13.30 Koncert radio-kvinteta. — 17.30 Koncert orkestra — 21.02 Prenos opere ali koncert. — Berlin: 19.30 Zborno pelje — 2030 »Ljubezenski senc, glasbena drama. — Kafovice: 17.45 Koncert zabavne glasbe. — 20.30 Večerni koncert. — 21.30 Literarna ura iz K rakova. — Toulouse: 18-35 Zabavna glasba. — 19.00 Ruske pesmi. — 19.30 1'°' ' srni. — 20.25 Koncert operetne glasbe. — Stulf" gari: i6.00 Koncert orkestra. — 18.05 Stanovanj' ska kultura, predavanje. — 19.30 Koncert operne glasbe. — M. Oslrava: 12.35 Koncert orkestra. — 10.30 Koncert orkestra. — 19.05 Orkestralni koncert. Na obisku pri Finžgarju V poslednjem času preganjam naše kulturne delavce z nadležnimi obiski. Novinarja sprejema vsakdo z razumljivo nejevoljo, kn ti brž kaj izmaliči — pa ie že zamera, če kaj hu)-šega ne. Ni torej nič čudnega, če se mi je zdelo sprva, da me tudi Finžgar (kljub svoji topli in prijazni naturi, kljub temu, da je v trnovskem župjniču, kjer dela v prostorni vo- oba ter se na dolgo pogovorila... »boste ze na pravili tako da bo prav; povedali, kar sodi v javnost, ostalo n ost. e med nama — kajne?* Poskusim torej uapisuti iz najine«.* razgovora tisto, kar sodi v javnost — če bi pa ne znal držati pravo more, prosim kar v naprej odpuščen ju, du se izognem vsaki zameri. »Najprej bi Vas rad vprašal zaradi pisateljevanja. Že dolgo niste ničesar novega objavili, niti obljubili. A zunaj na vratih imate tablo »urednik publikacij Mohorjeve družbe« »Urednik Mladike« — in ker si kar mislim, koliko imate tru pa drugačen red. Kadar bo (reba, se bo zaklenil v svojo sobo — in ne bom domu za nikogar. Župnišče jo_ hiša, ki inora biti župljanom vedno odprta. Pri svojem sedanjeni i>oslu ne morem j»a ne morem uriti do sebe — pisanje pa zahteva zbranosti. No, v novem stanovanju, tam nasproti sv. Krištofu, se bom pa res spel lotil pisanja.« »Imate že kaj v načrtu?« »Imam — tri sj>ise v načrtu. Najprej zgodovinsko jiovest iz trinajstega stoletja. Dejanje se bo odigravalo mi vsem sedanjem jugoslovanskem ozemlju. Pripravljalne študije v zgodovinskem |k>gIodu sem zdaj že dokončal — le |>o~ drobnosti moram še najti in preštudirati. Romantično fabulo — kajpu ljubezensko zgodbo — imam tudi že premišljeno Mislim, da bo snovno dokaj zanimiva povest, zlusti zato, ker odkrijem prav zanimivo jjogluvje slovenske iu jugoslovanske zgodovine sploh, katerega po moji vednosti ni obdelal leposlovno doslej še nobeden.« »In druga stvar?« :>I3o pa nekaka moja izpoved, kakor sem pred leti v Domu in svetu že objavil nekaj podobnih krajših poskusov. Življenje duhovnika od danes, slovenskega duhovnika radosti in trpljenje bom opisal. Razen Preglja so naši pisatelji mulo pisali o duhovnikih — pa še Pre-,gelj ima same zgodovinske. Zares sodofonegu Jnašega duhovniku življenje opisati je prav tako mikavno, kakor zelo težko. Čutim živo potrebo in nnj>ram samemu sebi dolžnost, da jx>-skusini. Kaj bo, ne vem. — Tretjič pa imam v mislih dramo.« »Dramo? No, to je pa zelo zanimivo.