1 Ig T'-',,fca37‘
Naročnina za Jugoslavijo:	M3! jRjkSnRr	^0| RK	RRHftl	IM	BR Hj	HI	Uredništvo	ln	upravnlStvo
celoletno 180 din, za ■/«	«js^	|RjP®|£	jSKbB	f^Sg	RR	RR	IBL^ M|	Hj	Je v Ljubljani v Gregorčl-
’/«	45	din, ^R	RR	R^R	RR^r	^R	RR	RRRR R RjjRR	—	Rokopisov
mesečno 16 din; za lno-	ne	vračamo.	—	Račun	pil
zemstvo: 210 din. - Pia- "	_	m	m	m	m	»	v	.	poSt.	hranilnici	v	Ljubljani
ča ln toži se v LJubljanL Časopis za trgovinof industrijo, obrt in denarništvo St. 11.953. — TeL St. 28-63.
fzfia/a	Uubliana. petelr 2. apr/la 1937	Cena	g[l	f5Q
Nove	banovinske
Skupni izdatki din 149,900.000, izdatki bednostnega sklada pa din 6,850.000"—
K sestanku Male antante
Kakor je velepomemben in zlasti z gospodarskega stališča razveseljiv ravnokar zaključeni itali-jansko-jugoslovanski sporazum, tako pa je prav in dobro, da je veliki sestanek držav Male antante neposredno po tem sporazumu. Kajti s tem l)o močno manifestirajo, da ostane Mala antanta notranje tako enotna in tako močna, kakor je bila. Z navzočnostjo predsednika dr. Bcneša bo dobila ta manifestacija še zlasti svečano potrditev.
Mala antanta je bila porojena iz žive potrebe treh narodov, ki so se od 1. 1848. dalje skupno borili za svoje pravice in ki si hočejo v svetovni vojni priborjeno svobodo tudi ohraniti. Na tej trdni podlagi je nastala Mala antanta in zato je vzdržala vse številne intrige proti njej in vsa nasprotstva. More se celo reči, da so ta nasprotstva notranjo slogo Male antante še utrdila, ker so dokazala, kako zelo je bila Mala antanta nekaterim re-vanšnim načrtom na potu in kako nujno potrebna je bila njena ustanovitev. Zato tudi vidimo, da se je Mala antanta dosledno notranje krepila, da je le iz politične tvorbe postala tudi gospodarska in kulturna organizacija in da v tem pogledu njen razvoj še dolgo ni aključen.
Paralelno z Malo antanto pa je nastala druga organizacija, prav tako potrebna, to je Balkanska zveza, ki obsega sicer drugo ozemlje, ki pa ima v svoji zadnji posledici vendarle isti cilj, braniti svoje vitalne interese tudi proti diktatu velesil Če je bil namen Male antante ta, da se brez njenega pristanka ni smela izvršiti nobena večja izprememba v Podonavju, je namen Balkanske zveze, da velja na Balkanu samo volja balkanskih narodov. Nastala sta tako dva močna bloka, ki moreta z uspehom braniti svoje interese v vsem Podonavju in na vsem Balkanu. V tem pa je tudi veliki pomen obeh blokov.
Istočasno pa služita oba bloka ideji miru. Če ne bi bilo Male antante, bi bil že več ko enkrat moten mir v srednji Evi-opi. In tudi sedaj se marsikatero rožljanje z orožjem ubije ob mirni, a trdni odločnosti držav Male antante.
Zgodovina uči, da nevarnost vojn ne izhaja od majhnih, temveč od velikih narodov. Zahteve velikih narodov narastejo po vsakem uspehu, dočim se majhni narodi zado-volje s tem, kar je njihovo po božji in človeški pravici. Toda naj bodo pravice malih narodov še tako utemeljene, vendar jih majhni narodi ne bi mogli braniti, če so needini in drug proti drugemu. Združene v močnem bloku pa postajajo tudi majhne države upoštevanja vreden faktor in morejo si priboriti celo stališče velesile.
Dejansko tudi vidimo, kako se povsod med majhnimi narodi uveljavlja težnja po združevanju: nastaja blok skandinavskih držav, nastaja blok baltiških držav, dočim ima blok podonavskih držav v Mali antanti svojo prvo bazo, dočim je v Balkanski zvezi blok balkanskih držav že uresničen.
Zdrava in koristna politika je v teh blokih malih držav in tej politiki je treba ohraniti popolno zvestobo. Kajti ta politika sloni na solidnih temeljih, ustvarja kompromis med zdravim lastnim egoizmom in spoštovanjem tujih in-
»Službeni list« z dne 31. marca je objavil pravilnike o proračunu ter izrednih izdatkih in dohodkih bednostnega sklada.
V kritje banovinskih potrebščin se bodo pobirali naslednji banovinski davki, takse in doklade:
1. 50% na občna banovinska doklada k vsem državnim neposrednim davkom;
2. 5%na nadomestna doklada za odkupnino osebnega dela na cestah k vsem državnim neposrednim davkom;
3. 5% na zdravstvena doklada po § 17. zakona o zdravstvenih občinah k vsem državnim neposrednim davkom;
4. 26% na šolska doklada po čl. 5. uredbe o vzdrževanju narodnih šol k vsem državnim neposrednim davkom;
5. trošarina na alkoholne tekočine, in sicer v naslednji izmeri:
na pivo din 60 od hi;
na esence, ekstrakte in eterična olja z alkoholom din 400 od 100 kilogramov;
na rum, konjak, liker, špirit din 5 od hektolitrske stopnje.
V 24 urah se mora javiti vsaka količina in vrsta žganih pijač, potem ko je bila za neposredno potrošnjo ali nadrobno prodajo postavljena v klet
Banovinska trošarina na vino znaša 100 din na 100 1, na šampanjec in peneča se vina 300 din na 100 1 in na lil stopnjo žganja 5 din.
6. Banov, trošarina na ogljikovo kislino in umetne brezalkoholne pijače.
Na potrošnjo ogljikove kisline v dravski banovini se plačuje banovinska trošarina, ki znaša od 1 kg:
a) din 5’— za proizvodnjo brezalkoholnih pijač in
b) din 2'50 za ostale namene.
Banovinska trošarina v znesku
din 5'— od 1 kg se plačuje tudi za patrone za »Šparklet« steklenice in za tablete »Clio«, >Margo« in tem slično.
Brezalkoholne pijače, napravljene brez dodatka kemikalij, so te trošarine proste.
Umetne brezalkoholne pijače, uvožene v območje dravske banovine, so zavezane plačilu te trošarine v znesku din 0‘10 od vsakega decilitra vsebine. To trošarino plača kupec, lahko jo pa pla-čhje tudi proizvajalec po predhodni odobritvi kraljevske banske uprave.
7. Banovinska trošarina na mineralne vode.
Na potrošnjo mineralnih vod v dravski banovini se pobira banovinska trošarina, ki znaša pri steklenicah izpod enega litra vsebine din 0'20, pri steklenicah od enega do dveh litrov vsebine din 0'30, pri večjih steklenicah pa din 0'20 od vsakega začetega litra vsebine.
Banovinsko trošarino na mineralno vodo, ki se proizvaja in potroši v dravski banovini, plačuje-
teresov ter obvaruje pred neljubimi presenečenji in razočaranji.
Zato je tudi prav, da je osnova' jugoslovanske zunanje politike še vedno v Mali antanti in Balkanski zvezi in zato je baš sedaj sestanek Male antante {jotreben in tudi aktualen, zlasti še z ozirom na razvoj dogodkov v Podonavju,
jo proizvajalci sami na podstavi mesečnih obračunov, in sicer najkasneje do 10. dne prihodnjega
meseca.
Uvoz mineralne vode iz inozemstva ali drugih banovin se mora prijaviti v 24 urah po prejemu.
Mineralna voda, ki jo domače prebivalstvo zajema neposredno iz prostih vrelcev in jo potroši za lastne potrebe, je oproščena plačevanja banovinske trošarine.
8. Banovinska trošarina na kvas
Na potrošnjo kvasa v dravski
banovini se pobira banovinska trošarina, ki znaša din 4'— od kg.
Prejem kvasa iz inozemstva ali iz drugih banovin mora prejemnik prijaviti v 24 urah.
9. Banov, trošarina na bencin.
Na državno trošarino na bencin
in mešani bencin, potrošena v dravski banovini, se pobira banovinska doklada, ki znaša din 100 na 100 kg tekočine.
10. Banov, trošarina na konsum električnega toka.
Od konsuma električnega toka za razsvetljavo se plačuje banovinska trošarina, in sicer ne samo za konsum toka proti odškodnini, temveč tudi, Če se uporablja tok iz lastne naprave ali če se oddaja brez odškodnine.
Od plačevanja te trošarine je izvzeta uporaba toka za razsvetljavo trgov, uli(! ter cerkva in za državne in samoupravne zavode in urade. Ta oprostitev pa se ne nanaša na pridobitna podjetja.
Prav tako se banovinska trošarina ne plačuje za:tok, ki se uporabi za razsvetljavo električnih central.
Banovinska trošarina znaša 20 par od kilovatne ure pri ceni toka do din 4'99 in 15 par od kilovatne ure pri ceni toka nad din 4'99 za kilovatno uro. Pri ceni toka nad din 7’— se trošarina ne plačuje.
Za odmero trošarine se odbijejo od bruto odškodnine vse javne dajatve.
Trošarino pobirajo podjetja, ki tok neposredno dobavljajo konsu-mentom, obenem z odškodnino za porabljeni tok.
11. Banovinska trošarina na pnevmatiko.
Banovinski trošarini na pnevmatiko so zavezana vsa motorna vozila, registrirana v dravski banovini. Tej trošarini so zavezana tudi inozemska motorna vozila, ki se uporabljajo v območju dravske banovine dalj ko 3 mesece na leto. Isto velja tudi za motorna vozila, ki so registrirana v drugih banovinah.
Banovinsko trošarino plačuje lastnik oziroma pri inozemskih vozilih oni, ki vozilo uporablja.
Banovinska trošarina na pnevmatiko znaša letno:
1. za osebne avtomobile in avtobuse: za vsakih začetih 50 kg čiste teže din 25’—;
2. za tovorne avtomobile: za
din 15'—.
Poleg tega še za vsakih začetih 50 kg nosilnosti: a) do 1500 kg din 10'—; b) za vsakih nadaljnjih začetih 50 kg din 5'—.
Za priklopne vozove se plačuje od vsakih 50 kg teže din 5'—, poleg tega še za vsakih začetih 50 kg nosilnosti: a) do 1500 kg din 10,
b) za vsakih nadaljnjih začetih 50 kilogramov din 5'—.
Za motorna vozila in priklopne vozove, ki nimajo pnevmatike napolnjene z zrakom, se plačuje poleg gorenje trošarine še 60odstot-ni povišek;
3. za traktorje: za vsakih začetih 50 kg čiste teže din 20'—;
4. za motocikle s priklopnimi sedeži din 150'—, za motocikle brez priklopnih sedežev 100 din.
Za motorna vozila, ki ne uporabljajo bencina (mešanega bencina) kot pogonsko sredstvo, se banovinska trošarina na pnevmatiko pobira v dvojnem znesku gorenjih postavk.
Lastniki tovornih avtomobilov in avloizvoščki, ki imajo eno samo vozilo ter jim je prevozništvo stalen in edini poklic, plačujejo polovico trošarine iz § 49. tega pravilnika.
Državni in banovinski uslužbenci, ki uporabljajo svoja vozila tudi za službene namene, plačujejo polovico trošarine.
Trošarina na pnevmatiko se plačuje v štirih enakih obrokih, ki dospevajo v plačilo dne 15. januarja, 15. aprila, 15. julija in 15. oktobra.
Ako trošarina na pnevmatiko ne presega din 200'—, se mora plačati v celoti do 15. januarja oz. ob prijavi.
12. Banov, davščina na plesne prireditve in podaljšanje policijske ure.
Za vsako javno plesno prireditev se plačuje v mestih z nad 4000 prebivalci, v kopališčih, zdraviliščih in v območju uprave policije v Ljubljani taksa din 300, v mestih do 4000 prebivalcev in v trgih din 200'—, v vseh ostalih krajih pa din 100'—.
Oproščene so te takse plesne šole.
Ta taksa se lahko odmeri tudi povprečno. Višino povprečnine določi kraljevska banska uprava.
Za vsako podaljšanje policijske ure se plačuje v mestih z nad 4 tisoč prebivalci, v kopališčih, zdraviliščih in v območju uprave policije v Ljubljani banovinska taksa din 100'—, v vseh ostalih krajih pa din 50'—. Za podaljšanje policijske ure preko ‘2. ure se plača dvojna taksa.
13. K drž. taksi po tar. post. 99. a, 2. odst. in prip. 1., 2. in 3., taksnega zak. se pobira 40%na banovinska doklada na vstopnice.
14. Banovinska davščina na lovišča, lovske karte in ribolove.
Zakupniki občinskih lovišč plačujejo banovinsko davščino, ki znaša 10% letne zakupnine in poleg tega še 20 par od vsakega ha lovišča.
To davščino plačujejo tudi zakupniki onih lastnih lovišč, ki se oddajajo v zakup z odobritvijo občnih upravnih oblastev prve oz. druge stopnje.
Ob izdaji lovske karte se plačuje banovinska taksa v znesku din 100'—. Zapriseženi lovski čuvaji plačajo takso din 50'—, ^iko imajo lovsko karto samo za lovišče, za katero so zapriseženi. Od lovskih kart, ki se izdajo v času od 1. januarja 1938 do 31. inarca 1938, znaša banovinska taksa 50 dinarjčv.
Od mesečne lovske karte se po-
bira banovinska taksa v znesku din 100'—. Ako ista stranka dobi v enem koledarskem letu dve ali več mesečnih kart, plača za drugo in naslednjo karto po din 50'— banovinske takse.
