3. štev.
V Ljubljani, sobota 3. januvarja 1920.
Poštnina pavsanrana.
m. leto.
Ni pismene naroCbe brci pošiljat c denarja se at moremo ozirati.
Novi ntroinikl naj pošiljaj« naročnino po nakaznici.
T
Velja v Ljubljani in po pošti:
telo leto pol leta letrt teta u mesec
K 120-—
Za inozemstvo:
celo leto ... K pol leta.
140--
letrt teta n mesec
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica itev. 6/1. Telelon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu štev. 8. Teleicn štev.
Izhaja vsak dan zjutraj,
Posamezna številka velja 60 vin.
i la si se zaračunajo p« orubljenem proštom in sicer 1 mm visok ter 55 mm širok prostor za enkrat 1 K, za večkrat popust.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. ~ Dopisi naj se frankjrajo. Rokopisi se ne vračajo.
Vlada ne prevzame gledališča.
(Poročilo glej v listu.)
Italijanska neodkritosrčnost.
Novoletna voščila ministrskega predsednika Nlttlja Jugoslaviji.
LDU. Belgrad. 1. jan. Ministrski predsednik in zastopnik ministra za zunanje stvari g. Davidovič ie ob Novem letu poslal brzojavne čestitke vsem predsednikom ministrstev zavezniških držav. Na te brzojavne pozdrave le dosedai prišel samo odgovor predsednika italijanskega ministrskega sveta Nittiia. ki se glasi: Nj. ekscelenci g. Davidoviču, predsedniku ministrskega sveta države
SHS, Belgrad. Zahvaljujem se Vam za Vaše čestitke in nočem čakati Vašega Novega leta, da bi izrekel svoje najsrčnejše želje za Vašo osebo in za Vašo domovino. Nadejamo se. da bo novo leto utrdilo v miru zvezo plemenitega vojaškega bratstva s hrabrimi Srbi in da se ustvari nova atmosfera zaupanja in ekonomskega in kulturnega sodelovanja z vsemi Jugosloveni na največjo srečo in resnično blagostanje najinih dveh držav. Nitti.
Italijani se odrekajo
•tri •	£\
VISU?
Izvirno poročilo s Jugoslavije«.
Belgrad, 2. Jan. Kakor poročajo Iz Pariza so začeli Italijani popuščati že tudi v vprašanju otoka Visa. Baje bi bili pripravljeni se otoku odpovedati, ako b! velesile garantirale njega nevtralizacijo. Jugoslavija bi ga ne smela nikdar uporabljati za oporišče svojim vojnim ladjam.
Državni krediti za aprovizacije.
LDU. Belgrad, 1. lan. Minister za prehrano je odobril nastopne kredite: Kot obratno glavnico za nabavo hrane, podporo aprovizacijskih, konzumnih in poljedelskih zadrug v katerikoli pokrajini, in sicer za Hr-vatsko 9 milijonov kron, za Slovenijo 12 in pol milijonov kron. za Bosno in Hercegovino 15 milijonov K. za Dalmacijo 9 milijonov kron in za Vojvodino 4 in pol milijone kron. Ti krediti so odobreni za leto dni brez obresti.
Angleži hočejo tudi Carigrad.
LDU. Pariz. 2. jan. »Matin« piše o turškem vprašanju, da je skoro gotovo. da pride Carigrad pod angleško varstvo, ter da bo Angleška stražila tudi morske ožine. Sedež turške vlade bo Brusa ali Konia.
Šestdeset milijonov za narodne namene.
Izvirno poročilo »Jugoslavije«.
Trst, 2. jan. Te dni le umrla v Trstu gospa Marija Račič, vdova po znanem narodnjaku in brodolast-niku. Pokojnica nima svojih otrok, pa je zato zapustila vse svole premoženje v vrednosti nad 8 milijonov lir za Izpopolnitev jugoslovanske pomorske akademije v D::brovnjku„ 8 milijonov lir odgovarja po današnjem kurzu približno 60 milijonov kron.
ARDIT USTRELIL HRVATSKEGA ČASNIKARJA.
(Izvirno poročilo Jugoslavije.)
Bakar. 2. jan. D’Annunzio je pustil že pred tedni zapreti reškega dopisnika zagrebškega Novinskega ureda Krznariča, češ da ruje proti italiianstvu Reke, ko se je Krznarič predvčerajšnjim sprehajal po dvorišču reške jetnišnice, je naenkrat pritekel k njemu ardit in začel groziti z revolverjem. Naenkrat se je sprožil tu zadel nesrečnega Krznariča v trebuh. da se je takoj zgrudil na tla. Danes leži že drugi dan v nezavesti in ni upainia, da bi ga mogli rešiti. Splo šno prepričanje je, da ne gre za ne srečo, ampak za novo italijansko lumparijo, ker je bil Krznarič navdu šen narodnjak in je s svojim poroče vanjem vzbujal med Hrvati In Srbi zanimanje za reško vprašanje.
Krona in dinar.
Včeraj se je vršila v deželno-zborski dvorani v Ljubljani anketa gospodarskih in drugih Interesiranih krogov demokratske Stanke o valutnem vprašanju. Ankete so se udeležili med dmgiml minister dr. Kramer. deželni predsednik dr. Žerjav, župan dr. Tavčar, več narodnih zastopnikov, odposlanci Iz Celja, Ma-
ribora itd. Predsedoval je predsednik JDS dr. Kukovec.
Minister dr. Kramer in član valutne komisije dr. Brezigar sta podala stvarne referate o današnjem Stadiju valutnega problema. Slikala sta boj, ki se je razvnel v Beogradu med pristaši krone in dinarja in navajala argumente obeh strank. Pri
tem sta oba še posebno povdarjala, da je krivično, ako se očita pristašem velike relacije na škodo krone, da hočejo oškodovati novoosvobo-ejne pokrajine. Saj bodo slabe posledice zamenjave, zlasti znižanje dinarske vrednosti, zadele v isti meri Srbijo kakor ostale pokrajine. Za gospode, ki se zavzemajo za zamenjavo 1 : 4 so imerodajni edino stvarni razlogi, ln oni so trdno uver-jeni, da ravnajo v splošno korist. To velia zlasti tudi za finančnega mi-nista dr. Veljkoviča samega, kateremu pa je treba brezpogojno priznati. da so njegovi nameni čisti in pošteni.
Po obeh referatih se je razvila živahna in zanimiva debata, ki je trajala z enournim opoldanskim odmorom od 10. ure predpoldne do 5 ure popoldne. Vsi govorniki so povdarja-li točke, v katerih se strinja danes več ali manj vsa slovenska Javnost. Opozarjali so na nepregledne gospodarske posledice, ki'bi jih imela zamenjava 1 : 4, zlasti na neizbežno, mrendno naraščanje draginje, ka-cor tudi na to da bo vsied zamenjave pade! v vrednosti tudi dinar, tako da bi bili njegovi posestniki udarjeni z nami vred. Današnje gospodarske razmere še niso godne za tako dalCTtosežne gospodarske operacije, zato naj se ukrene samo nekak provizorij. Glavno je. da se nadomesti današnja novčanica z drugo, ki se ne bo dala tako lahko ponarediti. Zamenja naj se ali pari, vse drugo pa se uredi kasneje.
K sklepu je bila sprejeta naslednja resolucija, ki s',aži kot inštrukcl-}a za strankine zastopnike v Beogradu.
»Uvažuje edinole interes države in širokih slojev naroda, so zastopniki gospodarskih organizacij na sestanku JDS de 2. januarja 1920 sklenili soglasno: 1. Ko gre za unifikacijo dveh valut v državi, smatramo, da je napačno, vzeti za podlago krepkejšo valuto: neizbežno je namreč, da potem tudi ona devalira in že itak težko prizadete lastnike slabše talute potegne za seboj v to-likratnem razmerju, za kolikor je bila izmenjana za krepkejšo. Ako bi sprejeli po načrtu g. finančnega ministra dvolično novčanico, v tej fikciji ne bi bilo nič drugega, nego definitivna relacija. Cene vseh predmetov bi poskočile in ž njimi plače ln mezede. Perturbacija v gospodarsko zelo razvitih delih države bi bila naravnost usodna. Edino primerno Je. da se vzame edlnlca Iz slabše valute \ In na to zastavi vsa moč, da se okrepi z reelno fundacijo In smotreno gospodarsko, zlasti Izvozno politiko.
2. Zato ne moremo pristati na Izmenjavo na temelju kake relacije, temveč smatramo kot edino možno rešitev, da se izvede izmena alparl za krone. Pri tem pa uvidevamo, da treba ščititi lastnike in Interesente
starega dinarja; to pa se na drug način more zgoditi mnogo bolj dosledno. kakor z nameravanim načrtom g. ministra Veljkoviča, ki bi devaliral dinar v cilju današnje vrednosti krone in občutno prizadel dinarskega upnika. Pripravljeni smo, priti dinarskemu Interesentu nenroti s tem, da se da staremu dinarju možnost sukcesivue izmenjave po ugodnem kurzu, da se plačilo dinarskih terjatev olajša s primerno uredbo in da se mu pri začasni določitvi kovinske podlage zagotovi primerno razmerje.
3. Uvidevamo važnost končne rešitve valutnega vprašanja: vendar ni tolika, da bi jo morali po vsaki ceni izprovesti hipno s silo proti jasni volji ogromne mase interesira-nih. Zato smo pripravljeni, pristati na to, da se meritev izenačenja še za kratko dobo odgodi, tembolj, ker bo potem dana parlamentu možnost odločitve: nemudoma pa naj se iz-menia biljegovana krona za novo novčanico.
cev, ki so se peljali gledat našo delegacijo v Pariz in prinesli domov poročila o gracijoznih pariških strojepiskah. finih smodkah, bosnivar.skf zunanjosti g. Vesniča ter proglasili urbi et orbi, da ie slepec ali sleoai kdor trdi, da naša stvar v Parizu ni v dobrih rokah. V tej moii sodbi pa mislim da se z g. Šorlijem — zlasti glede na srbijanske radikalce — popolnoma strinjava.	S.
K rimskemu paktu,
G. Tomo šorli se obrača v včerajšnji »Jugoslaviji« proti molim izvajanjem pod naslovom »Zaupno« v tem listu od 31. dec. 1919. Akcije naših emigrantov v tujini med vojno, so tako neznane, da nam mora biti dobrodošla vsaka taka vest — zlasti če jo da neposreden delavec kot le to bil g. T. Šorli, v svoji repliki se mi pa zdi, da g. Šorli napačno interpre tira moi sestavek.
Delovanja Jugoslovanskega odbora jaz nikakor ne mečem v isti koš kot makinacije raznih velesrbskih komitejev in to celo poudarjam. Misel le bila le ta. da nismo imeli zunaj enotne organizacije, in to trdi tudi g. Šorli — da ie Italija makijave-listično izrabila to naše nesoglasje ln da je nastal končno iz tega tisti rimski pakt, o katerem si upam oa Jaz dvomiti, če nam ie toliko koristil kot bi bil moral — in upam si tudi dvomiti če ie tak pakt sploh pakt. ko ne veže merodajnih oseb. Da seveda pri tem ostro ločim kreature kot so bili zunaj razni velesrbiianskl agenti — od krogov jugoslovanskega odbora, o tem naj bo g. šorli prepričan. Kaj so delali v Švici g. Ghi-steri. Flesch in Granello pa le v zvezi z rimskim kongresom — za to zvezo je pa seveda vedela sama Italija in to sem mislil, ko sem zapisal, da so Jugoslovani zagrabili za vabo, trnka pa niti opazili Aiso. Pred pariško konferenco smo prezrli kot be-iači radi takih nesoglasij med seboj; da smo veljali v Parizu za sovražnike. ker nismo bili priznani in da nam je to nepriznan je priborila sta-roradikalna klika ter njen aparat, to je oa prvi povedal slovenski javnost: baš pisec teh vrstic v nemalo začudenje in ogorčenje poštenih KranJ-
Prometna kriza v Jugoslaviji.
Od Avstroogrske je Jugoslavija podedovala železniški park in pritikline v najslabšem stanju. V času vojne se je promet podvojil, repara-ture so se se pa vsled pomanjkanja delavnih moči in materijala znatno zmanjšale. Nešteto vagonov in lokomotiv je izranžiranih in leži po postajah, kjer gnijejo in rjavijo. Zato se je treba takoj lotiti popravka. Jugoslavija ima dovoli večjih delavnic v, Za >cbu, Mariboru, Subotici ln Beogradu. Cc pa nitna dovolj strokovno izobraženih delavcev, si jih mora preskrbeti, da bodo mogli popraviti železniški park tako, da bo zopet uporaben. Za prvo pomoč pa si mora naša država kupiti še nekoliko lokomotiv v Nemčiji.
Poleg tega mora Jugoslavija železniško politiko utrditi in ji dati najnovejši konstelaciji odgovarjajoč pra-vec. Vse železnice na ozemlju bivše Avstroogrske so tako zgrajene, da gravitirajo proti Dunaju in Pešti. Naša naloga je, da obrnemo železniške proge proti našim centrom Zagrebu, Beogradu In Ljubljani. Ker pa ne bomo mogli takoj graditi novih pro& bomo predvsem morali dograditi najpotrebnejše zveze in pojačatl že obstoječe proge.
Proga Zldanimost-Beograd mora postati dvotirna. Za prvi začetek bomo morali zgraditi še en par tračnic na progi Zidanimost-Sisak savska postaja. Tako bo vzpostavljena dobra zveza Beograd-Zagreb-Ljubija-na. Transporti bodo potovali do Siska z ladjo, naprej pa po železnici. V Sisku je treba zgraditi nove in povečati dosedanje magazine.
Zelo važen je tudi spoj Krapina-Rogatec. Par kilometrov tračnic, kf jih je treba napeljati tukaj, je velike važnosti. Tako dobimo nov spoj Maribor - Grobelno - Krapina - Zagre > S tem bo tudi glavna proga Dunaj-Trst in postaja Zidamnost, ki je sedaj preobložena, zelo razbremenjena, ker b! se vsi transporti za Zagreb mogli od Grobelnega dalje pošiljati na Kra-pino-Zagreb. Razven tega je ta kral-ša od poti čez Zidanmost. „
Zelo potrebno je tudi podvostro-čenje proge Zagreb-Reka, ker je ta proga in njen podaljšek Zagreb-Beo-grad naša glavna-prometna Žila.
Proga Brod-Sarajevo-Split mora biti normalna, prav tako tudi Stein-,
Kajtimar:
Fragmenta vitae.
ODLOMKI ŽIVLJENJA.
1.	Deček In deklica.
Kaj se le tl vedno vtikaš v našo Jgro? Ali Je to za ženske? Pa je bila Že kdaj ženska vojak? Saj bi se takoj zacmerila. če bi le kje daleč počil top. Ce ob nji. bi itak padla mrtva na zemljo. — Stran pojdi, pravim. Saj tudi nič ne razumeš o naši Igri. — Kaj se režiš in kažeš svoje bele zobe? Boš imela itak kmalu vse Črne, ker imaš usta vedno polna sladkarij. Ne? če pa je naš ata rekel. Ti boš vedela bolje, seveda, kot on, ti pišče malo. — Stran, pravim , še enkrat. Po glavi te bi, ker ne ubogaš, če bi mi ne bila preneumna. *.
