GLASILO BELOKRANJSKE TRIKOTAŽNE INDUSTRIJE Žena včeraj, danes, jutri Letos praznuje Beti svoj jubilej, 20-letnico obstoja, zato je za nas 8. marec in današnje srečanje še toliko pomembnejše, saj želimo poudariti vse dosežke žensk-bork, mater, samoupravljalk v razvoju Beti, hkrati pa analizirati probleme, s katerimi zaposlene ženske srečujemo ob vsakdanjem delu, ob samoupravni in politični angažiranosti tako v našem kolektivu kot v občini. Prav je, da se ob tako pomembnem jubileju, kot je 20-letnica obstoja Beti ozremo nazaj na leto 1957, ko je kolektiv štel le 184 zaposlenih in od teh je bilo že tedaj 65 % žensk. V letih 1960, 1965, 1970 je število zaposlenih naglo naraščalo, naraščala pa je tudi ženska delovna sila. Leta 1960 je bilo od skupnega števila zaposlenih 71 % žensk, 1965 -79 %, 1970 - 78 %, danes pa tvori kolektiv okrog 80% ženske delovne sile. Kolektiv se je v 20. letih po številu zaposlenih povečal skoraj za devetkrat. Zastopanost žensk v samoupravnih organih je bila že leta 1965 velika, čeprav smo imeli tedaj le DS, UO in DS DE v posameznih obratih. Vendar je bilo tedaj v organih upravljanja premalo zastopanih neposrednih proizvajalk in več vodilnih in vodstvenih delavcev. Po reorganizaciji podjetja po ustavnih načelih na TOZD, z novo organiziranostjo samoupravnih organov, so ženske— delegati polnoštevilno zastopane tako v DS in odborih na nivoju podjetja, kot v samoupravnih organih v posameznih TOZD in DSSS. V nekaterih TOZD je ta zastopanost žensk-delegatov celo 99 %, (TOZD Konfekcija Mirna peč), v TOZD Konfekcija Metlika JHL. Vsem sodelavkam čestitamo k 8. marcu - dnevu žena z vročimi željami po izpolnitvi vsega lepega. 8. marec naj ne bi bil samo dan v letu, ampak naj bi vsebina njegovega praznovanja postala naš vsakdanjik. 91 %, TOZD Konfekcija Dobova 78 %, TOZD Barvama 25 % itd. Skupni odstotek žensk-delegatov v samoupravnih organih je danes okrog 80 %. Po funkcijah so kot predsedniki samoupravnih organov zastopani tako ženske kot moški, vendar v odborih na nivoju podjetja prevladujejo moški. OOZK je leta 1969 štela 52 članov, od tega je bilo 16 žensk. Danes šteje 130 članov, več kot polovica od teh je žensk. Dejavnost DPO v Beti se občuti na vseh področjih življenja in dela, saj je postalo zanimanje za družbenopolitično delo v podjetju v zadnjih letih večje. To se vidi tudi iz vedno večjega števila novih članov v ZK (predvsem mladina in neposredni proizvajalci). Vendar se naše žene še vedno premalo aktivno vključujejo v delo v KS (tam kjer živijo). To velja predvsem za kmečke delavke. Pri nas je namreč veliko število delavk iz kmečkih družin - polproletark, ki jih poleg svojih rednih obveznosti v tovarni čaka še delo na kmetiji. Njihovim življenjskim problemom bo potrebno v bodoče posvetiti večjo skrb kot doslej. Beti je največja in najpomembnejša delovna organizacija v metliški občini. Je tudi nosilec gospodarskega razvoja občine za srednjeročno obdobje 1976—1980. Vsi vemo, da je danes tekstilna proizvodnja v določeni stagnaciji (velike zaloge, nizki OD). Kljub temu so znale naše delavke prisluhniti problemom v občini in so v zadnjih letih odvajale znatna sredstva iz dohodka podjetja in samoprispevke za: — reševanje otroškega varstva v občini, - šolstvo, in to kljub temu da je danes metliška občina glede OD na 59. mestu v SRS. Iz tega je razvidno, da so tudi naše delavke v podjetju imele veliko razumevanja in posluha za reševanje širših družbenih problemov. Trenutno je zelo pereč problem pri nas pomanjkanje stanovanj. Nekatere naše delavke se vozijo na delo iz zelo oddaljenih krajev, druge pa živijo z veččlansko družino v nemogočih stanovanjskih razmerah. Vse to vpliva na visok stalež bolniške in na produktivnost dela. Z novo ustavo so dane tudi ženskam—proizvajalkam velike možnosti vključevanja v samoupravne organe, s tem pa tudi pravice, da same