« -Kaj naj rečem? Polagoma šele sem spoznal, da nisem dovolj poznal odra, ko sem pisal svoje igre. Postavljal sem enostavno jjovesti na oder. To pa ne gre. Človeka j>o«tuviš na oder: zato ker je tak in nič drugačen, mora storiti prav to in to in nič drugega. Storiti. To je nekaj drugega kot presajati cele jjovesti na deske. — Namenil sem se prikazati v drami razpadanje naših veleposestev — propadanje Kranjskega plemstva. Tudi to igro imam v mislih tako rekoč gotovo — treba je le še napisati, sebe in svoje doživetje oživotvoriti v določeni obliki...« »To vse je zame veliko presenečenje. — Mislim, da nisem edini, ki jo jx>grešal v poslednjih letih Vašega sodelovanja v našem književnem življenju — in jiovetn Vam odkrito: nisem pričakoval, da hranite tako razveseljivo iznenajenje za prijatelje leposlovja.« »To šele bo. Prej moram dobiti svoj kvu-r-tir — potem šele jiojdem na delo. — Ali ste či-tali v Domu in svetu, kar piše Ložar o knjižnih »bratovščinah«? Speklo me je zares. Nisem tak človek, da bi mlademu ne priznal besede. ]z Ložarjevega članka sem se marsičesa korist-jnega naučil. A njegovo stališče napram knjižnim »bratovščinam«, iu sem spada najprej .lohorjeva družba, je docela jjogrešeno. Lju-"em očita, du imajo še časa in denarja na razlago za tako čtivo. Zakaj. Ali je morda Gru- den-Malovu »Zgodovino slovenskega nuroda« tu ko čtivo. uli Krekovi s|>isi, ali Kranjčeva »Zgodovina Srbov« in Kako smo se zedinili« ali Turkovo »Travništvo« ter vsu vrsta »Mohorjeve knjižnice« — z imeni Platona, Tolstega, i^ondonu, Dickensa, Lagerlolove ter Preglju, Malešiča. Jalenn itd. — prosim Tus?!l To ven-dur ne gre! In ostalo knjige — veste kaj, vsakemu nekaj daj, to je ne le koristno, umpuk še bolj jioirebno: so raznih vrst ljudje! Prizadevam si na vso moč, da bi dvignil nivo te ljube Mohorjeve knjige -- koliko sem truda položil v to — zdaj pa naj k(k> vse pobriše z mize. Poglejte prosim »Mladiko«! šo dolgo ni, kakor si jo želim. Vendur bo vsakdo moral brez ovinkov priznati, da je list po kvaliteti prispevkov — kot družinski list — nu tako visoki stopnji, da ga tudi najboljši družinski listi drugih narodov nič ne prekašajo. In to čtivo gre med ljudstvo, med preprosto ljudstvo, ki ga od letu do letii vzgajamo, da more sprejemati, ceniti in ljubiti vedno boljšo in tečnejšo hrano. To vse je delo .knjižne -bratovščine'.« Finžgar stopi k stojalu in vzame s police tri, štiri v okusno platno vezane knjižice: »Dosegel sem jh> dolgem prizadevanju, du bodo Mohorjeve knjige odslej naprej izhajale za malenkostno doplačilo — v tej obliki v celo jdatno vezane. — Pa kaj bi Vam pripovedoval o tem. kaj sem dosegel in kaj nisem. Prepričan sem, da je Mohorjeva družba danes koristna in dobra in du postane sčasoma še boljša in koristnejša. Dejstvo, da število članov vsako leto raste kljub vedno novim knjižnim družbam, in da bo letos doseglo zopet lope novo \ išioo, m i je dokaz za to, da ustrezajo knjige in publikacije sodobnim zahtevam ter da še dolgo ne sodijo v ropotarnico. Seveda, zlasti v povestih bi si želel urednik in odbor še vse boljših, toda, kje so, du bi jih pisali?« Kako pa z Novo založbo? Ali ji niste predsednik?