Na igre se pač hudo razumeš, a i v šoli, oiej! Kdo pa zna najslabše se-oštevati? Pišeš pa tudi — sama packarija, pravi gospod učitelj. In zadnjič. niti pesmice nisi zna1. namet
Skoro smilil si se mi, ko so se ti vsi smejali.
Smilil, kaj? Ne maram, da bi se tl smilil. Kaki punci že ne. če mi rečeš še enkrat kaj tako smešnega, te prav zares pretepem.
2.	Mladenič in mladenka.
AH vara naj govorim z besedami? Kaj je beseda? Zvok. ki morda srce res ljubeče objame, ga zavije kakor v dehtečo kopreno in ga vsegfa omami, a ga morda tudi prestraši in odbije. Ena neprevidna beseda lahko raztrga vse tiste tajno niti, ki jih prede in plete usoda od srca do srca, ena nepremišljena beseda lahko podre vse lepe, zlate mostove, ki Jih zida ljubezen od duše do duše.
Zato se bojim besed.
Kako bi naj tudi govoril vam? Vsem in vsaki bi brž znal govoriti, vam ne znam. Zakai za vas bi morala biti vsaka beseda pesem, simfonija slednji stavek, in kako naj vli-Jem v slabotno posodo besed svoje misli, ko oa le vsaka visok blago-
slov, vsaka skrivnostna molitev za vas.
Kaj je to zdaj v mojem življenju? Kakor misel, ki preleteva svetove, sem bil prost do zdaj. Zdelo se mi Je, da ni nikjer meja moji mladi moči, da ni nikjer ovir mojemu hotenju, da ga ni človeka, ki bi me zasužnjil s svojo voljo, s svojo besedo. Zdaj pa je vsa moja volja pri vas, pri vas vsa svoja moč, pri vas vse moje misli; nobena se ne more odtrgati in ločiti od vas. Iščem vas, sledim vam v sanjah pondči, in podnevu se obrača moj korak nevede in nehote venomer proti vašemu domu. V mraku blodim v bližini vaše hiše, da vidim okna vaše sobe, da vidim odsev luči na zastorih. Zavidam luč. ki sme goreti V vaši bližini in sme gledati čudovito, presladko vaše obličje: z nevoščljivostjo in ljubosumnostjo mislim na svetilko, ki, jo ie držala mehka vaša roka. — Vidim na zastorih včasih vitko silhueto in mislim, da ste vi, ter se je veselim ln sem srečen. Zahrepenim: Ko bi za hip.odgrnili zavedo, počasi In pre-
vidno, kakor da čutite mojo bližino in se hočete prepričati, ali sem res pod vašim oknom. Kako bi vam bil hvaležen! Ko bi za trenutek vsaj videl v mračni poljasnosti mraku in oddaljenosti obrise sladkega vašega obrazka — kako bi bil srečen!
To je zdaj tnoje življenje, poprej tako prosto, tako veselo, naravnost razposajeno v prijateljski družbi,
Metulj sem, ožgan od ognja vaših oči; mornar sem, očaran in omamljen od godbe melodičnega vašega glasu: pozabljam krmariti življenja čoln — naj plove, kamor ga neso prijazne ali zle sreče Vetrovi: jetnik sem, vkovan v verige vaše krasote: suženj sem, ki more in mora slediti le vam, le vam.
In vendar vem: zdaj šele se ml Je razkrila življenja skrivnost, zdaj šele živim. Živim pa ves v vas. In zdaj šele čutim lepoto in sladkost življenja, ker ljubim ... ljubim ...
In zdaj šele umevam visoki zmi-sel življenja: živeti in delati za ljubljeno. bitje.
Gospod, kaj ste storili z menot?, — Kie je moj ponos, s katerim sem zrla na moške, na niih občudovanje, dvorjanjenje in sladkanje? Skord smilili so se mi včasih, večkrat so se mi zdeli smešni. Vedno .pa se mi Je zdelo, da ga ni. ki bi me mogel raniti ali celo premagati.
Pa ste prišli vi in ste nji govorili vsakdanje reči. Niste se mi ne laskali. ne mi dvorili, ne ml govorili bombastično ln ne puhlih fraz, kakor jih toliko slišim. In vendar •— vaša priprosta beseda me Je ranila, zmagal me je vaš pogled., Kako ste me gledali, zakaj ste me gledali tako? Ali me je že kdaj kak moški tako? Ne vem; čutila vsaj do sedaj nisem nikoli moči moškega pogleda, pred vašim sem vztrepetala. V strahu ali v radosti, kdo mi pove"?
Nikoli se nisem ozrla za moškim, če sem govorila z njim in sva se ločila. čutila sem, kako so stali ria mestu, kjer sem sc poslovila in jih pustila, in so gledali za menoj. Pač sem čutila v srcu tajno zadovoljstvo, a da bi se okrepila, ne, ne! 1 r
t>eissova železnica, ki veže Bosno z Dalmacijo. Liško železnico je treba neumorno graditi dalje, da dobimo enkrat železniški spoj Slovenije is Hrvatske z Dalmacijo. Treba bo skrbeti tudi za nepretrgano progo med Srbijo in Rumtrnijo pri Prahovu in pa za proge Uvac-MFtrovica; potem za proge, ki bodo spajale Banat s Srbijo, Bosno s Srbijo preko Drine in Srema z Močvo preko Save. Vse to so stvari, od katerih je odvisno življenje Jugoslavije.
Poleg železnic ne smemo pozabljati na brodarstvo. Naše plovne reke so Dunav, Sava, Drava in Tisa ter dva kanala za ladje v Bački. Ladij dobimo, kakor se zdi, dovolj, kapitanov in drugih pomorščakov rn ladjarjev nam ne manjka Ker so ti ljudje sedaj nezaposleni, jih lahko premestimo na Dunav. Ob rekah moramo zgraditi luke In magazine. Velike modeme luke je treba zgraditi v Beogradu. Novem Sadu, Sisku m Brodu, v Pavčevu, Bajt, Bački itd. Tu se morajo investirati silni milijoni, ki se nam bodo kmalu in sijajno izplačali. Pozornost bomo morali posvetiti tudi regulaciji Save, s čemur bi lahko dosegli paropfovno zvozo med Siskom In Zagrebom, kar bi bilo neprecenljive vrednosti, ker bi bila na ta način zvezana Beograd in Zagreb.
Kar se tiče pomorskega brodar-Stva, se zdi. da nam Je lokalna obalna plovba zajamčena; treba pa bo poskrbeti velike ladje, ki bodo v trgovskih zvezah z Italijo, Francijo. Anglijo in Grško. Splitska luka se mora povečati. Oruž se mora preurediti.
Kadar bodo urejena naša prometna pota. bodo tudi naši produkti cenejši, kar ne bo pomagalo samo tujim državam, ki bodo pri nas kupovale. tem več pred vsem nam samim, ki bomo ceneje plačevali življenjske potrebščine v lastni zemlji.
ja), res tako močni, kakor se cenijo. To znamenito odkritje je spravilo na noge vse angleške inženerje in industrialce, ker se trdi, da je tega angleškega petroleja v izobilju, da je tekeb in izborne kakovosti. Ako je res tako, potem se ne bo treba več bati nove svetovne premogovne krize, kakor je današnja, ker bodo Za parne stroje uporabljali mesto premoga petrolej.
Tudi v Franciji so odkrili petrolejske vrelce v departementih Allier, Saone-et-Lolre in Oard, ali ti vrelci niso tako močni, da bi se mogli intenzivno izkoriščati. Večji vrelci so v Alzaciji, ki dajejo mesečno okoli 4000 ton, m kjer se produkcija more še znatno povečati, ter v Algeriji, kjer se v Ain Zeftu na vzhodu Mo-stgema dobiva mesečno 2000 hektolitrov.
Skoro vse evropske države imajo večje ali manjše petrolejske vrelce, tako tudi naša Jugoslavija (zlasti v Medjimnrju). Vendar pa dosedaj Evropa ne pridela toliko petroleja, da bf mogla zadostiti svojim potrebam in je danes še v veliki meri odvisna od dovoza amerikanskega petroleja.
Produkcija petroleja.
Petrolej (kameno olje), znan že starim Judom in Perzijcem, celo Indijancem itd., se včasih radi primitivnih dobavnih naprav ni mogel v toliki množini in v takšni kakovosti proizvajati kot sedaj. L. 1809. so poizkusili v Severni Ameriki prvič s takozvanim artezijskim studencem, potom katerega so se mogle dobiti večje množine petroleja iz zemlje. Ta iznajdba je pospešila prehod k modernejšim napravam. Seveda so te iznajdbe pripomogle samo do večje dobave surovega petroleja, katerega je treba še preparirati za uporabo, kar pa dandanes ne dela uikakih tež-koč.
Svetovna produkcija petroleja raste neprestano. Akc premo trimo 'zadnjih šestdeset let vidimo da se je dvigala produkcija petroleja v sledečem razmerju: od 1860. do 1870. 1100 odstotkov, od 1870. cio 1880. za 500 odstotkov. I- 1910. se je pridobilo za 8 krat več petroleja nego 1880., a od 1910. do 1919. je rasla orodukcija v Istem razmerju.
Največ petroleja proizvajajo na svetu Združene države. L. 1917. so dobile iz svojih studencev 47 miL ton petroleja. Za Združenimi državami pride Mehika z 8 mil. ton, potem Rusija s 5 milijoni ton. Nizozemska Indija z 2 milijonoma ton, domvnioni Vel. Britanije z 1.750.000 ton. Vse druge države so producirale skupno samo 2 milijona ton.
Največ petroleja porabi Velika Britanija, ki je bila dosedaj največia odjemalka ameriškega kamenega olja, kar pa menda ne bo dolgo ostala, ako so petrolejski vrelci,' ki so blH pred kratkim odkriti v Hardstoftu v pokrajini Midlands (srednja Britani-
drugih sem čutita, celo pri neznancih ki tujcih, kako so postajali, ko sem šla mirno, in so strmeli za menoj. A da bi se ozrla po njih. kako b ml dopuščal moj ponos, kako moja dekliška časti Zakal sem se morala ozreti za vami? Enkrat, dvakrat, morda še večkrat — saj sama ne vem. In vi ste se ozrli. Zakaj ste se ozrli, gospod, zakaj ste se ozrli rav no tedaj? Zakaj niste imeli ustni tlenja z menoj? Glejte, vzeli ste mi ves moj mir, moj ponos ste vpogntll. povsem ga strli. Ustavljala sem se, borila sc kakor za življenje kakor za zveličanje duše — zmagovalec ste ostali vi .. .
Kako so bili lepi moji deklišk dnevi, kako brezskrbni. Zdaj so polni skrbi polni neprestanega težkega premišljevanja. Kako so bile mirne' poprej moje noči, kako pokojne mole sanje. Zdaj so noči polne nemira Brez sna strmim v molčečo noč. in iz globine noči se dviga in izoblfča ‘““pred menoj vaš obraz, mi zagorijo naproti vaše oči. Ln moje sanje so vse drugačne kot nekdaj, vse polo« yas.
(Dalje prih.)
Kiparska razstava v obrtni šoli.
Z veseljem smo pozdraviti letošnjo božično razstavo v kiparskem ateljeju državne obrtne šole v Ljubljani. Kakor smo že omenili, le prt-fesor Alojzij Repič topot razstavil portretna kipa pesnika Simona Jenka in pisatelja Ivana Cankarja-Dasi sta oba narejena po slikah, vendar je na obeh spoznati mehke naravne oblike v taki dovršenosti, kakor bi bilo delo izvršeno po naravi. Iz oči, iz upadlega obraza je posneti, da Jenku življenska usoda lil bila mila, masivno delo pa neopore-čeno označuje njegovo odločnost, nlega. ki je zapel »Naprei zastava slave!« — Doprsni kip nepozabnega Cankarja je izvršen docela drugače, je pa tisti Cankar, ki mn te duh označen v njegovih spisih. Iz mojstrsko zarezanih potez v očeh in v trepalnicah veje neka tajlnstvena otožnost ki omflluje njegovo obličje. Oba kipa sta vreden spomin manoni teh velmož. — Portretna skupina »Mirko in Zofija« je delana po naravi. Ljubka otroka se naslanjata drug na drugega. kar napravlja posebno ugoden utis. Naravno, skrbno začrtane poteze dajo obrazoma tisto mladostno svežost, ki se le ne moremo nagledati. Tudi oči so polne živllenla. pravo zrcalo brezskrbne otroške duše. — Reljet (tri otroške glave) je po naravi izvršena skupina, na kateri občudujemo karakteristiko otroških obrazov. — Reljefi štirih evangelistov so molčevi modeli, ki lih bo razstavnik izklesal iz lasanskega marmorja. — Simboliko izpol»M«yo Izraziti obrazi i» teVesue poteze. Kaj lepo vplivajo tud! preprosto-narav-no nagubana oblačila. Sploh Je na vseh umotvorih videti da se le umetnik strogo držal meie, ki }c ne sme prekoračiti nihče, da se ne od-tuli naravi, ki nakbo podlaga moderni umetnosti, — Namenjeni so za prižnic« v rajbenburškl župni cerkvt
konflikt med ravnateljstvom in gledališkim osobjem. Predno pa ravnateljstvo stori tako usodepota korak, da zapre gledališče, mora sklicati izredni občni zbor konzorcija, kajti konzorciju je direktorij odgovoren za svoje sklepe.
Člani konzorcija zahtevamo torej, da se skliče čimprej občni zbor, ki je edinole kompetenten odločati o tako dalekosežnih ukrepih, kakor Je zatvorftev gledališča.
Član konzorcija.
y toliko naše Informacije. Dobro je, da pridejo že enkrat v Javnost zanesljivi in jasni podatki. Zdaj je treba le le, da se čfan prej pojasnijo tudi težki očitki o slabem gospo-
darstvu konzorcija, ki so jih izreki igralci v svoji izjavi in na svojem zadnjem shodu. Da ne bo trpelo na« še gledališče, se mora tudi ta za« deva čim prej urediti.
Gledališče.