15. Lastniki ribarskih (samosvojih in zakupnih) okrajev, ki so oddani v zakup, plačujejo davščino v znesku 25% letne zakupnine.
Lastniki onih samosvojih ribarskih okrajev, ki niso oddani v zakup, plačujejo 25% onega zneska, ki bi se po vsej priliki dosegel, ako bi se ravnalo s samosvojim okrajem kot z zakupnim okrajem.
16. Banovinska taksa na vozniške izkaznice.
Od vsake vozniške izkaznice (šoferske legitimacije), izdane osebi, ki ima svoje redno bivališče v območju dravske banovine, se plačuje letna taksa, ki znaša za usposobljence za avtomobilske vožnje din 100'—, za usposobljence za mptocikle din 50'—. Ta taksa se mora plačati najkasneje do konca februarja vsakega leta.
Ob prvi izdaji vozniške izkaznice znaša taksa din 250'— oziroma din 125'—.
Vozači državnih, banovinskih in občinskih motornih vozil so te takse oproščeni, toda poslednji le tedaj, če se ne uporabljajo kot vozači vozil, ki služijo v pridobitne namene.
17. Banovinska taksa od prenosa nepremičnin.
Od vsakega prenosa nepremičnin se pobira 2% na banovinska taksa.
Od prenosa kmečkih nepremičnin na kmetih med Živimi se pobira polovica gorenje takse, če so odsvojitelji in pridobitelji med seboj sorodniki v premi črti, ali so s takimi poročeni ali zaročeni. Isto velja za prenose kmečkih nepremičnin med možem in ženo, kakor tudi med ženinom in nevesto z ženitovanjsko pogodbo.
18. K državni dopolnilni prenosni taksi se pobira 100% na banovinska doklada.
Pri občinski, nadarbinski, cerkveni imovini in imovini nosilcev socialnega zavarovanja, kakor tudi pri nepremičninah, ki služijo izključno kulturnim in nadonalno-vzgojnim namenom, lahko ban na prošnjo strank to takso zniža do 50 odstotkov.
19. Banovinska taksa na zavarovalne premije.
Vse ustanove, ki se bavijo s posli raznih zavarovanj, plačujejo kot banovinsko davščino letno 1% od vseh vplačanih kosmatih zavarovalnin'(brez odbitka pozavaro-valnin), ki so jih prejele iz direktnega zavarovalnega poslovanja na ozemlju dravske banovine.
Te davščine so oproščena vsa javna in javnopravna socialna zavarovanja. Ban sme na prošnjo celotno ali delno oprostiti plačevanja te davščine stanovske organizacije glede prispevkov, ki jih plačujejo njihovi člani za medsebojno pomoč.
20. Davščina na dediščino.
Na državno osnovno takso od dediščin se pobira banovinska doklada v višini 20%.
Pri dediščinah, ki so po čl. 6., točki 5., zakona o taksah oproščene državne takse, se pobira samostojna banovinska taksa v višini:
a) 1% od čistega pripadka nad din 20.000'— do vštetih 50.000 din;
b) 2% od čistega pripadka nad din 50.000'—.
21. Banovinska taksa na posest oziroma nošenje orožja.
Za posest oziroma nošenje orož-
vsakih začetih 50 kg čiste teže
Skupščina trgovskega združenja Ptui-okolira
ja se plačuje letna banovinska (taksa v višini 50% državne takse.
! 22. Banovinske administrativne Itak se in doklada k državnim taksam po zakonu o taksah.
V banovinskih poslih se pobirajo naslednje banovinske takse:
a) 50%na doklada k istovrstni 'državni taksi po tarifnih postavkah 25., 33., 41., 42., 43., 47. in 48.;
b) 100%na doklada k državni taksi po tarifni postavki 229.
Za vloge, priloge, odgovore in .pritožbe po tarifnih postavkah 1., 2., 5. in 6. zakona o taksah se plačuje v samoupravnih poslih namesto državne banovinska taksa v višini istovrstne državne takse.
K državni taksi po tarifnih postavkah 8., 90., 91. in 92. zakona o taksah se pobira 50%na banovinska doklada.
Banovinski taksi niso zavezane pobotnice, s katerimi potrjujejo nameščenci in delavci prejem plače ali mezde.
Osebe, ki se bavijo z domačim obrtom, ne plačujejo banovinske doklade po točki 11. tarifne postavke 92. zakona o taksah.
23. Banovinska taksa za prenos lastništva na živinskih potnih listih.
Za prenos lastništva na živinskem potnem listu se pobira banovinska taksa, in sicer:
a) za drobnico din 2'—;
b) za posamezno veliko žival din 4‘—.
To takso plača kupec.
24. Prispevek avtobusnih podje-' tij za prekomerno uporabo cest.
Avtobusna podjetja za prevažanje oseb plačujejo odškodnino za uporabo cest po § 8. zakona o podjetjih za redni in občasni prevoz potnikov in blaga z motornimi vozili s povprečnino, ki se določi po določbah ministrstva za gradbe.
Nova ureditev plačilnega prometa z Nemčijo
Iz oficialnega sporočila o novi ureditvi plačil, prometa z Nemčijo posnemamo naslednje podrobnosti: Vplačila v Berlinu za plačilo našega izvoza v Nemčijo se bodo v bodoče ravnala po vplačilih v nemSko-jugoslovanski kliring v Beogradu. Naša vplačila za določeno nemško blago bodo služila kot merilo za naš izvoz v Nemčijo. S tem bo zavarovano ravnovesje med vplačili in izplačili.
Dokler se ne zmanjša klirinški saldo, se bodo vplačila za državne nabave v Beogradu uporabila izključno za plačilo našega izvoza.
Z drž. nabavami naj se torej zmanjša naš saldo. Poleg tega bodo vplačila v Berlinu za 10'5% manjša ko vplačila v Beogradu. Naš izvoz v Nemčijo, ki bo stalno, dokler se ne- eliminira sedanji dvig salda, manjši ko naš uvoz iz Nemčije, se bo razdelil takole: 2 devetini bosta odpadli na živinorejo, 3‘5 devetin na živila in krmila ter 3'5 devetin na ostale izvozne predmete. Naš izvoz bo torej v bodoče organično povezi.n z našim uvozom iz Nemčije.
S tem arairžmanom se indirektno regulira tudi ponudba nemških čekovnih mark, katerih tečaj bo zaradi manjših vplačil v Berlinu verjetno narastek Novi sporazum je stopil dne 1. aprila v veljavo.
Cena volne bo narasla
Zadnje tedne je v Londonu in na drugih svetovnih trgih za volno zelo čvrsta tendenca. Zaradi oboroževanja se je povsod povpraševanje po volni povečalo. — Celo Združene države Sev. Amerike, ki so lani uvozile zelo malo volne, se pojavljajo sedaj na tujih trgih kot kupec volne. Posebno pa kupujejo volno Japonci. Računa se, da bodo Japonci do konca junija nakupili 300.000 bal volne. Proizvodnja volne je sicer letos znatno večja ko lani, zato pa so padle zaloge od 117 na 76 milijonov funtov. Računa se zato, da bodo cene volne narasle, vendar pa bo tendenca na trgu mirna.
Tudi Ptuj in lepe Haloze je med velikonočnimi prazniki pokrila snežna odeja, sneg sedaj naglo kopni, ceste so deloma pod vodo in blato sega ponekod nad gležnje. Vendar tudi vse te vremenske ovire niso zadržale zavednih trgovcev obsežnega ptujskega okraja, da se ne bi v izredno lepem številu udeležili občnega zbora trgovskega združenja, ki je bil dne 31. marca v prostorih restavracije »Narodni dom« v Ptuju.
Ko moramo na eni strani pohvaliti stanovsko zavednost našega podeželskega trgovca, moramo na drugi strani z žalostjo ugotoviti, da ne kažejo naša prvostopna obrtna oblastva, okrajna načelstva, skoro nobenega zanimanja za vse težave, ki tarejo trgovski stan in da na občne zbore le redko pošiljajo svoje zastopnike.
Dolgoletna zahteva gospodarskih krogov je, da bi se nastavili pri okrajnih načelstvih posebni referenti za trgovino, obrt in industrijo, ki bi zasledovali vsa važnejša gospodarska in stanovska vprašanja v svojem področju. Danes opravlja posle obrtnega referenta uradnik, ki so mu navadno poverjeni občeupr*>.vni, samoupravni, policijsko kazenski in drugi posli ln ki se zato radi preobremenjenosti in prevelike raznolikosti v svojih poslih ne more dovolj poglobiti v važnejše probleme vseh panog, ki so mu poverjene. Prav radi tega bi bilo pričakovati, da se bo tak referent udeležil vsaj enkrat na leto občnih zborov obveznih združenj v svojem področju, ker baš na teh zborovanjih bi imel priliko, seznaniti se z najvažnejšimi vprašanji, ki zadevajo dotični stan v dotič-nem kraju. Na ta način bi vsaj deloma nadomestil to, česar pri svojem mnogovrstnem uradnem poslovanju ne more zaznati in pridobiti. Potem bi upravna oblastva tudi nekoliko drugače postopala proti krošnjarstvu, šušmarstvu in vsem drugim nadlogam. ki upropaščajo danes ves trgovski stan.
Tako je bilo tudi na skupščini ptujskega okraja z bolestjo ugotovljeno dejstvo, da temu važnemu stanovskemu in gospodarskemu zborovanju ni prisostvoval zastopnik okrajnega načelstva.
Skupščino je vodil predsednik združenja Ivan Traun. Pozdravil je uvodno vse udeležence, posebno pa še zastopnika Zbornice zp. TOI. zborničnega svetnika Milka Senčarja, predsednika trgovskega združenja za Maribor levi in desni breg Janka Kostanjška ter zastopnika Zveze trgovskih združenj zvez. tajnika Mdka Gornika.
Predsednik je v svojem poročilu orisal še vedno težke razmere, ki vladajo v ptujskem okraju. Poudarjal je, da sta kn>et in kmetski delavec, ki sta naša glavna konsumenta, še vec no v največji stiski in dokler si ta ne odpomoreta, se tudi trgovstvo ne more nadejati boljših časov in kupčij. Vzdrževanje in obdelovanje vinogradov, ki so glavni vir dohodkov prebivalcev v Halozah, je združeno z ogromnim trudom in stroški. V preteklem letu se je pridelalo radi vremenskih ne-nrilik malo vina, kvaliteta je bila dobra, vendar se še to ne da vnovčiti, ker ni povpraševanja. Vinogradnik mora kupiti rafijo, galico, žvenlo, količe, potrebno orodje, plačati delavca, davek ter preživljati sebe in družino, vino pa je doseglo komaj ceno 2 50 do 4 din. Pridelek čebule, ki je včasih donašal lep dobiček, je bil v lanskem letu še povprečen, toda ni bilo nobenega povpraševanja. Včasih se je izvozilo iz kraiev niže Ptuin do 150 vagonov čebule, v preteklem letu pa ni bil izvožen riti en vagon, čebula se je razpošiljala v manjših kohčinah po ceni 50 do 75 nar za 1 kg. če bi bil ves pridelek prodan v ieseni. se niti takrat ne bi krili stroški
pridelovanja. Kako naj se krijejo šele danes, ko je segnilo okrog 40% vsega pridelka.
Edino cena živini se je nekoliko zboljšala in je upanje, da se bo radi izvoza v Italijo še nekoliko dvignila. Narod je obubožan, zato je tudi položaj trgovca skrajno težak. Poleg' tega ugo-nablja trgovino še krošnjarska in šušmarska nadloga ter kar je še najbolj žalostno, tretja nevarna kuga, to je nelojalna konkurenca med trgovci samimi. Mesto da bi se v skupni slogi vsi trgovci borili proti težavam, ki nas tarejo od zgoraj in od spodaj, se mora še boriti vsak posameznik proti svojemu tovarišu, ki ga hoče z nelojalno konkurenco onesposobiti. Vsi stokamo radi visokih davkov, ne stremimo pa za tem, da bi dosegli vsaj minimalni zaslužek, če bi delali v sporazumu z drugimi trgovskimi tovariši, čas je že, da vsi trgovci uvidijo, da je danes treba tesnega medsebojnega sodelovanja, kajti edino v slogi je mogoče premagati vse težkoče in utrditi borno eksistenco.
Iz tajniškega poročila, ki ga je podal Joško Koller, posnemamo, da je imelo združenje koncem preteklega leta 214 članov, to je 5 članov več, kakor koncem leta 1935. Pomočnikov je bilo zaposlenih 18, pomočnic 17, skupno 35 in se je število zmanjšalo za 4 napram 1. 1935. Učencev ln učenk je bilo 32 ter se Je število povečalo za 6 napram letu 1935.
Proti šušmarjem je bilo vloženih tekom preteklega leta 33 ovadb. Posebej je treba poudariti, da je bilo vloženih 22 ovadb radi šušmarstva proti osebam, ki so vse iz področja ene orožniške stanice.
Po sprejemu računskega zaključka za minulo poslovno leto, je bila na predlog nadzornega odbora izglasovana soglasna raz-rešnica predsedniku in upravi.
Nato je bil soglasno sprejet proračun za leto 1937. s predvidenimi izdatki v znesku 23.000 dinarjev ter prav toliko dohodki..
Glede načina razdelitve članarine je bilo sklenjeno, da bodo oni člani, katerih davčna osnova ne presega din 350-— še v bodoče plačevali din-35-— letno, ostali pa 10% od davčne osnove.
Združenje ima zamrznjeno vlogo pri Kmetski hranilnici v Ptuju v višini din 57.000, ki je pa v doglednem času še ne bo mogoče dvigniti.
Obenem je bilo sklenjeno, da se bo pobirala članarina od na novo Tristopivših članov po § 19., odst. 3.. v višini din 35—, od vseh ostalih pa din 100-—, ker ti še nimajo določene davčne osnove in je gornji način od-merjenja nemogoč.