« ■■Da. ,Novu založba' je ves čas do zdaj hudo trpela radi neprimernega lokala. Temu je kraj. Na sredi velik vhod, veža, desno j>apir in pisarniške potrebščine, levo pa knjige. Obetani si novega, lepega razmahu tega podjetja, čim bo preureditev prodajnih prostorov izvršena.« »Kuko pa z izdajo Cankarjevih »Zbranih sj»isov?< »Veste, zdaj hodijo z njimi od hiše do hiše. Rezultat je sicer še vedno slab, a vendar neprimerno boljši kot prej. Ljudje kupujejo na obroke — vseh izišlili devet zvezkov dobi naročnik takoj, plačuje pa vsak mesec po petdeset dinarjev, če več ne zmore — in zadnji zvezek dobi povrh. Ampak šele zdaj spoznaš, kakšna sirota jo Cankar še dan današnji pri nas. Kdor ga od hiše do hiše ponuja, znu povedati marsikatero prav zabavno zgodbieo. Mnogi naprednjaki ga ne marajo iz principa (njih revije trdovratno molče o njem), ker jim menda založnica ni všeč. Katoliški človek se ga pa včasih brani, češ. da je »Cankar bil liberalec in socialist«. Zdaj pu tiskaj ljudem Cankarja!« »Ali je mogoče?« »Povem Vam, če hočete ...« Psst! Prehuda indiskrecija bi bila, jjoveda-ti, kdo in kako so je o Cankarju izražal... Bilo je že pozno, ko sem odhajal. V pepelniku se je nabral spet kup ogorkov (enkrat ga je bil med pogovorom Finžgar že izpraznil), izba je bila zakajena — sloka steklenica prazna ... Ko sem se vračal domov, sem razmišljal, kako ogromno delo vrši en sain človek, dasi velika večina tega niti ne uvidi. Zakaj tako obsežni uredniški posli morajo ubiti tudi gorenjsko natnro... s. š. Muzički informator« se imenuje dvorne-sečnik za glasbenike in prijatelje glasbe, ki ga je začel izdajati prof. F. šidak v Zagrebu letos. List je potreben, saj nimamo nobenega širše informativnega lista v državi, ki bi vodil evidenco o glasbenem dogajanju jjo svetu in pri nas v državi. Izhaja na osmih straneh in je v 2-3 štev. zbral Jugoslovansko literaturo, piše o zvočnem filmu, navaja nove muzjikalije Evrope, nova večja glasbena dela in ima dodane bogate beležke o glasheavih dogodkih na svetu. List je j>otroben in hvalabogu zelo poceni (t5 dinarjev na leto). Naroča se |iri F. Šiduku, Zagreb. Vojnička 13. Ali sle ze poravnali naročnino? cJSepši zobje SARGOV KAL0D0NT Spori Službene objave LNP-a. (iz seje upravnega nročila tajnika, blagajnika in revizijskega odbora in jx>-delilev absolutorija; 5. izvolitev članov upravnega odbora v smislu § 16. t. 8b podzv. pravil; 6. izvolitev nadzornega odbora in 7. samostojni predlogi. V slučaju nesklepčnosti občnega zbora ob določeni uri, se vrši občni zbor pol ure kasneje ob vsakem številu navzočih delegatov. U. o. je sklenil: da se bo glavna skupščina lahko v redu in točno vršila in da se prepreči izdajanje po več glasovnic od strani posameznih klubov (kar se je doslej od strani nekaterih klubov vsako l.eto dogajalo) in s tem onemogoči vsako nepotrebno in razburjajo-čo debato že takoj pri otvoritvi skupščine o veljavnosti in neveljavnosti takih dvojnih poverilnic, je upravni odbor sklenil izdati vsakemu klubu po eno uradno tiskovino za poverilnico, opremljeno z žigom LNP-a ter podpisi predsednika, tajnika in blagjnika LNP-a. Te j>overiliiice se vsem zunanjim klubom dostavijo po posti rekoniandirano