neposredno odločajo o rezultatih svojega dela. S temi spremembami v družbenem položaju žensk bomo tudi v našem kolektivu vse še nerešene probleme hitreje in uspešneje rešili. VERA KOSTELEC Točkovanje kriterijev za dodelitev stanovanja v družbeni lasti v Metliki Stanovanjska komisija je na osnovi prijav prosilcev za dodelitev stanovanj v družbeni lasti pregledala vse vloge, ki so prispele pred komisijskim ogledom stanovanja prosilca in sestavila prednostno listo ter jo dala v obravnavo odboru za kadre, delovne in življenjske pogoje ter stanovanjsko politiko podjetja (35. člen Pravilnika o pogojih in merilih za pridobivanje stanovanjskega posojila in stanovanj v družbeni lasti - v nadaljnjem besedilu „Pravilnika' ‘). Odbor za kadre, delovne in življenjske pogoje ter stanovanjsko politiko na osnovi temeljnega samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v delovno organizacijo, 41. člen, točka c, 3, 4 in 5 s področja stanovanjske politike: - potrjuje vrstni red prosilcev stanovanj na osnovi predlogov komisij za kadre in medsebojna razmerja TOZD in DSSS ter formira predloge po metodologiji, ki je sprejeta v pravilniku o stanovanjskih razmerjih; - dodeljuje stanovanja iz družbenega fonda na podlagi sprejetega vrstnega reda prosilcev, ureja vprašanja preselitev, zamenjav in podobne zadeve s stanovanjskega področja; - odloča o dodeljevanju kreditov delavcem za individualno gradnjo in nakup stanovanj v okvirih sprejetega programa stanovanjske graditve in po metodologiji pravilnika. Lista kriterijev prosilcev, ki jo objavljamo, ni dokončna, saj je listi treba dodati še nekaj vlog prosilcev, ki so prispele do 31. 1. 1976 (5.a člen pravilnika), a stanovanjska komisija še ni preverila posameznih navedb iz teh vlog. Poleg tega nekatere vloge nimajo vseh dokazil, ki se zahtevajo v 32. členu pravilnika, in morajo tisti, ki vlogi niso priložili teh dokazil, ta dokazila v roku 7 dni po objavi v „Vezilu“ poslati v kadrovski in splošni sektor podjetja - za stanovanjsko komisijo. Hkrati se daje tudi možnost prosilcem in ostalim delavcem, da pregledajo podatke in dajo utemelje- VRSTNI RED PROSILCEV STANOVANJ Zap. Vrstni Priimek in ime TOZD Skupno Točke posameznih kriterijev št. red DSSS št. točk a b c d e 1. 1. Drakulič Jure DSSS 376 4 čl. 100 40 25 60 76 Danica Konf. Met. 30 45 2. 2. Pavlinac Vinko Kodr. in vol. 340 3 čl. 160 50 25 30 10 Slavica Kodr. i vol. 40 25 3. 3. Zakula Stevo Kodr. invol. 325 2 čl. 150 50 5 _ 50 Gordana DSSS 60 10 4. 4. Jakobčič Anica Pletilnica 320 2 čl. 110 20 50 70 70 5. 5. Matjašič Anica Konf. Met. 319 3 čl. 160 30 15 30 34 Anton Barvarna 30 20 6. 6. Tomc Danica Konf. Met. 314 4 čl. 130 20 60 70 34 7. 7. Logar Marija Konf. Met. 305 5 čl. 100 20 95 40 50 Vraničar Štefka DSSS 8. 8. Peričak Jože Pletilnica 300 4 čl. 130 30 35 10 95 9. 9. Malič Marija Pletilnica 299 4 čl. 130 20 55 20 74 10. 9. Ružič Nevenka Konf. Met. 299 3 čl. 120 30 25 50 74 11. 10. Doža Marica Konf. Met. 298 1 čl. 100 20 75 60 43 12. 11. Siljac Seka Barvarna 297 4 čl. 130 30 25 20 92 13. 12. Cehajič Slavica Konf. Met. 290 4 čl. 100 30 50 70 40 14. 13. Starešinič Ljubica Konf. Met. 284 3 čl. 120 30 45 20 69 15. 14. Vrbančič Dragica DSSS 283 2 čl. 110 30 55 10 78 16. Ljuba 15. Mušič Marija Konf. Met. 280 3 čl. 120 20 45 30 65 17. 16. Milič Bernarda Konf. Met. 276 4 čl. 130 20 35 10 81 Rade 18. 17. Malešič Cvetka DSSS 270 7 čl. 120 30 15 10 95 Žabčič Nada DSSS 19. 18. Basara Anka Konf. Met. 264 1 čl. 100 30 50 20 64 19. Živkovič Liljana Kodr. in vol. 262 1 čl. 100 20 50 30 62 21. 20. Belavič Danica Janko Pletilnica Barvarna 261 4 čl. 60 20 20 60 25 70 6 22. 21. Lalič Smilja Kodr. in vol. 248 1 čl. 100 20 60 40 28 23. 22. Kuplen Marija DSSS 243 1 čl. 100 20 50 50 23 24. 23. Černič Katica Konf. Met. 241 4 čl. 120 30 30 30 31 25. 24. Vrban Ivan Branka DSSS Konf. Met. 240 2 čl. 150 30 30 30 - - 26. 