ŠteV. 17. Polihlka pfaiaa« t gturlai.
Kmet.	delavec
In obrtnik	
asj bodo naro-	
du vodnik I	
11	II
A Mhsjs	
	1
n asi«	ittC Itit IT—
M psi ■ «10«	Ma „ 11-Hnat*s
■ asls	tata Din •»--
haasratl pe tarifu. - Plt-	
MMtlm vpralanjam naj	
n prlloN rnamko n od-	
§o»or. —	Nofranklrana
plama as	n* •prajamajs.
Ljubljana, 23. aprila 1930°šio 2&-IV.1930-
- -	..................frnlog,
Leto XI.
Vsakdo rlivai ▼•e sadov« •vojega dela la marlflvostl I ,
K
1L
Rokopisi M ss »rs-»«i». - Pliii la IsB •s * Ljubljani. — Ura* nlltvo In uprata Js * Ljubljani * Kolodvor*! allal iL 7. - Tolafsa ntar. it. MM. — fUiaa ari poitnl mnllnMt it. I4.1M.
Sporazum,
Glavna misel zgodovinskega januarskega manifesta našega kralja je bila, da je treba temeljito likvidirati cepitve našega naroda na podlagi starih, večinoma še na predvojni mentaliteti slonečih temeljev in postaviti vse naše javno in državno življenje na novo podlago. Vsak dan vidimo, da se vedno bolj bližamo temu cilju in s tem splošni narodni konsolidaciji. To velja za vso državo, velja pa tudi za našo ožjo domovino, kjer lahko ravno za Veliko noč zabeležimo v tem pogledu važen dogodek. Uredniška konsoreija «Kmetskega lista» in «Domovine», ki določata smernice za ta dva naša nepolitična ljudska tednika, sta se namreč sporazumela v želji, naj bi oba lista roko v roki še z večjim uspehom služila kralju, državi in narodu.
«Kmetski list» in «Domovina;> bosta še naprej izhajala samostojno, vendar pa bosta obadva kot kmetski in ljudski glasili pod skupnim vodstvom lahko še intenzivneje delala za konsolidacijo in vsestranski napredek Slovenije, Jugoslavije in vsega njenega prebivalstva.
Priznavajoč kmetski stan kot temelj naše narodne države in upoštevajoč življensko važnost vseh ostalih delovnih stanov, bosta «Kmetski list» in «Domovina» še krepkeje pospeševala in utrjevala njihovo socijalnogospo-darsko solidarnostStoječ v delu za organično narodno edinstvo na tradicionalnih tleh slovenske kulture in slovenskega jezika kot žive in pozitivne komponente v jugoslovenski sintezi, videč v Jugoslaviji našega najjačjega zaščitnika in pravo mater domovino, bosta vedno in povsod čuvala in jačala med ljudstvom narodno in državno jugoslovensko zavest. Priznavajoč verstvo, predvsem krščanstvo kot pozitivno silo v življenju našega naroda, stojita oba lista slejkoprej na stališču, naj vse javno življenje temelji na pozitivnih normah etike.
Posvečujoč tako vse svoje sile napredku naroda, bosta «Kmetski list» in «Domovina» mogla v bodoče še uspešnejše vršiti nalogo, ki jo je manifest Nj. Vel. kralja naložil vsem iskrenim Jugoslovenom dobre volje.
Zdrav pojav.
Odkar so v naši državi ponehali politično-'strankarski boji, obračajo ljudje vedno večjo pozornost na gospodarska vprašanja in gospodarstvo je danes nekak ventil, (kjer se more izživljati ljudska energija. V vseh letih, kar obstoji Jugoslavija, se še ni toliko govorilo o gospodarstvu, nikdar pa se tudi niso ljudem tako odpirale oči kakor danes, ko čim dalje bolj spoznavajo, kako so znali naši preljubi »gospodarski krogi« nekdanji politični vrvež in metež lepo porabiti v svojo korist. Ta šola je ljudstvo res mnogo veljala, zdrava pa je bila, in mi upamo, da bo tudi zdrava ostala in da se ljudstvo nikdar več ne bo dalo voditi tako za nos, kakor se je dalo doslej.
Mi smo že parkrat omenili v »Kmetskem listu« znani slučaj podržavljenja takozvane »severne železnice« v Avstriji. — Takrat -se ljudje za ta slučaj bržkone niso dosti zanimali, ko smo ga povedali prvič. Zato stvar ponavljamo, v upanju, da bo danes rezultat boljši. »Severna železnica« je bila privatna železnica in je vezala Dunaj s Poljsko. Večino akcij te železnice je imel znani miljonar Rothschild, precej pa jih je imel tudi avstrij-
ski cesar. Železnica, oziroma akcije te železnice so nesle silne obresti, tako da je nastal celo pregovor »'bogat ikot akcijonar severne železnice«. Iz vojaških razlogov pa je bilo lepega dne treba to železnico podržaviSi.
Ko se je za to namero zvedelo, so napeli židje (Rothschild itd.) seveda vse sile, da bi prodali železnico (oziroma njene akcije) državi kolikor mogoče drago in znatno nad pravo ceno. Nakup pa je moral odobriti dunajski parlament, kjer je sedelo pri vsej mizeriji tudi nekaj zelo dobrih računarjev in pametnih mož, ki bi lahko delali zgago in »gšeft« pokvarili. Zviti Židi pa niso bili v zadregi. Šli so in so preko svojih plačancev in s pomočjo svojega časopisja zanetili v dunajskem parlamentu silovit narodnostni spopad med Nemci in Čehi, na drugi strani pa med »framazoni in katoliki. In večina dunajskega parlamenta je tej lumpariji res^nasedla. Poslanci so se tepli za »vero« in za Varod«, da so kar cunje letele. Ko pa je bil boj najhujši, so znali zakonski predlog spraviti pred parlament, dobro vedoč, da se zaradi razpaljenih strankarskih strasti zanj nihče ne bo brigal — in se
res tudi ni! Predlog o podržavljanju severne železnice je bil sprejet, seveda po ceni, ki so jo narekovali židje. Ko so pa gospodje poslanci prišli do sape, je bilo že prepozno! — Avstrijski davkoplačevalci — takrat tudi mi — smo pa lepo plačevali!
Tako se je godilo tudi pri nas. V Beogradu so se tolkle stranke na življenje in smrt, pri nas pa so rastle — Trbovlje! V Beogradu so se stranke teple na življenje in smrt, pri nas pa je rastla — pivovarna Union! In kolikor hujši je bil 'strankarski boj, bolj so rožice cvetele tujim kapitalistom v naši deželi, ker se zanje in za njihovo početje nihče ni imel časa brigati...