s povratnim reeepisom na naslov kluba, ljubljanskim klubom pa potoni dostavne knjige v roke sedanjemu predsedniku kluba. Vsak klub naj to jioveril-nico točno izpolni (to je vpiše razločno ime pooblaščenca, nadalje odtisne štampiljko kluba in jo podpiše) ter jo odda svojemu pooblaščencu. Na skupščini se bodo priznale le te uradne jKiverilnice. Službeno iz LHP-a. Seja upravnega odbora se vrši v četrtek 3. marca ob 20 v damskem salonu kavarne Empna. — Tajnica. * SK Ilirija (hazenska sekcija). Danes poj>oldne ob 18 trening za vse igralke. Posebno obvezen pa je za prvo skupino. — Načelnik. Nogomet v tujim Nemški državni prvak je pripravil presenečenje. Pred tednom dni smo jioročali, da je Sp. Vgg. Fiirth moral celo na tretje mesto prvenstva v Južni Nemčiji. Drugo mesto pu da je zasedel Pirmaseus. V sobotni tekmi pu je Sp. Vgg. Fiirth igral baš proti temu drugoplusiru-ne-mu klubu in zmagal kar z 10 : 0 (4 : 0). Ta rezultat pu je prišel res nepričakovano. Sicer je po dolgem času zumogcl nemški državni prvak zopet nastopiti v kompletni postavi — vendar kljub temu ni nihče mislil nu zmago z dvoštevilčnim rezultatom. S to zmago je Sp. Vgg. Fiirth prišel na drugo mesto prvenstvu in le škodn, du je vodilni Eintracht oddaljen za jjet točk, s čimer je onemogočeno nemškemu prvaku zasesti tudi jirvo mesto. Na tretjem mestu pa je sedaj Pirmaseus. kateremu sledi okrožni prvak Južne Bavarske, Bayern Miinchen. Le 14 dni še in v Južni Nemčiji bo odločeno letošnje prvenstvo in s tem določeni novi kandidati, ki bodo zastopali Južno Nemčijo pri tekmovanju za nemško državno prvenstvo. Slavia vodi v Pragi. Viktoria Žižkov gotovo ni slabo moštvo, pa je vendar v j>rvenstveni tekmi s Slavijo podlegla z nepričakovanim rezultatom 8 :1 (5 :0)! Igra zmagovalca je bila v vsakem jiogledu vzorna. Praga morda že dolgo ni videla kak domači klub v taki formi. 12.000 gledalcev je občudovalo napadalno vrsto Slavije, ki je s krasnimi streli postavila tako velik rezultat. —• S tem je Slavia še učvrstila svoj položaj in noben klub jo ne bo mogel več spraviti s prvega mesta. Prvak štajerske amaterske lige v Afriki. Dolge se je pripravljala turneja graškega nogometnega prvaka in že je skoraj izgledalo, da je GAC opustil tozadevne načrte. Turneja pa se je vendar izpeljala in svojo prvo tekmo je GAC prav lepo zaključil. Zmagal je namreč s.5:0 (1:0) nad mestno reprezentanco v Alžiru. Tekmi ie prisostvovalo 14.000 gledalcev. V Celovcu vodi še vedno Austria. Koroško prvenstvo poteka tako približno, kakor bi človek sklepal iz zaključka jesenskih tekem. Vodilna Austria je svojo prvo letošnjo prvenstveno tekmo odločila z 1:0 v svojo korist. Premagala je namrei Rapida, ki zavzema zadnje mesto v tabeli. RAZNO. Na Koroškem napredujejo. V Celovcu jt športno življenje vedno zanimivejše, kajti pri nas še popolnoma ne poznamo panoge sfiorta, so tam že v polnem razmahu. Presenetila pa je vest, da so osnovali v Celovcu tudi golt. Ta sjx>rt je v veljavi |x>sebno v Ameriki in na Agleškem, potem pa v Nemčiji in na Francoskem. Pravijo, da bi moralo imeti vsako letovišče, ki im« velik mednarodni