Pri volitvah je bil ponovno soglasno izvoljen za predsednika Ivan Traim, za podpredsednika pa Joško Uršič. V upravo so bili izvoljeni sledeči gg.: Ivan Bera-nič, Miroslav Majerič, Martin Korošec. Stanko Murkovič, Ivan Meško, Franc Žerak, Ivan Rašl, Anton Žlahtič in Anton Fajs. Namestniki:	Danijel Šugman,
Ciril žurman, Jakob Krepfl, Lu-dovik Vernig, Stanko Rajher, Ivan Korže. Nadzorni odbor: Franc Toplak. Oton Križ, Martin Anzelc. Za člana zveznega predsedstva je bil izvoljen predsednik Ivan Traun, za delegate za zvezno skupščino pa so bili določeni Ivan Traun in Stanko Murkovič.
Skupščina je obnovila sklep, ki je bil storjen že na lanskoletni skupščini, da bodo vsi člani, ki imajo trgovino z mešanim
blagom, tudi za tekoče leto obvezno naročniki »Trgovskega lista«.
Zvezni tajnik Milko Gornik je v dolgem govoru razpravljal o novem državnem proračunu in mnogoštevilnih amandmanih, ki nam jih je za pirhe dal finančni minister in ki bodo iztisnili iz našega gospodarstva novih 700 milijonov dinarjev. Grajal je našo denarno in kreditno politiko ter diletantstvo v gospodarski politiki, ki nam je upropa-stilo že nešteto eksistenc in ugonobilo milijarde narodnega premoženja v korist spretnih tujih špekulantov. Ponovil je zahtevo gospodarstva po ustanovitvi gospodarskega sveta, razpravljal o delovanju in vseh akcijah Zveze v preteklem poslovnem letu ter njenem orga-nizatoričnem delovanju. Njegova izvajanja so sprejeli navzoči z velikim odobravanjem.
Zbornični svetnik Milko Senčar je sporočil pozdrave Zbornice za TOI in govoril o razmerah v Zbornici po jesenskih zborničnih volitvah. Poudaril je veliko revščino kmetskega prebivalstva ter rigoroznost davčnih uprav, zlasti ptujske davčne uprave. Glede cene modre galice je omenil, da je že danes pri kg 2 dinarja dražja kot lansko leto, zato bi bilo potrebno apelirati pri ministrstvu za poljedelstvo, ki daje proizvodni-kom modre galice posebno zaščito, naj se cene modre galice regulirajo navzdol.
Akcija Zveze o preureditvi sistema pri prodaji soli na drobno sicer še ni uspela, vendar prosi zveznega tajnika, naj se ta akcija še nadaljuje in če ne bo šlo drugače, naj se prisili monopolska uprava, da prevzame tudi maloprodajo soli v svojo režijo.
Čestita Ivanu Rašlu tudi v imenu Zbornice k njegovi 50-
letnici. Zahvaljuje se v imenu vse skupščine zveznemu tajniku Milku Gorniku za njegovo vzorno, vestno in uspešno poslovanje pri Zvezi, izrazi le še željo, da bi na čelo Zveze stopil kot njen predsednik mož, ki bo znal uspešno zastopati interese trgovskega stanu vsekdar in povsod. Omenja gospodarsko pogodbo, ki je bila sklenjena med Jugoslavijo in Italijo in ki predvideva , ustanovitev mešanega jugoslovansko-italijanskega gospodarskega odbora, poudarja pa upravičenost, da zahtevamo, da bodo člani tega gospodarskega odbora gospodarstveniki in ne morda uradniki ter razni referenti.
Predlaga, da izrazi skupščina zahvalo neumornemu borcu za trgovske interese zborničnemu predsedniku Jelačinu, nadalje zborničnemu generalnemu tajniku in narodnemu poslancu Ivanu Mohoriču, ter vsemu zborničnemu uradu, kar sprejmejo navzoči s toplim pritrjevanjem.
K besedi se je oglasil še predsednik mariborskega okoliškega združenja Janko Kostanjšek, ki se je zahvalil predsedniku za njegove pozdrave ter nazorno orisal poslovanje združenja, kateremu je on predsednik; pri davčnih napovedih, pri pobijanju nelegalne trgovine in drugih važnejših splošnih akcijah. Apeliral je na to, da si sosedna združenja, katerih članstvo živi v približno enakih razmerah, o vseh akcijah medsebojno sporočajo in delajo skupno roko v roki.
Njegove iskrene besede so na-zoči sprejeli z velikim odobravanjem.
Polifične vesli
Za sprejem predsednika dr. Be-neša, ki pride v Beograd v ponedeljek, se delajo v Beogradu velikanske priprave, da bo sprejem, grandiozen. V Beogradu ostane predsednik dr. Beneš tri dni.
Zasedanje Male antante pa se začne v Beogradu že danes v petek. Glavna naloga zasedanja je, da utrdi solidarnost držav Male antante ter da razpi'avlja o sodelovanju podonavskih držav. Kakor se iz Pariza poroča, se bo v Beogradu razpravljalo tudi o francoskem predlogu, da bi se vse tri države zavezale, da si priskočijo medsebojno na pomoč, če bi bila katera od njih neizzvano od druge države napadena. Ni pa ver-. etno, da bo ta predlog tudi sprejet, ker se mu Jugoslavija upira.
Romunski zunanji minister je prejel noto sovjetske vlade, ki sporoča, da priznava Besarabijo kot romunsko ozemlje. Z uradne romunske strani to vest preklicujejo.
»Mala antanta je trdna zveza«, je dejal dr. Hodža, »Ne pozabite, da obstoji že od revolucijskega leta 1848. Lahko se zgodi, da niso vse tri države v istem zunanje-politič-nem položaju. Italija je soseda Jugoslavije, ne naša, Rusija je soseda Romunije, ne naša. Nemčija pa je naša soseda in ne Romunije ali Jugoslavije. Iz tega lahko nastanejo razlike v zunanji politiki, ne pa spori. V Pragi smo zelo veseli, da je prišlo do sporazuma med Jugoslavijo ln Italijo in še preje do prijateljske pogodbe z Bolgarsko. Kakšna naivnost je trditev, da bi bila zaradi tega Mala antanta oslabljena!«
Naš novi poslanik pri Vatikanu Nikola Mivoševič-Sorga je izročil drž. tajniku monsgr. Pacelliju svoje poverilne listine.
Predsednik narodne skupščine Čirič je v Rimu, kjer se pogaja z Vatikanom zaradi izpremembe nekaterih določil konkordata, ki je bil sklenjen med Jugoslavijo in Vatikanom.
Italijanski kralj in kraljica odpotujeta v Budapešto 8. aprila. Mussolinija bo zastopal grof Ciano.
Avstrijski kancelar dr. Sušnik odpotuje v Rim šele prihodnji teden in ne že to soboto.
Trgovinski dogovor med Češkoslovaško in Italijo je bit podpisan.
Hitler je po svojih diplomatskih zastopnikih čestital knezu namestniku Pavlu in italijanskemu kralju k sklenitvi beograjskega sporazuma.
Med Hitlerjem in Ludcndorffom
je prišlo do pobotanja. Ludendorff se je pobotal, ker je Hitler razbil versajsko pogodbo in ker je ob Reni zopet nemška vojska, Hitler pa zato, da se- doseže zopet popolni kontakt med staro nemško armado in novo Nemčijo.
Nemčijo bo na londonskih svečanostih kronanja zastopal vojni minister maršal Blomberg. Prvotno je bilo rečeno, da bo zastopal Nemčijo Goering, a je bil očevidno angleški odpor proti Goeringu premočan.
Francijo bo zastopal na londonskih svečanostih kronanja vojni minister Daladier.
Britanska vlada je naznanila gen. Francu, da nikakor ne bo trpela, da bi njegove ladje ustavljale in kontrolirale angleške ladje. Tudi one angleške ladje, ki so v španskih vodah, smejo španske ladje pregledovati le s sodelovanjem angleških bojnili ladij.
Za pomočnika komisarja za zunanje zadeve bo imenovan Vladimir Potemkin, sedanji sovjetski veleposlanik v Parizu.
Republikanske čete so doživele zadnje dni skoraj na vseh frontah znatnejše uspehe. Najbolj pomemben je uspeh pri Pozoblanci, ker ostanejo s tem tamošnji bogati rudniki v rokah republikancev.
Kriza katalonske vlade še vedno ni rešena.
Japonski parlament je razpuščen, ker je odklonil nekatere predloge japonskih generalov. Nove volitve bodo po enih vesteh že v maju, po drugih pa mnogo kasneje, če se sploh bodo razpisale.
V stanovanjc poljskega zunanjega ministra Becka v Cannesu so vlomili neki neznanci. Ker niso odnesli nobene dragocenosti, so naj-brže iskali neke dokumente.
Roosevelt je sklenil, da v bodoče v stavkah ne bo več interveniral.
Ameriško vrhovno sodišče je priznalo zakonitost dvema Rooseveltovima zakonoma, ki sta bila izdana v okviru njegovega gospodarskega programa.
Gandi je izjavil o sedanji ustavni krizi v Indiji, da je nedvomno, da se vlada v Indiji s . pomočjo meča, ne pa s peresom. Kongres nikakor noče, da bi se ustava iz-premenila, temveč da sc odpravi, ker je nihče ne mara.
»SOFRA« - KARTOTEKE
predstavljajo višek preglednosti in priročnosti: Prihranile Vam bodo mnogo časa in denarja. Pišite po prospekte! Zahtevajte našega potnika, da Vam iih pokaže.
„Sofra“ •• T. Soklii,
Maribor, Aleksandrova cesta štev. 43
Premik v gospodarstvu jugovzhoda
Obrtniki na tabor u Ljutomer !
Velika obrtniška manifestacija
bo prvo soboto in nedeljo v aprilu.
Prvo soboto in nedeljo v aprilu, 3. in 4. aprila bo v Ljutomeru, v starodavni metropoli Slovenskih goric, velik obrtniški tabor, ki se ga bo udeležilo veliko število odličnih zastopnikov organizacij iz vse Jugoslavije in naših bratskih bolgarskih organizacij.
Zveza obrtnih društev za dravsko banovino je za svojo manifestacijo določila Ljutomer, da izpriča svojo pozornost in skrb obrtništvu v Prlekiji, ki bo prav tedaj obhajalo svoj stanovski praznik s 30-letnico ljutomerskega trgovskega in obrtnega društva.
Slovensko obrtništvo in ostala gospodarska javnost se bo z veseljem odzvala vabilu gostoljubnih tovarišev iz Prlekije, ki bi jim radi vsaj za bežen dan ali dva odprli pogled v svoje dejanje in nehanje in pred njimi razgrnili najlepši kos slovenske zemlje ob Muri, ki je bila doslej tako krivično pozabljena.
V nedeljo 4. aprila dopoldne se bo v Ljutomeru zbralo vse zavedno obrtništvo, ki se zaveda, da bodo njegove težnje in potrebe upoštevane samo, če bo nastopalo enotno in odločno.
Program manifestacij je naslednji: v soboto popoldne sprejem delegatov ob prihodu v Ljutomer, ob 18. uri v Katoliškem domu predkonferenca Zveze obrtnih društev, ob 20. uri slavnostna predstava v Sokolskem domu, po predstavi pozdravni večer obrtništva vabljenim gostom.
Nedeljski program se bo pričel z budnico po mestu ob 6. uri, ob 8.51 sprejem gostov na kolodvoru, ob 9. uri občni zbor Zveze v Katoliškem domu, ob 10.30 obrtniški tabor v Sokolskem domu, v primeru lepega vremena pa na prostem. Po taboru mani-festacijski sprevod obrtnikov skupno z zastopstvi gospodarskih korporacij in prijateljskih društev. V sprevodu bo v posebnih skupinah sodelovala obrtniška mladina. Z zaključkom sprevoda bo slavnostni dnevni red tabora končan, popoldne pa se bodo vršili skupni izleti, ki jih organizira tujsko-prometno društvo v Ljutomeru v bližnjo okolico Ljutomera.
Zveza je dosegla polovično voznino na vseh železnicah. S posebnim spominskim znakom na ta tabor pa bodo posetniki deležni vseh ugodnosti pri prehrani, preskrbi in pri vstopu na prireditve.
Ne pozabite torej tako urediti svojih poslovnih zadev, da boste prvo nedeljo po Veliki noči brez skrbi pohiteli v prijazni Ljutomer.
Koliko imamo še pšenice za izvoz?
Po uradnih podatkih kmetijskega ministrstva je dala lanska žetev 292.000 vagonov pšenice. Od tega gre za prehrano 150.000 vagonov, za setev pa 85 tisoč vagonov, torej skupno za notranjo porabo 185 tisoč vagonov. Za izvoz pa nam preostaja 107 tisoč vagonov. Do 15. marca smo že izvozili 47.500 vagonov, da nam preostaja še 59.500 vagonov. Po pogodbah je država vezana, da dobavi v razne države 20.000 vagonov. Do-sedaj smo dobili za pšenico okoli 710 milijonov din, za pšenico, ki nam je še preostala, pa bomo dobili okoli 1 milijarde, da nam bo dala pšenica skupno 1700 milijonov dinarjev.
v	barva, plesira in
Ze v 24 urah
itd. Skrobi in avetlolika srajce, ovratnike in manSete. Pere, suši, monga in lika doniafo perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenhurgova ul. S Telelon St. 22-72.
Pod tem naslovom je curiška revija »Europaische Stimmen« v marčni številki objavila zanimiv članek dr. E. HerrnstSdta o Ma-djarski, Jugoslaviji, Bolgariji, Romuniji ter Grčiji in Turčiji kot agrarnih državah, na katere bo imela največji vpliv vedno tista velesila, ki jim bo odkupila največji del izvoznih pridelkov in tako zagotovila kritje ljudskih potreb. Dalje zasleduje premaknitve v balkanskem kmetijstvu in izvozu poslednjih let, o katerih naj tu posnamemo nekaj važnih podatkov.