Danes pa prihaja ozdravljenje in luskine strankarske zaslepljenosti padajo z naših očes! Ta pojav je zdrav in nadvse razveseljiv.
Mi vidimo danes, kako se dvigajo gostilničarji kar v celi državi proti pivovarniškemu kartelu. Ko smo se mi med seboj pretepali, so si znali pivovarnarji zagotoviti ogromno zaščitno carino. Te zaščite seveda niso izrabili v splošno, ampak le v svojo korist, in začeli so ljudem prodajati lahkejše pivo po neprimerno visokih cenah. — To je šlo vse gladko, dokler smo se tepli med seboj. Danes pa gledamo! In hvala Bogu, izpregledali so gostilničarji iin ljudje in oidipor proti pivovar-narjem je vedno večji in in tako je tudi prav! Danes stane liter lahkega piva povprečno 10 dinarjev, to je eno zlato krono! Pred vojno pa je veljal liter dobrega piva komaj 20 krajcarjev! In kam gredo vsi dobički, n. pr. pri pivovarni »Union« v Ljubljani? Na Dunaj, kajti pravi gospodar »Uniona« je dunajska »Kreditanstalt« ali — Rothschild!
Nič dosti drugače ni s Trboveljsko pre-mogdkoipno družbo. Tudi tu so gospodarji tujci, čeprav sedi v upravnem svetu — kakor pri pivovarni »Union« — nekaj Slovencev za parado, ki pa nimajo besede. Zakaj so nemški (večinoma židovski) akcijonar j i vzeli med sebe nekaj Slovencev za upravne svetnike, to ni težiko uganili, ampak o tem bomo še govorili, ko pride čas za to (in naša beseda bo silno trda!). No, in kako se danes po naši lastni krivdi godi Trboveljski družbi, vemo vsi: milijoni in milijoni čistega dobička'gredo v tujino, naši slovenski rudarji pa stradajo, ker je znala družba pač stvari tako obračati, da bi skoraj lahko rekli, da so pravi gospodar v deželi — Trbovlje!
Trboveljska družba ima v svojih rokah premog, s tem pa 'tudi vso našo industrijo, kolikor jo je. V najnovejšem času pa se je pojavil premogu nevaren tekmec, namreč elektrika, ki jo proizvajajo naše vode! Naše vodne sile pa so še edini naš kapital, ki nam ga še niso požrli tujci in tega našega kapitala se tujci boje! Tako boj6, da so napeli vse sile,
Najboljšo modro galico (Monteeatini), ga-ran-tirano 98, 99%, nudimo pri odjemu celega -vagona franko vsaka postaja v Dravski banovini po ceni Din 775 za kg. Pri odjemu na drohno Din 795 za kg Sranko skladišče Ljubljana. »EKONOM«, Ljubljana, Kolodvorska ulica 7.
da nam ta kapital iztrgajo iz rok in da nad tem kapitalom zavladajo oni, ne pa mi!
Danes gotovo nikomur ni tako hudo, da mora strankarska politika mirovati, kakor je to hudo tujim kapitalistom v naši deželi. Če bi mi imeli še danes »politiko«, bi se brez dvoma že klali med seboj, kakor tolovaji kar z noži, tako bi hujskali ti gospodje naše stranke drugo na drugo, samo da bi v tem boja lepo na tihem pobasali v svoj žep naše vodne sile, kakor so nekdaj dobro prodali »severno železnico«. Ker pa »ipolitike« ni več, vpregajo pred svoj voz vse, kar je* ali kar hoče biti od njih odvisno. Zavzemajo se za mešano gospodarstvo, kjer 'bi oni imela Bvojo besedo, češ še bomo le enkrat zraven, bomo te trapaste Kranjce že kako ofrnažili! Ne povedo pa, da bi 'banovinski električni monopol bil v korist celi banovini, če bi bil še tako drag, dočim je, n. pr. današnji premogovni monopol samo v korist maloštevilnim tujcem, seveda tem v zelo veliko (milijonsko) korist! Preko »Zveze slovenskih (?) industrijcev«, kjer je trboveljska gospoda absolutni gospodar, aranžirajo celo znanstvena predavanja, da bi na ta način vplivali na javno mnenje, kar pa je tudi popolnoma ponesrečena poteza, ker danes ni treba brati ravno mnogo tujih listov, da človek ve, po čem so hruške. Mi pa upamo, da se bo vsa naša javnost odločno uprla vsem prizadevanjem tujcev, da bi dobili naše vodne sile v svoje roke in da bo naše narodno premoženje ostalo v rokah naroda samega v narodno korist. Da so namreč naše vodne sile naša narodna last, ve vsak otrok, ker nam naših vodnih sil niso prinesli tujci v deželo!
Proti vsem poizkusom tujcev, da dobe naše vodne sile v svoje roke, se mora upreti cela banovina in ves narod kot en mož in glasno zaklicati: Roke proč od naših voda! Naše vode so in bodo naša narodna last!
Mlečnim konsu-mentom v Ljubljani-
Mestna davščina na mleko znaša 15 par pri litru.
Mlekarsko društvo za ljubljansko okolico je imelo na velikonočni ponedeljek svojo širšo sejo, pri kateri je obravnavalo stališče napram novim mestnim davščinam, zlasti na mleko.
Predsedujoči odbornik društva je poročal, da je v zvezi z okoliškimi župani, zastopnikom združenih mlekarn v Ljubljani in zastopnikom Kmetijske družbe bila tozadevna deputacija dne 14. t. m. pri ljubljanskem županu g. dr. Pucu, kateremu je stavila predlog, da se davščina na mleko popolnoma ukine, na ostale življenske potrebščine pa po možnosti zmanjša. G. mestni župan je predlog z odobravanjem osvojil in obljubil, da zadevo predloži finančnemu odboru v rešitev. Ker se nove davščine že od 12. t. m. pobirajo na mitnicah in ker se ne ve kedaj in kako bo finančni odbor svojo nalogo rešil, se mora upoštevati obstoječe dejansko stanje.
Pri stvarni debati se je povdarjala važnost mleka kot najpopolnejša hrana od novorojenčka do osivelega starčka, pa tudi kot najbolj cenjena pijača za bolne in zdrave. Kritiziralo se je, da mestna občina na najpotrebnejšo življensko potrebščino nižjih slojev nalaga tako občutno davščino. Ugotovilo se je, da znaša mestna davščina samo na mleko čez 200—300% državnega zemljiškega davka, ki ga plača producent mleka.
Zato se je sklenilo, da vsled itak težke gospodarske krize, ki naravnost uničuje kmetski stan, ne more producent mleka prevzeti tega bremena na svoje rame.