Konzorcij gledališča v Ljubljani se zasebno in Javno čisto po krivici napada. Če se zgodi kaka nerednost ali napada pri gledališču, kriv je — konzorcij, če kal ni prav, kriv je — konzorcij itd. Vedno konzorcij in konzorciji In to je napačno. Konzorcij slov. nar. gledališča v Ljubljani tvori več sto oseb širom Slovenije in nekaj jih je tudi na Hrvaškem, da nekaj celo izven Jugoslavije, član konzorcija je namreč vsak, ki je.pod-plsal en ali več deležev za slovensko narodno gledališče. Konzorcij kot tak se bore malo ali spoh nič ne briga za posameznosti poslovanja med letom. Na ustanovnem občnem zboru leta 1917. je izvolil konzorcij kot svoj iz-vrševalni organ direktorij 5 članov in gledališki svet 16 članov. Direktorij (gg. Lflek, Praprotnik. Govekar, dr. Ažman in Grafenauer) vodi vse posle gledališča v Ljubljani in le direktorij Je odgovoren za vse. Gledališki svet, v katerem so bili priznani slov. dramatični pisatelji hi glediški praktiki, se je trudil nad leto dni. da bi s svojimi nasveti pomagal pri razvoju slov. gledališča v Ljubljani, ker so se pa njegovi nasveti ignorirali, so vsi člani odstopili in gledališki svet se je razšel.
Če so danes gledališke razmere v Ljubljani take, , da grozi ravnateljstvo, da bo-zaprlo gledališče, ni tega kriv konzorcij, temveč le direktorij oziroma tisti činitelji, ki so Izafv.aH
Uradniška predstava »Pepelka«
se vprizori v dramskem gledališču prihodnji četrtek, dne 8. t. m. Vstopnice za polovično ceno se dobe v pisarni »Društva zasebnega nradni-štva« Gosposvetska cesta št. 12, II. nadstroole.
Iz dramskega gledališča. Radi obolelosti več članov smo primorani spremeniti ta tedenski repertoir. V soboto, dne 3. t. m. mesto »Korenček. — Ženitev« »Hlapci«, abon.
isti (D) v nedelio, dne 4. t. m. pop. mesto »Protekciie« . . . »Gozd«, izv. abon. Iz isteca vzroka sc le vprizo-rilo na novoletni dan zvečer »Hlapce« mesto »Korenček. — Ženitev«.
Te dni dobe vsi naši naročniki poštne položnice bi prosimo, da takoj obnove naročnino. Kdor vplača celoletno naročnino 120 K vnaprej, dobi brezplačno hi poštnine prosto za 16 kron vrednosti knjig in brošur naše založbe, ki si Jih lahko prosto izvoli. Kdor vplača celoletno naročnino, nal si Iz našega oglasa (inserata) zbere knjige, katerih skupna vrednost ne presega 10 K, ter nam lih naznani po dopisnici ali v pismu. In pošljemo mu jib takol, ko prejmemo vplačano naročnino.	,
Ako pa znese vrednost Izbranih knjig več kakor 10 K, pošljite z naročnino za „.]ugoslavljo“ presežek vrednosti kuibJ in dobite Jih poštnine
Pr°Kdor pridobi „Jugoslaviji" novega naročnika, dobi za nagrado za vsakega novega naročnika knjig v vrednosti 10 K, če vplača novi naročnik v sol 20 cn četrt leto norocnino. Ako pa vplača novi naročnik celoletno naročnino 120 K v naprej, dobi tudi on knjig v vrednosti 10 K, ki sl p* lahko prosto Izbere.
Porabite neodno priliko ter agitirajte za ..Jugoslavijo" ln pridobl-V!)jte novih naročnikov.
Jugoslavija.
W Amumziorl roparji.
LDU Reka, 2. Starega leta dan so uprizarjali. D« Annunzijevi vojaki po mestu velike izgrede. noč so streljali in metali ročne granate. Razgrajali so kakor pobesneli. Priliko so Izrabili tudi temni žlvljl, da so ropali in kradli.
Naša valuta na Dunaju narašča.
LDU Dunaj, 1. Sorazmerno s padanjem avstrijskih bankovcev se neprenehoma dvigajo bankovci kraljestva SHS. V prosti trgovini ima kurz 150—170 K.
Novi poverjenik v Medjlmurja,
Zagreb, 2. (Izv.) Novinar Juraj Gašparac je imenovan namesto dr. Ivan Novaka za vladnega poverjenika v Medjimurju.
Italijanski general v Beograda.
LDU Beograd, 1. Italijanski go-neral Gundetti je dopotoval v Beograd.	, .
Madžarska iredenta.
LDU Budimpešta, 1. V Budimpešti se je ustanovila liga za zaščito integritete Madžarske in njenih starih mej na jugu z Bačko, Banatom, Baranjo in Medjlmurjem. Ta liga bo delovala tudi po sklepu madžarskega miru v tej smeri, da se Madžari zunaj madžarskih mej organizirajo za madžasko Iredento. Liga ima napis: »Madžarska liga južnih pokrajin« in deluje s pomočjo madžarske vlade. Zborovanje za organizacijo lige je bilo 19. decembra v Budimpešti v prostorih madžarskega justičnega ministrstva.
Razna poročila.
Gledališka kriza.
Vlada ne more prevzeti*tedallšča v svojo reitio. ^ Zvišanje državne subvencije.
Z ozirom na polemiko, ki se J* razvila v časopisju med gledališkim konzorcijem in igralci smo se obrnili do prizadetih faktorjev s prošnjo po natančnejših pojasnilih. S poučene strani smo dobili zanimive m važne podatke, ki jih objavljamo v glavnih potezah.	„
Naša javnost je poučena napačno, češ da je centralna vlada sklenila prevzeti ljubljansko gledališče v lastno režijo. Tega ni sklenila, ampak Je za enkrat gledališču samo naslov dala in dovolila 70.000 K mesečne podpore. Ko je nastopilo sedaj »Udruženje Igralcev« z zahtevo po povišanju plač, je konzorcij zaprosil vlado za povišanje subvencije, ker zaradi občutne pasivnosti gledališča iz lastnih sredstev zahtevam m mogel ugoditi. Deželna vlada je to proš-nio podpirala, obenem pa računala z možnostjo, da prošnja vsled težavnega finančnega položaja, v Katerem se nahaja država, ne bo pravočasno rešena. Zato Je na račun zvišane podpore nakazala konzorciju 50.600 K. da bo mogel ugoditi vsaj deloma igral, zahtevam že za mesec ianuar. ker dobi poleg dosedanjih 70.000 K še 50.000 K subven-
Clješ te strani bi bila torej kriza rešena in bi postal spor brezpredmeten. Poostril pa se Je vs.ed očitkov s strani igralcev o nepravilnem gospodarstvu konzorcija. V interesu obeli strank je, posebno P® v interesu gledališča, da se spor poravna. Da bi mogla vlada kar če* noč prevzeti gledališče v lastno re-!|o. na to ni misliti, ker je vsakomur jasno, da bi bilo potem še bolj deficitom, vlada tudi nima aparata za to. Tudi prevzetje gledališča — vsaj začasno — Pb konzorciju igralcev smih je iz privatnopravnih razlogov skoraj neizvedljivo, ker ima gledališki konzorcij pogodbeno zajamčeno pravico do poslopij in je tudi večin«
m Ja rt /\« r n f
Amerika ne kreditira več Evropi.
LDU. Berlin, 2. „Lokalanzetger“ poroča iz Haaga po „Newyork He-raldu": Evropska posojila se ne bodo jemala več iz ameriških Javnih sredstev. Državni zaklad bodo sedaj stavili pod direktno kontrolo kongresa in največ, kar more pričakovati Evropa od Zedinjenih držav. Je dogovor glede obresti, ki jih Evropa dolguje Zedinjenim državam. Nova posojila ali kredite bodo moraii dati v bodoče privatni kapital in banke, ki hočejo prevzeti nase riziko.
6. Januarja se mirovna pogodba uveljavi.
LDU. Pariz, 1. Vrhovni svet je Odredil, da more biti do 6. januarja vse pripravljeno za uveljavljenje mirovne pogodbe. Ni pa še gotovo, ali se bodo do tega dne mogle rešiti vse potrebne formalnosti.
Hudi boji med Japonci In boljševikl v Sibiriji.
LDU. Berlin. 1. Po brzojavki lista „Vossische Zeitung" je vsa vzhodna Sibirija v požaru. Japonci se bojujejo z boljševiki ob Bajkalskem jezeru in ne pustijo boljševike prodirati preko te črte.
Pretnirie med Estonsko in boljševikL
LDU. Moskva, 2. Dne 31. decembra je bilo v JurJevem sklenjeno premirje med sovjetsko republiko in Estonsko, po katerem je od 3. do 10. januarja ustavljeno vojaško delovanje ter se premirje samo po sebi podaljša, ako se ne odpove 24 ur prej. Podpisali so tri točke bodoče mirovne pogodbe: o mejnih določbah, vojaških ^.garancijah in neodvisnosti Estonske. Pri podpisu premirja Je bilo navzočih okoli 20 ameriških in za-padnoevropskih časnikarjev, ki so označili 31. december za pomemben dan za nadaljnji razvoj evropskega severa in vzhoda. Dne 1. januarja so se začele seje mirovne konference v svrho posvetovanja o še nerešenih vprašanjih.
Indijski mohamedancl za nedeljivost Turčije.
LDUAmsterdam, 2. »Times« poročajo 1* Bombayja: Indijski moha-medanci smatrajo delitev Turčije
ali podelitev mandatov v delih Tur* čije za napad na njihovo vero.
Pomožna akcHa zc Nemško Avstrija
LDU. London, 2. Londonski listi pišejo o pomožni akciji za olajšanj« bede v Avstriji. Anglija. Francija, Italija in nekatere druge manjše države bodo pomagale čim prej. Ta akcija pa se mora smatrati samo za začasno, posebno ker se je Zedinjen« države ne udeležujejo.
Plačevanje nemške vojne odškodnine.
Amerikanec Charles Wiegand pripoveduje v nekem kablogramu, katerega je poslal iz Berlina v New-york. da je imel interview z nemškim finančnim ministrom Erzber-gerjem. Erzberger ga je prepričal, da bo mogla Nemčija že za leto dni plačati 20 milijard odškodnine. Pia* čala bo večjidel z dobavo trgovskih ladij, železniškega materijah,, raznih’ kemičnih produktov in drugega ma-terijala, ki Je označen v mirovni pogodbi. Vprašan, koliko je število bankovcev, ki se nahajajo v prometu, jo odgovoril Erzberger:	43 milijard
mark. Toda minister Erzberger js umolknil, ko mu je stavil vprašanje: Koliko se novih bankovcev tiska n« dan, oziroma na teden?
Po snegu povzročene nesreče i	v	Švici.
Sneg, ki ic te dni zapadel v nek«* terlh delih Švice, v veliki množini, jt povzročil težke nesreče vsled plazov. Z gore Schiahorn sc je utrga.u več plazov, katerih eden je zasul le« seno barako. Pri tem sta dva hlapes smrtno ponesrečila. Drug plaz 1« udrl v zdravilišče Davos-Dorf, v hotel Germania ter biez poškodbe zunanjih zidov, napolnil vse notranja prostore obeh poslopij s snegom. V zdravilišču sta bili ubiti neka bolniška strežnica' in neka pacientka, ved oseb pa je bilo deloma težko delom« lahko poškodovanih. Nadalie ie zasul plaz neko židovsko zdravilišče m v bližini se nahajajoče skladišče. Tudi pri tej priliki sta dve osebi izgubili življenje. Reševalna dela zelo otcžuie silni vihar. V sredo zjutraj je bil kraj Davos popolnoma odrezan od svoje okolice.
Drobiž.
* Kardinalski škriat — nemška tajnost. Kakor znano Je papež imenoval 12 novih kardinalov, ki bodo v znamenju svojega dostojanstva odeti s kardinalskim škrlatom. Zdaj poročajo listi, da izdeluje te vrste škriat neka firma v Nemčiji, ki čuva tajnosti svoje obrt! že več sto let. Način Izdelovanje škrlata podeduje rod od roda potom ustnega izročila.
* Tudi rablji zahtevajo večjo plača. Pariški rabelj Deibler je izdavil, da vsled draginje ne more več izhajati z današnjo plačo ter Je vložil prošnjo za povišanje. Pariški kabareti so to dobrodošlo priliko že porabili za svoje popevke. Tudi listi šaljivo komentirajo Deiblerjevo prošnjo, češ da ima on manj kot kdo drug pravico sklicevati se na izrek: Živeti in živeti pustiti!
* Skrivnosten grob. Ko je za časa minule vojne srbski oddelek vojaštva zasedel neko vas, ki Je bila prej zasedeno od Bolgarov, ni žejno vojaštvo moglo nikjer dobiti vode ali kake druge pijače. Tedaj pride neki selJak ln začne poleg svoje hiše odkopavati grob, na katerem je stal rapls; Tn ležijo trije bolgarski voja-
X*X «	------
vojaki. — Ničesar. Samo počakajte odgovarja seljak in koplje naprej. Ko je jamo dovolj globoko izkopal pokliče okoli stoječe vjaštvo, naj mu pomagajo dvigniti mrtvece. Toda na presenečenje vseh v grobu ni bilo mrtvecev, temveč več sodov zganja in vinn. *** To sem hržtnil Z3 v ris I je nasmehnil seljak. — Da nisem tega na ta način skril, bi ml Bolgari ž« davno vse izpili.
* Nemiri v Buenos-Airesu. Kakor se javlja Iz Buenos-Airesa v Argentini}!, so izbruhnili radi raznih štrajkov v mestu samem kakor tudi v provinci resni nemiri. Na več krajih je morala posredovati policija, ki je uporabljala tudi orožje. Usmrčene so bile tri osebe in več ramenih. Aretirali so preko 200 izgred* nikov.
* Nadomestilo za blago* Sedaj, ko je zavladala rta Angleškem ženska moda z globoko dekoltažo na plečih, pomagalo si iznajdljive Angležinje. da na videz malo zakrijejo preveč očividno nagoto pleč. na ta način, da si pustijo goli del tetovirati. Osebe, ki se s tetoviranjem pečaio, imajo strašno veliko posla in tudi nese jim baje. - Pri nas bi se izplačalo tetovirati kar cela telesa, ker I-
Za milijoni.
Roman. — Angleški spisal A. K. Green. Poslovenil Danilo Zorčič.
PRVO POGLAVJE.
Na vrhu stopnic nekega newjorškega ateljeja je stala stara ženska. Držala je v reki pismo in ssrbno motrila njegov naslov ter ga najvestneje primerjala z imenom na vratih. Hamilton Degravv je čitala tu, Hamilton De-graw je čitala tam. Skrivoma je pogledovala m vse strani, nagto\ie potisnila pismo ped vrata in urno zbežala po stopnicah.
V ateljeju je sedel mladi umetnik tega imena. Odložd je čopič ter se zatopil v premišljevanje skoro končanega umotvora, šum naglo odhajajočih korakov pred vrati ga je vzdramli. Ko se czre, zapazi pismo na tleh; skloni se za njim, ga površno ogleda in odpre. Začuden je čital tole vsebino:
»Gospoda Degrawa prosimo, da priloženo blagohotno sprejme-ter da se odzove danes zvečer ob osmih s papirjem in svinčnikom na 391. številki East-ulice. Za zdaj gre le za posnetek nek., preproste skice, pozneje naročimo najbrž večjo sliko. Predmet skice utemeljuje sam, zakaj je potrebno, da se naj delo izvrši ob tako nenavadni uri. tako naglo in vendar z vso natančnostjo.