25. Čučič Marta Konf. Met. 238 3 čl. 130 20 15 _ 73 27. 25. Ilič Ranka DSSS 238 1 čl. 100 50 15 30 43 28. 25. Bičak Anica Kodra nka 238 2 čl. 110 20 45 30 33 29. 26. Vukmanič Marija Niko DSSS Kodr. in vol. 235 4 čl. 60 40 30 45 25 10 25 30. 27. Čeran Anita Barvarna 229 1 čl. 100 40 60 _ 29 31. 28. Brajdič Rozalija Konf. Met. 225 1 čl. 100 20 95 10 32. 29. Badovinac Milena DSSS 223 3 čl. 120 30 25 20 28 33. 30. Vrtačič Zorica DSSS 222 3 čl. 110 30 25 57 34. 31. Frakelj Vida Konf. Met. 205 2 čl. 110 20 25 10 10 35. 32. Sajatovič Uija Mira Kodr. in vol. Konf. Met. 201 4 čl. 60 30 30 25 30 26 36. 33. Ribarič Anton Barvarna 187 2 čl. 110 20 20 37 37. 34. Vuk Monika Pletilnica 164 2 čl. 30 20 90 10 14 38. 35. Slobodnik Vilma Kodr. in volna 160 2 čl. 30 20 90 10 10 39. 36. Cimarman Bojan DSSS 152 2 čl. 50 40 30 32 40. 36. Guštin Dušica DSSS 152 4 čl. 50 40 50 12 41. 37. Čečelič Vinko DSSS 150 2 čl. 110 30 10 42. 38. Kočevar Kristina Barvarna 145 4 čl. 50 30 40 25 44. 40. Marentič Breda IC 133 6 čl. 40 40 30 23 Gordana 43. 39. Vladič Mira DSSS 134 3 čl. 40 40 35 19 45. 41. Stankovič Marija Konf. Met. 120 2 čl. 50 20 25 _ 25 46. 42. Ilijanič Katica DSSS 115 1 čl. 20 20 55 10 10 47. 48. 43. Grojzdek Valerija Huskič Derviša DSSS 100 3 čl. 60 30 5 - 5 49. Peteh Anica 50. Pezdirc Anton 51. 52. Črnugeli Anica Horvar Marija ne pismene pripombe v KSS - za stanovanjsko komisijq (v roku 7 dni po objavi v VEZILU). Stanovanjska komisija bo nato celokupno gradivo: dokazila in pripombe, upoštevajoč tudi ostale člene pravilnika, pregledala in bo podatke točkovanja dopolnila oziroma spremenila, v kolikor bo ugotovila, da je pripomba utemeljena, ter tako dopolnjeno listo predlagala v dokončno obravnavo odboru za kadre, delovne in življenjske pogoje ter stanovanjsko politiko podjetja. Točke posameznih kriterijev se nanašajo na naslednje podatke (11. (nadaljevanje na 3. strani) Opomba niso oddali vprašalnika (nadaljevanje z 2. strani) člen oziroma 36. do 41. člen pravilnika): a) na skupno število družinskih članov od 20 do 300 točk, vključno kriterij - e b) na strokovnost - izobrazbo od 20 do 60 točk na vsakega člana družinske skupnosti, zaposlenega v D. O. „Beti“, c) za vsako leto zaposlitve v D. O. „Beti“ 5 točk na vsakega člana družinske skupnosti zaposlenega v D. O. „Beti“, d) za vsako leto čakanja na stanovanje od dneva vložitve upravičene prošnje 10 točk e) sedanje stanovanjske razmere V seznamu prosilcev bo stanovanjska komisija v dokončnem predlogu upoštevala tudi sklep DS podjetja za delavki Črnugelj Anico in Horvat Marijo. Vloga delavca Svinger je izločena iz seznama za tekoče leto, ker je komisija, ki je stanovanje pregledala, ugotovila, da podatki, ki jih je dal delavec Svinger, v popolnosti ne ustrezajo podatkom v vloei. Po 36. členu pravilnika, upoštevajoč predloge in sklepe pristojnih organov, je prednostna lista pri dodelitvi kadrovskih stanovanj v Metliki naslednja: 1. Hrste Dalibor, vodja TOZD Barvarna Metlika (obveza D. O.) 2. Peričak Jože iz TOZD Pletilni-ca Metlika 3. Vukmanič Marija iz DSSS -Služba kontrole in kvalitete Poleg stanovanj, ki jih je D. O. „Beti" - Metlika po pogodbi s „TGP“ Metlika kupila, bodo na razpolago še nekatera stanovanja v družbeni lasti, v katerih sedaj stanujejo delavci „Beti“, ki so v 1975. letu dobili stanovanjsko poso- jilo in so po pogodbi obvezni, da do določenega dneva v letu 1976 oziroma eden v 1977. letu izpraznijo družbena stanovanja. Številni delavci iz TOZD in DSSS s sedežem v Metliki, ki so na gornjem seznamu prosilcev za stanovanja družbene lasti, so vložili tudi prošnje pri solidarnostnem skladu stanovanjske skupnosti Metlika (12. člen pravilnika) in je pričakovati, da bo določeno število prosilcev iz „Beti“ tudi na ta način rešilo svoj stanovanjski problem. Glede na to, da bo stanovanjska komisija najpozneje do konca tega meseca točkovala vse vloge prosilcev za stanovanjsko posojilo, ki so dostavljene do vključno 31. 