Dosledno temu so dobavitelji sporazum-
no z osrednjo mlekarno v Ljubljani prisiljeni prevaliti mestno davščino logično na mestno prebivalstvo. Poleg užitnine, ki znaša 10 par na 1 liter uvoženega mleka, pride v poštev še uvoznina od 2—8 Din na vozilo, tako, da znaša vsa davščina na mleko povprečno 15 par na en liter.
Zelo neljubo nam je, da smo prisiljeni tem potom obvestiti svoje odjemalce mleka v Ljubljani, da začenši s prvim majem priraču-namo k ceni mleka tudi mestno davščino 15 par od litra, dokler bo v veljavi obstoječi davčni predpis.
Upamo sicer, da bo finančni odbor mestne občine ljubljanske dovolj uvideven in toliko širokogruden, da bo to nesocijalno obremenitev čimpreje ukinil ter s tem uzadovoljil okoliške kmete in mestno prebivalstvo.
Voda ixi premog,
(Dopis iz ljubljanske okolice.)
Nikogar menda ne zanima boj med premogom in vodno silo tako zelo kakor ravno nas, najbližje ljubljanske okoličane, kjer se ta boj že danes tako ostro občuti, kakor nikjer drugod v naši domovini. Mi stojimo v ! tem boju kakor med dvema ognjema: na eni strani pritiska na nas Ljubljana s svojo elektriko, na drugi pa se nam obeta elektrika iz Velenja.
Mi posavski kmetje sicer ne razumemo elektrike tako temeljito, kakor učeni ljubljanski gospodje, vendar pa smo toliko razumni, da denarja ne maramo metati proč. Zato pada pri nas. odločitev vedno bolj v korist — Velenja in vodne banovinske elektrike, ker je znatno cenejša kakor ljubljanska. To tudi ni čudno, kajti ljubljansko elektriko vozi iz Trbovelj v Ljubljano draga železnica in še dražji konji v obliki premoga, Velenje jo pa razpošilja po daljnovodu.
Primerjajmo pa na to še druge slučaje. Pred vojno je zgradil bivši deželni odbor svojo elektrarno na Završnici, Ljubljana pa na premog. Koliko je bilo takrat vpitja zaradi Završnice, da bo predraga, da bo vse skupaj vrag vzel itd. Kaj pa vidimo danes? Danes imajo gorenjski kmetje elektriko na pol zastonj, Ljubljančani pa jo plačujejo po 3 Din kilovat za pogon, po 5 Din pa za razsvetljavo.
Imamo pa še nekaj drugih jako poučnih primerov. V Vevčah stoji papirnica, kjer gospodarijo Nemci. Ti imajo nebroj strokovnjakov na razpolago. In ko so se odločile fabrike v Vevčah za elektrifikacijo, so gotovo dobro preračunali, kaj bo bolje, premog ali voda. Odločili so se za vodno napravo in praksa kaže, da so imeli prav!
V Kranju in okolici stoje danes obširne tkalnice, kjer odločuje češki kapital. Tudi Čehi imajo na razpolago izvrstne inženerje, ki nič ne zaostajajo za nemškimi. Ti gospodje so brez dvoma tudi dobro in temeljito računali, kaj jim bo hodilo ceneje, premog ali voda, predno so se odločili. In odločili «o se za Savo., Bilance teh tovarn kažejo, da so prav storili.
Praksa torej dokazuje, da so se Ljubljančani enkrat vrezali, ker je njihova elektrika predraga, ali pa bodo morali prenašati velike izgube, če bodo hoteli konkurirati z drugimi podjetji. Za nas okoličane pa danes odločitev ni težka: mi se bomo odločili na vsak način za nižjo ceno in sploh za ugodnejše pogoje, na drugi strani bomo pa nameravano združitev naših občin z ljubljansko temeljito pretehtali!_
Pomagajte rudarjem!
Baš pred Veliko nočjo je zadela trboveljske rudarje velika nesreča, ker je družba delo zelo omejila, tako da je večina rudarjev •
ostala ravno za praznike brez zaslužka. Družba je omejila delo baje zato, češ da ne ve, kako se bodo končala pogajanja z državnimi železnicami glede nadaljne dobave premoga. Bolj verjetno pa je, da je družba omejila delo zato, da bi pritisnila na vlado, ki je več ali manj odgovorna za dobrobit rudarjev.
Pa naj bo to kakor že hoče, ker o tej stvari ne mislimo danes razpravljati. Nas zanima zaenkrat le stališče, ki ga je v tej zadevi zavzel »Slovenec«, ki je pozval vso slovensko javnost na pomoč rudarjem, naj zbira zanje prispevke, češ da gre tu za življenje 35.000 ljudi.
Nič ne rečemo — čisto lepo je, če je kdo človekoljuben. Toda v navedenem slučaju smo se pa le prijeli za glavo in si rekM: Torej slovenska izmozgana in izčrpana javnost naj zbira prispevke za rudarje? Kje pa je bogata Trboveljska družba? Zakaj »Slovenec« ne pritisne na to kljuko? Mi naj torej zbiramo, da ne bo treba šteti denarja dunaj; skim bogatašem?
Mi ibi vedeli povedati drugačen recept za zdravljenje takih bolezni in ga tudi povemo: , Trboveljsko družbo je treba prijeti trdo, pa ne bodo rudarji nikdar več stradali!
Danes je minister za šume in rude doktor Korošec. Ta ima danes moč, da vsak hip lahko pošlje v Trbovlje svojega strokovnjaka, da pregleda rudniške naprave. Čim opazi ta najmanjšo napako ali najmanjšo nepravilnost, naj minister naloži družbi občutno globo! Za vsako napako pošteno globo, pa bodo trboveljski mogočneži kmalu mehki in rudarji siti in preskrbljeni. Globe naj se pa razdele rudarjem, kadar jih bo družba zopet pustila praznovati.
To je pravi recept, ne pa mile prošnje na obubožani narod, naj ta pomaga! Pomaga naj tisti, ki ima, in Trboveljska družba ima več kot preveč.
Če pa še to ne bi zaleglo, se da najti pa še druga sredstva, ki bi gotovo še več zalegla.
JProč s fldejko-misf T
V	stoletni zgodovini so se nazori o pravici do zemlje zelo izpreminjali in pot od fevdalne dobe, ko je bila vsa zemlja, kar jo je obsegala ta ali ona država (dežela), privatna lastnina deželnega kneza, pa do današnje dobe, ko pravimo, naj bo zemlja last onega, ki jo obdeluje, je silno dolga in je bila združena s težkimi boji.