Ako bi bil gospod Degravv zadržan, ga prosimo, da nas nemudoma obvesti.«
»Priloženo« je bil bankovec precejšnje vrednosti in podpis, kolikor ga je bilo možno razbrati, se je glasil nekako Andrej Montelli.
»Čudno,« je mrmral mladi mož, ko je pismo prečital in,bankovec razgrnil, »vabilo sc glasi precej oblastno, toda naročilo je morebiti baš zategadelj zanimivo. Ali se naj spuščam v pustolovščino? Za toliko vsoto se izplača in vrh tega —«. Stavka ni dokončal, toda na obrazu se mu je čitalo, da je bil ravnokar v razpoloženju, ko mu je bil kak vznemirljiv in nenavaden dogodljaj zelo dobrodošel.
»Šele ob osmih,« je ponovil čez nekaj minut, »ob šestih bi mi bilo ljubše.«
Z rahlim vzdihom se je zopet obrnil k sliki na stojalu. Četudi mu je legla zlovoljnost na obraz, vendar je razodevala vsa njegova zunanjost nepremagljivo privlačnost za oko in srce; fine poteze obraza, pogled in smehljaj, vse to ga je priklenilo s čarobno močjo na vsakega. Kdor zna kot človek in umetnik ne le po svoji elegantni zunanjosti, temveč tudi po višjem du • ševnem čaru vzbuditi zanimanje in si osvojiti srca, ta mnego odloča, bodisi v dobrem ali sla bem, kakor pač izvirajo njegova dejanja iz sebičnosti ali plemenitosti.
Kako je bilo v duši tega moža, to nam razodene njegovo bodoče početje. Za sedaj nam svedočijo cvetke na oknu in ptica pevka v kletki, da le dostopen milejšim nagibom; medtem ko nam spričujejo meči in puške v rude-čein ozadju nad kaminom, da tudi silnejše, mo ške poteze niso tuje njegovemu značaju. De graw je velik, ima sive oči, črne lase ln brado.
Podoba, na kateri počivajo njegove oči, predstavlja mlado deklico. Ako njega tudi r.e zadovolji, nam slika ugaja. Ljubeznivejših po tez, sliko popolnejše lepote še ni nikoli noben slikar pričaral na platno; zlatnat sijaj jo obdaja, in sladka nedolžnost, s katero se nam vabeče smehlja, bi odškodovala tudi najbolj razvajenega umetnika za vse njegove trudapolne dneve in v nemiru prečute noči. Toda Hamilton Degra\v ni zadovoljen. Mogoče nam razodevajo polglasne besede vziX)k njegove ne volje.
»Lepo je, sen je, toda kje naj najdem obraz, za kateiim hrepenim? Potrebujem nasprotek za to sliko. To bi imenoval sanje, onega istim-tost. V sen bi še zatopil, istinitost bi ljubil. Toda ah, ali biva istinitost, ki bi jo mogel pridružiti tem sanjam? Nikoli je ne bom našel!«
Pol osmih — bilo je meseca maja — je vzel Degravv papir in svinčnik in se odpeljal v gorenje mesto.
DRUGO POGLAVJE.
Del mesta, v katerem bi naj poiskal označen naslov, mu ni bil neznan. V duhu ie že gledal dolge enolične vrste med seboj enakih ka menitih hiš. Ko ie dospel na kraj m se ozrl za številko 391, bil je prijetno iznenaden, ker je našel dotično hišo v delu ulice, ki ie h.el irieu običajnimi popolnoma različen značaj. V sredini vrste je stalo več precej razrušenih posl.i-pij, sezidanih v čudnem slogu, ki so se podala prav slikovito.
Bilo jih je četvero, vsa enake velikosti, svetiorjavo barvana, s kipci nad okni m z lese niini stebriči na prednji strani. Sledovi riekua-njega bogastva, ki so še bili vidni, so poveča1, sedanje uboštvo, akoravno je v tem trenutku sraid pred eno izmed teh hiš krasna gospodska kočija, katere posestnik je moral biti zelo begat. Že oddaleč le umetnikovo oko z zadovoljstvom opazovalo ta razpadla poslopja; zato ie bil vidno vzradoščen, ko ie prišel v bližino m videl, da i*e številka 391 eno izmed teh in ravni, pred njim je stala kočija. To se mu ie zdela razveseljiva okolnost, sicer bi mislil, da ie hiša brez prebivalcev: saj ie bila s svojimi trdno zaprtimi okni itak mračna in maio vabliiva.
Za vstop mu ni bilo treba zvoniti, zakaj komaj je stegnil roko za zvoncem, že se odpro vrata, in mlada služabnica z dokaj breziziaz-nim obrazom mu je pomignila, da naj nemudoma vstopi. V trenutku, ko ie prestopil prag. ie bila ura v bližniem cerkvenem stolpu osem.
»To ie točnost!« si je mislil umetnik.
Stopil ie v temno, prazno vežo. Nihče mi. ni prišel nasproti, nobena vrata se mu niso odprla. Začuden nad nevljudnim sprejemom sc je ozrl vprašujoče proti služabnici, ki mu je takoj pokazala polžaste stopnice.
»Ali stanuje gospod Montelli v prvem nadstropju?« ja vprašal.
Kakoi da ga ne sliši, mu je kazala na stopnice. Ali je bila nema? Tako se mu je dozdevalo. Bolj in bolj iznenaden ie sropal do prvega oddelka; tu sc je ustavil. Tema ga je obdajala tudi tu in nikogar ni bilo na spregled.
Ne. mislil si je, v tako stvar se ne maram spuščati. Ze se je namenil, da se obrne, ko st spomni na bankovec v ž"pu. Za gol nič mi ga gotovo raso posiuii, je sKlepal, in se začel natančneje ozirata V temnem prostoru je zapazil četvero vrat in je potrkal na slepo srečo na ena izmed njih. Znotraj je nastal nagel šum, vrata se odpro in stara ženska je pogledala skozi nje. Obraz se ji je razjasnil. Ko ga je zapazila, toda spregovorila ni besede. Kakor dekle spodaj, tako je tudi ona kazala na hišne duri, ki jih naj odpre. Zenska nato izgine in vrata se zopet zapro.
»Prava pustolovščina,« si je govoril umetnik, toda na povratek ni več mislil.
V sobi, v katero je stopil, ni zapazii nič nenavadnega. Kmalu nato je stala starka zopet pred njim in ga odvedla skozi druga vrata v bleščeče razsvetljeno sobano. Svetloba ga je sprva tako zelo omamila, da ni zapazil nič drugega, nego ljubko postavo odlične dame v najfinejšem oblačilu, Ki se je sklanjala čez gosto zastrto posteljo. V naslednji minuti se mu je pogled tazjasnil, in umetnik je spoznal, da ni bila to navadna postelja, ampak mrtvaški oder, na katerem je počivalo mrtvo truplo mlade deklice; njenega obraza pa ni mogel videti. Dama se je trudila, da okrasi oder in ga obsipa e nai-izbrauejšim in uajdražjim cvetjem. Lilije in rože so ležale na tleh ob robu snežnobele volnene odeje, ki je padala v mehkih gubah ljubko na tla in dajala vsemu prizoru nekaj pesniškega, čarobo slikovitega; dve vrsti, sveč ob vzglavju in vznožju odra sta povečali utis.
Vse to je učinkovalo kot krasna slika ln za trenutek jo je umetnik užival kot tako. Zdaj pa se obrne dama, ki je z Djegovim vstopom prekinila z delom, proti umetniku. Visoko se vzravna in njene krasne, temnomodre oči se srečajo z njegovimi z izrazom začudenja m tajne vzhičenosti. Ker pa le mrietnik molčal iti celo skoro pozabil se ji pokloniti, je dama nalahno zardela, sc naglo okretiila, in predno je zapazil, je v njegovo največje začudenje izginila iz sobane.
Zdaj se je seveda ojunačil in ji hotel slediti, toda bilo je prepozno. Predno je dospel do praga, je dama žc ostavila hišo in kmalu nato je kočija oddrdraia. Čuden dogodek! Ni sicer vedel njenega imena, toda ona je bila, katere čudovito krasni r.braz je zapazil nekega dne med množico, in ni ga pozabil, dokler ga ni vte-iesil na sliki, ki je zdaj najlepši kras njegove umetniške delavnice.
»Ali sanjam?« se je vprašal in se ozrl ra starko, ki ga je privedla v sobano; upal je, du izve od r.je ime dame, ki se je odstranila taki nenadoma. Med tem pa se je približal mrtv1 postavi na oaru in je bil po očarujoči milini inaimornaiobledega obraza, ki ga je zauazii šele zdaj, tako prevzet, da je pri tem oozabn na vse drugo in kakor okamensl obstal pred ujim v strmečem občudovanju.
Ako je ta, ki jo naj slika, koliko zanosa 1 Mnogo mikavnih obrazov in oblik je živelo v njegovi domišljiji, toda takega obraza še m gledal nikdar! Jonko angelskega v njegovi čistosti in vendar toliko človeškega v izrazu bolestne vdanosti. Le na slikah velikih umetnikov vidiš glave s tako čuciovium potezami, s tako uežn,/ oolino brade in lica. Ni živeia lepša ženska na zemlji, kakor je bila ta mrtva. Kar je nežni spol v njegovih očeh do tedaj obdajalo s tajinstvennn čarom neizrekljive nežnosti, vse to je ležalo pred njim utelešeno na tesnem prostoru, ožarjeno v blesku sveč. Njena glava je počivala na belosvdeni blazinici, ubdani z ne štetimi kodri; eden izmed njih ie ljubko valetil čez njene prsi, in umetnik je nehote čakal, da se začne kodre v sled dihanja gibati — tako malo je bila vsa prikazen podobna mrtvi sliki.
Toda bila je vsa brezgibna, kakor tudi vo-ščenoblede trepalnice zaprtih oči. In ko se je umetniku vsilila neovržua gotovost, da je deklica v resnici mrtva, so njegovo notranjost razrivale bolečine obupa. Ako je dozdaj njegovo oko občudovalo žensko milino in kiasoto, je spoznal, da ie bilo tu zadeto njegovo srce. Čustvo, ljubezni podobno, se je vnelo v njem, toda plamtelo ie za podobo brez življenja, za prsteni oklep brez duše.
Nad lastno nespametjo zarudevajoč se le odmaknil in njegove oči so zopet iskale starko. Ta ni bila daleč. Sedela je sključena na nizkem stolu v nasprotnem koncu sobane, skrivaje obličje v dlani ter se neprestano gugala, kakor da bi si hotela potolažiti tiho bolest. Ko se U ie približal, je starka dvignila oči, ki so bile suhe, in v njenih prostaških, skoro zlobnih potezah r.i zapazii najmanjšega sledu bolesti
»Kje ie gospod Montelli?« Je vprašal unret nik. »Ali ne morem ž njim govoriti? Mislim namreč gospoda, ki mi je danes zjutraj posla, tole pismo in mi naročil, da napravim sliko «
Ni mu dala razumljivega odgovora. Mrmrala je sicer nekaj, toda v neznanem jeziku, ir, umetniku je postala uganka še zagonetnejša.
»Ali govorite agleški?« jo je vprašal.
Gledala ga je s spačenim smehom, oči-viduo ga ni razumela.
»Ali francoski?«
Njen izraz je ostal neizpremenjen; zopet je mrmrala svoje tuje besede, takrat s prosečimi kretnjami.
Umetnik je razumel nekaj laščine, poskus.l je ž njo svojo srečo, toda z istim neuspehom. Tako je ponavljal edino besedo, ki sta jo raz-umeia oba:
»Montelli, Montelli?« je klical in se ozira, iskaje na vse strani.
Zdelo se mu je, da ga starka razume, kar hoče. Pokazala je proti ulici, nato proti sebi, napravila je poklonček ter položila roko na mapo, ki jo je nosil pod pazduho, ter ga odvedla aaio k mrliču.
Ta igra s kretnjami mu je bila jasna: Napravi naj sliko umrle. Priklonil se je, razgrnil mapo in se ni mogel ubraniti neke nejasne bojazni. Starka mu je prinesla stol in mizico, napravila zopet poklonček in se umaknila v ozadje. Umetnik se je vsedel, si pripravit papir in začel motriti svoj predmet.
Slika, ki jo je gledal pred seboj, je bila že sama na sebi dovršen umotvor. Ako bi hotel posteljo, obleko, cvetke in luči sam urediti, bi ne mogel ustvariti skladnejše celote. Vse je bilo urejeno, kakor je bilo potrebno, umetnik je ie nastavil svinčnik.
Toda kar bi v drugačnih okoliščinah Izvršil z največjo lahkoto, to mu je postalo naen krat najtežja naloga sveta. Obotavljal se je, omahoval —- zagonetnost položaja ga je popolnoma zbegala. Kdo je bila ta mlada deklica? Kdo je bil gospod Montelli? Kdo je ona starka? Kaka bolezen je uničila življenje krasnemu bitju, ne da bi mu zapustila tudi najmanjšo sled svoje uničujoče sile. Niti fino oblikovanim rokam, ki so se bleščale izpod nagubane odeje, ni smrt vtisnila svojega znamenja. Ali morda ni umrla naravne smrti? Ta misel se ni dala zadušiti. — Ali želijo imeti sorodniki ali prijatelji njeno sliko, ali bi naj služila gosposki v namene, na katere ni maral misliti? Navzočnost starke mu ni dala nikakega pojasnila. Zdelo se mu je verjetneje, da je ta oseba v službi policije, kakor pa da je zaupnica sorodnikov nežnega, krasnega bitja, ki je ležalo pred njim.
Ostro nasprotje je vladalo tudi med tem, kar je Spadalo k sliki, ki bi jo naj izvršil, in med ostalo sobno opremo. Blago iz dragocene svile in fine mehke volne, bogate vezenine in prelepe cvetke so krasile oder. Zunaj čarobnega kroga, ki so ga razsvetljevale voščeue sveče, si opazil le obledele in oguljene zastore ter slabo starinsko pohištvo. Vse je pričalo o revščini in neza dovoljnosti, le v bližini mrtve deklice sta gospodovala krasota ln bogastva
Cim dalje je razmišljal o nenavadnem dogodku. tem bolj je bil prepričan, da nima policija opraviti ničesar s to uprizoritvijo. Ne; ako bi ta rabila sliko za svoje namene, bi bila poslala po fotografa in si prihranila luči. cvetite in draperijo. Kak sorodnik, kak prijatelj ali pa le ljubitelj umetnosti si je hotel te čudovite oblike na platnu ovekovečiti, Dredno zginejo za vedno. Zategadelj so poslali po njega, umetnika, in ga plačali naprej, da bi se s strahom ne odvrnil od te tajinstvene naloge. Toda čemu to skrivnostno početje? Zakaj ni bilo nikogar v ceh hiši, ki bi mu razumno odgovoril na njegova vprašanja? Ali je bil to slučaj ali namen? Edina oseba, ki bi mu mogla in morda tudi norela pojasniti, ga je po čudni okolnosti, ker mu je bila vzor sliki v njegovem ateljeju. p>evcw iznenadla. Začudenje mu je vzelo za trenutek besedo, in tako je zbežala prilika, da bi izvede! od nje pravi pomen dogodljaja. Ali si naj šteje to v srečo ali nesrečo? Ali je bila ta bogata, imenitna, fiuočuteča dama morda prijateljica in ljubiteljica umetnosti, ki ga je naročila semkaj? Nič bi ne bilo verjetnejše, ln vendar je postala uganka s tem še bolj zagonetna.