1. 1976, se naprošajo vsi prosilci, da v kolikor niso vlogam priložili potrebnih dokazil (III poglavje pravilnika - posebno 20. člen), to store v roku 7 dni po objavi v „Vezilu“. Rezultati poslovanj za 1975 Leto 1975 je za nami, zaključni računi so izdelani in veliko se razpravlja o uspešnosti poslovanja v preteklem letu. Z upoštevanjem vseh razmer go-spodarjenja, predvsem razmer na tržišču tekstilnega blaga, lahko rečemo, da je bilo naše poslovanje v letu 1975 zadovoljivo. Celotni dohodek je dosežen z 282,3 milijona dinarjev in je za 12 % večji kot v letu 1974, ker pa so se variabilni stroški povečali za 17%, torej so narasli bolj kot celotni dohodek, je to direktno vplivalo na manjše doseganje ostanka dohodka. Razni indirektni stroški so narasli za 2 %. Lahko trdimo, da so se ti stroški tako malo povečali zaradi celotne akcije za zmanjšanje stroškov. Amortizacija je obračunana za 38 % več kot prejšnje leto in znaša 16,7 milijona dinarjev. Dohodek kot rezultat gibanja celotnega dohodka, variabilnih stroškov, raznih indirektnih stroškov in amortizacije je za 3 % večji kot v letu 1974. Na to, da dohodek ni večji, vplivajo variabilni stroški in amortizacija, ki so se Zahvala Ob boleči izgubi očeta Martina Malnariča se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi izrekli sožalje, pospremili očeta na zadnji poti. Osnovni organizaciji sindikata TOZD Pletilnica pa hvala za podaijeni venec. Hvala vsem, ki so imeli mojega očeta radi. TINE MALNARIC povečali bolj kot celotni dohodek. Pogodbene obveznosti, kamor sodijo zavarovalne premije, obresti od kreditov, bančni stroški ter prispevki in članarine, znašajo 10,5 milijona dinarjev in so za 24 % večji kot prejšnje leto. Zakonske obveznosti so manjše za 21 %, ker imamo manjši ostanek dohodka in zato plačamo tudi manj zakonskih obveznosti. Osebni dohodki so bili izplačani v višini 55,9 milijona dinarjev in predstavljajo 68 % dohodka podjetja. Ostanek dohodka je 9,3 milijona dinarjev in je za 39 % manjši kot v letu 1974. GIBANJE ZALOG: surovine nedov. proizv. gotovi izdelki Skupaj: V letu 1975 je bilo v naši delovni organizaciji poprečno 1431 zaposlenih, kar je za 2 % več kot lani. Poprečni osebni dohodki so se povečali od 2.008 dinarjev v letu 1974 na 2.380 dinarjev v letu 1975. V odstotkih izraženo predstavlja to povečanje 19 %. V letu 1975 smo dosegli za 2,5 milijona dolarjev izvoza, od tega večji del na konvertibilno področje, in sicer 2,0 milijona dolarjev. Skupne zaloge šobile 31. 12. 1975 za 1 % manjše kot pred letom dni. Na močno zmanjšanje nedovršene proizvodnje in povečanje zaloge gotovih izdelkov je vplival predvsem prenos volne iz nedovršene proizvodnje v gotove izdelke. Glede na to, da smo uspeli zaloge obdržati na isti ravni oziroma jih zmanj- 31.12.1974 31.12.1975 indeks 29.031 26.456 91 41.273 29.373 71 20.566 34.437 167 90.860 90.266 99 šati za 1 %,lahko rečemo, daje to v tej tržni situaciji uspeh. Če ob koncu povzamemo vse kazalce poslovanja, lahko zaključimo, da je bilo poslovanje v letu 1975 zadovoljivo. TONE TOMC IZŠLI SO SAMOUPRAVNI AKTI PODJETJA Pred kratkim je izšla druga knjižica Samoupravni akti podjetja. V njej sta Samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in Samoupravni sporazum o odgovornosti delavcev v delovni organizaciji Beti Metlika. Knjižico bodo prejeli vsi zaposleni in gotovo bodo večkrat pogledali vanjo. Ženska gibanja, to so politična in socialna gibanja, organizirana zaradi boja za osnovne ženske pravice, za njihovo osamosvojitev, za prekinitev izkoriščevalskega odnosa do žensk v proizvodnji, družbi in v družini. Ta gibanja so se okrepila še posebno v začetnem razvoju kapitalistične družbe, ko je razvoj industrije pritegnil tudi ženske na delo izven družine. Gibanje za osamosvojitev