V	fevdalni dobi je bila vsa zemlja, kakor rečeno, privatna last deželnega kneza (vladarja). Ta seveda svoje zemlje ni mogel obdelovati sam, ampak jo je dajal plemenita-šem v uporabo (knezom, grofom itd.). Tak kos zemlje, ki ga je vladar podelil plemeni-tašem in ki je bil ogromen, so imenovali »fevd« in po tem imenujemo tudi tisto dobo, ko je še vladala taka pravica, »fevdalno« dobo, plemenitaše pa, ki so dobivali tako zemljo — včasih cele dežele —, pa imenujemo še danes »fevdalce«.
Če je tak plemenitaš umrl, je postal »fevd« zopet vladarjeva last, ki ga je lahko dal komu drugemu, včasih pa tudi sinu umrlega plemenitaša. Šele kasneje je postala večina »fevdov« dednih.
Posebna vrsta »fevdov« pa so bili »fidej-komisi«. To so taka veleposestva, ki so jih dobili posebna dobro zapisani plemenitaši v dedno last pod pogojem, da sledi in deduje vedno najstarejši sin. — Pa še neko drugo ugodnost uživa fidejkomis, da se namreč ne sme prodati. Ne sme ga prodati niti trenotni lastnik, ne smejo ga pa prodati niti upniki. Pomen fidejkomisa je torej v tem, da je deželni knez preskrbel ne le svojega ple-
menitaša do smrti, ampak tudi njegovo rodbino in potomstvo za »večne čase«.
Ko so v Avstriji 1. 1848. začeli padati fevdalni odnošaji in so kmetje postali gospodarji svoje zemlje, so fidejkomisna veleposestva ostala nedotaknjena in taki so ostali fidejkomisi tudi še danes pri nas, kljub vsem agrarnim reformam.
To srednjeveško stanje pa je treba enkrat odpraviti, ker ne gre, da ibi še danes trpeli med seboj ali nad seboj neke privilegije, ki ne spadajo več v moderno dobo. Danes smo vsi enakopravni državljani, za katere veljajo enaki zakoni in zato morajo enkrat pasti tudi fidejkomisi.
Način, kako naj se fidejkomisi likvidirajo, se bo že našel, če bo le količkaj dobre volje, kajti da bi na »večno« nekdo užival posebne privilegije za »zasluge«, ki si jih je pridobil kakšen njegov pra-pra-ded za bogve kakšnega nam tujega vladarja, to dandanes ne gre več. Dandanes mora veljati eden in isti državni zakonik za vse, ker je doba privilegijev minila.
Neka] misli o vzgoji mladine.
Naj sledi v nastopnem nekaj misli o onem do pred kratkem še tako neuvaževanem vprašanju (problemu) vzgoje, ki pa se zadnje čase vendarle počasi pomika v ospredje. Spoznanje, da je vzgoja mladine nekaj več kot zabava, važno in za narod velepomembno vprašanje, prodira med poklicane in »nepoklicane«. Vzgoja je ali bi vsaj morala biti bistven del našega dela, saj je del vseh in vsega. Tudi če govorimo n. pr. o narodnem gospodarstvu, se posredno dotaknemo tudi vzgoje, saj je tudi to odvisno od psihološkega sestava naroda.
S pojmom »vzgoja« zaznamujemo duševno izObličenje mladine, dasi lahko govorimo tudi o telesni vzgoji. Z vzgojo pripravljamo' mladino za bodočnost ali bodočnost naroda. Kakor hitro torej zremo v bodočnost z gotovega interesnega vidika, ne moremo mimo vzgoje.
Docela zagrešeno pa je, če istovetimo vzgojo le s šolo, oziroma, če smatramo šolo za edinega vzgojnega činitelja. Predstavljajmo si šolo v luči najmodernejših vzgojnih načel: Ali bi bilo s tem to vprašanje rešeno in bi šola brezhibno, uspešno in popolno funkcionirala? Kdor le malo pozna predale, ki sestavljajo vzgojno delo, mora to zanikati. Zavedati se moramo, da je ravno šola, osobito današnja šola, najzadnji člen v verigi vzgojnih činiteljev.
Prvo in sicer osnovno vzgojo (in pouk) nudi doma- — družina in v njej kot prva mati. Saj je ravno v materi osredotočeno družinsko življenje, ona je stanica družine in naroda. Zato je njeno poslanstvo veliko in težko, da, cela najtežje. Bolj ko krojimo javno življenje v njegove sestavine, bolj vstaja njen veliki pomen, njen odločilni vpliv., Ona je med nrvimi, ki po svojih otrokih izoblikuje narod in mu ustvarja pojme in predstave. Ona polaga prvo seme pokolenjem in kar hrani dobrega ali slabega, lepega ali grdega, vse se prelije v bodočnost. Družina, narod, zgodovina — vse govori, kakšne so bile matere. Prvo seme pade v otrokovo dušo na prvo, temeljno mesto in izkleše neizbrisna znamenja. Saj ne more biti drugače, ker materina misel, beseda, dejanja so otroku najdražja; posoda so, ki iz nje otrok zajema zavestno in podzavestno. Zato pa je otrok ves njen in ona vsa njegova. Mi to vemo, ona dva to občutita, doživljata. In ravno v tem je veliča-štvo in nedosežena tajna lepota, ki jo označimo z eno besedo, ki vre iz naših prs v najlepših in najtežjih urah; neizmerno bogastvo je v njej, v besedi — mati.
In vendar nam ravno sodobno "življenje odgrinja resnico, da se njen vpliv naglo potiska v ozadje. Mati in ž njo njena družina se naglo oddaljujeta od svojega prvenstvenega mesta in izgubljata na tej gonilni sili. Usodepolna pa postaja ta resnica z ozirom na to izgubo v kmečki hiši.
Odkod, zakaj ta pojav?
Odgovor vsebuje dve negativni strani.
Po prvi strani pridemo k vprašanju kruha. Družina je zadeta v srce. Že davno je stopila preko tfastni prag na tla težke tekme za življenski obstoj, bori se za telesno ek»i-stenco. V to borbo že davno posegajo tudi mati in otroci. — Ali se more mati v takih razmerah posvečati vzgoji? More li dobra vzgoja skozi svinčene skrbi?
Druga negativna plat so naši pok večen i vzori, naše po samopašnosti materialističnih mogotcev narekovane nepotrebne potrebe.
Ta črv razjeda tudi tretjega činitelja — javno življenje. Naravno, saj je javno življenje odsev čuvstvenih stremljenj posameznika (družine). Človek se je preobrazil v neko bežno, splašeno bitje, ki ne more nikjer Ob-sedeti. Beži od domačega ognjišča, ki mu obrača hrbet, in se zaganja v življenje, iščoč utehe v telesnem in moralnem pogledu. Zelo se je podružabil. Družba (v ožjem smislu besede) pa je zopet nekaj negativnega, ker ne ustvarja, ampak le vživa že ustvarjene plodove.