V takih mislih je gledal nepremično na negibni obraz pred seboj. Kakor zelo ga je tudi mikal ta pogled, vendar mu je legla koprena pred oči, iz katere se je počasi izluščila podoba neznane dame, ki je stala ravnokar pred njim; ne ona podoba na njegovem stojalu z idealnim izrazom, temveč bitje samo s pristno človeškhn zanosom in hrepenenjem v začudenih očeh: obraz poln resnice, dobrote in preprostosti kljub krasoti njenega oblačila. Zakaj ga ni radostno pretresla misel na njo? Zakaj mu ni mogla notranja zadovoljnost napolniti praznote srca in vzbuditi v njem sladkega upanja? Zakaj? — Ker je videl še nekaj mikavnejšega; ker ie bila dama zanj sen — pred njim oa ie ležala istinitost; ker je za prvo govoril le njegov umetniški čut, za to pa njegovo srce: in zazvenela je v njem stnrna, ki le doslej molčala, in se tudi ne bo oglasila nikoli več — zakaj de-j klica je vendar mrtva.
Istinitost — da, našel Jo Je! Pri teh mislih je strastno prijel za papir in svinčnik. Ne samo za neznanega Montelhja hoče ovekovečiti io angelsko prikazen; nekaj dragocenejšega si hoče prisvojiti kakor nizkotni denar, ki ga Je prejel za plačilo — pravico do umetniške obnovitve teh potez, ki ga bodo odslej neprestano spremljale kot najvišji vzor.
Navdušenje mu je vodilo svinčnik. Na veliki poli pred njim se je začel prikazovati v krasnih obrisih obraz sladke spavačice.
Preveč je bil zamišljen v svoje delo, da bi se ozrl na starko, ki je sedela na stolu za ujun. Drugače bi se pač začudil, zakaj mu s pogledom sledi tako pazljivo in vendar tako skrivoma, zakaj odmika od njega oci samo toliko, da se ozre na uro, nato na deklico in zopet nanj. Nekaj tajinstvenega je bilo v njenem vedenju; mrziičava vznemirjenost njenega obraza je naraščala, čim bolj se je pomikal kazalec na uri proti devet. Očividuo je pričakovala, da nastopi odmor; toda kakšen?
Vse to se je godilo za hrbtom umetnikovim neopaženo; zauj je bilo v tem trenutku življenje, upanje in ljubezen združeno v potezah svinčnika. V tem navalu ustvarjanja bi ga ne moglo prav nič motiti; vsak ropot in kJic bi brez sledu izzvenela v njegovi bližini. Toda niti najmanjšega glasu ni bilo čuti; celo tajin-stvena čuvojka za njim se je komaj drznila dihati. Ke je začela ura biti, so bili ti lahni udarci preveč za njene ostarele živce: planila je pokonci in se nato sopihajoč zgrudila na stol ter trdno stisnila roke, kakor da hoč* pomiriti srčne utripe.
Umetnik je nadaljeval z delom.
Namah se je izvršila izprememba v hiš'. Nihče ni vstopil, in vendar se je zdelo, da ni več isti prostor. Nekaj nenavadnega, neumljivega se je dogodilo, nekaj, kar je Hamiltonu Degravv u pognalo potne srage na čelo ln kar je vznemirjenost starke povečalo do viška. Kaj neki je bilo? — Umetnik je prisluškoval s pridržanim dihom. Kako mučna je ta tišina! in zdaj zopet — rahli vzdih — komaj kot dih in vendar tako čudovit, poln obetov, da je umetnik planil kot na vzrnetu raz svoj sedež. Enako se je dvignila tudi starka. Ko je zapazila njegovo razburjenost, ^e je zadovoljno nasmehnila. Morda je tudi ona slišala vzdih, toda ni prihitela bliže, nego je ostala na svojem pro štoru in prepustila njemu prostor ob strani lepe spavačice. Degravv stoji tik ob njej in ne odmakne pogleda od nje. ki še vedno leži pred njim otrpla in nepremična.
»Ljubezniva deklica,« šepetajo njegove ustnice, »ali je bil to vzdih tvoje odbegle duše, ki čuti bolest, da je morala zapustiti to ljubko domovanje? Ali življenje še ni zbežalo, tem* več se le ustavlja in bo kmalu —.«
Prenehal je. Ali je resnično zapazil, da je pri njegovih komaj slišnih besedah spreletel bledo lice rožnat nadih? Ali je bila le prevara, kakor tudi vzdih? in vendar se mu zdi, da trepalnice niso več tako trdno sklenjene. Se ne živi, toda gotovo je, da tudi ni mrtav. Kje so njeni prijatelji? Da bi bil on zdravnik namesto umetnika, ki ne ve tu pomočil V silni razburjenosti se obrne do starke.
»Na pomoč! Poglejte vendar, kako se barvajo njene ustnice, roke postajajo tople — zdaj trepečejo krčevito, rože na prsih so se zganile. Veliki bog, ni rartval Zopet nam bo izročena —.«
Umolknil je. Čuti, da ga je preveč prevzela blazna razbujenost Skoči k starki ter jo potegne k postelji, kazaje ji obraz mlade deklice. Toda med tem se mu izvije vzklik izne-nadeuja, kajti v tem trenutku se je dogodi čudež: dvoje temnjlr, svetlih oči ga je začudeno gledalo iz venca kodrastih las.
TRETJE POGLAVJE.
Čuteče srce doživi često trenutke, ki nosijo na sebi znak sanjavosti, nadutosti. Takega je doživel pravkar Hamilton Degraw. Nikakor ni mogel imeti za istinitost, kar se je godilo pred njim; začudenja prevzet je stal kakor bi bil okamenel. Toda ko je deklica dvignila roke in raztresala cvetke po postelji, je čutil, da izginja čar, in je začel poeasi umevati čudež.
Zavidal je smrti njeno žrtev in presrčno želel, da bi videl deklico živo; toda zbal se je pred obistiuitvijo svoje nade ter se resno
N	nvi o/irotrl namoti ( .p!a
vprašal, je U še pri zdravi pameti. Celo njen glasni klic ga ni mogel popolnoma prepričati; šeie ko se je vzravnala in začela govoriti, ga je spreletelo divje veselje, in vendar so bile zagonetne besede strahu, ki jih je spregovorila.
»Živim! je zaklicala. Torej ste me ie varali!« Gledala je divje okoli sebe, dokler ni zapazila starke. »Annetta!« je pozvala ter se obrnila k njej. Razgovora ni razumel, ker je govorila v tajnem, neznanem jeziku starke. Naglo in nemirno ji je ta odgovorila nekaj stavkov, nato sl je deklica z dlanmi pokrila obraz in začela Ihteti. Vendar se je kmalu opogumila, dvignila je v obupu oči in njen pogled se je srečal z umetnikovim, ki se ji je
zdel tako prijeten, da je pozabila na besede c;,],.	u«,:	so	jj	t>iie	očividdb
polne stida in bolesti, na jeziku.
(Dalje prih.)
SlutnJ«" ... »Pohorske p''ti'
„Dore“. Povest
dečka
ostali doma, ni bilo prizanešeno. Delavci in delavke v tovarnah so morah napeti vse moči, da so zadostili zahtevam vojnih oblasti, na kmetih so pa ženske in nedorastli otroci bili prisiljeni nadomestiti vojaka-očeta, brata ali hlapca, da so se preživljali. Razven tega je pa brezobzirni vojni oblasti bilo zdravljenje in izoliranje na jetiki obolelih vojakov ouveč. Odpuščala jih je domov, ker so ji bili le nadležni m za ironto nesposobni bolniki; pomrli so med svojci, med tem pa so okuzin svoje mlajše sorodnike, žanemai ila se je borba zoper tuberkulozo in žalo&ine posledice se že pojavljajo v vseli krofih mebivai-stva. AJreti nam hujši sovražnik iu bati se je, da narn uniči več ijuoi kol nam jih je pobrala vojui.
Tudi sporne bolezni so se razpasle med nami kot še nikdar, Krej teh še poznali niso na deželi in redki so bili Slučaji v mestni, 'ioda sedaji Vojak se je vrnil okužen domov k svoji ženi, skoro vsi naioui Avstrije in INem-cije so prišli v naše kraje in zanesli ta strup med nas.
bpotna bolezen in jetika vladata in ini nimamo nobene organi/ rane vojske proti njima. Posame/ aki se bo-rijo, ioda kaj pomeni boj posameznik, neorganiziranih proti takemu sovražniku, ki ne pozna nobenega usmijenja, nobenega premirja.
Pretečo nevarnost je sklenilo naše ministrstvo odstraniti od nas in posebno od naših potomcev in začelo organizirati boj proti temu sovražniku. Ubrinio se je na zdravniška društva za sodelovanje, poživlja vse stanove prebivalstva, dobrodošel je vsakdo, ki hoče pomagati v tein boju. Kajti le s sodelovanjem vseh, ki jim je Ijuusko zdravje na srcu, bo ta boj uspešen in nam zajamčeno zdravo in krepko potomstvo.
Kakor v vseh drugih pokrajinah naše mlade države se tudi v Sloveniji osnuje »Društvo za čuvanje narodnega zdravja« s se dežem v Ljubljani. Društvu je zagotovljena izdatna državna podpora, navezano pa bo tudi na prostovoljno sodelovanje in prispevke občin, denarnih zavodov, društev in posameznikov. Njegov delokrog bo obsegal celo Slovenijo in delo, ki ga čaka, bo ogromno.
Pripraviti se morajo za bolne na pljučih zdravilišča v primernih krajih, razširiti in povečati že obstoječe bolnice z ustanovitvijo posebnih oddelkov za te bolnike. Le na'ta način, ua se izločijo bolni, za svoje sostanovalce nevarni člani rodbine, in-fekcijozni učitelji in učenci, prodajalci jedil, natakarji, služkinje itd. iz svoje okojice v bolnico, kjer se jim bo nudila zdravniška pomoč, le na ta način se bo preprečila možnost nadaljne infekcije. Vsak slučaj tuberkuloze se bo moral naznaniti v prid bolnika In v prid sostanovalcev, vsako stanovanje, v katerem je prebival tak bolnik, se bo moralo razkužiti. Po vseh večjih mestih in delavskih krajih se imajo ustanoviti ambulatoriji, kjer se bo brezplačno preiskavaio in zdravilo lahko obolele. Tu se bo pomagalo revnejšim s hrano, obleko, preskrbljevalo se jim bo primerne službe. Po deželi se pa osnujeo odbori, ki prevzamejo za svoj okraj to 'delo človekoljubnosti ih samoobrane in ki bodo poročali centrali, kaj je temu okraju potreba. V vsakem takem odboru naj bo tamošnji zdravnik, kateremu bo prideljena izvežba-r.a bolničarka in zdravniški pomočnik. Prva bi obiskovala bolnike in pomagala dejanski in z nasveti po zdravikovem nvodilu bolnikovi rodbini, slednji bi pa imel na skrbi razkuženje stanovanja, obleke itd.
Kadi velikega dela, ki ga prevzame osritijoče se društvo, je pa potrebno, da se zanimajo najširši krogi, ker v korist vsakega posameznika je, da se odstrani nevarnost iniekcaje, ki nam preti sedaj v toliki meri.
Dr. Tone Jamar.
Jugoslovanski kreditni zavod v
Marijin trg 8, Wolfova ulica 1 — Podružnica v Murski
V.
obrestuje hranilne vloge in vloge na tekoči račun
Ustanovljena septembra 1919. Prometa v prvih treh mesecih nad 10,000.000 kron.
4%
Priporočamo sledeče knjige za
Iz svetovne vojne. Cena vez..
broš K 5--, vez. K 8*-broš. K 5--, vez. K 8-
K C'
K 8 -K 8*-K 2 50
Ivan Albreht:
Janko Olaser Dr-Ivan Lah:
Milan Pugelj: »Mlino ciljev11. Novele. Vez.
Cvetko Golar: »Kmečke povesti11. Sedem zanimivih povesti iz kmečkega življenja. Vez.
Anton Pesek: „Slepa ljubezen**. Ljudska igra s petjem v petih dejanjih. Broš.........................
Manica Romanova: , Šopek saiuotarke**. Zbirka novel. Cena broš. ... K 5*—, vez K 7 — Azov in Tejfl: »Humoresko**. Zbi ka ruskih humoresk, satir in grotesk. Cena broš. . . K (V— »Kurentov album" Humoristični almanah s slikami........................................................K	4 50
Ferd Seidl: »Rastlinstvo naših Alp'-*. Prls evek k spoznavanju slovenske zemlje. Vez. K 10' — Alfonz Mencinger: »Nauk n serviranju**. Bogato itustrovana pomožna knjiga za praktični in teoretični pouk na nadaljevalnih šolah za vajence gostiln čarske in hotelirske obrti in za samouke..............................................................................................   K	15*—
Narodna knjižnica:
»Valentina Vodnika Izbrani spisi**. Cena . : Leonid Andrejev: »Gaudeamua**. Komedija.
......................K	3*-
Poslovenil dr. Jože Gionar.
.....................  K	8 —
Vladimir Levstik: »Gadje gnezdo*1. Povest iz dni trpljenja in nad Cena
......................K	10*—	vez. K 12 —
Širite med narod:
1. Koroška. Carantanus. Pridejan |e zcmtj»"tu v barvah Koroške. Cena •••••• .,*TrK.4.T
2. Poglavje o stari slove**«* demokraciji. Gosposvetsko polje Spisal dr. Bogumil Vosnjak.
Cern* , v..................................................... £	?—
8. Nafia Istra. Spisal Fran Erjavec. Cena............................Kr —
4. Problemi mulega naroda. Spisal Abditus. Cena  ....................K	2 —
5’ Jugoslovanska žena za narodovo sv.,bodo.	Uredil Alre. Cena........K	2'—
6. Slovenska narodna mladina in njene naloge na narodnem, gospodarskem in kulturnem polju. Spiral Jan. Ev. Štuhec Cena broš............................. K 10 —
Slovenci, Slovenke i Zavedajmo se svojih pravic. spoznavajmo svojo domovino. Vsakdo naj se pouči o najbolj perečih naših vprašanjih Naročite te knjige in brošuie, širite jih med ljudstvo! '
Dobivajo se v upravništvu „Jugoslavije“ v Ljubljani in pri njenih podružnicah v Celju, Mariboru in Ptuju ter v
vseh knjigarnah. i
Pošiljamo te knjige poštnine prosto, če se denar naprej pošlje. Povzetje stane K 1’90 in je torej najbolje če pošljete denar za knjige naprej.