tujski promet, tudi golf igrišče, kajti tujci povprašujejo po vseh mogočih udobnostih, med katerimi je tudi važna golf igrišče. To je bilo menda tudi v Celovcu eden važnih razlogov za osnovanje golt sekcije. V svrho statistike omenjamo, da ie v združenih državah 4350 takih klubov, ki imajo več milijonov članov. Tudi Angleži ljubijo zelo goli šport, kajti tam je 1400 klubov. Japonski tenis team na Dunaju. Prvovrsten športni dogodek bo za Dunajčane obisk japonske tenis elite, ki bo 18., 20. in 21. aprila nastopila napram Nemški Avstriji. Japonski team je se-stavljen iz gg. Harada, Sato, Ohta in Abe-ja. Ljubljansko gledališče Drama: Začetek ob 20 zvečer. Sreda, 2. aprila: SMRTNI PLES. Gostovanje čla nov praškega Narodnega divadla. Izven. Četrtek, 3. aprila: LJUBEZEN NI VSE. Gostovanje članov praškega narodnega divadla, Izven. Petek, 4. aprila: ZA LJUBEZEN SO ZDRAVILA. Red A. Sobota, 5. aprila: GLAVNI DOBITEK. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Opera: Začetek ob pol 20 zvečer. Sreda, 2. aprila: Zaprto. Četrtek, 3. aprila NETOPIR, Red C. Petek, 4. aprila: Zaprto. Sobota, 5. aprila: ČRNE MASKE. Red li Mariborsko gledališče Sreda, 2. aprila: Zaprto. Četrtek, 3. aprila ob 20: TAKRAT V STARIF ČASIH, ab. C. Kuponi, Gostovanje gdč. Marice Lubejeve. Zadnjikrat. Petek, 4. aprila: Zaprto. Sobota, 5. aprila ob 16: KONCERT BRANDL-TR1A. Za dijaštvo. Ob 20: KONCERT BRANDL-TRIA. Ab. A. Liudski oder v Ljubljani Nedelja, 6. aprila ob 4: MARIJA V NEBO VZETA. Verska igra s petjem in godbo v 10 slikah. Marija v nebo vzetac. Ta krasen misterii, ki je zadnjo nedeljo dosegel tako lep uspeh, se ponovi v nedeljo, 6. aprila ob 4 popoldne. Opozarjamo, da je ta predstava namenjena predvsem za podeželsko občinstvo, kateremu se nudi prilika, da si ogleda to prireditev, ki je brez dvoma ena izmed najlepših, kar jih je bilo tekom zadnjih let na Ljudskem odru. m ■ a -og-šg jUJ NJJ .d i Zo S* ® Kri |Sq . o S o ><■ igo Nz .sS-SSU -a, , i -> I oiUJ 1 a g -M S? i5 So s>' s s0- -o . J o >u m* - UjjLO > »O N » O Leo Gerville-Reache: 23 S Zeppelinom okrog sveta Na zračnih valovili. Legel sem, še predno smo preleteli mesto San Diego. Preveč sem bil utrujen od dnevnih naporov, preveč razburjen pri odletu in preveč razočaran, da se je naš vrli Zeppelin tako nizko plazil dalje. Zjutraj 27. avgusta na vse zgodaj ugotovim, da moje razpoloženje ne bo bogvekaj razveseljevalo moje tovariše. Moja slaba volja nekaj pomeni. No, je že tu nesreča, nisem se varal: Vso pot do Lakehursta, ki bo trajala kakih 50 ur, se ne bom mogel umiti. Nič več ni vode, vse so izpraznili. Nič več sadja, nič več vode, zrakoplov pa skače, da je veselje. Kdor je tako razpoložen kot jaz danes, mu svetujem, naj kar v postelji ostane in se ne ozira po pustem Daljnem zahoduče noče postati še slabšo volje. Geisenheymer ima vizije. Ravnokar me je brezobzirno zbudil in mi povedal, da je videl amerikan-skega pastirja in Indijance. Najbrž jo bilo nekaj podobnega, kakor nad Pacifikom, kjer je videl delfina, pa je rekel, da vidi kita. G. Geisenheymer pripeljite mi cowboya in Indijance sem, pa bom verjel! Ce