Prestopimo k tretjemu činitelju — !k šoli.
Da si bomo na jasnem: Šola ni samoro-den pojav, ampak je psihološko utemeljen produkt zunanjih in notranjih relacij živih organizmov. Naravno, da je tudi šola v oblasti javnega ižvljenja. A lice današnjega družabnega življenja je vse prej kot razveseljivo. Razdvojeno in nesoglasno je. A vsepovsod strme v nas maliki zunanje ali snovne kulture, izsledki tehnično-civilizatoričnega snovanja. Ta kultura si je osužnjila naše vzore, duhovna kultura pa lebdi ob strani. Tudi šola je podrejena temu sredstvenemu življenju. Zato morajo biti naše šole enostranske, učilnice ali didaktično-materijalisti čne krmil-niče. Nekje sem čital, da se mladina vrača iz učilnic nagačena tvarine, lepa in uglajena na zunaj, a znotraj mrtva. Da, to je ubijanje otroške duše, ker ne more prirodnost in po njenih zakonih narekovana individualnost otroka do izraza. MHadina ostaja v ozadju, pasivna in neuvaževana z vsemi svojimi naravno zasnovanimi spečimi silami.
Iz teh kratkih misli tudi razberemo, kje in kako naj pričnemo za dosego res prave narodne vzgoje. Le razmišljajmo o tem! — Prihodnjič pa o vzgoji kmečke mladine.
—n —o.
Tedenski koledar.
27.	aprila, nedelja: Peter K.
28.	aprila, ponedeljek: Pavel.
29.	aprila, *torek: Hugon.
30.	aprila, sreda: Katarina S.
1.	maja, četrtek: Filip.
2.	maja, petek: Atanazij.
3.	maja, sobota: Najdenje sv. Križa.
Sejmi.
27.	aprila: Lukovica, Vesela gora.
28.	aprila: Gorica pri Ribnici, Jagnenca, Pod-bukovje, Ig, Ribnica, Ponšentjur, Vinica.
29.	aprila: Vel. Gaber
1.	maja: Rakitna, Struge, Črnomelj, Železniki, Svibno, Mirna, Trava, Boh. Bistrica, Dobrepolje.
2.	maja: Banja Loka.
3.	maja: Sv. Volbenk, Št. Rupert, Fara, Loka pri Zid. mostu, Selce.
Kmetski gospodarji in kmetske gospodinje! Kupujte svoje potrebščine manufaktur-nega blaga pri zanesljivi domači tvrdki Fr. Novak, Ljubljana, Kongresni trg 15, pri Nunski cerkvi. — Tam kupite dobro in poeoai!
Mi
Sv. Jurij ob Ščavnici. Minuli so velikonočni prazniki, ki smo jih obhajali. Kakor vsako leto, pri polni mizi. Veliki petek in velika sobota sta sicer bila blatna in deževna, ali to ljudi ni motilo in trumoma so hodili k božjemu grobu. Kakor nalašč v pričakovanju velikega dogodka je dež v soboto popoldne direktno pred Vstajenjem prenehal. V soboto zvečer so zažareli ognji, oznanjujoč velikonočno kresovanje. Vsak posamezni hribček prelepih Slovenskih goric je ožarel, veseleč se Kristusovega in svojega vstajenja. Vse od Jeruzalema pa do gornjeradgonskih goric, od »pešačkih« brd pa do prekmurske nižave, vse je bilo v ognju, vse je gorelo v polnem veselju in pomladni razposajenosti. Radi večnih nesreč so že fantje v veliki meri opustili velikonočno streljanje. Večjih nesreč sicer ni bilo. Posestniški sin I. Kegl iz Grabonoša je vžigal topiČ. Ker pa ni pravočasno odskočil od topiča, je puhnil ves smodnik na vžigalno luknjo in ga precej po obrazu ožgal. Vendar poškodba ni nevarna. Pred enim mesecem je naenkrat utihnil s svojim mogočnim glasom največji zvon fare. Razpočili so se >ležaji. Na veliko soboto pa je zopet zadonel in oznanil župniji vedelo vstajenje. Tukajšnjega veleposestnika in izvozničarja g. Matijo Domanjka so pred kratkim odpeljali z rešilnim autom v graško kliniko radi težke notranje operacije. Upamo, da ga kmalu zopet vidimo v svoji sredi.	V
Videm-Dobrepolje. Vabilo na izvanredni občni zbor Živinorejske zadruge Videm-Dobrepolje, ki se bode vršil dne 4. maja ob pol 8. uri zjutraj v osnovni šoli, s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. otvoritev načelstva in nadzorstva. 3. Sprememba pravil. 4. Slučajnosti. Ker gre za spremembo pravil, mora biti navzočih nad polovica članov, da je zbor sklepčen.
Vinarska podružnica na Bizeljskem priredi dne 4. maja ob pol 9. uri zborovanje v šoli na Bizeljskem s sledečim dnevnim redom: 1. Strokovno predavanje iz vinarstva in kletarstva (A. Žmavc, direktor vinarske šole v p.). 2. Volitev delegatov za občni zbor Vinarskega društva. 3. Predlogi in nasveti. 4. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor.
Nova cerkev pri Celju. Dne 13. aprila smo imeli zaključek kmetijsko nadaljevalne šole z razstavo raznih kmečkih potrebščin. Poleg domačinov so se zaključka šole udeležili tudi člani »Društva kmetskih fantov in deklet iz Frankolovega«. Popoldne so učenci kmetijske nadaljevalne šole vprizorili igro »Veriga«, katere čisti dobiček je namenjen za razne stroške kmetijske nadaljevalne šole.
Brce na Dobrni. Že star pregovor pravi, da je april mesec burje in vetra. Tako so tudi nad našo okolico dne 14. aprila prišli temni oblaki, iz katerih se je sipala toča tako, da nam je zemljo kar pobelilo. Med nevihto je strela udarila v hlev posestnice Kamšak in ubila 5 glav goveje živine in 17 ovac. K sreči, da se hlev ni vžgal. Posestnica je hudo prizadeta, ker sedaj v spomladnem delu nima vprežne živine. Ravno aprila meseca leta 1916 ji je pa na italijanski fronti ubila granata moža, nakar je še tisto leto postalo sedem njenih bratov žrtev svetovne vojne.
Enodnevni tečaj za zatiranje Škodljivcev in bolezni sadnega drevja se vrši v pondeljek dne 5. maja t. 1. na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od 8. do 12. in od 14. do 18. ure.
Podpirajte Kmetijsko Matico!
pokradli boljševiški uradniki nad 150 milijonov rubljev. Sovjetske oblasti so prizadete uradnike odpustile iz službe, izključile jih iz boljše viške stranke in proti vsem dvignile obtožbo.