žensk se je razvilo zlasti po francoski revoluciji (1789) in nato predvsem v času marčne revolucije (1848). Proti koncu 19. stoletja dobiva socialistično in proletarsko gibanje žensk vse večji pomen, posebno s političnim delom zlasti Klare Zetkin, a kasneje z akcijami žensk, sindikalnih bork in to predvsem po zaslugi Rose Luxemburg. V obdobju med obema vojnama so si v mnogih evropskih deželah ženske postopoma pridobivale pravice do dela in delovanja pod enakimi pogoji kot moški. Po drugi svetovni vojni so začele v večjem delu sveta delovati masovne ženske organizacije kot sestavni del socialističnega in demokratičnega gibanja. Največja takšna organizacija pa je Mednarodna demokratična federacija žena, ki je bila ustanovljena 29. 11. 1945 v Parizu. Ob dnevu žena V Jugoslaviji je bila med NOB 6. decembra 1942 ustanovljena Antifašistična fronta žena (AFŽ), ki je organizirala ženske v boju in je odigrala pomembno vlogo v obdobju povojne graditve. Na V. kongresu AFŽ 1953 je bila ustanovljena Zveza ženskih društev Jugoslavije. Ta ima značaj organizacije, ki naj mobilizira vse družbene ustanove, organizacije in posameznike za reševanje problemov, ki se posebno tičejo žena, posebno v pogledu pomoči materam, zaščite žensk pri delu in podobno. Zaradi vse močnejšega vključevanja žena v politično, ekonomsko in splošno življenje je prenehala potreba po posebni ženski organizaciji in je bila AFŽ ukinjena. MILAN BRAČIKA Vesti - Vesti - Vesti - PRED VOLITVAMI V SAMOUPRAVNE ORGANE Delavski svet podjetja je v skladu s 27. členom Statuta podjetja razpisal volitve, določil dan volitev in imenoval volilno komisijo. To so storili tudi DS TOZD in DS DSSS. Priprave za volitve so v polnem teku. Volilne komisije in družbenopolitične organizacije imajo polne roke dela. Pretekli sta dve leti dela v samoupravnih organih na delegatski osnovi. Vloženega je bilo veliko dela in truda. Bilo je veliko sestankov. Delavski svet podjetja se je sestal štiriin-dvajsetkrat, šestindvajset sej je imel odbor za kadre, delovne in življenjske pogoje ter stanovanjsko politiko, DS barvarne je zasedal štiriindvajsetkrat, komisija za kadre in medsebojna razmerja v TOZD Konfekcija Črnomelj pa je razpravljala o priloženem dnevnem redu osemindvajsetkrat. Gotovo bomo predlagali in izvolili v samoupravne organe najboljše med nami, kajti takšno delo zahteva vsestransko razgledanega človeka, pripravljenega delati tudi po preteku osmih ur, človeka, ki mu ni vseeno, kako se bo gospodarilo v podjetju. Biti delegat je dolžnost, pravica in čast. D. Ž. ŠOPEK PRIREDITEV OB MINULEM 8. MARCU Osmemu marcu — dnevu žena — smo letos posvetili še posebno pozornost. Osrednji dogodek je bil gotovo razgovor „Ženska včeraj, danes, jutri", ki so ga pripravile družbenopolitične organizacije Beti in na katerega so povabili predstavnice in predstavnike delovnih organizacij v občini. Razgovor je bil v TOZD Izobraževalni center in je lepo uspel. Udeležila se ga je tudi Mara Rupena, znana borka in družbenopolitična delavka. Pred razgovorom je bila krajša slovesnost. Predstavniki mladine so v imenu družbenopolitičnih organizacij čestitali najstarejšim delavkam našega podjetja. Zaprosili sojih, naj čestitke prenesejo vsem ženskam našega kolektiva. V petek, 5. marca, pa je bila v naši restavraciji kulturna prireditev, na kateri so nastopili Dolenjski oktet ter recitatorja Jože in Zvonka Falkner. Na predvečer praznika pa se je v domu Partizana predstavil Slovenski oktet, ki ga je povabil v goste Novoteks. X> ^2 ^ ^ f*1 ^ IT) ^ ^ J CC 0-'S )s§ )s£ no O O O in m On r--on O in m m in o O O O ^ ^ ^ ^ gs. ^ on m m t~~ (-• if. —■ — min-pmmp-mNOr^ON -HNrtTti/i »-i — ¥ ¥ ¥ ¥ m m (N ¥ ¥ ¥________ ¥ m — i * *—1 O * P n 2 * I ■§ 3 * C8 53 C« I 33'Š- I * sL3 s* ""S-š I j c Sis §• l*-§’s i — >°S§ ti »>5»| i * o5o « -g .3 >° S5 „! g o i ^3 ižijjNO o« ^ * n 2 » SSo-^-5r§«555SSi « 3: 3ž ii .S S * V* ™8p'0nn’0',3J!2o.n1?’