brada poganja in še srbi zraven, to gotovo ni najboljša priprava, da bi človek ljudem vso verjel. Skušani podkupiti malega Ernesta, da mi dobi kaj za britje. Nevoljen začne pred menoj obračati svoje žepe. Ti tepec, ali sem mar rekel, da bi moral imeti vodo v žepih! Treba se bo pač vdati misli, da bomo stali po izkrcanju v Lakehurstu pred ne\vyorškimi damami kosmati kakor Tristan Bernard ali kak Robinzon. Pravijo, da je moral dr. Eckener vodo, ki mu je v Los Angelesu še ostala, v vsej naglici izprazniti malo za San Diegom, sicer bi trčili v 1200 m visok gorski greben, ki loči obrežje od notranjosti in se razteguje brez konca in kraja ob amerikanski meji do E1 Paso. Kar v posteljo &e spravi, prijatelj! Sicer je pa tam edini prostor, kjer more človek stali na nogah, če se smem tako izraziti. Že precej časa namreč izvaja Grof Zeppelin nekak ples na kratek korak, pa z mogočnimi posledicami za naše redne občutke. Včasih se tako zelo nagne, da se vprašam, ni li oplazil zeml je pod seboj. Pa tudi hitrost ni prida. Lehmann in von Schil-ler delata kar Trommelfeuerc s svojimi motorji, pa tudi to nič ne pospeši prvotne hitrosti, ki dosega komaj 80 km. Kje je onih 175 na uro; iznad Tihega oceana?! Vseeno je treba vstati. Oprijemajoč se za stene pridem v poveljniško kabino, ki še bolj skače, ker je bliže sprednjemu koncu. Določevalec višine drži svoje kolo in najbrž ga trese ples sv. Vida. Nikakor! Sunkovito gibanje prihaja odtod, ker je treba z močnim sunkom krmila preprečiti nevarna padanja, v katera silijo zrakoplov divji vrtinci vetra, Tudi naša jedilnica je to jutro zelo pusta. Prvič ni v njej von Perkhammerja. Pravi, da ga bolijo zobje. Vsi drugi tovariši so pa pri mizah mrki in bledi, tudi g. Kari von Wiegand, ki se je ločil od svojega pisalnega stroja in od radia. Kubisk se sardonično reži nad stolpcem krožnikov, ki nam jih namerava vseeno razdeliti. Vendar so ga številna potovanja že naučila meriti širino in globino valovanj. Mesto krasnih namiznih posod, ki smo jih imeli ponavadi pred seboj, postavi pred nas krožnike iz aluminija in kozarce iz povoščenega papirja. Po kosilu se ustoličim pri oknu. Prav za prav mi je žal, da sem bil slabe volje, lako lepe stvari so pod nami. Že zgodaj zjutraj smo preleteli Rio Colorado in mogli bi že opaziti prva mesta Arizone, edina, ki jih ima ta državica pred brezkrajno puščavo, ki jo junaško rože železnica Southern-Pacific. Tudi gora Stein je silno zanimiva, ker se visoko in mogočno dviga nad dolgi morski hrbet v Arizoni in Ne\v-Mexico. Zakaj me je moralo pomanjkanje vode in valovanje vetra oropati sijajnega pogleda na impozantne Sierra Madre, ki tvori obzor brezmejnih mehikanskih planjav! Nič ni čudnega, če se vzbudijo v širokem hodniku, ki ga tvorijo gorovja Arizone in Sierra Madre zračn; tokovi, da mora po njih godbi plesati naša lupina. Sicer je pa sedaj zopet mirnejše. Sedaj bomo lahko mirno fotografirali E1 Paso, ki si čez Rio Grande podaja roko s svojim bratom v Mehiki, Juarezom. Taka bližina dveh gora ima tudi svoje, včasih zelo zanimive posledice. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 150 Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas ■ S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke no odgovarjamo. r i »i »v * • iluzbeucejo Mladenič iin kršč. staršev želi kot učenec vstopiti pri kakšni trgovini z mešanim blagom. Naslov: Tome, Nova vas pri Rakeku. Izprašan kurjač :šče mesto k lokomobili ali k stabiln. kotlu. Na-dov v upravi pod št. 3667. Hlapec pošten, trezen, vesten, miren in vajen vsakega dela. išče stalne službe. — Naslov pove uprava Slovenca, pod št. 3749. Mizarsk. pomočnika mlajšega, za splošna dela sprejmem takoj. Plača po dogovoru. - Logar Franc, mizar, Železniki štev. 137 nad Škofjo Loko. Dva pomočnika za pohištveno mizarstvo sprejmem takoj. Na pism. ponudbe se ne odgovarja. - Ivan Svete, mizarstvo, Tomišelj, pošta Ig. Kuharica pridna in poštena, se sprejme na gostilno Jos. Čad, Podrožnik, Ljubljana Krojašk. pomočnika ! sprejmem takoj v stalno delo. - Ivan Ž b o n t a r , kroiač, Lipniea 20, pošta Kamna gorica, Gor. iESGES Šoferska šola 1. oblast, konc., Čamernik, 'vi mi da službo. Dopise ] Ljubljana, Dunajska c. 36 pod »Poštenost in zve- j (Jugoavto). — Tel. 2236 stoba < št. 3790. ; Poult in praktične vožnje Šivilja -.a obleke išče primerno mesto. - Poizve se v Flo-"ijanski ulici št. 9, Marga Sever. Obrtni list za trgovino dam onemu, ilužbodobe Stanovanja Trgovski pomočnik Stanovanje galanterijske stroke, mlaj- ' v sredini mesta oddam ša moč, vesten in pošten, takoj trem odraslim ose-:a Ljubljano, se takoj bam. Poizve se vsak dan sprejme. — Ponudbe pod od '»13— K14. Naslov v »Poštenost« št. 3646 na j upravi »Slov.« št. 3781. upravo. Učenka oridna in poštena — se sprejme v trgovino me-ianega blaga na Jesenicah. (Nastop takoj.) Po-audbe na upravo »Slovenca« pod št. 2969. Učenqa za sedlarsko in tapetniško obrt takoj sprejmem. -Irana in stanovanje v hiši. Korošec Franc, Bled. Prodajalka mlajša moč, agilna in poštena, se sprejme v podružnico meš. blaga na deželi. Nastop takoj. Po-ludbe pod: Dobra prodajalka« na upravo lista št. 3787. iPVflUHHF^BMMH I Gostilno vzamem v najem ali na račun kjerkoli Kavcije : zmožna. Ponudbe v upra-| vi pod šifro J. R. 50.50. Valjčni mlin in žaga na Dolenjskem ob želez., i s šestimi krožnimi žaga-; mi. polnojarmenik, lastna ! elektrarna na vodo, turbina 8 PS, lokomobila na paro (z žaganjem) 65 HP, električni dinamo 12 Kw — vse najmoderneje urejeno, sc proda ali odda za daljšo dobo v najem. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »M. P.«. Trgovina z meš. blagom se na naj-prometnejši cesti radi družinskih razmer takoj odda z opravo. Najemnina jako ugodna. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3785. Posestva Hiša na Uncu št. 22 naprodaj (v najem) z vrtom; zidana za trgovca, popravljena 1929; v pritličju 4 sobe, kuhinja, veža; v podstrešju kuhinja, soba, 2 shrambi, neizdelan prostor. Ugodna lega, sredi vasi, 20 minut od postaje Rakek. Informacije pri upravi lista pod št. 3741. Enonadstropna hiša v sredini Ljubljane, z dobro vpeljano mesarijo in stanovanjem 4 sob, verande, pralnice, sušilnice, delavnice na električni pogon, hlevom ter šupo