Naše narodno premoženje. Med gospodarskimi vestmi poročajo časopisi, da je sklenil upravni svet družbe »Mineš de Bor«, ki izkorišča znameniti in bogati bakreni rudnik v Srbiji, 300 odstotno dividendo., To se pravi, da bo izplačano na vsako ^delnico, ki se glasi na 100 dinarjev, 300 dinarjev. Ker je sedež družbe v Parizu in so lastniki delnic, oziroma borskega rudnika Francozi, bo šel ves ta milijonski čisti dobiček v inozemstvo, to je v Pariz. Pri 15 milijonski glavnici, ki so jo delničarji vložili v podjetje, znaša samo letos čisti dobiček 45 milijonov dinarjev.
Služba banovinskega cestarja v območju cestnega okrajnega odbora v Škofji Loki, za cestno progo Podboršt-Petrovo brdo, je razpisana. Prošnje do 30. aprila na kr. bansko upravo s pozivom na razpis štev. 1-3502 od 5. aprila t. 1.
Metliška elektrarna pogorela. Pretekli četrtek je izbruhnil drugi požar v Belokrajini. To pot se je pojavil ogenj v elektrarni v Sržakih, ki preskrbuje z električno lučjo Metliko. Poslopje elektrarne je pogorelo do tal, pa tudi stroji so vsled vročine močno pokvarjeni, tako da bo Metlika morala zopet nažgati petrolejke.
Pacijent: Kam naj grem, gospod doktor, da ozdravim želodec in uredim prebavo?
Zdravnik: V Rogaško Slatino! Zahtevajte prospekte!
Pri prehlajenjih, hripi vnetju vratu, za-breklosti bezgavk, živčnih boleznih, trganju v uidih dobro dene, ako se s pol kozarcem naravne »Franz-Josef«-grenčice poskrbi za vsakodnevno izipraznjenje črev. Po izjavah vse-učiliških klinik se odlikuje »Franz-Josel«-voda po zanesljivem učiniku ob zelo prijetni porabi. »Franz-Josel«-grenoica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Z visoke šole na kmetijo. Visokošolec beograjske univerze Branislav Simeonovič je nedavno po končanih pravnih .naukih kupil v vasi Jajinici večjo kmetijo in pričel na njej lepo kmetovati v najboljšem prijateljstvu s svojimi sosedi Ko so za tega šolanega kmeta zvedeli drugi visekošolci, se mu je kmalu ponudil eden izmed njih, ki je tudi dovršil pravne študije, za kravjega in kozjega pastirja proti plačilu, kakršnega prejemajo običajno te vrste posli. Neki brezposelni niaturant pa se mu je ponudil za hlapca. Simeonovič je ofcadva odklonil, ker je že sprejel v službo chuge kmečke fante. Ta slučaj nam dovolj jasno pokazuje, da je te vrste šolanih ljudi preveč in da ne morejo dobiti namestitve in zaslužka, dočim pa razni obrtniški poklici še vedno lahko dobe delo in zaslužek.
Divjaški napad v Kresniških poljanah. V mali vasi Kresniške poljane pri Litiji se je pretekli četrtek odigral dogodek, kakršnega še nihče v celi okolici ne pomni. Prav< kakor hajduki v albanskih gorah je napadel Janez Slapničar s karabinko svojega mejaša Martina Godca in ga z dum-dum kroglo ustrelil v nogo ter ga nato preganjal po celi vasi, j dokler se mu ni ta skril pri kmetu Kosu v j hlev. Ko podivjani Slapničar ni našel svoje ! žrtve, je odšel pred Godčevo hišo in začel 5 streljati skozi okna in stene. V hiši so se nahajali Godčevi štirje otroci in bolna žena. En strel je zadel štiriletno hčerko v trebuh. Ko so se pričeli med tem zbirati ljudje iz cele vasi in svarili Slapničarja pred strašnim početjem, je ta pobegnil v gozd. Poklicani zdravnik iz Litije je odpravil oba težko ranjena v ljubljansko bolnico, pojačana orožni-ška patrulja pa je šla iskat pobeglega hajduka. Vzrok sovraštva so bili mejni spori. Janez Slapničar se je tožaril z Godcem radi neke meje, a je pravdo zgubil. To ga je tako ujezilo, da je sklenil maščevanje nad Godcem in to tudi v četrtek storil. Za svoje brezumno početje bo dajal odgovor pred sodnijo.
Iz uredništva. Dopis iz Radoslavcev ne moremo priobčiti, ker ni podpisan.
Jlouice
Škof dr. Marušič — umrl. Pretekli petek je umrl v Senju senjsko-mudruški škof v Hrvatskem Primorju dr, Josip Marušič.
Posojilo za obnovo naših cest. Z uredbo o banovinskih davščinah, ki jo je objavil »Uradni list« od 16. aprila se pooblašča ban uvesti zaradi ustanovitve cestnega fonda do-klado na državno trošarino na bencin v izmeri največ 100 Din na 100 kg. Dalje se pooblašča ban najeti za kritje izrednih izdatkov investicijsko posojilo do 60 milijonov dinarjev. S tem posojilom namerava pričeti banovina temeljito popraviti in obnoviti naše ceste. Kot prvo pride v poštev asfaltiranje ceste Lesce—Bled ter tlakovanje cest okrog večjih mest.
Posojilo naše banovine. »Kranjske deželne elektrarne«, ki so sedaj last dravske banovine, so že lansko leto sklenile z ministrstvom za šume in rudnike dolgoročno pogodbo, po kateri bo električna centrala v Velenju dobavljala ves proizvajani tok »Kranjskim elektrarnam. Velenjska centrala bo služila kot glavni steber za obširno elektrifikacijo, ki jo namerava izvršiti naša banovina v Sloveniji. V prvem delu tega elektrifikacij-skega načrta je zamišljena zgraditev daljnovoda iz Velenj do Domžal in od tod naprej do Kranja, kjer se združi z Završnico. Stroški za zgraditev tega dela so preračunani na 20 milijonov dinarjev. Naša banovina je te dni najela 20 milijonsko posojilo pri »Pokojninskem zavodu« v Ljubljani in bo s tem denarjem še letos postavila daljnovod Velenje— Domžale.
Tudi boljševiški uradniki poneverjajo državni denar. Sovjetske oblasti so prišle na sled velikanskim poneverbam državnega denarja, ki so jih izvrševali uradniki v finančnem komisarijatu. Kakor poročajo listi, so
fodlbtel?
H. von Kleist - Ivan Albreht:
Dvoboj.
(Nadaljevanje.)