Do pred kratkim so te države veljale kot izrazite žitne dežele. Približno tri četrtine vse obdelovane zemlje je bilo v prvih štirili naštetih državah (14,000.000 ha) zasejanih s pšenico, ržjo, ječmenom, ovsem in koruzo. Že tri leta pa stopajo bolj v ospredje krmila in industrijske rastline. Vzroki so splošno ti, da tje nastala nova, domača industrija, za katero žele imeti doma surovin. Zadnja svetovna kriza je vrgla cene na žitnem trgu, žito je nehalo biti donosno tudi zaradi agrarizacije najvažnejših evropskih industrijskih držav, dotedanjih odjemalcev. Nerentabilne vrste kmetijstva je moral jugovzhod omejiti in nastalo je vprašanje, s čim to nadomestiti. In tu je odločilo upoštevanje dobrih odjemalcev. O nastopivših smereh poroča februarska »La parole bul-gare«: Ugodni vzajemni razvoj trgovine z Nemčijo sloni na naravni gospodarski vzporejenosti srednje Evrope z vzhodno. 70 milijonski /.industrializirani sklop prebivalstva hoče prodati svoje izdelke, kakor želi Podonavje prodati svoj agrarni previšek, svojo živino in surovine. Pa ne samo to, v nemškem uvozu so nastale tudi važne spremembe, ker je Bolgarija upoštevala skušnje iz nemškega gospodarstva in omejila žitno obdelavo na korist pridelovanja industrijskih surovin. — Isto velja za vse sosedne države.
Bolgarski izvoz v Nemčijo se je
od leta 1935. na 193(1. povečal za 62%, grški za 29%, madjarski za 32%, jugoslovanski za 109%. Razen prometnih in plačilnih olajšav so tu odločile premaknitve v kmetijskem gospodarstvu izvoznic.
Nemški »Inštitut za proučevanje konjunkture je v svojem lanskem poročilu opozoril na te spremembe. Padec žitnih posevkov navaja s temi številkami iz štirih prvih balkanskih držav: od 1930 do 1934 povprečna poševna ploskev se ije zožila od 9,8 na 9,74 v 1. 1935, na 9,3 v 1. 1936. V Bolgariji sami od 2,7 v zadnjem letu na 2,3 milijona ha. Razen industrijskih rastlin se je pospešila tudi zastajajoča produkcija tobaka, v Bolgariji na pr. od 27 tisoč na 37 tisoč ha. Hmelj pa je napredoval zaradi ugodnih cen zlasti v Jugoslaviji. Kot najvažnejše rastline so šteti razna vlakna (lan, konoplja, bombaž), katerih je n. pr. Madjarska izvozila lani za 50% več ko predlanskim: Ves jugovzhod je dalje pridelal 1. 1930. komaj 5.000 ton bombaža, 1. 1935. že 20.000 in lani menda dvojno količino. Vidi se, da je zlasti na Bolgarijo vplivala nemška potrošnja in tudi lastna potrošnja bombaža. Njena poševna ploskev kaže v treh letih napredek od 30 tisoč na 35.000 in na 40.050 ha ter se letos še poveča. Celo malo različna maloazijska Turčija se uklanja temu vplivu in žetev bombaža v Ciliciji je dala predlanskim 160 tisoč, lani že 280 tisoč bal odličnega bombaža, letos pa utegne doseči 350 tisoč bal.
Važne so oljnate rastline, glede kalerih je tudi odločalo nemško povpraševanje. To velja posebno za sončnično semenje in za repico, ki jih jugovzhodna Evropa izvaža. Bolgarija je zvišala posev sončnic
od 86 na 156 tisoč ha. Pri Madjarski in Romuniji je važen izvoz lanenega semena. Nova je pridelava soje, ki razen v Bolgariji kaže rastočo smer. Gledj ostalih vrst in pese pa ima baš Bolgarija namen zvišati proizvodnjo, posevek bombaža od 40 na 70 ha, pridobivanje kokonov na 2 milijona kg. Zbolj-šuje se kakovost konoplje in lanenega semena. Ploskev sladkorne pese se poveča na 14 tisoč ha, napreduje tudi zemeljski oreh. Za osuševanja daje država posebne kredite.
Vprašanje je zdaj, ali bodo te
V februarju smo izvozili skupno 269.835 ton blaga v vrednosti 419 milij. 163.625 din, to je za 156.049 ton in za 204*1 milijona din več ko v februarju 1936.
V januarju in februarju smo skupno izvozili 542.111 ton v vrednosti 821*3 milijona din, dočim smo v istem času lani izvozili le 269.516 ton v vrednosti 503*8 milijona din. Pet let že nismo toliko izvozili.
Kaj smo izvozili?
Pšenice in drugih žitaric smo izvozili za 43 milijonov, koruze za 24*3, pšenične moke za 0'9, otrobov za 4*3, fižola za 71, svežega sadja za 1'04, suhih češpelj za 4*08, zdravilnih rastlin za 0*9, konoplje za 12*2 milijona din.
Konj za 3*7, goved za 14*5, pre-šičev za 26*3, perutnine za 3*2, svežega mesa za 20*2, predelanega mesa za 5*02, svinjske masti za 34*5 in svežih rib za 0*8 milij. din.
Kačkavalja za 1 *3, Jajc za 9*1, puha za 4*4 milijona din.
Govejih kož za 0*8, ovčjih za 3*9, kozjih za 0*8, jagnjetnih za 0*6, jarčjih za 0*2 in kož divjačine za 5*5 milijona din.
Drv smo izvozili za 0*4, stavbnega lesa za 62*9, oglja za 0*7, železniških pragov za 3*1, lesnih izdelkov za 2*7, raznih ekstraktov za 2*6 milijona din.
Sode za 1*4, kalcijevega karbida za 0*2, cianamida za 2*3, fero-silicija za 1*1, cementa za 0*2, surovega bakra za 19*2, drugih rud za 33*9, drugih predmetov za 41*0 milijona din. '
Kaj smo uvozili?
Bombaža: surovega za 17*6, prediv za 29*3, tkanin za 20*1 in drugega blaga za 1*0 milijon din.
Drugih rastlinskih vlaken: surovih za 1*0, prediv za 2*3, tkanin za 0*5 in drugega blaga za 0*7 milijona dinarjev.
Volne: ovčje za 8*8, prediv za
dežele ostale še dalje tako odvisne od nemškega trga ko doslej. Gospodarska komisija Društva narodov je morala ugotoviti, da vsi ostali sporazumi niso mogli zboljšati konjunkture v naših državah. Ali bo po nemški usmeritvi kmetijskega izvoza sploh mogoč izvoz v druge države? Zvišanje cen istih industrijskih surovin na svetovnem trgu in njih rastoči pomen za vse visoko industrializirane države kažeta, da se obeta naštetim sestavnim spremembam jugovzhodnega kmetijstva še znatna bodočnost.
9*9, tkanin za 16*2, drugega blaga za 0*7 milijona dinarjev.
Svile: prediv za 7*9, tkanin za 0*8, drugega blaga za 0*2.
Železa: pol in nepredelanega za 4*5, pločevine za 3*3, žic za 0*5, cevi za 1*6, tračnic, mostnega materiala itd za 6*9, plugov za 0*6, raznih drugih predmetov za 20*5.
Petroleja za 0*19, olj za mažo 0*8, surove nafte za 2*1, parafina za 0*6.
Kož, nepredelanih za 3*7, kož za obutev in za sedlarske potrebe 1*7 milij. din.
Stekla za 0*8 milij. din.
Oluščenega riža za 0*6, neolu-ščenega za 7*8, limon in pomaranč za 4*1, južnega sadja za 0*79, surove kave za 5*6, surovega kakava za 1*2, čaja za 0*3.
Premoga za 6*2, rastlinskih olj za 0*8, oljnatih semen za 4*5, mila za 0*2, bakrenih izdelkov za 0*8, strojev, priprav in aparatov za 17*6, elektrotehničnih predmetov za 8*6, zdravil za 2*3, umetnih barv za 4*8, porcelanastih izdelkov za 1*2, tiskovnega papirja za 1*9, lesnih izdelkov za 0*9, kavču-kastih predmetov za 0*3, pnevmatike za 0*9, loja za 1*8, vseh drugih predmetov za približno 70 milijonov dinarjev.
Skupno smo uvozili v februarju 61.295 ton v vrednosti 384 milijonov din, t. j. za 3.666 ton in 40*2 milijona din več ko lani.
V januarju in februarju 1937 pa smo uvozili 129.260 ton v vrednosti 655*1 milijona din.
Lani smo v tem času uvozili 155.477 ton v vrednosti 636*2 milijona din.
Naša trgovinska bilanca je bila letos v februarju aktivna za 85*1 milijona din, dočim je bila v lanskem februarju pasivna za 87*8 milijona din.
Za oba prva meseca pa je naša trgovinska bilanca aktivna za 166*3, dočim je bila lani pasivna za 132*4 milijona din.
vsak način listič ali blok, četudi je brez tek. številke. Kdo ve kaj pa s tem ni doseženo, ker tak listič se prav lahko izmenja, kakor se lahko popravi tudi znesek. Radi tega nedostatka so prišli v rabo lističi s tekočo številko. Tega je že težje izmenjati, znesek pa se vedno lahko popravi. Prišli so v rabo lističi, na katerih se zapisuje tudi prodani predmet. Blagajniška kontrola s tem ni kaj pridobila, je pa ustreženo kontroli gibanja blaga.
Vse tu navedene oblike lističa ali bloka so uporabne v majhni trgovini, ne veljajo pa za veliko trgovino z večjim številom nastav-ljencev.
Drugačno vlogo igrajo že jako razširjeni bloki s kopijami. Prodajalec napiše tri lističe, original in dve kopiji. Eden lističev ostane v knjižici, dva iztrga in ostane eden blagajni kot priloga, tretji izvod pa dobi stranka kot potrdilo plačila. Kjer so natančni, tam pritisne blagajnik še štampiljko »Plačano« in datum. So trgovine, v katerih stranka ne dobi v roke kupljenega blaga, ampak prodajalec znese blago na mizo zraven blagajne, tam blago pregledajo in primerjajo z listkom in potem zavijejo in izročijo stranki, ko je denar oziroma kupnino plačala pri blagajni. Ker je na listku zapisana tudi številka prodajalca in datum, tedaj se v primeru kake pritožbe prav lahko ugotovi, kdo je stranko postregel, kdaj je bilo kupljeno in če je bilo blago v resnici kupljeno v tej trgovini. Tak blok se lahko porabi tudi za prodajo na kredit in za kontrolo gibanja zaloge. O možnosti in uspešnosti take kontrole sem se sam prepričal v veliki trgovini, pa lahko rečem, da gre prav dobro. O tem morda v posebnem članku. — Vsekakor je mogoč pregled, katere vrste, kakšne barve itd. posameznega blaga se bolje prodajajo.
Na podlagi listka blagajna in-kasira in znesek vpiše v stolpec prodajalca, kateri je prodal in napravil listek. Vsak prodajalec ima svojo številko ali svoj znak, pa blagajna vodi za vsakega poseben stolpec. Zvečer se vidi, koliko je napravil vsak posamezni prodajalec. Znano mi je, da je šef na podlagi teh številk presojal svoje uslužbence. Pripomnil bi pa takoj na tem mestu, da iz številk prodaje so ne more sklepati o marljivosti in delavnosti prodajalca. Upoštevati je tudi treba, kateri oddelek ima, kakšno blago prodaja, kakšne so cene itd. Je še več ckolnosti, ki vplivajo na uspeh dela.
Uvedene so tudi registrirne blagajne raznih sestavov. Boljše vrste blagajn pišejo ali tiskajo inka-sirani znesek, seštevajo inkaso, beležijo izdani denar za menjavanje, za plačilo računov, za nakup blaga itd. Velike trgovine imajo poleg te registrirne blagajne šo blagajničarko. Ugotovilo se je v praksi, da so premetene prodajalke kljub dobri registrirni blagajni inkasiralc tudi za svoj žep. Na primer stranka je kupila in plačala za blago recimo din 350*—, prodajalka je pa registrirala samo 250*— in razliko spravila v svoj žep. Da stranka ni pazila na to, koliko blagajna kaže kot registrirano, je prodajalka prav živahno klepetala s stranko in jo motila. Seveda je potrebno za to precej predrznosti ali godilo se je tako in gospodar je imel veliko škodo.
Zato imajo v mnogih trgovinah poleg registrirne blagajne še blagajničarko. Prodajalec v registrirni blagajni tiska ali registrira znesek in z zneskom označen listič ali blok dobi v roke blaga ju iear-ka, katera označeni znesek inkasi« ra in zapiše v blagajniškem listu.
Kljub vsem najstrožjim kontrolam se nerednosti Se vedno lahko dogajajo. Najboljša kontrola so pač pošteni in zadovoljni nastav-ljenci. Nastavljenci pa so pošteni in zadovoljni, če so deležni primernega ravnanja in primernih' prejemkov.	Fr. Zelenik.
Kontrola blagainiškega prometa
V trgovskem poslovanju pripada kontroli blagajniškega prometa v nadrobni trgovini važna naloga, saj od primerne kontrole tega prometa je v veliki meri odvisen obstoj in razvoj posebno manjše trgovine, pa tudi obrla in industrije. Najpreprostejša in najenostavnejša, zato pa tudi tako nezanesljiva kontrola blagajniškega prometa je predal, kateri kljub svoji starosti in kljub svoji nezanesljivosti še vedno vlada in gospodari ne samo v malih podeželskih trgovinah, ampak tudi v mestnih trgovinah. O kaki stvarni kontroli gotovine tu pač ni govora, ker predal se odpira vsem in vsakomur. Zvečer se pač vsebina predala lahko prešteje in sešteje, ne more se pa reči in tudi ne ugotoviti, ali je našteta vsota
res pravi dnevni izkupiček. Mogoče našteti znesek odgovarja dnevnemu iztržku, mogoče pa tudi ne. Dokler je gospodar sam v trgovini, naj z božjim imenom odpira in zapira svoj predal. Kadar so pa v trgovini zaposlene tudi druge osebe, pa bodisi iz najožjega sorodstva, je potrebna večja pažnja v blagajniškem prometu. S tem nočem reči, da se ne sme zaupati, reči hočem le, da je kontrola potrebna in umestna zaradi pomot, ki se v trgovini prav rade vrivajo, in da se izognemo kakršnemu koli sumničenju.