^t~ —' m o m o ^ m r~ — in «j n; 'O ★ ★ ★ ¥ ¥ ¥ ¥ ca ■ J •p i ¥ oooooooo oo otSI p p ' 'p' Si £ £ « t> £ tJ S 3« cn3¥ J J II vSnSn« -S nSnSnSnS 55 E „•§ J S 'p c -S > ¥ SSJCi 13 °o'3 Nito oooooo oo 2 _ •: .3 ¥ •O. ^ o O P ^ 00 o On —iHNf NfO m m Q p, 3 _o .22 ¥ J - - *• o .S .5 .S .5 S E S c c c ° ^ ■no¥ J c —•« ;Sc •p-p-p ^ i- h ¥ ¥ ^mg a _ 5 ooo OOOOOO O gg <» ¥ 3 E ¥ 'E ^ a. ¥ xj «> p ¥ U C .H ¥ E. gQ 5 5 E lo ¥ Cl. ^ O O ^ ¥ 13 °0 SSK £ ggggg g |.S „ ¥ ‘'iVOri o ‘'lin NO P" 00 00 OONlNOl .2 -p>¥ £ . ¥ »5 > ¥ fl o ° m J I -A vnčL^O^O -g lil > O’?* J S. 1 II »j ,_l-n 5 ¥ 3 oSo o2*ES pSi 1/3 ! o h.*3 " .c “Š £ E 2 • i ¥ Jž c > j= •£■>•£ & £ o g 2 o E 0,-0 ^EE'c pt?3 «o J ¥ 'g-S ^2'S cfc Sap g E 3 S -p-§So>-j3 °< c 2 m£ i m c2 ^ £*•> t3 c c -ti *° o ^3 3 ¥ 3 o«s § s* a, S * §3 1 se« J ¥ 2‘--a0o^,oOEoc3:S,SSN >« «N-3n<^0 § E J J >SČ-p2j=^«Ž?-“N-§fe^E « N„^QU gg.« -3> J ¥ “«S3S2BapfS^5i = 8 | S S2?-S°«--!g^ 2.5 J ¥ ?>Es|30^>n 'E^nOOO^OOOO^OOO^1 §>._’° g“ ~ = >0 'E S, >" ¥ ¥ «„o!!’aa.3n,S.«gQ:'-:>5a1^uSuZuuSu-'Suua'Z^roz2°!Žt;?3 “.Si, i + £ O ^3 « g 'C 15 ^ .Z?'O ^ > J2 - ^ ^ . . . .KA .'"'. . O P ^ -e - n 2 1 O ^ H Z o.-p »ico Q > Z .S — OJ on —<(Nmp->33t:c:'So>o ■■■■■ ★ ★ m^mm q-o ^ o'S °-S ^ ^ *2 n ^ ^ ^ ^ ° ^ ° o 20 ^ ^ ^ ^ 2 ^ ^ 3 ^ ★ ★ g J -- —oo« 2 ^ W ★ ★ ^ ^ cr3'OT3T3'T3'a^ I nj I ^ J * . ^ .. cdoaetjajctjcdctj ^cdcdcdcTSetj 'cd1 Cm ★ ir i,i *-y ^nj n« t\j t\j nnj nnj ■ ,y ra ™ ™ w ea mm m ir ★ III Z II ccccccc Ji a c c c c oocvo cx-o ^ ★ ★ ★ ■ r- oo on o ^ ^ ★ co co ★ ★ ★ ★ ★ ★ Ženska - nosilec boja Osmi marec je bogata oživitev idej, na katerih je pred 66 leti temeljil. Razglasitev leta 1975 za mednarodno leto žensk je rezultat dolgoletnih naporov OZN. Ideja o enakopravnosti ženske, pravice do dela in podobno brez konkretnih razvojnih možnosti ostane samo proklamacija, ki seveda v enaki meri prizadeva tudi moško prebivalstvo. Ob tem spoznanju je OZN pritegnila k reševanju problematike položaja ženske tudi ekonomsko-socialni svet UNESCO, svetovno zdravstveno organizacijo, mednarodno organizacijo dela itd. In tako je nastala vrsta dokumentov in akcijskih programov, bistvenih za položaj ženske. Posebno pomembni sta deklaracija o odpravi diskriminacije žensk (1967) in dolgoročni program akcije za vključevanje žensk v razvojne načrte v okviru strategije drugega desetletja razvoja. Sprejeta načela pa se kljub prizadevanju skupščine OZN uveljavljajo počasi in neenakomerno. In tako še ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ir* 73! * * ★ * ★ ★ * * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ■k ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ k ★ ★ ★ * * ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ * * ★ ★ ★ ★ * * ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * * ★ ★ ★ vedno ostajajo spoznanja o tem, da je prispevek žensk odločilnega pomena za družbeni napredek in za reševanje najbolj žgočih svetovnih problemov. Zato je generalna skupščina OZN razglasila leto 1975 za mednarodno leto žensk pod geslom „enakoprav-nost, razvoj in mir". Razprava na svetovni konferenci je močno izpostavila položaj ženske v deželah v razvoju in razgrnila probleme, ki jih zaostalost in revščina v teh deželah nalagata neposredno na ramena ženske in matere. Pri ocenjevanju opravljenega dela na mednarodnem področju ne smemo prezreti dejstva, da je v Jugoslaviji prek svojih predstavnikov dala pomemben prispevek k osvetljevanju te problematike in to z dolgoletnim sodelovanjem v komisiji za status ženske in z zavzetim nastopanjem na svetovni konferenci v Mexicu. Ko ocenjujemo doseženo stopnjo emancipacije žensk pri nas, moramo upoštevati, da je bila v Jugoslaviji izvedena socialna revolucija, ki je vplivala na položaj žensk in da je bila ženska v Jugoslaviji aktivni nosilec tega boja, zato je množična udeležba