Dasi sem bil že vržen v prah pod njegovo nogo, sem se vrnil v življenje. Po čem naj bi bila najvišja božja modrost dolžna, naznačiti in izreči resnico vprav v trenotku bodisi še tako vernega klicanja?!« Stisnil je Littegar-dine roke v svoje dlani in končava!: »Litte-garda, v življenju bodi najin pogled usmerjen v smrt, a v smrti v večnost! Trdno in neomah-Ijivo verujva, da pride tvoja nedolžnost v jasno, svetlo sončno luč, da pride tako po dvoboju, ki sem ga zate bojeval!« — Po teh besedah je vstopil grajski oskrbnik. Gospa Helena je jokaje sedela za mizo. Ker jo je oskrbnik opomnil, da bi tolikšno razburjenje utegnilo škodovati njenemu sinu, se je gospod Friderik na prigovarjanje svojcev vrnil v svojo ječo z zavestjo, da je nekaj tolažbe prejel in tudi dal.
V Bazlu je cesar sestavil sodni svet, ki je medtem proti gospodu Frideriku pl. Troti, kakor tudi proti njegovi prijateljici, gospe Li-ttegardi pl. Auersteinski naperil obtožbo, češ, da sta pregrešno klicala božjo sodbo. Po veljavnih postavah sta bila zaradi tega oba obsojena v sramotno smrt na grmadi. Obsodba bi bila morala biti izvršena na samem kraju dvo-
boja. Odposlali so nekaj svetnikov, da sporo-če sodbo ujetnikoma. Obsodba bi bila tudi takoj izvršena, če ne bi bil cesar na tihem želel, da prisostvuje izvršitvi grof Jakob Rdeče-bradec. Cesar namreč ni mogel zatreti nekakšnega nezaupanja napram njemu. Grof pa je še vedno ležal bolan zaradi malenkostne in na videz brezpomembne rane, ki mu jo je bil v začetku dvoboja zadal gospod Friderik. To je bilo v resnici nekaj čudnega in nenavadnega. Nekakšna posebna skvarjenost njegove krvi je od dne do dne in od tedna do tedna ovirala zdravljenje. Vso umetnost zdravnikov, ki so jih drugega za drugim iz Švice in s Švabskega klicali k njemu, ni mogla nič pomagati. Nekakšen oster gnoj, ki ga vsa tedanja zdravniška umetnost ni poznala, je liki rak razjedel ranjeno roko do kosti okrog in okrog. Na grozo vseh njegovih prijateljev so bili primorani, odrezati mu roko v zapestju, a ker tudi to ni ustavilo gnojenja, pozneje sploh — celo roko. Ali tudi to sredstvo, ki je veljalo tedaj za najbolj korenito zdravilo, je gorje samo povečalo, mesto da bi ga zmanjšalo (kar bi dandanes lahko takoj uvideli!). — Ker se je njegovo telo polagoma razkrajalo v gnoju in gnitju, so zdravniki izjavili, da ni rešitve zanj in da bo umrl še pred koncem tedna. Prijor avguštinskega samostana je menil, da je treba v4em čudnem preokretu položaja slutiti strašno božjo roko, zaman pa je rotil grofa, naj pove resnico glede spora med njim in vojvodinjo-re-gentinjo. Grof je ves presunjen še enkrat prejel sveto obhajilo na to, da je govoril resnico. Z vsemi znaki najglobljega strahu je dejal, naj bo njegova duša na veke pogubljena, ako | je gospo Littegardo po krivem obdolžil. Kljub
njegovemu nenravnemu življenju je bilo zdaj dvoje vzrokov, da so lahko verjeli notranjemu poštenju tega zagotovila. Prvič je bil bolnik res nekako pobožen, kar mu po vsej verjetnosti ne bi pripuščalo v takem trenotku po krivem prisegati. Drugič pa se je pri zasliševanju nekega čuvaja z gradu pl. Bredov, ki ga je grof podkupil, da bi lahko neopaženo prišel v grad, nedvoumno izkazalo, da je to res in da je bil grof v noči pred svetim Re-migijem resnično v notranjosti Bredaške graščine. Potemtakem ni prijorju preostajalo nič več drugega, nego misel, da je grofa samega varala kaka tretja, njemu neznana oseba. — Nesrečnež še ni bil končal svojega življenja, ko je spričo vesti o čudovitem okrevanju ko-mornikovem sam zapadel v to grozno misel. Njemu v obup se je ta vera kmalu tudi popolnoma potrdila. Vedeti je namreč treba, da je imel grof nečedno razmerje z gospejino sobarico Rozalko že dolgo poprej, predno se je njegova sla lotila gospe Littegarde. Skoraj vsakokrat, kadar je njena gospoda prišla k njemu na obisk, je ponoči navadno odpeljal v svojo sobo to dekle, ki je bila lahkomišljena in pokvarjena stvar. Ker je tedaj ob svojem zadnjem bivanju tamkaj, ko je bila z bratoma vred v njegovem gradu, prejela Littegarda ono nežno pismo, v katerem ji odkriva svoje nagnjenje, je to vzbudilo zavist in ljubosumnost v deklini. Grof jo je namreč že več mesecev zanemarjal. Ko je kmalu nato Littegarda odpotovala in je ona morala z njo na pot, je poslala grofu pismo, kjer mu je v Litte-gardinem imenu sporočila, da sta brata zbog njegovega koraka skrajno razburjena in zbog tega ne more misliti na takojšnje svidenje.
(Nadaljevanj* prHtednjU.)
Veliko zborovanje agrarnih interesentov.
V nedeljo, dne 1. junija t. 1. se bo vršilo v Ljubljani veliko zborovanje agrarnih interesentov iz cele Slovenije. Pričetek zborovanja bo ob 10. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Zaupniki agrarnih interesntov naj po svojih okoliših razglase to zborovanje in poskrbe za čim večjo udeležbo. Udeleženci iz oddaljenejših krajev se bodo lahko poslužili znižane vožnje na železnici z velesejmsko legitimacijo.
Prodaja Eszterhazyjevega veleposestva v Prekmurju. »Šumska imovinska občina kri-žcvačka« je sklenila kupiti gozdno površino kneza Eszterhazyja v Dolnji Lendavi za 26 milijonov dinarjev. Gozdna površina meri 1600 juter.
Imenovanje novega ravnatelja drž. trgovske akademije v Ljubljani. Na predlog ministra za trgovino in v soglasju s predsednikom vlade je kralj podpisal ukaz, s katerim se imenuje za ravnatelja državne trgovske akademije v Ljubljani dr. Karel Pirjevec, profesor na trgovski akademiji.