Praksa je že zdavnaj uvidela potrebo kontrole blagajniškega prometa, kar dokazujejo razni s časom uvedeni in uporabljani pripomočki.
Prednost pred predalom ima na
Naša zunania
v	februar
Izvoz za 200 milijonov vetji ko lani
Kaše organizacije   ......
Združenje trgovcev v Ljubljani
sklicuje za četrtek, dne 8. aprila t. 1. ob pol 8. uri zvečer v prostore Trgovskega doma občni zbor Pomočniškega zbora. Dnevni red: Poročilo predsednika Združenja, poročilo zastopnika Pomočniškega zbora, sprejetje novih pravil, slučajnosti. Trgovski sotrudniki se vabijo, da se tega občnega zbora v čim večjem številu udeleže.
Združenje trgovcev v Ljutomeru
ima svojo redno letno skupščino v četrtek dne 8. aprila ob pol 10.
uri v dvorani Posojilnice v Gornji Radgoni po običajnem dnevnem redu. Udeležba članstva je obvezna.	Uprava združenja.
Denarslvo
Uradni tečaji za april
Minister za finance je z odločbo z dne 27. marca 1937, št. 18.250/ /V JII., določil za čas od 1. do 30. aprila 1937 tečaje, po katerih se morajo po zakonu o taksah in razsojanju preračunavati na dinarsko
sko 1. 1905., katero pa so takrat — žal — preprečili naši skupni nasprotniki.
Razgovori, ki sem jih imel z vidnejšimi zastopniki vašega gospodarstva ko tudi javnega življenja, so me prepričali, da je teren
Osnovna načela za
prodalo
Izkušnie drugih se treba vedno uporabljati
vrednost vse listine, ki na zlato ali tujo valuto:		se	glase
1 napoleondor . . .	•	t	303-
1 zlata turška lira .	•	a	344 —
1 angleški funt . , .	•	a	238 —
1 ameriški dolar . .	,	s	43*63
1 kanadski dolar . .	.		43*33
1 nemška marka . .		,	14-50
1 zlot 			a	8-20
1 avstrijski šiling . ,	•	a	8*—
lbelg		•	a	7'35
1 pengo 				8*60
1 braziljski milreis .	•	•	2’50
1 egiptovski funt . .	,		214-—
1 urugvajski pezos .	•	a	23*25
1 argentinski pezos ,	•	a	13*15
1 čilski pezos . . .	•	a	1*30
1 turška papirnata lira		a	34*30
100 albanskih frankov .	.	.	1395-—
100 francoskih frankov	.	,	200*—
100 švicarskih frankov	•	•	1000*—
1Q0 italijanskih lir . .	.	.	230-—
100 nizozemskih goldinarjev			2387*—
100 bolgarskih levov .	•	a	45*—
100 romunskih lejev .	•	a	32 —
100 danskih kron . .			950*—
100 švedskih kron . ,	,		1099*—
100 norveških kron . .		.	1070*—
100 pezet 			.	100*-
100 drahem			#	39--
1Q0 češkoslovaških kron	,	,	152*—
100 finskih mark . .	a	•	94*-
1Q0 lelonskih lat.............815'—
Tem tečajem je že prištet pribitek (»prim«).
Turistični dinar se bo vendar uvedel. Tečaj angleškega funta bo 250 din. Za nemške turiste je določen tečaj marke na 14 din.
Svetovna proizvodnja zlata je od f. 1931 narasla na 80 odstotkov. Listi dodajajo tej vesti mnenje, da že samo to dejstvo dokazuje, da se mora zopet uvesti zlata veljava.
Narodna banka je dovolila Mestni hranilnici v Črnomlju izvrševanje deviznih in valutnih poslov.
Carinska unija med Bolgarsko in Jugoslavijo
Predsednik skupščinskega fi naučnega odbora dr. Janjič je bil te dni v Sofiji. Po svojem povrat ku je podal novinarjem naslednjo izjavo:
»Po sklenitvi jugoslovansko bolgarskega pakta o večnem pri ja,t$jstvu se samo po sebi postav Ija vprašanje upostavitve bolj tes uik gospodarskih zvez med obe in a, državama. Po sedanjem raz vpju gospodarstva in industrije v naših državah so možnosti ne sa mo za koristno zamenjavo blaga teipveč tudi za skupno sodelova <lj<? pri plasiranju naših proD'-< «lpv na tujih trgih. Izkoristil sem -ivpje bivanje v Sofiji, da v druž. bi, svojega prijatelja in nar. poslanca dr. Miloša Raškoviča pro-ufjipi vprašanja, ki so v z\ ezi sl^jgnitvijo carinske unije med IJpIgarsko in .1 davijo, kale bj, mogla služili kot podlaga kon vppcija o carinski zvezi, ki je bila sj^fgijena med Srbijo in Bolgai
za resno proučevanje vprašanja o carinski uniji ugoden. More se reči, da carinska unija ne bi samo pripomogla k ugodnejšemu razvoju naših gospodarstev ter finančni okrepitvi obeh držav, temveč bi tudi v mnogem zajamčila življenj-
ske interese naših bratskih narodov. Razume pa se, da sklepanje o carinski uniji spada v kompetenco naših in vaših odgovornih činiteljev. Predvsem pa bi morala to vprašanje proučiti mešana komisija strokovnjakov.«
Američan Foulke je analiziral azvoj in dobo trajanja 47.980 trgo-in in je ugotovil — čemur se ni čuditi — da ije uspešno zasnovana trgovina vedno odsev sposobnosti jenega vodje. Da tudi v Ameriki ne najdemo povsod sposobnosti, je dokaz to, da traja povprečna življenjska doba posameznih trgovin približno 66 mesecev. Koliko znaša povprečna starost trgovin pri nas, ne vem. Mislim pa, da tudi ne bo večja, kot je v Ameriki. Iz teh ugotovitev sklepamo, da nimamo trgovcev, ki bi bili zmožni trgovinsko ladjo preko vseh nevarnosti prepeljati v mirne vode in da nam prvi vrsti primanjkuje pravih trgovcev, ki znajo dobro prodajati. Kolika iluzija ije, če mislimo, da se moremo enostavno k mizi usesti in pričeti z izdelovanjem poljubnega predmeta in da se bo našel sposobni trgovec, ki bo zorganiziral prodajo, kar sam od sebe! Vodja oddelka ali pa tudi trgovine bo imel le tedaj upanje na uspeh, če je vajen prodajati, to se pravi, če je sposoben svoji trgovini ali svojemu oddelku vdihniti vse vrline dobre prodaje.
Z ozirom na povedano, bi se lahko vprašali, ima-li povprečni trgovec interes na reševanju svojih trgovinskih problemov? Ali sploh misli resno na to, da bi povečal svoj promet, da bi zvišal svoj čisti dobiček, da bi razširil krog svojih odjemalcev, da bi si pridobil boljših prodajalcev? Večkrat bi lahko tem dvomili. Cela množica je takih trgovcev, ki odklanjajo, da bi se učili z izkušnjami drugih in se okoristili s tem, kar so drugi ob eševanju svojih lastnih problemov izsledili. Večkrat je tedaj prav težko verjeti, da jim je resno kaj na tem, da bi napredovali. Mnogo je trgovin, ki se stalno gibljejo v svojih izvoženih tirih ali pa kol senca slede svoji konkurenci. Dozdeva se kot da bi bili takšni trgovci zadovoljni s tem, da Se jedva shajajo. Toda če ijih prašate po njihovih načrtih in pričakovanjih, se zdi, da imajo le v sebi nekaj častihlepja in volje priti do boljših ča sov. Toda pri tem zvračajo krivdo za svoje neuspehe na pomanjkanje časa, pravijo, da nimajo sreče in da se jim ne nudi nikoli prava pri lika. V resnici pa je stvar taka, da nikdar niso voljni plačati one cene, ki bi bila za dosego njihovih ciljev potrebna.
Iz česa pa sestoji ta cena? Največ iz pridnega dela, trdega truda in napora, temeljitega premišljevanja, vztrajnosti, pridnosti in potrpežljivosti. Ceno je treba plačati v obliki poguma, — poguma, dober del dohod k 'v zopet vtakniti v trgovino, — poguma, idejo zajeti in jo udejstviti, — poguma, vse staro opustili in uvesti novosti, ki bi mogle koristno vplivati na razvoj trgovine.
Kaj radi stremimo za tem, da se izognemo resničnosti in da se prepustimo raznim iluzijam. Čim dalje pa trgovec sledi raznim omamam, tem težje se izmuzne iz težkoč. Izmed različnih samoprevar se največkrat sliši: »Naši problemi so čislo drugačni, povsem svojevrstni!« Zelo mnogo jih je, ki mislijo da se njihovi problemi-ne dajo niti najmanj primerjati s problemi drugih tvrdk. »Naša stroka je prav posebna. »Nobeni drugi stroki se ni treba boriti s tako močno konkurenco.« »V nobenem podjetju ni dobiček tako neznaten in nikjer niso prodajni stroški tako veliki.«
To se čuje dan za dnem. Kdor pa je delal v različnih trgovskih podjetjih in pozna posebnosti večih tvrdk in strok, dobro ve, da se mora boriti skoraj vsaka trgovina s skoraj enakimi težkočami in problemi. »Prav posebnih problemov in težkoč«, ki ne bi imele stikov in podobnosti z drugimi, ni. Veliko je namreč tvrdk, ki so imele pred seboj enake probleme, ki jih ta ali oni trgovec smatra kot svoje nerešljive, posebne. Dočim nekdo ob takem nerešljivem problemu pozabi na prodajo, pride konkurent in najde pravo pot. Samo prav malo je temeljnih trgovinskih problemov. Ni pa nobene stroke, ki bi se zanjo ne mogli porabiti.
20 glavnih pogojev za uspešno prodajo
Za rešitev prodajnih problemov naj naštejemo 20 najvažnejših točk.
1. Dojeti tržni položaj. Izslediti vse ono, kar ljudje žele in to prodajali. Treba je biti okreten, zastarelo pa moramo izbegavati. Vse možnosti videti, kjer koli.
2. Ne prodajajmo vsakdanjih stvari, temveč vedno kaj novega. Zvedeti je treba za vse posebnosti, ki pridejo na trg, in prvi moramo biti, ki jih prodajamo. Prvi ima vedno nekaj napušča, če se ne ustavi.
3. Delati je treba ustvarjajoče.
Vedno moramo iskati novih potov, svoj lasten slog in način, pa tudi svoje lastne ideje. Dobre tuje zamisli sprejeti in jih pri svojem delu izkoristili.
4. Obvladati današnji dan. Poučeni moramo biti o ljudeh in o izdelkih. Na potovanju, doma in v tujini: povsod je treba imeti oči odprle. Vse dobro preudariti. Učiti se moremo iz najoddaljenejšega znanstvenega področja in priučeno pri svojem delu porabiti. Pozorno čitaijmo strokovne liste.
5. Vse «>dredbe naj imajo svoj načrt. Načrt pri delu, načrt pri prodaji. Ne eksperimentirajmo, temveč delajmo na temelju ugotovljenih dejstev!
0. Vztrajajmo na že začrtani poti, ako smo se prepričali, da je prava. Neprestana negotovost nas muči vedno le tedaj, če si nismo na jasnem o usmerjeni poti.
jalcc z najmodernejšimi prodajnimi metodami.
14. Poučevanje prodajnega osebja. Razložiti jim moramo točno vse vrline izdelka.
15. Pridobiti si moramo uspešne zastopnike, ki ne prodajajo samo, temveč tudi utrjujejo zaupanje pri odjemalcih.
16. Neprestano moramo skušati vcepiti v glave ljudi ime znamke s tem, da se poslužujemo prvovrstne reklame za znamko svojega blaga. Pri tem se moramo posluževati vseh mogočih snubilnih sredstev.
17. Predpisati moramo enotne prodajne cene. Kvarilce cen je treba od prodaje izključiti.
18. Mobilizirati moramo vse prodajne pomagače, ki sicer blaga ne prodajajo, pač pa ga morejo priporočali. (Zdravniki, oblasti, društva itd.)
19. Svojo prodajo moramo zgraditi na absolutno poštene in ravne prodajne osnove. Z zanesljivostjo si moramo pridobiti zaupanje.
20. Osebni činitelj je merodajen. Navdušenje, vztrajnost, prepriče-valnost premagajo vse predsodke in odpore.
Naj navedemo še
smernice za detajliste.
Ce koga vprašamo: »Kateri trgovec ima več uspehov?«, dobimo za odgovor:' Sposobnejši.« To sposobnost pa moremo analizirati s smernicami za tedajliste, ki niso povsem neznane. Toda njihova metodična, načrtna izvedba in ravnanje po nji se neverjetno malo upoštevata.
1. Usmerjenost na določeni trgo vinski značaj in žilava izvedba že pričete smeri. Trgovina, ki ima v zalogi dobre predmete, se ne sme družiti kar naenkrat s cenenimi kričečimi izdelki. In kdor prodaja v prvi vrsti samo ceneno blago, ne sme zapasti častihlepju in se vreči na luksuzno blago.
Neki uspešni tvorničar trdi, da se ima zahvaliti izredno dobri odprodaji svojih izdelkov le načelu, da nikdar ne izdela nobenih ekstremnih in oči zbadajočih modelov.