za vozove, sc radi bolezni ugodno proda. Vprašati v Realitetni pisarni društva hišnih posestnikov, Ljubljana, Sa-lendrova 6. Nova zidana hiša s 3 sobami, vrtom in njivo sc proda z gospodarskim poslopjem v mestu Laškem 146. Proda lastnica Jožefa Škodič, r n ško. Cena 65.000 Din Lepa zidana hiša z opeko krita, primerna za rokodelca ali upokojenca, z gozdom, njivo in vrtom, se zaradi smrti proda. Hiša je 3 km od trga, v sredi vasi. Cena 35.000 Din. Več pri Cizel, Vransko pri Celju. ; Krasen čebelnjak ■/. 10 obljudenimi in 10 praznimi Žnidaršič - panji prodam. Martin Nemanič, Božakovo pri Metliki. Vrtnice nizke, najnovejše barve, nudi Ivan Jemec, vrtnarstvo, Maribor. Zahtevajte ceniki Kupimo Diesel - motor za 8—10 KS, nov ali že rabljen, v dobrem stanju, kupimo. Ponudbe: »Kmetijska zadruga Ambrits«, Dolenjsko. Prodamo Šivalne stroje pod najugodnejšimi pogoji (tudi na obroke) prodaja Avgust Pcčnik, Sto-žice, p Ježica pri Ljubi). Semenski oves češki, in grahorico, nudi najceneje Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska 5 Avto Chevrolet dobro ohranjen, se proda. Vprašanje na upravo lista št, 3347, Klišejc več sto komadov od galanterije, manufakture, železnine itd., zelo ugodno prodam. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Ugoden nakup« št. 3602. Lanz lokomobila 48/60/72 HP, v brezhibnem stanju, se proda. — Vprašanje na upravo lista št. 3346. Puhasto perje kg po 38 dinarjev razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čist beli puh kg po 300 Din. — L. Brozovič, Zagreb, Ilica štev. 82. Kemička čistilnica perja. Singer dobro ohranjen Šivalni stroj . in koncert citre - naprodaj. Sidar, Maribor, Pobreška cesta 9. Vrtnice v najnovejših različ. barvah ima naprodaj Ivan Brecelnik, Vel, čolnarska ulica št. 21. Čebele nekaj kranjičev, ceno naprodaj. - Več mežnarija Trstenik, pošta Golnik, Gorenjsko. Vreče za moko po 85 kg, ko-mad Din 8.50, kakor tudi Generator za plin vse druge prodaja po na oglje za tovorni auto, najnižji ceni A. Grebene, se proda. Vprašanje na . Ljubljana, Vel. čolnarska upravo lista št. 3348. I ulica št. 15. I Sodno dpevesco itd. upoštevajte, da dobite zanesljive vrste in prvovrst. kakovosti samo pri veliki drevesnici JOSIP ROSENBERG, MARIBOR Tržaška cesta št. 64. Telefon št. 2301. Telefon št. 2301. Vse po zmerni ceni :: Zahtevajte takoj cenik! Pianino črn, skoraj nov, lep glas, ugodno naprodaj Naslov v upravi »Slov.« št. 3709. »Java« kava 40 kg, prodam za polovično ceno. — Dopise na upravo pod »Kava«. Dolg klavir ugodno prodam. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 3784. No cei eiSi Hohs po 85 par kg le v mestni plinarni ljubljanski. Bencin, motor 50 HP za 4000 Din naprodaj. — Vprašanje na upravo lista št. 3349. Na obroke kupite lahko vsakovrstno blago s posredovanjem Kreditne zadruge detajlnih trgovcev, Cigaletova ulica 1. Posreduje hitro in diskretno Vinske drože goste, za kuhanje žganja, kupile ugodno pri Centralni vinarni, Šiška — Frankopanova 11, dokler jc še kaj zaloge. Cello ~ močan v glasu, poigran, za orkester — ugodno prodam. — Jos. Dornig, Kočevje \ Pošteno dekle '