Naročite knjige, dobra knjiga je najboljši prijatelj!
Zvezna tiskarna v Ljubljani.
Upravno sodišče pri Cehih in pri nas.
Država je bila prvotno povsod absolutna moč, kateri se je moral vsak posameznik ukloniti. Zoper njene ukrepe prvotno ni bilo nikake pritožbe pa če so bili pametni iu koristni ali ne. Politični boji za pravice posameznika do družbe, do države, so trajali sto in sto let. Vedno širši krog; so postali deležni teh pravic, a eno se je v teh bojih zanemarilo; boj za pravico do obrambe zoper zlor tabo uprave, zoper zlorabo uradne moči, zoper prekoračenje določenih mej v upravnem postopanju. Kakor so se širile polit, pravice uržavljanov, tako je naraščal tudi delokrog upravnih oblasti in se je širho polje, na katerem so žeitle in skušale upravne oblasti biti neodvisne in brez kontrole.
bpiošno naziranje je bilo, da je je treua uoon upravi neke prostosti, Ukrepa po svojem prostem prevdur-ku. uprava ne sme om na vsak korak vezana* ua okosieiiere preupise. /.ato je ono v zukohu o ustanovitvi c. k. avstrijskega upravnega souisca jl reta io/o. uoroceno, da ni dopustna piitozoa im upravno suuišce v taktu slucajin, v katerih sme uprava souiU po svojem prostem prevuaiku.
V en sin mirnega ueia iu razvoja se Še ne ohcuu pomanjkljivosti le uredbe tako, kakor smo jo morali občutiti •h prtu peu v času vojne in jo moramo prenašali sedaj v našem cusu, ko pmuieva ena umeuba drugo, io razmerje je postalo ze naravnost neznosno iu ga prenašamo nevoljno samo zalo, ker smo se navadili, pokorili l
tudi avstrijska republika je prezrla to veliko pomanjkljivost, ko je 0. lcbrparja IVtv nanovo uredila svoje upravno sodišče, kar je toliko bolj čuuiio, ker je eeho-siovenska republika s svojim sklepom ze tu mesece prej opozorila na ta ueoosiaieh. Je to enotno uajvišje upravno sodiscc za celo oouoco urzavo. 5 tein si je zagotovila urzava zeio vazno sreu-sivo za spojitev vsen dezei in,okrajev, ki so kulturno lu gospodarsko ua zcio raznemu stopinjah razvoja m je tuui ujm upiava imeja popolnoma različen razvoj.
z.a pristojnost, sestavo in poslovanje tega čehusloveuskega upravnega sodišča veijajo v glavnem predpisi, ki so veljali za nekdanje upravno sodišče na Dunaju, toua z važnimi izpreinembami. Določba po kateri so nedopustne pritožbe za zadeve, v katerih in kolikor smejo upravne oblasti po prostem preudarku postopali, se je brezpogojno razveljavila.
Pri nas se občuti pomanjkanje Upravnega sodišča zlasti v davčnih zadevah. Ker finančni uradi nimajo strahu pred tem sodiščem, kakor so ga*imeii preje, se vidi povsod popuščanje v izvedbi postopanja, ker so se koinodno otresli še »navlake« voljenih komisij, je padel način odmere davka na tisti žalostni nivo, kjer smo bili pred letom lfcDK., oziroma na še slabše, ker sta takrat morala dva moža podpisati svoje »mnenje«, sedaj se pa dostikrat sploh ne ve, od kod je vzeto...
Samo v tem slučaju smemo upati na izboljšanje načina priredbe raznih davkov in na pravilno rešitev naših pritožb, ako stopi kmalu v delo naše upravno sodišče.
Najbolj prizadeta Je zaradi zastarele določbe glede prostega prevdar-ka trgovina in obrt v vprašanju pri-dobninskega davka. Ta davek se odmeri po prevdarku komisije. U? • tvno sodišče si je napravilo to udobnost, da je proglasilo ta prevdarek za isti prosti prevdarek, ki izključuje' pritožbo pri njem. To je finančna oblast druge stopinje izkoristila temeljito in je zavračala pritožbe kar na debelo s/priprosto utemeljitvijo, da je davek prisojen po prostem prevdarku komisije! To je sicer lumparija, ker ima tudi druga stopinja upravnih oblasti
Ljubljani
Soboti
cis ih brez odbitka rentnega davka.
Neposredno pod državnim nadzorstvom
dolžnost, da meriiorično presodi odmero, — toda kaj pa hočeš? baj ni nubene pritožbe na upravno sodisče! V čeho-sloveiiski republiki je to od-pravijem,, pritožba zaradi pomanjkljivega postopanja ah napačne pravne presoje je uovuljena in bo to gotovo v kratkem času blagodejno upn-valo na natančnost pri priredbi, uo-čim so pn nas davkoplačevalci izročeni na milost m nemilost samovoljnosti davčnih organov.
Pri davčnih kaznih tudi odloča o prisojilu davčne m kazenske mere prosti prevdarek. Ako davčna oblast ne upošteva olajševalnih okornosti — ob časih bilančnih knzl — ni zoper ro nobene pomoči, in to pri določitvi — visokih kazni, pri doiočitvi — zaporov ...
Pa tudi pri odmeri dohodnine dobimo ta nedostatek pristojnosti upravnega sodisča. Pri takozvum globalni cenitvi dohoakov, ako cenilna komisija dvomi, ua bi bila napoved pravilna, pa ne more uobni pripomočkov, da bi določila dohouu«., se ima držati zunanjih znakov, vsega gospodarskega stanja davkoplačevalca, da si ustvari sodbo o visokosti njegovih dohodkov. Tudi tukaj je izključena kontrola upravnega sodišča
in stopa vsled tega na dan največja samovoljnost davčne uprave. Od leta do leta poskuša davčna morava pomnožiti število takih ocenitev, da si delo olajša.
Pri nas se jo ugnezdila že med vojsko — morda vsled pomanjkanja dobrih pravnikov v slabo plačani in z delom preobloženi upravi — še neka druga nevarna navada, ki preti, da nas vrže v razvoju nazaj za več kot dvajset let: dohodnina se odmerja pri nekaterih obratih tako, da se napravijo »poizoedbe« in so te merodajne za odmero,. napoved se pa kar — zavrže. V enem slučaju mi je znano, da je funkcijonar zaslišaval kar s\ojega podrejenega davčnega uradnika, ki mu je še v sorodu in politični barvi enak. To je politična korupcija. Na vsak način pa moramo zahtevati, da se vir poizvedb in natančna vsebina njihova v § 210 davkoplačevalcu nažnani, da se bo vedel braniti. Upajmo, da se bo to kmalu doseglo, z uzpostavitvijo upravnega sodišča bi se morda že blo.
Ob enem moram opozoriti vlado, da mi tudi brez državnega sodišča ne moremo biti, bodisi zaradi kom-petenčnih konfliktov, bodisi zaradi
pravic posameznikov. Posebno državni nastavljenci v teh časih težko pogrešajo to sodišče. Naj bi njegovo pristojnost vsaj začasno prevzel pomnožen senat upravnega, sodšču s sodelovanjem najvišjega sodišča.
Dr. Robert Kermauner.
Društvo za čuvanje narodnega zdravja v Sloveniji.
Pri vseh narodih, ki so bili vpleteni v svetovno vojno, se sliši oou-pan klic proti najhujsemu sovražniku človeštva, klic na pomoč zoper jetiko. V deželah, v katerih so že pied vojno obstojale organizacije zoper to bolezen in bile že tedaj uspešno boj proti jjej: imajo sedaj polne roke dela. Saj je moralo njih delovanje med vojno prenehati in med tem časom se je jetika zopet bol] razširila in začela moriti med svojimi žrtvami. Moški, ki so bili v vojski, so bili izpostavljeni hudim naporom in vremenskim nezgodam; pomanjkljiva in slaba hrana jih je slabila in povzročala, da so bili vedno bolj dostopni raznim boleznim. Pa tudi onim, ki so
Dnevne vesti.
— Pod Golia-Brejčevo vlado so napredovali v vseh resortih, ki so stali pod vplivom SLS samo pristaši te stranke, v prvi vrsti seveda sorodniki in prijatelji visokih gospodov, dalje pa v izdatni meri mnogi nem-Čurji in drugi avstrofili. Marsikdo od teh je preskočil mnogo starejše slovenske kolege, ki so bili Slovenci Že pred prevratom in so morali zato svoj čas mnogo trpeti. Lahko si je misliti, kako jim je bilo, ko so morali gledati, kako nekdanji njihovi in narodni sovražniki vnovič triumtirajo Zc\ i imamo drugo vlado, a ta krivica še vedno ni popravljena. Skrajni č*s Je: da dobe oškodovani in razžaljeni slovenski uradniki zadoščenja in odškodnino.
— Poziv na delo, stradanje In žrtvel S tem geslom vabi Češka obec sokolska tekočega leta v Prago vse prijatelje in bojevnike sokolske misli. Vršil se bo namreč vseso-kolski ziet, ki pa se bo od dosedanjih manifestacij za sokolsko idedo razlikoval tudi po tem, da ne pridejo Sokoli v Prago samo na zabavo, temveč na napor vseh sil. Češka obec sokolska javlja, da se ob tej priliki ne bodo mogle nuditi udelež-nikom tiste ugodnosti, ki so bile ob času sokolskih zletov doslej v navadi. Sokoli sc bodo vozili v Prago v živinskih vozovih, spali bodo na slami v šotorih, navezani pa bodo skoraj izključno na orno hrano, Ki jo sami prinesejo s seboj. Vsaka župa bo živela zase ob svoji hrani, ki jo bo dobivala iz svoje kuhinje. Na ta vsesokolski zlet' pridejo Sokoli in njihovi prijatelji iz vseh dežela, v obilnem številu se ga Udeleže tudi Jugoslovani; pripravljenih je zelo mnogo gostov iz Francije, Anglije, Belgije in celo Iz Amerike, odkoder pride na zlet 50.000 ljudi.
— Celibat. Iz krogov naše duhov-ščiue smo prejeli sledeči značilni dopis: Rimska cerkev zahteva brezpogojno vero v sv. pismo, med katero spadajo tudi listi sv. apostola Pavla. Tembolj čudno se more torej zdeti vsakemu mislečemu človeku, zakaj se cerkveni knezi tako zelo potegujejo za celibat, kc vendar naroča sv. Pavel, da mora imeti celo škof eno ženo. I. Tim. 3, 2: Oportet epis-copum esse unius usorls virum ... V praksi se celibat »lomi«, kakor skoraj nobena druga pozitivna cerkvena postava. Dokazov ne manjkal P. n. ordinariati jih imajo dovolj na razpolago. Glede celibata tudi ne velja izgovor, da se radi prestopkov postava ne more odpraviti, ker celibat sploh ni potreben in je cerkev brez njega preživela tisoč let, da celo tristoletno krvavo preganjanje! Kaj bi pa ljudstvo reklo, če bi se odpravil celibat? Ne bo se jokalo za njim, saj sumniči celo popolno vzdržnega duhovnika! Zonitev duhovnikov bi naj bila prostovoljna!
— Komanda dravske oblasti v Ljubljani blagovoli pojasniti in natan-čn eje se izraziti glede zaračunavanja pristojbin podčastnikom, katerih sarža še do danes ni jasno ugotovljena. Večina nekdanjih četovodil je danes podnarednikov, kar pa baje ni pravilno, ker jim glasom povelja št. 46 pristoja čin — narednika. Isto se dogaja z ostalimi saržami. Računski podčastniki pri četah ne vedo zara-Čuniti pristojbin drugače kot po stari metodi, to je. da se četovodje napravijo »podnarednika« s plačo 50 par dnevno. Alco je glasom povelja, št. 46. bivšega »četovodjo« smatrati Za narednika, mu toraj pristoja tudi plača, ki Je določena za narednika; vsaj logika to zahteva! Zato doslednost v vseh stvareh. Prosi se v tej zadevi točnega in zanesljivega raz-tohnačenja. Demobilizma se prvi poziv že od septembra dalje, pa gre le vs* -prav po časi — prav po turško. Uospodatji, rojeni v 1. 1885 — naprej, katerim so bile orožne vaje preložene na 1. november, služijo še danes, 'dasiravno so vpoklici na orožne vaje preklicani. Kdaj bodo odpuščeni, se pač ne ve.	Podčastnik.
— Malomestno razmere na glavni pošti Vsak kdor ima pogosto opravka na glavni pošti se lahko prepriča, kake špisarske kmetske razmere tu vladajo. V kljub temu da je sedaj promet tako v brzojavnem kakor tudi v prometu z denarnimi nakaznicami skoro trikrat večji kot prej. se ni ukrenilo dosedaj še prav hlč. da bi se pospešilo oddajo brzojavk In denarnih nakaznic. Samo pri enem okencu v pritličju se oddajajo brzojavke in tam je samo ena poštna uradnica, čeprav je tudi zraven nje še eno okence, katero pa »radi diskrecije« vedno z zelenim zastorom* zaštrto. Naval na to okence Je velikanski, pa samo ena moč! za kaj se ne nastavijo vsaj 2 moči za to 3 l?av*wt*k« '/jutrvapofit vlado v
prvem nadstropju pri oddaji denarnih nakaznic. Samo pri enem okencu smeš opraviti svojo reč! Radite-ga sl pri vseh okoliških kmetskih poštah in tudi pri filijalkah v mestu hitrejše postrežen kakor pri centrali, tako ne gre več naprej. Zganite se gospodje, Ljubljana ni več »dolga vas* ampak prestolica Slovenije, kolo časa se ne da več zavirati.
— Izprememba voznega reda na hrvaških progah. Ravnateljstvo državnih železnic v Zagrebu javlja sledeče izpremembe voznega reda z veljavnostjo od 1. decembra 1919: Na progi od Bakra do Zagreba hočemo ustaviti mešani vlak štev. 1045 a In 1044, na progi od Ogull-na do Vrhovina mešani vlak štev. 631' '>364 in 6313 na progi od Ca-praga do Karlovca mešane vlake št. 5914/5964 in 5911. Od zgoraj navedenega dne stavljamo dnevno v obrat sledeče vlake: Na progi od Zagreba do Bakra osebne vlake št. 1010 in 1011, — od Zagreba do Srp-skih Moravica mešane vlake štev.
1044 in 1041, od Zagreba do Karlovca mešane vlake štev. 1046 in št.
1045 in vsaki petek mešane vlake št. 1064 in 1043 a. Od Karlovca do Generalskega stola šolski vlak št. 1042 in 1043. Na progi Oguiin-Vrho-vina mešane vlake štev. 6315 in In 6316, Ogulin-Plaski mešani vlaki štev. 6311 in 6314. Na progi Zagreb Varaždin mešane vlake štev. 6811 in štev. 6S04, Varaždin-Cakovac, mešani vlaki štev. 6821, štev. 6S24.