2. Načrt iu vedno znova načrt za vse, kar nameravamo napraviti. Neobhodno potrebno je, da napravimo prodajni načrt za vse prihod-
7. Vedno moramo biti v ofenzivi, nje leto, predno kaj nakupimo ali nikdar ne smerno vztrajati v de-!pričnemo s prodajo. To se pravi
fenzivi.
8. Kvaliteta naj nam bo nad vse! Stalno zboljšujmo svoj izdelek, posamezne vrste izdelka, oblike itd. Vzgojimo svoje sodelavce, da bodo imeli smisel za dobroto blaga. Ne skušajmo več prodati s tem, da cene tlačimo, temveč s tem, da bolje služimo kupcem in da več zmoremo.
9. Vedno pazimo na spremembo okusa, ki ga povzročata čas in moda. Prodajljivo ni ono, kar označita kot dobro tehnik in »strokovnjak«, temveč ono, kar zahteva razvoj časa. Uspeha pa si ne pribori oni, ki razVoju sledi, temveč oni, ki ga razume.
10. Neprestano poživljanje prodaje z novimi idejami, z. novimi predmeti, z novimi privlačnimi spremembami v trgovini in v izložbah.
11. Izbira omejenega števila sposobnih detajlistov za prodajo.
12. Skupno in povezano delo z detajlisti. Ohraniti je Ireba slalen kontakt s preprodajalci s tem, da jih osebno obiskuje vodja podj tja.
13. Podpirati moramo preproda-
biti si moramo na jasnem, katerih prodajnih pravil se hočemo v pri hodnjem letu poslužiti, kakšne izdelke in koliko jih je potrebno kupiti. Zasnovati moramo načrt za zalogo s knjigovodstvom za zalogo iz česar izhaja, koliko posameznih vrst blaga od različnih blagovnih skupin smemo imeti največ v za logi, katere vrste blaga se morajo z novimi nadomestiti in katere se morajo takoj odprodati. Načrt za reklamo s proračunom, ki že na prej določa, katere vrste blaga naj se ob gotovem času priporočajo v nakup, pri čemer je upoštevati vse praznike, lokalne prireditve itd. V zvezi z reklamnim načrtom je potrebno imeti tudi v spominu spre membo izložb, da se pravočasno pripravijo zanje potrebne dekora ci je.
3. Pravšno blago imeti v zalogi
namreč blago kj ga zahtevajo kup ci. Pri tem se je v prvi vrsti opr jeti onega blaga z znamko, ki je na prav posebno dobrem glasu in ga tvornica sama propagira. V prv vrsti naj se skrbi za blago, čega dobrota se lahko dokaže
4. Malo dobaviteljev! Cim manj, tem bolje. Število dobaviteljev je potrebno skrčiti na minimum. To je najboljše sredstvo za to, da imamo pravšno zalogo, nizko a vendar
rimerno.
5. Zalogo je treba čim preje sprazniti! Skrbeti moramo za odprodajo vseh onih vrst blaga, ki se ne dajo vnovčiti v normalnem času.
6. Gojitev prodaje stranskih vrst blaga in dodatkov. Prodajno osebje naj se ne uvaja v to, da bi s forsi-
ano prodajo doseglo večji izkupiček, temveč naj se vadi v tem, da zna napraviti primerne predloge za nakup dodatkov k blagu, ki ga občinstvo že samo od sebe nakupuje.
7. Vedno je potrebno znova ugotavljati odstotek stroškov.
8. Kalkulacija na podlagi ugotovljene višine odstotka stroškov z
poštevanjem zneska rizika in za-željenega čistega dobička.
9. Prodaja blaga po vrednosti in ne po ceni.
10. Neprestano preskuševanje obratnih številk. V primeru da padajo, je potrebno zasledovati vzroke in napake.
11. Točno moramo biti orientirani o svojem prodajnem blagu kakor tudi o onem, ki ga ima naša konkurenca. Točna in natančna orientacija o modi kakor tudi o modernem in uspešnem prodajnem postopku.
12. Ne smemo se dati begati zbog različnih ukrepov konkurence in radi tega zapustiti svoj lastni načrt in pot, ki smo jo že spoznali kot pravilno.
13. Služba napram kupcu! Iskali moramo vedno novih potov, kako bi bili napram odjemalcem bolj uslužni in kako bi jih mogli še bolj na našo trgovino privezati. Osebna povezanost in resnična ljubeznivost pri prodaji.
14. Sistematično šolanje prodajnega osebja. Pod tem ni razumeti samo strokovne izobrazbe, temveč tudi obzirno, prijazno in uslužno in postrežljivo obnašanje. Strokovna postrežba sama še ne zadostuje. Mnogo strokovnjakov je svoje stranke že pregnalo s tem, da so jih svojeglavo hoteli poučevati. Najslabše prodajalke so najdražje in najboljše — najcenejše. Trud in stroški za temeljito izobrazbo so kaj hitro poplačani.
15. Previdna in stroga izbira prodajnega osebja. Cim več je v kakem podjetju zaposlenega sposobnega in izšolanega osebja, tem sil-nejši je njegov obstoj, tem večja je njegova možnost, da si ohrani odjemalce, ki ga posečajo.
16. Temeljito in stalno razglabljanje o vprašanjih: Kako si ohranimo stare odjemalce, in: Kako si pridobimo novih.
17. Trgovino moramo voditi edinole s stališča svojih odjemalcev.
18. Interese odjemalcev na tvrdki in blagu moramo z vsemi razpoložljivimi sredstvi gojiti in vzdrževali. •
19. Za vse važne zadeve se moramo brigati osebno, nikakor pa ne poskušati, da bi vse sami naredili.
20. Vsak dan si privoščimo pol ure prostega časa, med katerim premišljujmo o vsakovrstnih zbdj-šavah v trgovanju in trgovini.
Zvijače in čarodejstva nimajo s trajnim uspešnim delom ničesar skupnega, pač pa napravi trgovca in trgovino, kakršna bi morala bili, le delo, gradeče, inteligentno, žilavo k določenemu cilju usmerjeno delo.
Navedeni problemi se ponavljajo vedno in vedno v vseh trgovinskih podjetjih. In kar je važnejše: sposobni trgovci so jih ponovno rešili.
Vseh predsodkov se treba otresti
Ce bi trgovci mogli korigirati svoje predsodke in mnenja, ki kale njihovo lastno razsodnost in jim odprta pota zapirajo, in če bi mogli spoznati, da niso edini na svetu s svojimi »posebnimi« problemi, bi mogli z vso gotovostjo najti rešitev v izkušnjah drugih, trgovcev te ali one skupine.
Uredba	o	z
delavcev
za onemoglost starost in smrt
Kakor smo že na kratko poro-
Druga napačna domneva, ki tej
sledi, in ki zapira trgovcu bogate vire je, da jim izkustva drugih ne morejo prav nič koristiti. Trgovci te vrste stalno odklanjajo, da bi izkušnje drugih zase izkoriščali. Dnevno čujemo od trgovcev trditve, da si s čitanjem dobrih prodajnih knjig niti najmanj ne morejo pomagati, ker v njih nič posebnega no najdejo, ali pa da se zamisli drugih ne dajo prenesti na njihovo podjetje. Ce pa jim dokažete, da niso na pravi poti, dobe že kak drug izgovor, zakaj ne morejo iz množice pobud drugih ničesar koristnega in porabnega Zase posneti. Kljub temu pa je resnica, da vodeče glave na vseh poljih niso samo s motreni pijonlrji, ki prednjačijo pred drugimi, temveč ljudje, ki se stalno poučujejo o tem, kar so drugi že dognali. Ti ljudje vedo, da bi bilo nesmiselno, poskušali kaj novega in boljSojfn ustvariti, ne da bi prej preizkusili najboljše, kar se je do tedaj na dotič-nem polju že napravilo. Nupredni trgovci dobro vedo, da se prodaja in kupuje že,sto in sto let. Vedo pa tudi, da svet ni. obstal na eni točki, temvejj da se njegova slika menja od leta do leta, in da se bo vedno spreminjal. Prezreli razvoj in ignorirati metode in izkušnje, ki so si jih drugi v teku najnovejšega razvoja pridobili in preizkusili, ne pomeni nič drugega kot se izključili od najkoristnejših spoznanj in virov za boljša uspešnejša pravila negovanja prodaje, čim hitreje in temeljiteje si bo trgovec o tem na jasnem, tem potrebneje se mu bo zdelo, da najde pota in sredstva, da se izogne vsaki omrtvelosti in tein bolj bo skušal pomladiti svojo prodajno organizacijo.
Najuspešnejše so one trgovine, ki goje sodobna pravila o izdelavi, nakupu in prodaji. Njihovi vodje imajo uspehe radi tega, ker znajo črpati iz čim bolj številnih informacijskih virov. Ni malo tudi takih trgovcev, ki menijo, da se tem večjim zmotam izognejo s tem, da čim dlje odlašajo in čim dlje odlože važno spremembo ali zboljšanje. To je najhujša trgovska zabloda, ki more doleteti trgovca. S tem ne doseže samo to, da sam nič ne. doseže, temveč ovira pri uspešnem delu s tem tudi vse one, ki delajo pod njegovim vodstvom. Vsak uspešen trgovec se zna po temeljitem preudarku hitro odločiti. Jasno je, da neki del teh odločitev ne ustreza popolnoma, toda če ničesar ne ukrene, bodo pač ukrenili drugi. Stvaren napredek je mogoč samo tedaj, če se je šef naučil predvideno hitro in točno disponirati. So pa tudi trgovci, ki zapadejo v nasprotni ekstrem, ki drve od nepremišljene odločitve do nepremišljene odločitve, ki dajejo navodila samo zato, da se znebe nopri-like, ali pa radi tega, da pokažejo, da lahko kaj ukažejo. Tako delajo trgovci, ki nimajo nobenega lastnega preudarka, pa kljub temu radi pokažejo svoje mnenje. Prepričanje, da je moči doseči kaj, kar bi donašalo posebnih koristi, ne da bi imeli določen program, je brezplodno upanje nekaterih trgovcev, ki marsikoga ovira priti preje in hitreje do cilja. Le preveč je trgovcev, ki se dajo od toka gnati dalje in si prisrčno malo potrudijo, da bi dali smeri določeni kurz. To, kar uspešnega in vodečega trgovca posebno karakterizira, je način, kako zna razpolagati s svojim časom, kakšen cilj si zastavi in da se mu skuša vsak dan bolj približati.	______
»Službeni list
kr. banske uprave dravske banovine z dne 1. aprila objavlja: Razglas o proračunu mestne občine ljubljanske s pravilnikom o izvrševanju proračuna, uredbo o pobiranju davščin, s tarifo za obč. trošarino in uvoznino, s pravilnikom o uvoznini, pravilnikom o občinski taksi na pse, pravilnikom o vodarini in pristojbini za dejansko potrošeno količino vode ter s pravilnikom o pobiranju tržnine.
čali, je izdal minister za narodno zdravje in socialno politiko Dra-giša Cvetkovič na podlagi pooblastila finančnega zakona za 1936/87 uredbo o zavarovanju delavcev za primer onemoglosti, starosti in smrti. V naslednjem objavljamo glavna določila uredbe:
§ 1. — Zavarovanje se začne v smislu poglavij VI., X. in XIII. zakona o zavarovanju delavcev dne
1.	septembra 1937. (Prispevek znaša tedensko 16% zavarovane mezde.)
g 2. — Zavarovanje za primer onemoglosti, starosti in smrti se izvede po SUZORu. za vse osebe, ki so po določilih zakona o zavarovanju delavcev zavarovane, razen za rudarje in topilce ter drž. železniško osebje.
§ 3. — Krajevni organi SUZORa predpišejo prispevke za to zavarovanje za vse osebe, ki so zavezane zavarovanju za primer bolezni razen za one, ki so po 1. odst. § 4. zakona o zavarovanju delavcev od tega zavarovanja izvzeli.
SUZOR ne bo vrnil poslodavcu prispevkov, ker ni bil dokaz pravočasno predložen, pač pa jih bo obračunal s pokojninskimi zavodi za zavarovanje nameščencev.
Podrobnejše predpise izda minister za socialno politiko nared-beniin potem.
g 4. — Od predpisanih prispevkov za novo zavarovanje določi SUZOR za ustanovitev posebnega podpornega fonda, iz katerega se bodo podpirale osebe, ki zaradi odlaganja novega zavarovanja (t. j. zavarovanja za primer onemoglosti, starosti in smrti) niso mogle pridobiti pravice na rento za te primere.
V ta fond se vplačuje prvih 5 let največ (i%, drugih 5 let največ 4 in tretjih 5 let največ 2% predpisanih prispevkov. Iz tega fonda se more prvih 5 let uporabiti največ Va za zdravljenje v smislu § 72. zakona o zavarovanju delavcev. Pravilnik o tem fondu mora izdaji SUZOR najkasneje do 31. decembra 1937.
8 <r>. — SUZOR more dovoliti podjetnikom, da plačajo tudi večje prispevke, kakor so predpisani v poglavju VIL, če bi hoteli s tem povečati svoje prSiHee. Pravilnik o tem višjem prostovoljnem zavarovanju mora odobriti minister za socialno politiko.
§ 6. — Podrobnejše predpise o ohranitvi pravic zavarovancev pri drugih zavodih za zavarovanje nameščencev in delavcev izda minister za socialno politiko v soglasju s prizadetimi ministrstvi z nared-bo. Pokojninski zavod za nameščence, Glavna bratovska skladni-ca, Pokojninski fond osebja rečne plovbe in SUZOR si morajo medsebojno pomagati pri izvajanju novega zavarovanja. 0 sporih med navedenimi zavodi glede obvarovanja pridobljenih pravic odloča minister za socialno politiko.
§ 7. — Ce SUZOR ne bi v določenem roku izdal pravilnika, ga izda minister za socialno politiko, ki more po potrebi izpremeniti tudi pravila SUZORa.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje je nadalje izdal naslednjo
naretlbo o izvajanju uredbe o zavarovanju delavcev za primer onemoglosti, starosti in smrti.