žensk v NOB močno oblikovala njeno politično zavest. In tako je naš osmi marec povezan z več kot 100.000 Jugoslovankami, ki so z orožjem v roki stopile na pot revolucije. To je 25.000 v boju padlih žensk, to je 40.000 ranjenih žensk, 88 Jugoslovank - narodnih herojev in 1900 Jugoslovank-spomeničark. Ta naš osmi marec ima toliko lepih obrazov! To je skoraj petdesetodstotna udeležba žensk v aktivnem prebivalstvu SRS. To so samoupravljalke za tovarniškimi stroji, to so znanstvenice v kabinetih in v laboratorijih, inženirke v tovarnah, zdravnice v operacijskih dvoranah, sodnice, prosvetne delavke in še bi lahko naštevala. To so delovna mesta, na katerih človek z rokami in umom dokazuje svojo ustvarjalno bit. Iz podatkov je razvidno, da je bilo leta 1940 le 18% žensk med vsemi zaposlenimi prebivalci, danes pa smo dosegli v jugoslovanskem merilu 35 %>, y Sloveniji pa 43 %. V svetovnem merilu res močno narašča število zaposlenih žensk in dobiva med njimi vodilna mesta tudi zaposlena mati, a še vedno prevladuje miselnost, da je ženino mesto doma v družini. Zato je ženino poklicno delo še pogosto obravnavano kot nujno zlo, ki ga je možno tolerirati le za neporočene ženske. Boriti se proti taki miselnosti je zgodovinska naloga, ki jo mora opraviti delavski razred v svojem boju za osvoboditev človeka in dela. Aero klub „Bela krajina” Gotovo vam ni neznano, da je bil še v letu 1975 ustanovljen Aero klub Bela krajina, v katerega se je vključilo veliko mladih, a tudi starejših ljudi Ustanovitev je vzbudila pozornost, kakršne smo deležni ob vsakršnem ustanavljanju novosti. Navadno potem začetno navdušenje splahni in nemalokrat se zgodi, da prične dejavnost upadati, namesto da bi iz leta v leto rasla. Morda je ob ustanovitvi Aero kluba Bela krajina zanimivo to, da so se zanj zavzeli domala vsi družbeni faktorji, kajti obstoj takega kluba je širšega družbenega pomena, za delovanje pa je potreben poleg kadra tudi denar. Potreben kader naj bi se izšolal drugod ob kole-gialnosti drugih slovenskih Aero klubov, denar pa bo treba zbrati po domačih blagajnah V Sloveniji vsak član AERO kluba prispeva na dinar družbenih sredstev štiri svoje dinarje, i' drugih republikah je povsem drugače, četudi je tovrsten šport v Sloveniji najbolj razvit. Gotovo ni slučaj, da so o dejavnosti Aero klubov razpravljali v samih vrhovih naših družbenopolitičnih organizacij. Prepričani so, da morajo zagotoviti sredstva Temeljne telesnokulturne skupnosti, Temeljne izobraževalne skupnosti, LO in SLO. AERO klub Bela krajina ima doslej zagotovljenih 40.000 dinarjev: 20.000 iz žiro računa TTKS Črnomelj in prav toliko iz istega naslova v Metliki. Toda pustimo zaenkrat probleme. Poglejmo, kakšni so načrti na novo rojenega kluba, ki je neznanka na tej strani Gorjancev, akoravno je več mladincev aktivnih članov Letalskega centra v Novem mestu, in to že več let. Ti so bili tudi pobudniki za ustanovitev kluba, ki je delo resno zastavil. Pri Kmetijski zadrugi Metlika so obljubili dati v uporabo svoje zemljišče ob Kolpi v Logu, kjer naj bi se uredilo športno letališče. Najbrž ni potrebno pisati o pomenu razvoja takega športa tu pri nas s turističnih ali družbeno zaščitnih koristi, kakor bi bila najbrž odveč beseda o tem, da se je prav na našem ozemlju med NOB izšolala četa letalcev in leti naj bi dobili v Beli krajini domicil Tovariš Ivan Žele, ravnatelj osnovne šole v Metliki in bivši župan, mi je na zadnjem sestanku izvršnega odbora Aero kluba Bela krajina takole na uho rekel: „ Če bi imeli za vsako dejavnost vsaj nekaj tako zagretih Ovničkov. “ Jože Ovniček je brez dvoma gibalo belokranjskega Aero kluba in ne bi bilo prav, ako bi pri naprezanjih ostal osamljen, saj sem takole iz uličnih bežnih pogovorov dobil vtis, da nekateri še zdaj ne verjamejo v resnico o obstoju Aero kluba Zanj pa so se zavzeli tako pri vojnih oblasteh