Na progi Varaždin-Golubovec mešane vlake štev. 6912, in štev. 6913. Na progi Zabok-Krapinske To-plicc-Krapma mešane vlake štev. 7112 In štev. 7101 a. Na progi Zabok-Krapinske Toplice-Gomja Stu-bica mešane vlake štev. 7310 in 7313 a. Na progi od Zagreba do Siska mešane vlake štev. 518/11 in 519/11 od Siska do Sunje štev. 5818'H in 6819/11, kateri kakor 6014 a, odnosno 6011 a, v obče direktno do, odnosno od Banjaluke. Na progi Ca-, prag-Kariovac mešane vlake štev. štev. 5904 in 5901.«
— Kaj je s petrolejem? Obrtniki vljudno vprašajo kompetentne oblasti, kje tiči vzrok da se ne dobi nikjer potrebni petrolej, da bi mogli izvršiti vsaj svojo obrt! Mestni magistrat je zaplenil pri trgovcih velike množine petroleja. Zakaj se ga ne nakaže obrtnikom, ali misli mestni magistrat ga oddajati sredi poletja, ali se moremo navaditi na popolno egiptovsko temoto! Apeliramo, da se nam takoj nakaže petrolej, drugače smo prisiljeni svoje obrate opustiti.
— Dovoljen uvoz tujega časopisja. Ministrstvo za notranja dela je z odlokom od 4. decembra št. 5862 dovolilo uvoz tujega časopisja, samo ne iz Ogrske in Bolgarske; za te ostane torej stara prepoved v veljavi
— »Slomškova zveza«, organizacija učiteljev, ki so pristaši SLS,
Je imela 29. decembra občni zbor. Zveza šteje 496 učiteljev In učiteljic. Tekom zadnjega leta je nanovo pristopilo 55 članov.
— V dolenjskem vlaku je bil na Silvestrov večer pozabljen dežni plašč. Kdor ga je našel, nad ga izroči proti nagradi v Zvonarski ulici 11.
— Pripravljalni odbor za ustanovitev »Društva poštnih uradnikov in uradnic za Slovenijo«, naznanja vsem članom kategorij »Poštarjev, odpravnikov, adjuliktov, oficijantov in asprantov obojega spola«, da se vrši dne 11. januarja 1920, ob 14. uri popoldne v Ljubljani v pistnonoški dvorani glavne pošte: ustanovni občni zbor. Radi važnosti se vabijo vsi člani In nečlani gori omenjenih društev k obilni udeležbi.
— Društvo babic za Slovenijo se je osnovalo v Ljubljani. Babice so določile enotne tarife za vse vrste svojih opravil. Tarifi se ozirajo na premožnost klijentov, ki jih dele v ta namen v tri stopinje: premožne, manj premožne, nepremožne. Nočni tarifi so za 100 odstotkov vlšii od dnevnih.
Ljubljana.
Novi docenti na ljubljanskem vseučilišču. Docenta zagrebškega vseučilišča dr. Jovan Hadži in dr. Marijan Salopek sta sprejela poziv ljubljanskega vseučilišča za zoologijo, odnosno za geologijo.
Ali nimamo sposobnih slovenskih uradnikov? »Slov. Narod« piše: Kakor nam poročajo, se namerava , nastaviti pri računskem oddelku gozdarskega urada v Ljubljani bivšega okrajnega glavarja v Logatcu Eckla. Menimo, da imamo za to službo na razpolago dovolj slovenskih uradnikov ali vsaj takih, ki so manj kmrnmmitliiaf* kakor blvM okratnl
glavar Eckel. Zato pričakujemo, da se bo poskbelo, da pride na to mesto zanesljiv naš človek.
— Imenovanje, lngr. Igu. Šega . višfl nadzornik iu načelnik strojnega
oddelka pri ravnateljstvu južne železnice je imenovan centralnim nadzornikom.
= Trg Tabor, Ljubljaučanje se v dopjsih pritožujejo nad prodajo tega trga in dovoljenjem, da se zazida, kolikor smo mi poučeni, temelje pritožbe deloma na napačni podlagi, sklep mestnega sveta namreč izrecno zahteva, da se trg ne sme ves zazidati ampak samo pročelje ob škotji ulici; ostali svet — menda nad tri četrtine — mora ostati nezazidan, tako da okolica ne izgubi ravno za oni del mesta tako nujnega rezervoarja za sveži zrak.
= Slovesna zaprisega rekrutov. V nedeljo 4. jauarja 1.1. ob 10.30 url bo slovesna zaprisega rekrutov ljubljanske garnizije na stavbišču pred Hotelom »Slon« na Dunajski cesti.
= Gospa Ivanka Bezek, v Ljubljani, Poljanski nasip, je darovala v spoinn umrlega profesorja gospoda Viktorja Bežeka, namesto venca medicinskim fondom znesek 50 K.
= Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske. V času od 21. do
27.	decembra 1919 se je rodilo 31 otrok, mrtvi so se rodili 3, umrlo je 32 oseb, med njuni 19 domačinov. Za otročico je umrla 1 oseba, za le-garjem 1, za jetiko 3 tujci m 3 domačini. vsled mrtvouda 1 oseba, vsled nezgod 4 osebe ia za pljučnico 6 oseb. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli: za otročico 1 oseba, za kozam 1 vojak, za tifuzoin 1 tujec, za vratico 1 oseba in za otrpnjenjem tilnika 1 oseba.
= Ruski kružok naznanja svojim članom, tla je knjižnica urejena in bo odprta počenši z Jutršnjim dnem vsako nedeljo od 10. do 12. ure dop. v mali dvorani Mestnega doma.
— Pravoslavna služba Božja ofo-državače se na praznik Roždestva llristova — Božič — 7. i 8. jan. 1920 god. i na praznik svetog Stevana 9. januara 1920. god. u 10. ura' prije podne u evangelškoj cikvi.
Pravoslavni sc pozivaju službo} božjoj.
— Velika tatvina tobaka v tobačni tovarni odkrita. Detektivi ljubljanske ekspoziture so izsledili ve-rižniški zakonski parček, ki je ua-meraval vtihotapiti v Trst 20U zavojčkov tobaka. Pri zaslišanju je dvojica priznala, da sta kupila tobak po verižmški ceni 6 K 2U vin. pri F. L. v Florjanski ulici, dočim s.ane po trafikah le 3 K 20 vin. Pri hišni preiskavi pri F. L. se je našlo še 10 kg tobaka, ki izvira iz ljubljanske tobačne tvomice. F. L. je povedal, da je dobil tobak od nekega brivca. Dotični brivec na odgovor pozvan je izpovedal, da je kupil tobak od invalida J., delavca v tobačni tvomici. J. so zaprli, ostali pa so naznanjeni oblastem radi tihotapstva in verižništva.
= Kaznovani tihotapki. Detektivi kolodvorske ekspoziture v Ljubljani so prijeli tržaški tihotapki Olgo Stoka in Elizo Danev, ker sta hoteli Iztihotapiti večjo množino živil in tobaka preko meje. Tihotapki nista imeli predpisanih potnih listov in sta bili tudi radi tega kaznovani z denarno globo.
= Povišanje računa za lastni žep. Neki čevljar iz D. M. v Polju je poslal svojega vajenca Jakoba Zaplotnika tirjat račune k dvema strankama. Zaplotnik pa Je strankama povišal račun za 100 kron, nakar je izginil. Oblasti ga iščejo.
= Člane »Splošne gospodarsko zadruge«, ki dobe izkaznico za cenejša živila (rncko, zabelo, itd.) opozarjamo na to, da bodo ta živila dobivali v imenovani zadrugi, da naj si torej dajo tudi izkaznice staviti le na to zadrugo. Načelstvo.
— Člani »Splošne gospodarske zadruge za Slovenijo« na Gosposvetski cesti se opozarjajo, da pridejo po krompir, katerega ima zadruga še nekaj oddati. Posebno se opozarja, da je to zadnji krompir ta zadruga kasneje članom ne bode mogla s krompirjem postreči. Cena kg krompirja je 1 K 30 v.
= Delniška družba »Štampa« v Ljubljani, ki je kupila Bambergovo tiskarno, je izvolila v upravni svet tele gospode:	Otmar	Bamberga,
Josipa Breznika, dr. Otona Fetticha, Maksa Hrovatina, Petra Kozino, dr. Josipa Lavrenčiča In Josipa Urbančiča >
Društvena in uradna obvestila.
Danes ob 8. url zvečer pri Mraku sestanek dvorskega pol. okraja.
Kollzpiskl okraj. Somišljeniki Nar. soc. stranke Iz Kolizejskega okraja a« vabila da se zanesljivo »deleže
važnega sestanka, v ponedeljek 5, t. m. točno ob pol 8. uri zvečer v Prešernovi sobi restavr. »Novi Svet«.
Za »Tiskovni sklad NSS.« so nadalje darovali: tov. Hrastnik 20 K, Šifrer 20 K. Zalar 10 K, Juvan 10 K, Rostohar 10 K. Deržič 20 K, Kozinc 20 K, Škof 20 K. Čebin 20 K. N. N. 20 K, Verbič 10 K, Peterlin 10 K. Ivančič 50 K, neimenovan 100 K. n e-imenovan 1000 K. skupaj 1340 K, od prej 2758 K, vsota 4098 K.
Shod NSS.; V Novem mestu se. vrši v nedeljo, dne 4. t. m. ob 2. un pop. v gostilni Košak.
Članom »Preporoda«. Čitalnica »Preporoda* je odprta članom vsak delavnik od pol 10. do pol 12. ure
VINSKA LETINA V SLOVENIJI.
Vinska leiiua je minulo jesen izpadla pri nas zelo nepovoljno. Pridelalo se je mogoče komaj eno tretjino toliko vina kot lani. Krivo je bilo temu neprestano deževje, vehko pa tudi mraz, ki je nastopil v oktobru in povzročil, da je začelo grozdje gniti. Kar se kvalitete tiče, je izpadla ta pri zgodnejših vrstah še dosti ugodno.
Sredi oktobra trgano grozdje je imelo tpo kiosterneuburški mostni tehtnici) po Dolenjskem in deloma po Štajerskem črnina do 14.5 odstotkov, belo do 16 odstotkov in line bele vrste (burgundec, silvanec, rulau-dec) celo do 20 odstotkov sladkorja; kisline pa proporcijonalno s sladkorjem od 7 do 11 od tisoč. Vina torej lahko razvijejo 10 do 12 odstotkov (volumnih odstotkov) alkohola. V kakovosti torej skrbno pripravljena tetošn • v na lahko j rekosu j lau-.a. kdor 5e kipečemu rnoštu pravočasno dodal sladkorja, si je lahko zelo izboljšal kakovost vina. Pazljivega ravnanja je bilo treba tudi pri moštu iz gnilega grozdja.
Cene so letošnjemu vinu, ker fa je malo, zelo porasle in se še dvigujejo: vinske kupčijb pa se ne razvijajo dobro ne doma, ne z inozem-sivorn, ker so naše prevozne razmere neugodne.
4- Izvoz lesa t Trst. Ravnateljstvo državnih železnic v Trstu brzojavijo obratnemu ravnateljstvu južne železnice v Ljubljani, da se sprejemajo lesne pošiljat ve za Trst, staro luko pod pogojem, ako so voani listi žigosani od uprave javnih skladišč v Trstu, da ni proti po-šiljatvl nobenih zadržkov.
-f Žetev sladkorne pese v Nemčiji Namesto 3,000.000 ton sladkorja od sladkorne pese, katere je proiz-vodila kampanja 1. 1917—18., bo letošnje poslovno leto 1919-20 prineslo po sodbi nemških strokovnjakov nekaj črez 1,600.000 ton. Zato se bo moralo racioniranje sladkorja še vsaj 6 mesecev vzdržati. Tudi nekatere tovarne ne bodo mogle dobiti vseh naročenih količin, izvzete so samo tovarne za marmelado, za vkuhavanje sadja in za umetni med.
-f- Nazadovanje premogovne produkcije na Češkem, V najmočnejšem premogovnem področju Ostrova-Karvin nazaduje produkcija premoga v primeri s stanjem v mirnem času. Pa tudi primera z lanskim stanjem daje sliko nazadovanja. Tako Je n. pr. septembra I. 1918 prišlo na enega delavca 1852 metrskih stotov, a septembra 1919 samo 1348 metrskih stotov, kar pomeni nazadovanje za 22.3%. V koksarnah Je znašalo nazadovanje v istem času za 37.2% pri osebi.
4- Prevoz turškega zlata v Francijo. V Carigradu se govori o
»Narodni bollševlkl«. Z ozirom na notico, priobčeno pod tem naslovom v Vašem cenjenem listu z dne
28.	t. m. ši. 263, prosim da v po-Jasnflo omenjene »korupcije« glede policijske ure resnici na ljubo priobčite to-le: Ni res, da se je meni podaljšala policijska ura do 11. ure po noči. marveč se je samo dovolilo, da lahko potniki, ki prihajalo z večernimi, vlaki velikokrat do 10. uri, pridejo v hote! prenočevat, in da sme v ta namen biti hotel do 11. ure odprt. Stiska za prenočišče te itak znana. Posebno v Sevnici izstopi vedno veliko pasažirjev, ki tu prenočijo In drugi dan dalje potujejo. Ni pa res. da bi se v gostilni tudi točilo čez policijsko 10. uro, n« za tujce popotnike. najmanj pa za domačine. Ni toraj govora o kakšni protekcij ali korupciji. Nadaljna konfrontacija mene kot vojnega dobičkar:1 z revnim na-rodim gostilničarje)!’ » služi samo v agitacijo za sosedno Lamperjevo gostilno, ter Je le žalosten duševni
dopoldne. Knjižnica ostane te dni še. zaprta- Ta red velja do vstevši 5. januarja. Tovariši, poslužujte se te dol še čitalnice in ne pustite, da poteč« čas božičnih počitnic v brezdelju.
Občni zbor »Preporoda« se re vrši. kakor je bilo predvčerajšnjem objavljeno, ob 5. uri, temveč že ob
3.	uri in sicer, kot omenjeno, v soboto, dne 10. januarja v veliki dvo« rani Mestnega doma.
Upravni svet »Preporoda«.
= Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. V nedeljo ob 10. uri doooldn« odborova seja. — V ponedeljek ob pol 8. uri zvečer skupna vala m pogovor o nameravanih prireditvah v letu 1920. — Odbor.
eventualnem prevozu v Francijo onih zalog zlata, katere je Turčija za časa vojne na svoj račun deponirala v nemških bankah. Ore ul 6 milijonov zlatih turških Ur, od katerih pa je turška vlada že za časa vojne vzela 1, 300.000 nazaj; ostan« še torej samo 4.700.000 turških zlatih lir za eventualni prevoz v Francijo.
+ Poljedelska produkcija na Angleškem. Obelodanjeni statistični podatki agrarne produkcije na Angleškem za leto 1919 kažejo občutna nazadovanje napram letu 1918. Kac se tiče n. pr. pšenice, je je bilo z« 135.000 ha površine manj posejan« nego leta 1918. Vsled tega se Je tu<fi pridelek zmanjšal za 2.600.000 hektolitrov. Tudi podatki glede ovsa I« krompirja izkazujejo nazadovanje. Zdi se, da Je poljedelstvo isto taka žrtev povojne reakcije kakor industrija.