§ 1. — Prispevki za novo zavarovanje se plačujejo od 1. septembra 1937 dalje.
§§ 2., 3. in 4. določajo, katere osebe niso zavezane novemu zavarovanju. (Prostovoljno zavarovanje, če je vplačanih vsaj 100 tedenskih prispevkov, je dovoljeno le po čl. 80. zakona o zavarovanju delavcev.)
§ 5. — Državnih! dnevničarjem, zp katere so bili plačani prispevki za onemoglost, starost in smrt po pravilniku o zavarovanju dnovni-čarjev, zaposlenih v državni službi, se vračunajo ti prispevki pri določevanju njih pravic na podpore, kakor da se plačila med 1. aprilom 1931 do 1. septembra 1937 ne bi prekinila.
pod rudarske zakone, se morajo pri bratovskih skladnicah zavarovati za primer starosti, onemoglosti in smrti tudi osebe, ki so bile dosedaj po točkah 2. a) in b) § 2. pravil Bratovskih skladni« oproščene (t. j. manj ko 18 let in nad 45 let stare ob prvem sprejemu v službo).
§ 7. — Za osebe, ki niso zavezane na novo zavarovanje, mora po-slodavec na prijavnem listu navesti razlog, zakaj so izvzete.
Ce nastane ta razlog za časa službenega odnosa, mora to delodajalec prijaviti. Delodajalec, ki prijavlja svoje delavce z izplačilnimi listami, mora osebe, ki so od novega zavarovanja izvzele, prijavljati in odjavljali z individualnimi prijavnicami.
Če delodajalec ni pravočasno prijavil razloga, zaradi katerega delavec ni zavezan novemu zavarovanju, se mu prispevki povrnejo samo za čas, ko je ta razlog prijavil. ~
8 8. — Prijava delodajalca o razlogih oprostitve dolžnosti zavarovanja velja kot dokaz le, če je bil uradu istočasno predložen dokaz o obsloiju teh razlogov. Dokler ta dokaz ni predložen, se smatra, da prijava ni bila vložena.
Oprostitev dolžnosti zavarovanja za onemoglost se dokaže s sklepom o renti ali za primer onemoglosti ali starosti.
Oprostitev dolžnosti zbog do-vršilve 70. leta pa s krstnim listom ali drugim javnim potrdilom. Če dovrši oseba 70. leto v mesecu ali v izplačilni periodi, velja oprostitev šele od prihodnjega meseca ali od prihodnje izplačilne dobe.
§ 9. — Del prispevka, za katerega se v smislu predpisa odst. 2. § 83. zakona o zavarovanju delavcev zniža pravica na povrnitev premij po § 29. prečiščenega besedila zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev, se računa brez ozira na prekinitve za vsak mesec zavarovanja pri P. Z. v 1. in 2. plačilnem razredu z din 0 — (kar je seveda v : Službenih no-vinah« tiskovna pomota, najbrže
SLO VENIA - TRANSPORT
Ljubljana
Telefoni: 27-18, 37-18,
37-19 carinska pisarna 24-19 po uradnih urah.
Mednarodni transporti
Prevzem transportov v inozemstvo in iz inozemstva — Reekspedicije na vseh postajah — Zastopstva v vseh tu- in inozemskih trgovskih In industrijskih centrih — Informacije brezplačno
bi moralo biti din 10"—), v 3. plačilnem razredu z din 12'— in v nadaljnjih z din 18'— mesečno.
8 10. — Za osebe, ki nimajo pravice do osebne ali rodbinske rente pri enem sedanjih pokojninskih zavodov, mora SUZOR pri uporabljanju predpisov 8§ 81. in 82. zakona o zavarovanju delavcev upoštevati vse prispevke, tudi one, ki bi se plačali po 1. septembru 1937 za ves čas? ko je bila dotična oseba zavarovana za primer pri P. Z. ali pri bratovskih skladnicah. Ta odstotni prispevek se računa na podlagi predpisanega prispevka za bolniško zavarovanje. Pri bratovskih skladnicah se računa s 3% onega kategorijskega zaslužka, po katerem se je vplačal prispevek v bratovsko skladnico. (Po § 81. izgubi pravico iz zavarovanja, kdor ni bil zavarovan 200 tednov.)
Naslednji paragrafi od 11. do 13. govore o medsebojnem postopku pokojninskih ustanov in SUZORa glede obračunavanja in prispevkov.
§ 14. določa, da se prispevki oseb, ki so zavarovane pri podpornem fondu delavcev, zaposlenih v artilerijsko tehnični panogi ali ki so zavarovane pri mouopol-skem pokojninskem fondu stalnih monopolskih delavcev, uporabijo za povečanje njili rente pri navedenih fondih.
*
Po izjavi ministra Cvetkoviča 1k> z novim zavarovanjem razbremenjeno bolniško zavarovanje. Zato se bo tudi prispevek za bolniško zavarovanje nekoliko zmanjšal.
Pravico do rento zaradi onemoglosti pridobi zavarovanec po zakonu o zavarovanju delavcev po 4 letih, ko ije vplačal najmanj 200 tedenskih prispevkov, do starostno rente z dovršenim 70. letom, ko je vplačal najmanj 500 tedenskih prispevkov. Pravico do invalidsko rento oni, ki je 1 rajno onemogel, razen če ne uživa že nezgodne rente in tudi tedaj, ko mu poteče pravica do hranarine v bolniškem zavarovanju, dokler traja onemoglost.
Za primor smrti dobi pogrebnino. Dečja re’ 'i za vsakega otroka do 16. leta je 'A rodbinske, za vdovo pa 1 /4 noževe rente.
Aonkurzi - poravnave
Odpravljen je konkurz o premoženju Kmetijsko eksportne zadrego v Mariboru, ke^o bila razdeljena vsa masa.
Razglašen jo konkurz o premoženju bivšega klobučarja Antona Auerja v Mariboru. Konkurzni komisar dr. Lešnik, upravnik mase odvetnik Jelenc. Prvi zbor upnikov dne 8. aprila ob pol 12. Ogla-sitveni rok do 25. maja. Ugotovitveni narok 7. junija ob 11.
Občni zbori
Hranilnica in posojilnica v Središču ob Dravi, ima občni zbor dne 11. aprila ob 13. v uradnih prostorih. Če občni zbor od določeni uri ne bi bil sklepčen, je eno uro kasneje drug občni zbor. ki je sklepčen ob vsakem številu zadružnikov.
A. IVesten, d. d. v Celju ima
12.	redni občni zbor rine 20. maja ob 10. v pisarni družbe v Celju-Gaberju.
8 6. — Pri podjetjih, ki spadajo
Esperanto
Urejuje in vodi tečaj: Damjan Vahcn, Ljubljana
-end-: priponka, ki jo zadnje čase rabijo mnogi esperantisti, kadar hočejo povdariti, da se nekaj mora izvršiti:
Mi estas skribenda. = Moram napisati, ši estas amenda. == Ona se mora ljubiti, -um-: ta priponka nima svojega stalnega pomena, temveč jo rabimo povsod, kjer ne moremo rabiti nobene druge priponke: aerumi — zračiti; kolumo =- ovratnik; malvarmumi = prehladiti; komunumo ■— občina.
Splošni naslov (nagovor): Mošto: Via Rega Mošto — Vaše kraljevsko Visočanstvo; Via Mošto = Vaše blagorodje.
-čj-: priponka, ki znači laskavo moško ime;
Mačjo = Marjanček;
-nj-: priponka, ki znači laskavo žensko ime: Manjo = Marica.
Nekaj veznikov: au — ali. li; ja — saj; ati... ati = ali... ali; eč = celo; do = torej; nek ... nek = niti... niti.
S pomočjo slovniških končnic -at-, -it„ -ot-tvorimo deležnike trpne oblike sedanjega, preteklega in prihodnjega časa. S pomočjo končnice -o samostalniške, z -a pridevniške in z -e prislovniške deležnike, tako:
laudato = hvaljenec; laudatn = hvaljen, -a, -o; lahdate — hvaljeno;
laudito = pohvaljenec; laudita — pohvaljen, -a, -o; laudite = pohvaljeno:
laudoto = (bo) hvaljenec; laudota = (bo) hvaljen, -a, -o; laudote — (bo) hvaljeno.
Opomba: Paziti moramo na razliko med tvornimi in trpnimi oblikami: amanto — ljubimec; amato =. ljubljenec.
Glagoli s priponko -ig- nimajo trpnih oblik deležnikov, zato ne sme stati; enamigita, temveč: enamiginta = zaljubljen, -a, -o.
Deležniki (trpni in tvorni) samostalniške in
Pridevniške oblike se sklanjajo kakor samostalnik ali pridevnik.
še nekaj predlogov: super — nad; anstataii = namesto; ekster = izven; po = po; trans — črez, preko, onkraj; čirkau = okrog, okoli; mal-graii — vkljub; tra — skoz(i).
Predloge pa lahko rabimo tudi kot pred-ponke in s pomočjo njih tvorimo nove besede, tako:
eldoni izdati; čeesti — prisostvovati; preteriri — mimo iti, ogniti; eniri — vstopiti; čirkaupreni — objeti itd.
Medmeti so besedice, ki izražajo duševne občutke ali pa posnemajo naravne glasove, tako: Bis! = šel; Ho! — Oh!; He! = Hej!; For! — Proč!; Nu! — No!; Vivu! = živijo!, Zdravo!; Bone! -- Dobro!; Ha! = Ah!; Ve! — Joj!; Ho ve! — O joj!; Fi! — Fuj!; Dio mia! = Moj Bog!; Jen! — Glej! itd.
Sestavljeni časi.
Sestavljenih časov v vsakdanjem govoru ne rabimo, rabijo pa se v leposlovju in poeziji, zato jih bom samo nakazal:
Sestavljeni časi s tvornimi deležniki:
Mi estas skribanta: jaz sem tisti, ki pišem (sedaj)
Mi estas	skribinta:	jaz	sem tisti,	ki sem pisal
Mi estas	skribonta:	jaz	sem tisti,	ki (sedaj)
nameravam pisati
Mi estis	skribanta:	jaz	sem bil	tisti, ki sem
pisal (tedaj)
Mi estis	skribinta:	jaz	sem bil	tisti, ki sem
napisal
Mi estis	skribonta:	jaz	sem bil	tisti, ki sem
nameraval pisati
Mi eslibs skribanta: jaz bom tisti, ki bom pisal Mi estos skribinta: jaz bom tisti, ki sem napisal
Mi estos skribonta: jaz bom tisti, ki bom nameraval pisati
(Konec v prihodnji tedenski številki.)
Uredba o skupnih trošarinah
Hkrati z novim finančnim zakonom je bila objavljena tudi uredba o skupnih banovinskih trošarinah po § 23. finančnega zakona.
Banovine ne smejo pobirati trošarine ali drugih dajatev na premog, električni tok in nafto kot pogonska sredstva ali surovine, na motorna vozila vseh vrst, na sečnjo lesa in na kalcijev karbid za tvorniško uporabo in tudi ne na razsvetljavo v rudnikih.
Skupna banovinska trošarina pa se bo pobirala po uredbi tudi še na žarnice in plamenske svetilke v višini 20% državne trošarine.
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 31. marca objavlja: Pravilnik o banovinskem proračunu za leto 1937/38. — Pravilnik o proračunu izrednih izdatkov in dohodkov bednostnega sklada
— Proračun bednostnega sklada
— Razne druge razglase in objave.
Dohave - licitacije
Direkcija drž. rudnika v Kaknju
sprejema do 8. aprila ponudbe za dobavo železne, cinkove in pocinkane pločevine, raznega vodovodnega materiala in raznih risalnih potrebščin.
Licitacije:
Dne 9. aprila bo v intendantu-ri štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo 12.000 kg svinjske masti.
Sokolsko društvo Sarajevo-Ma-tica razpisuje za 15. aprila ofertno licitacijo za napravo inštalacije centralne kurjave.
Dne 10. aprila bo v intendanturi štaba Bregalniške divizijske oblasti v Stipu licitacija za dobavo večje množine petroleja.
Pri Upravi vojnotehničnega zavoda v Kragujevcu bo dne 8. aprila ofertna licitacija za dobavo električnih žarnic in naprave za vul-kanizacijo gume; dne 9. aprila za dobavo 150.000 kg livarskega koksa, 40.000 kg konoplje; 10. aprila za dobavo raznega jekla ter aparata za ravnovesje; dne 12. aprila za dobavo vrtalnega stroja; dne
13.	aprila za dobavo elektromate-riala, stroja za brušenje in ostrenje; dne 14. aprila za dobavo grafita in azbesta; dne 15. aprila za dobavo raznih meril; dne 16. aprila za dobavo dvigal.
Dne 9. aprila bo pri Glavnem sanitetskem skladišču v Zemunu licitacija za dobavo sanitetne opreme (rrilže, omare).
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)
ffff
Zanimivosti Tehnične
Trgovinska družba »Tehnična unija« v Zagrebu je zbuijala zaradi svojega političnega izvira in interpelacij v parlamentu nekaj časa precej hrupa, nikakor pa s tem ni izgubila pomena. Znano je, da je predsedništvo te delniške družbe prevzel podpredsednik Ljotičeve-ga »Zbora«, denar pa ije baje prišel iz Nemčije po posredovanju Da-niča-Diamantsteina in po sporazumu z nemškim zunanjim propagandnim uradom. »Politika« je poročala tudi o narod nesocialističnem prodiranju v Jugoslavijo v obliki gospodarskega sodelovanja.