kot tudi pri Zvezi letalskih organizacij Slovenije. Prav bi torej bilo, da naše pomisleke zamenjajo dejanja Aero klub pa naj dobi svoje mesto tudi v naših programih dela z denarno postavko na desnem robu načrtov. Videli bomo, da denar ni bil vržen v zrak. T. G. uredniški odbor: Slo-Videti«, Stevice Medek, Dragica Nenadi«, Milan Travnikar, Milan Bra-Cika, Marjan Pavlovi«, Ivan Brodarič in Ivan Biščan. Glavni in odgovorni urednik: Toni Gašperič, tehnični uradnik: Jan« Pazetj. Izdaja trikotažna in-VEZILO na mesec v i Dolenjski list, tisk “3K Novo mesto. Betko ima besedo Ob razpravi o pokritju primanjkljaja Elektrogospodarstva je eden od delavcev vstal in vprašal: „Če glasujem za, pomeni to, da se bom od tega trenutka dalje lahko bril tudi z električnim brivnikom? “ Vprašanje je ostalo brez odgovora. Ob šesti uri in deset minut zmanjka po nekaterih pisarnah električnega toka. Strokovnjaki menijo, da zaradi priključitve električnega kuhalnika, ki naj bi zavrel vodo za kavo. Kdo kuha kavo in kje se kuha, ne morejo ugotoviti niti tisti, ki jo pijejo. V našem Vezilu napiše lajveč člankov neki Toni Gašperič, ki se podpisuje s kratico T. G. Priporočam mu, da inicialkam T. G. doda še veliki P., torej bi se moral podpisovati T. G. P., kar lahko pomeni: tiskarski gospodarski problemi. Ali pa kaj drugega. Posnetek je iz nove novomeške sodobne športne dvorane, kjer so se v začetku marca pomerili novomeški košarkaiji z metliško Beti. V prvem polčasu so bili precej boljši gostje, v drugem pa so močno popustili, saj so dosegli vsega 18 točk. Na sliki: Lalič in Svinger poskušata zaustaviti Cukuta. začarani? V nadaljevanju pa igralcev Beti žoga ni in ni hotela ubogati. Njihovi meti so bili vse bolj netočni in najbolj vneti navijači so „pogruntali“, da so novomeški obroči za Metličane začarani. Veijetno je zdravilo za začarane obroče kaj preprosto: poslej bodo morali igralci bolj spoštovati trenerjeve napotke, igrati bolj umirjeno in le tako bodo lahko že dobljene tekme spremenili v zmago. Za Beti so igrali: Kremesec 2, Vergot 2, Lalič 7, Svinger 21, Jezerinac 21, Kamnikar 8 in Popovič 2. A So novomeški obroči Tako so tekmo z novomeškim Novoteksom igrali v novi športni dvorani. Dolenjski derbi med obema ekipama je bil vedno mikaven, zato si ga je ogledalo okoli 200 gledalcev in skoraj polovica jih je spodbujala Metličane. Medtem ko je spodbujanje v prvem polčasu še zaleglo - Beti je odšla k odmoru s štirimi koši prednosti - tudi glasno navijanje v drugem polčasu „zaspa-nih“ Metličanov ni spodbudilo, da bi igrali bolje. Zlasti proti koncu so močno popustili in domači košarkaiji - v zadnjih tekmah so bili vedno boljši Metličani - so zasluženo osvojili potrebne točke. Rezultat: Novoteks - Beti 62:52 (30:34). Beti: Jezerinac 20, Lalič 9, Svinger 8, Kamnikar 10, Ž. Vergot 2 in Popovič 3. BETI - TRIGLAV 63:66 (37:28) Metličani so v petem kolu prvenstvene tekme igrali v dvorani osnovne šole v Bršlinu in tudi to tekmo izgubili. Po prvem polčasu je le malokdo verjel, da lahko do tekme še neporaženi Triglav tudi zmaga. Metličani so namreč v prvem polčasu z zelo dobro igro v napadu in obrambi prekosili goste v vseh pogledih, in če bi bili nekoliko bolj natančni pri hitrih protinapadih, bi bila lahko njihova prednost ob koncu prvega polčasa še večja. Do izida tretje številke „Ve-zila“ je košarkarsko moštvo Beti odigralo dve tekmi letošnjega dvoranskega slovenskega košarkarskega prvenstva. Ker Metličani v domačem mestu nimajo primerne dvorane, vse tekme gostujejo. Na predvečer dneva žena so metliški košarkaiji „gostovali“ v bršlinski osnovni šoli, kjer so se pomerili s kranjskim Triglavom. Žal se je tudi v tekmi z njimi ponovila „Novoteksova“ igra. Medtem ko so v prvem polčasu igrali zelo dobro, so v nadaljevanju popustili in še enkrat po nepotrebnem prepustili točki nasprotnikom. (Foto: Janez Pezelj)