-t- Produkcija gaiiških petrolejskih rafinerij. Mesečna produkcij«: guliških petrolejskih rafinerij znaš« 7=9o vagonov. Od tega proizvajajo dtžavne rafinerije 3000 vagonov, dočim ostanek pripada privatnim podjetjem. Od teh privatnih podjetij jitf je ameriška last 500, nemška 1310, nemško - angleška 1200, dunajska 500, francoska 750, poljsko-frauco-ska 200, a izključno poljska sama 120 vagonov.
4- Nov! poljski bankovci. V Dunajski državni tiskarni se ravnokar izdelujejo novi poljski bankovci, katere hoče poljska vlada januarja 1920 staviti v promet. Po poročilu poljskega finančnega ministra doktor Biltnskega so nahaja na poljskem teritoriju 15 milijard raznih bankovcev (mark, kron in rubljev) v prometu. Na njihovo mesto bodo stopil! domači poljski bankovci, takozvan! zloty (forinti). Na Dunaju se tiska« samo bankovci manjših vrednosti, dočim višje bankovce izdeluje neka londonska tvrdka.
4- Pridobivanje nafte v Galiciji. Listi poročajo, da je skupina poljskih kapitalistov z zastopniki znane naf« tove tvrdke Nobel ustanovila na Po-znaniskem delniško družbo za pridobivanje nafte v Galiciji. Temelln« glavnica znaša 100 milijonov mark, Družba Ima naziv: Delniška družba bratov Nobelovih na Poljskem.
4- Belgija bo dobavljala premog za Francijo. Tozadevna pogodb* med obema državama se podpiše prihodnje dni v Bruslju.
4 Petrolejski vrelci v Mezopotamiji. Na londonski konferenci se je poleg drugih vprašani reševalo tudi vprašanje petrolejskih vrelcev v Mezopotamiji. Sklenjena je bila pogod-' ba, lri zaiamčuje posest vrelcev š« nadalje Angliji. Franciji se Je prepustila le eksploatacija nekaterih vrelcev.
pojav za one, ki se takšnih sredstev. In zavijanj poslužujejo. Z odličnim spoštovanjem Karl Zupanc.
Kal na to pomeni? Pred par dnevi je prispel v Trbovile voz 82.319 naložen v postaji Strobi dne 5. det in odpremljen iz postaje Bad Isdu dne 15. dec. z Jamskim lesom za trboveljsko premogokoono družbo. Na vozu so bili nalepljeni veliki lepaki »KompensatIonsware« hi »Deutschftster. Warenverkehrsan-stalt«. Vprašamo lavno našo deželna vlado, kaj je premogokopna trboveljska družba odposlala za kompenzacijo v Nemško Avstrilo — za jamski les? Mogoče pa so to razm kšefti ravnatelja Huberta. — ker pri nas ni jamskega lesa! AH vpliva potovanje ministra Kristana, da nam bodejo nemški socijalpatrio« pošilia-H — jamski les — ker ga pri nas n! in da bodelo razni nemški patriot}« delali kšefte?!? Zahtevamo tozadevnega pojasnila J Kaj dela« vladni komisar??
Gospodarstvo.
Pokrajinske vesti.
Mali oglasi.
Proda se:
Ognja In vloma varne blagajne
vseli vrst !h velikosti, kakor tudi blagajne la vzidan in ivertbcimove kasete pripo-;oča tvivV.a Franc Schell, L jugoslovanska izdelovalnica blagajn, Maribor, Koroška cesta 31. Popravila se vrše hitro in točno.
1596
Kupi se:
Kupim nov ali malo obrabljen pihalni stroj z vidno pisavo In slovensko ali češko tastaturo. Ponudbe na Jaroslav Bieuer, mestni stavbenik, Ljubljana, Vojaška ulica št 16.	2
Konja mlrnog i kola lagana sa or-mom mladjeg 3 - 5 godina kupujem po-nude slab M. Dimič, Zagreb, Jurišičcva ul ca 24.	3
Zahtevajte »Jugoslavijo« v vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah l Pridobivajte naročnikov/
m* Pozor!
Pomaranče
večja množina se proda po jako nizki ceni, roba prima ponudbe na upravo tega lista kot »pomaranče".
S
mu ulita iv. 1.
Interesna skupnost s hrvatsko eskemptao banko in m srbske banko e Zagrebu.
Brzojavni naslovi „ESKOMPTNA“.
Mie vse lin tabuje Dlfiiliineje.
Denarne vloge. — Kakup in prodaja: elektor, deviz, valut — eskompt menit akreditivi — borza.
Interurb. telefonska Stev. 146.
Ko ni a k
„ Pri slabostih vsled starosti, tež-8000 sladko, več vagonov ra ta- j koeflh v želodcu, pcsjinjfl moči jft
sefi0 dobavo i5fc M1,oS Re2°ve-16J3e'1 stari vinski korejski
pravo življenje vzbujajoče srerl- j j etvo. Dve polliterski steklenici
zajčje kože=Akvizilerja
1I1 in /Inniaiiih ennmp nn mmnuiin nenoh
Kupim rezan in okrogel les in Iz gance v velikih množinah. Ml
Jesenice.
Prazne vreče In razna semena kupuje Josip Urbai čil, trgovina s semeni, Ljubljana, Miklošičova c 8.	1610
Službe:
Iščemo uradnika za zvonarno, ki naj bo verziran v knjigovodstvu in glasbeno Izobražen. Ponudbe na Stolne tovarne In livarne d. d., 1) najska e. 48.
Jloš Rebove, | p0gj|e z zabojem vred za 68 R j franko BENI Š HERTL, velepo-j sestnik, grad Gollo pri Konji-.
cah, Štajersko.
lankatattattia
■V
Jenko & Setina
CelovSka	c. 89.,	Ljubljana VII.
prevzema	vsa v	to stroko spa-
dajoča dela, posebno sobno de-koracijske slikarije, stavbeno in S? TLŠr	»■:, POhiSlvcno plesanje iW. Upe
nje italijanske Ima	prednost	in	nakupo- rablja ^se	samo	pristno blago*
vallu deželnih pridelkov ter	jako zanes- j Postrežba	točna,	pene primerne,
ljiva oseba. Nastop ln plača po dogovoru, atanovanje in brano pri gospodarju
Prodajalka se sprejme za novo otvor-jeno prodajalno, z špecerijskim blagom in deželnimi pridelki na deželi ra samostojno vodstvo; reflektira se samo na
od divjih in domačih kupuje po najvišjih cenah
Ivan Šmigovc, Šoštanj,
izdelovalnica klobukov, zamenjava tudi klobuke vseh
vrst za kože.
Zobni atelije P. VRANKAR
kone. zobotehnik
Gledališka ulica štev. 7, nasproti gledališča.
Izdelujem najfinejša dela v zlatu, porcelanu in kavčuku. Zlate krone, mostišča ter umetna zobovja brez plošč.
pridnega, veščega in podjetnega sprejme proti dobri proviziji
upravni št vo „ Jugoslavije", Marijin trg 8.
	i^TOTXTflWmK7 pr regnag	mm	
			
v hiši. Usta.
Naslov pove opravništvo tega
Kolar za vozove In kočije se Išče-Hrana in stanovanje v hiši. Plača po do' govoru. Zglasiti se je: Cesta rta Kode* Ijevo štev. 8.	1648
' Absolventlnja trg. tečaja, zmožna slov. in nem. Jezika, išče službo ko' kon-toristka, ev. prakticira 1—2 meseca brezplačno. Naslov v upravništvu pod šifro ,Takoj*.	1647
Razno:
Iščem meblovano stanovanje, obstoječe Iz 4—5 sob, kuhinje in pritiklinami za nek konzulat. Stanovanju v vili dam prednost. Cenjene ponudbe pod »Konzulat* na upravništvo.	1644
Pomaranče.
Vsled ustavitve prometa razpe-čam 1 vagon la. pomaranč po 2462 ugodni ceni.
FERENČAK, Ljubbana
Kolodvorska ul. 81., dvorišče.
K« Linhart, urar
Marije Terezija c. 7.
Velika zaloga zlatih, srebrnih in nikhst h ur, kakor Omega, Scbafihansen, stenske ure z nihalom po najnižji ceni. Popravila se sprejemajo vsaki čas in se solidno izvrse.	990
Darujem
en vagon div
in dam še posebno nagrado onemu, ki mi preskrbi v sredini ozirom, tudi ob periferiji Ljubljane stanovanje od 3—5 sob 8 kopalnico, vsemi pritiklinami in če le mogoče z električno razsvetljavo.	2879
Ponudbe pod 5 Vagon* na Anon. eksp. Matelič, Ljubljana Kongresni trg 3.
Dvostavno in ameriško knjigovodstvo.
spisala Krottmayer-Dolenc.
Prva moderna slovenska učna
knjiga za knjigovodstvo.
neizogibno potrebna za trgovsko šole in samouk, zelo važna za trgovce, tovarna rjo, obrtnike itd. Ravnokar izšla. Dobiva se v vseh knjigarnah in v založbi Zasebnega učilišča Legat, Maribor, Vetrinjska ulica 17/1.
S 1. prosincem 1920 prične poslovati novo ustanovljeno obl. avtorizirano stavbeno podjetje ter prodaja stavbenega materjala
Ts¥iar & Svetina,
Ljubljana, Gosposvetska c. 6.
ter se toplo priporoča p. u. interesentom za vse v to stroko spadajoča dela, katera izvršujeta strokovnjaško in po zmernih cenah. Načrti in proračuni se izdelujejo točno po naročilu.
SAMO 4 DNI
traja
zdravljenje srbečice in garjev z novim, od vs*h dosedanjih mazil po sestavi in načinu uporabe bistveno se razlikujočim sredstvom 2883
99
SARK O
znamka *1T0*. Vsaka skniljn vsebuje .SARKO* mazilo št. 1. »SARKO* mazilo št. 2. »SARKO* prah za posipanje in natančni opis bolezni in načina uporabe, katerega mora vsak natančno pvečitali, kdor hoče hitro in golovo ozdraviti. Cena 1 Sketlji »SARKO* 16 K, po pošti 18. — Izdeluje in razpošilja: Lekarna pri srebrnenj sokolu, Brežice.
Akviziterje
za Celje in Maribor sprejme upravuišlvo »Jugoslavije" v Ljubljani, Marijin trg 8. Reflektira se le na prvovrstne in dobr® vpeljane moči. Pismene ponudbe naj se pošljejo na upravništvo 2452	»Jugoslavije*	v	Ljubljani.
Izjava
Marija Tičar iz Klanca izjavlja pred posredovalnim uradom v Predaslih, da ni imenovala Franc Krč-a iz Klanca, da
je kaj deležen pri tatvini olja in preš in ga tudi ne sumi. Posredovalni urud Predoele.
lili, podgane, steDice is Mi ter ves mites
mora poginili, če se v porabljajo moja preizkušeno najboljša In povsod hvaljen a! sredstvo, kakor: za noljske miši 7 K, za podgane ln miši 7 K, za Ščurke 8 K, posebno močna tinktura za stenice 7 K, uničevalec moljev 6 K, prašek proti mrčesom 4 in 8 K, tinktura proti ušem pri ljudeh 4 K, mazilo za uši pri živini 4 ln 8 K, prašek za uši v obleki in perilu 6 K, tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadl (uničevalec rastlin) 6 K. Pošilja po povzetju
Zavod za eksport M. JCNKER, Zagreb, Petrinjska ulica 8.
Ia
E SUHE
v zabojih po 15 kg.
Kava
čaj
čokolada
Kakao
Kavin j*r!dktek Konjak Rum Likerie Šampanjec Namizna vina ADmlclnl Rozine ' Dišave Paradižnike
razpošilja po celem kraljestva Od 5 kg n&prtj poš.ninc prosto 1
IOS. FABIANI
Ljubljana, Prešernova ul. 54
Karbidne svetilke
v najrazličnejših izdeljavah in velikostih se dobe po zmernih cenah pri tvrdki
„Svetla,“ Ljubljana
2148 Mestni trg štev. 25.
v skladišču Balkan na Dunajski cesti se vrši dno 3. januarja 1920 ob 9. uri zjutraj. Ob enem z blagom se oddajo tudi sodi.
Stroje za
r
barvarje, apreture
= in centrifuge =
dobavlja takoj
99
SAVINJA"
*)
FELIKS BILLIG, Reichenburg, S
Čehoslovaško.	1
društvo lesnih trg. in industrijcev v Celju
kupi vsako množino rezanega in okroglega mehkega kakor tudi kostanjevega lesa ter bukovih drv. Tozadevne ponudbe z navedbo cen prosimo na naslov: »SAVINJA", Kapucinska ulica štev. 5, I. nadstropje ali poštni predal štev. 1.
_____sr
Barva in kemično tisti
vsakovrstno blago
ln PERE in
domače perilo (pošilja pp isto na dom)
tovarna J O S. REICH
Ljulbljana, Poljanski nasip št. 4. Podružnica: Šelenburgova ulica št. 8.
Podružnica v Mariboru: Gosposka ulica.
obleko
SVETLOLIKA
ovratnice, zapestnice in srajce
Štedite s podplati!
Usnjati nabitki z žebljički, za moško in žensko čevlje, garnitura po K 2‘—, za otroške po K 1’50, se zopet dobivajo v ljubljanski zalogi tovarne »PEKO4 - čevljev.
Umdlum
vsebujoča vinovica (francosko žganje) je
,Elevafior‘
edino pravo in patentirano ter najizdatnejše sredstvo proti trganju, revmatizmu in živčnim boleznim splošno znana.
Dobiva se v vseh trgovinah, drogerijah in lekarnah.
Na debelo pa v glavni zalogi za celo Slovenijo:
F. ŠIBENIK,
Ljubljana, Gosposka utica 16.
Peter Kozina & C©., — IM«, lug 20.
Preprodajalci popast.	Preprodajalci	popust.
Nudim:
prazne, rabljene, dobre, hrastove vinske sode, kakor tudi nove transportne in skladiščne sode, potem nove jelove sode za zelje, in nove bukove sodčke z vratmi za med.
IVAN PAIČ, Sisak.
Trgovci z manufakturo!
Ob prihodu v Ljubljano, oglejte si ligovino
SVETOZAR KCOSIR
Kolodvorska ulica 24 pri ..t&lGrJu",
k er dobite vedno fino ln navadno uicško sukno, hlačevino, paihent, piavinc, cofi rje/ n oŠkc in /.enake nogavice, rale, rol.ee, sukance, klobuko itd. po najnižjih dnevnih cenah. Vsako drugo laSoljcno blago preskrbim
v štirih dneh.......
BAKER
stari
kupujem.
Plačam naj višje cene. -
Odon Koulny, Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 37.
A. Drufovka
Ljubljana
pri Balkanu. Manufaktura na dobe le.