»Technische Union« gradbena družba z omejeno zavezo pa se imenuje nemška osrednja tvrdka v Berlinu, Zagreb je dobil le nekakšno podružnic/) v Tehnični uniji in Beograd v Družbi za kompenzacijski in kreditni promet, oziroma druga mesta na Balkanu v podobnih tvrdkah, ki jim je skupna naloga dobava železa, bakra, aluminija in surovin za nemško štiri-letko. Nekatera poročila govore o sistematičnem pritegovanju agrarnih dežel in zadolževanju. Podobno so prodirale že prej druge velesile na Balkan: najprej s kulturnimi društvi, nato s trgovinskimi zbornicami in nakupovalnimi centralami do končnega odkritja (Erschlies-sung des Balkans), kakor je za to najmodernejša fraza. V Jugoslaviji da so našli ti načrti zelo ugodne razmere zlasti zaradi Ljotičeve smeri in denarne stiske. Njegove zadruge so na intervencijo nemških uvoznih mest nemoteno izvažale stovagonske količine sadja,
medtem ko so drugim izvoznikom pošiljke obtičale na nemški meji. In ko se- je drugim blago pokvarilo, so te zadruge dosegle tako visoke cene, da se dobiček ocenja na nekaj milijonov dinarjev. Kmetje pa od tega niso itneli koristi v kakem povišku.
Vsi poskusi nemških krogov pa niso mogli zenačiti uvoznega pre-viška na siromašnem Balkanu. Sklenili so ga zato »industrializirati« z otvarjanjem rudnikov, tvor-nic in elektrarn, ki bi kupovale potrebno od nemške težke industrije v zameno za balkanske predmete. Toda kapital za nova podjetja bi se moral najti v Jugoslaviji, doma. Zagreb ije imel v tem smislu tvrdko »Titan«, d. d. z odličnimi domačimi finančniki (dr. Švrljuga), ki si je pridobila koncesijo za tvor-nico razstreliv in gojila transakcije. Iskala je -- kakor se govori — pomoči pri bogati londonski tvrdki »Industrial ChemicalTrust«, ki ima nekaj takih podjetij v raznih državah, a je v tem primeru odklonil vabilo. Saj mu je bolj kazala neposredna kupčija po sporazumu z našo državo ter je v tem smislu tudi res ustanovil konkurenčno tvrdko »Damag«. Pri Tehnični uniiji pa se je zainteresiral koncern iz Dresdena. Iz Berlina so poslali dva zastopnika. Takrat pa so nastopila javna razkritja s strani druge zadružne centrale, ki jih je ustavila šele uradna omejitev. Medtem je nemški promet že prevzela beograjska kompenzacijska družba, v kateri sodelujejo zaup-nejši krogi. i
Povpraševan je po našem blagu
v tujini
Les in lesni izdelki.
347 — Haag: cilindrično žagane bukove doge za sode, v katerih se konzervirajo slaniki,
348 — Amsterdam: piloti, in to (Rammpfahle) jelovi in smrekovi brez skorje, naslednjih dimenzij: 13—22 m, 24X13 in 14X27 cm.
Deželni pridelki:
349 — Haifa: suha trava »per-sik za krmo konj, seno, oves, ječmen, koruza in pšenica.
350 — Berlin: ponuja se zastopnik za zdravilne rastline,
EFKO
IZDELKI S TO ZNAMKO	*
VAM JAMČIJO ZA STALEN	*
PORAST VAŠEGA PROMETA	*
SVILENE SRAJCE ZA GOSPODE IN BLUZE ZA DAME ■ KOPALNE IN OBALNE OBLEKE
F. K O S LJ U B LJ A N A ŽIDOVSKA 5
.KUVERTA*
D. Z O. Z.
LJUBLJANA
Tyrleva cesta it. 67
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
II
ga materiala v Angliji za Jugoslavijo,
372 — Milan: vinski kamen,
373 — Marseille: združenje trgovskih potnikov in zastopnikov nudi usluge svojih članov našim izvoznikom.
Opomba št. 1. — Heizendorf, p. Halbstadt (Češkoslovaška): iščejo se zastopniki na ozemlju bivše Srbije za plasiranje tekstilnih proizvodov.
*
Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom, ter naj pri tem navedejo: 1. številko, pod katero je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga, 3. način embalaže z ozirom na tržne uzance,
4. količino razpoložljivega blaga,
5. ceno, franko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pride blago, 6. plačilne pogoje in
7.	rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči.
Doma in po svetu
"/X
555
555
KL&jE
vse/l vrsl pet
jgj fologra.fijo.hu
^ oli risbal% KI j	?	•
najsotidne/ie
| ST*DEU
555 11UB LIANA
555 DALMATINOVA 13
351 — Jičin: ldpovo cvetje (500 kilogramov),	, !
352 — Montevideo: zastopniška
tvrdka se zanimala papriko, krompir in suho {»vrtnino,
353 — Hamburg: suhe gobe,
354 — Budapešta:	zastopniška
tvrdka išče konopljo za izvoz v Anglijo,	%
355 — Tunis: melasa (od sladkorne repe),
356 — Praga: neka tvrdka želi zastopati naše izvoznike kamilic in konoplje,
357 — Casablanca: suha povrtnina,
358 — New York: suhe gobe.
Proizvodi živinoreje, perutninarstva in ribarstva:
359 — Berlin: zastopniška tvrdka išče ovčja in kozja čreva za izdelavo strun,
360 — Galac (Romunija): nasoljeni krapi in ribje konzerve,
361 — Bystrice pod Hostynem (Češkoslovaška): čist, naravni če-belni vosek,
362 — Praga:	ribje	konzerve
(sardine),
363 — Boston (Mass. U. S. A.): živalska dlaka, kopita, rogovi, parklji, kosti, soljene in suhe kravje, kozje, ovčje kože,
364 — New York: kazein,
365 — New York: ribje konzerve.
Proizvodi rudarstva:
366 — Timisoara: barit,
367 — Praga: železna inkromo-va ruda, azbest.
Industrijski predmeti:
368 — London: kalcijev-karbid,
369 — Solun: ponuja se zastopnik na tamošnjem trgu za tekstilne proizvode, :sr
370 — Casablanca:, zastopniška tvrdka išče zastopstvo za siv in bel papir, papirnate vrečice ter emajlirano posodo.
Razno:
371 — London: zastopniška vele tvrdka se ponuja za posredovanje pri izvozu jugoslovanskih proizvodov v Anglijo ko tudi pri nakupu vseh vrst trgovskega industrijske-
Knez namestnik Pavle je bil odlikovan z najvišjim italijanskim redom presvete Anunciate.
Belgijski kralj je odlikoval ministrskega predsednika dr. stoja-dinoviča z velikim križem Leopoldovega reda.
V Št. Vidu nad Ljubljano je umrl Fran Sakser, ki je pred 45 leti začel v Ameriki izdajati slovenski list »Glas naroda«. Za organizacijo naših izseljencev si je pridobil trajnih zaslug, mnogo dobrega pa je tudi storil za reveže v domovini. Tako je zbral za slepce pol milijona din, poplavljencem v Sloveniji pa je poslal 200.000 din. čast njegovemu spominu!
»Kovnica« d. d. v Beogradu izkazuje za lansko leto izgubo v višini 0'28 milijona din.
Srečna banovina je na vsak način Primorska banovina. K skupnim njenim izdatkom v višini 49 milijonov din bo prispevala država nič manj ko 30 milijonov, da bo morala banovina sama zbrati samo 19 milijonov din.
Smrtno se je ponesrečil predsednik družbe borskih rudnikov Hen-ry Pierari pri neki avtomobilski nesreči.
Nekateri beograjski književniki
so začeli propagirati ustanovitev italijansko-jugoslovanskega kulturnega društva.
500 delavcev v usnjami na Umki je stopilo zaradi pretežkih delovnih pogojev v stavko.
Albanski parlament je dovolil kredit 170.000 zlatih frankov za nakup koruze za prehrano revnega albanskega prebivalstva.
Začele so se priprave za uvedbo stalne redne zračne zveze Rim— Beograd in Milan—Zagreb—Beograd.
Grof Ciano še ne odide v Ankaro, ker še niso pogajanja med Turčijo in Italijo tako napredovala da bi se že mogel skleniti končni sporazum.
Pariška razstava bo veljala 1276 milijonov frankov. Od te vsote bo potrošila Francija 1050 milijonov, ostalo pa druge države. Največ Nemčija, ki bo dala za svoj paviljon 40 milijonov frankov.
Vrhovna komanda nemške vojske bo v kratkem formirala gardijski polk Adolfa Hitlerja.
Litva je izdala poštne marke, na katerih se Vilna z delom poljskega ozemlja označuje kot litovsko ozemlje. Na Poljskem so povzročile te znamke ogorčene proteste.
Tretji proces proti trockiston. se
bo v Rusiji v kratkem začel. Med drugimi se bosta morala zagovarjati tudi Buharin in Rikov.
Velike pošiljke zlata v vrednosti 40 milijonov funtov bodo te dni odposlane iz Rusije v Anglijo.
Nemiri v Indiji trajajo še vedno. V severozapadni Indiji so pri mestu Dambil napadli domačini angleški oddelek iz zasede. 23 vojakov in 2 angleška oficirja so bili ubiti. V boju, ki se je nato razvil, so imeli domačini zelo velike izgube.
V Indiji je stopila s 1. aprilom v veljavo nova ustava, kar pa je sovpadlo z verskim praznikom žalosti in so se razvnele velike demonstracije nacionalistov proti Evropcem z geslom: Bojkotirajmo ustavo! Proglašena je splošna stavka.
V Los Angelosu so odkrile ameriške oblasti na široko razpredeno japonsko špionažno centralo.
Italijanski propagandni minister Alfieri je izjavil, da bo Italija
spremenila svoje stališče glede prostovoljcev v Španiji.
V Tetuanu, Algesirasu in drugih krajih je prišlo do upora vojakov proti Franku. Zaroto so odkrili Nemci. V Tetuanu je bilo nato ustreljenih 50 upornikov, v Algesirasu 24 itd. Tudi večje število italijanskih vojakov se je uprlo, ki so bili takoj nato ustreljeni. Velike težave ima Franco tudi zaradi upora kmetov v Andaluziji in Ara-goniji.
Franco je ukazal ofenzivo na biskajski fronti proti Aramajoni, ki je pa bila krvavo odbita. Na madridski fronti so branilci zavzeli vas Lepanto in zaplenili mnogo materiala.
Kontrola španske obale in mej bo po Delbosovem poročilu v petih dneh popolnoma uvedena, pri čemer bo zaposleno mnogo francoskega brado v j a. Ne Anglija ne Francija pa nista zadovoljni s sistemom kontrole.
Zunanja trgovina
Italijansko-jugoslovanski gospodarski odbor bo v kratkem ustanovljen. Rimska vlada mu namerava predložiti več predlogov, med temi ustanovitev letalskih prog, zboljšanje železniških zvez, ojače-nje pomorskega prometa in morda elektrifikacijo proge Zagreb—Reka.
Železni kartel v Beogradu je sklenil, da poviša ceno železu za 40, ceno žicam in žebljem pa za 20 par pri kg.
Neka ameriška skupina, ki je preje vzdrževala redno tovorno-potniško linijo med Ameriko in pristanišči Sredozemskega morja, se zelo zanima za uvedbo redne zveze med Jadranom in New Yor-kom. Družba bo naši vladi stavila tudi konkretno ponudbo. Subvencija, na katero bi družba reflekti-rala, bi bila minimalna.
Nizozemska nam je odobrila uvozni kontingent 500 vagonov moke, ki bi jih prodali na nizozemskem trgu za devize.
Vel. Britanija je odpravila, uvozno carino na jeklo In železo zaradi velikih potreb oborožitvene industrije.
Sobota, dne 3. aprila. 12.00: Plošče — 12.45: Vreme, poročila _________
13.00: Cas, obvestila — 13.15: Plošče — 14.00: Vreme — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Naravo-znanstvo in tehnika (prof. Miroslav Adlešič) — 19.00: čas, vreme, poročila, obvestila — 19.30: Nacionalna ura: O življenju muslimanske žene — 19.50: Pregled sporeda — 20.00: O zunanji politiki (doktor Alojzij Kuhar) — 20.20: Odda se soba s posebnim vhodom ... Pisan večer na znano temo v raznih variantah. Besedilo: ga. Pavla Paternoster. Izvajalci; člani rad. igr. družine, plošče — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Radijski orkester.
Nedelja, dne 4. aprila. 8.00: Plošče — 8.30: Telovadba (vodi prof. Dobovšek) — 9.00: čas, poročila, spored — 9.15: Verski govor — 9.30: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve — 11.00: Male stvari za male ljudi (plošče) —
11.30: Otroška ura (vodi Manica Komanova) — 12.00: Mandolini-stične točke (plošče) —12.15: Koncert. Sodelujejo: ga. Fanika Brand-lova (violina), g. prof. M. Lipovšek in Radijski orkester: Bruch: Koncert za violino in veliki orkester — 13.00: čas, poročila — 13.15: Radijski orkester — 16.00: Podr-žavljenje zavarovanja (Ivan Martelanc) — 16.20: Po domače (plošče) — 17.00: Kmetijska ura: Gozdarstvo (Ivan Tavčar) — 17.20: Materinski dan — 18.00: Narodne pesmi (sestre Stritarjeve in Fantje na vasi) — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Slovenska ura — 20.30: Vodopivčeva vesela ura. Sodelujejo: Akademski pevski kvintet, gdč. Vida Rudolfova in Radijski orkester — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Plošče.
Ponedeljek, dne 5. aprila. 12.00: Ob modrih valovih havajskih (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: Čas, obvestila — 13.15: De-bussy: Nokturni (plošče) — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Zdravniška ura: Higijena bivališča (dr. Anton Brecelj) — 18.20: Tatra, fantazija slovaških narodnih (plošče) — 18.30: Slovenska narodna pesem (France Marolt) — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Zanimivosti — 20.00: Gre-gorčev pihalni kvintet (gg. A. Jermol (flavta), B. Flego (oboa), J. Gregorc (klarinet), J. Turšič (fagot), I. Hafner (rog) — 20.45: Pa-blo Casals (na ploščah) — 21.00: Radijski orkester — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Radijski jazz.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mlhalek, vsi v Ljubljani.