Razprava proti dr. Mačku. Pred državnim sodiščem za zaščito države se je pričela v četrtek, 24. t. m. razprava proti dr. Vladimir ju Mačku in 24 tovarišem. Obtožence bo j zagovarjalo okrog 35 odvetnikov. Samo dr. j Mačka bo branilo 7 odvetnikov, večinoma iz Zagreba in Beograda.
Stric iz Amerike umrl. Že pred kakimi 50 leti se je izselil iz banaške vasi Tarža v Južno Ameriko Gašper Bugi. ,Na domu je ostal njegov brat, ki je pred nekaj leti umrl in zapustil več odraslih otrok. Ti so zvedeli, da je leta 1G27 umrl njihov stric v Buenos Airesu in da je zapustil veliko premoženje. Potom našega konzulata so se o umrlem stricu in njegovi zapuščini informirali ter zvedeli, da je zapustil stric 42 milijonov dinarjev. Jugoslovanski konzul jim je preskrbel v Buenos Airesu odvetnika, ki je vso zapuščinsko zadevo uredil in že sporočil sorodnikom v Taržo, da bodo dobili nakazanih 42 milijonov dinarjev. •
Grozna nesreča v romunski cerkvi. Verniki rumunske vasi Costesti, ki je kakih 60 kilometrov oddaljena od glavnega mesta Bukarešte, so se na veliki petek zbrali k popoldanskemu cerkvenemu opravilu. Sto let staro in leseno cerkvico so posebno lepo okrasili in obesili po oltarjih in stenah polno vencev, šopkov in trakov. Okrog velikega oltarja je učitelj postavil šolski pevski zbor, ostala cerkev pa je bila nabita ponajveč otrok, fantov in deklet. Okrog 150 ljudi je bilo v cerkvici. Pred oltarjem sta opravljala službo božjo j oba domača duhovnika. Vsi so bili globoko j zatopljeni v pobožne misli in niso takoj opazili, da se je na glavnem oltarju vnel od sveče suh papirnat venec. Šele, ko je plamen objel ostali oltar, so zakričali ljudje: ogenj, cgenj. Vsi iz sebe so planili proti vratom, ki jih pa radi gnječe niso mogli odpreti. Pri glavnih vratih se je vlegla na tla stara ženica in vpila, da ne spusti nikogar ven, dokler ne bodeta rešena njena dva otroka, ki sta bila v bližini velikega oltarja. Med tem je ogenj zajel že leseno streho in strop, ki se je začel podirati na ljudi. Strašni so bili prizori, ko so goreči kosi stropa padali med zbegane vernike, ki so kakor žive baklje goreli, ne da bi si mogli pomagati. V strašnih mukah je zgorelo 110 'ljudi, 20 jih je bilo težko ranjenih in le nekaj se jih je na čudežen način rešilo. Tudi oba duhovnika sta našla smrt pod ruševinami cerkve, tolažeč do zadnjega obupane vernike. Stariši in sorodniki, ki so ostali doma, so prihiteli na pomoč, ko je bila cerkev že vpepeljena, kajti požar je opravil svoje strahovito delo v pol ure. Na pogorišču so se odigravali pretresljivi in žalostni prizori. Ob-
upane matere so razkopavale razvaline in iskale svoje otroke. Mnogo je bilo tako ožganih, da jih sploh ni bilo prepoznati, veliko je bilo požganih do kosti. Vlada je bila o nesreči takoj obveščena in je prišel na kraj požara minister za notranje zadeve Vajda Vcevod, da potolaži obupane vaščane.
Prava Kolinska cikorija
Povratek dr. Marinkoviča. Naš zunanji minister dr. Voja Marinkovič se je po večmesečnem bivanju v inozemstvu vrnil v Beograd.
Sredi ulice zaklal svojo ženo. Na velikonočni ponedeljek je sredi Ilice v Zagrebu zaklal svojo ženo trgovec Milivoj Rajačič. V ledja ji je zasadil 18 cm dolg nož in ji prerezal glavno žilo. Žena je bila takoj mrtva. Morilca so aretirali. Na policiji je izjavil, da mu je bila žena nezvesta in da mu je iz trgovine jemala denar ter ga pošiljala drugemu. Morilca bodo izročili sodišču.
Nesreča avtobusa. V bližini španskega mesta Valencija je na nezavarovanem železniškem prehodu zadel nabito poln avtobus v tovorni vlak. Učinek je bil strahovit. Avtobus je bil popolnoma zdrobljen, 11 potnikov mrtvih in 20 težko ranjenih.
Službene ure za drž. urade. Po naredbi predsednika vlade veljajo od 1. maja do 1. oktobra za državne urade sledeče službene ure: Od ponedeljka do petka od 7.30 do 12.30 in od 16 do 18, v soboto pa od 7.30 do 12.30, popoldne nič. Od 1. oktobra naprej se uvede zopet sedanji delovni čas.
Agrarni interesenti pri banu dunavske banovine. Večja skupina agrarnih interesen- I tov iz Vojvodine je obiskala pretekli teden bana dunavske banovine v Novem Sadu ter j mu izročila obširno spomenico, v kateri prosijo za dodelitev agrarne zemlje z ozirom na njihovo težko stanje. Ban jiih je obljubil, da jim bo šel na roko in da bo za njih vse storil, ker je v njegovi moči. Agrarni interesenti so nato odšli z veliko državno zastavo na čelu po mestu in se oglasili tudi v uredništvu časopisa »Politike«, potom katerega so se zahvalili banu za obljubljeno zemljo.
Na Bledu zopet gori. Na velikonočni ponedeljek okrog 10. ure zvečer je pogorel hlev kmetice Uršule Soparjeve na Bledu. Domačim gasilcem se je posrečilo ogenj omejiti. Poslopje je bilo zavarovane in je škoda krita z zavarovalnino. Vzrok požara ni znan.
Težka letalska nesreča. V bližini New-yorka se je pri spuščanju na zemljo zapletlo potnšiko letalo v električno napeljavo visoke napetosti ter je v plamenih treščilo na tla. Pilot in štirje •potniki so bili takoj mrtvi. Med potniki se je nahajal tudi predsednik mednarodne letalske konference grof de la Vaulx.
Naročajte »Kmetski list«!
S&podafttoo
živinorejsko-zadružni pokret na Gorenjskem.
V kranjskem okraju so vse živinorejske zadruge organizirane v.takozvan »Živinorejski skupini za kranjski okraj«. Ta okraj je izrazito živinorejski. Zato pa obstoječe živinorejske zadruge nikakor ne zadoščajo za vsestranski napredek živinoreje in treba, da bi imel vsak zaokroženi okoliš svojo zadrugo. Jeseni'!. 1919 je započel okrajni kmetijski referent v Kranju sporazumno z živinorejsko skupino« obširno akcijo za razmah in oživljenje živinorejskega zadružništva v kranjskem okraju. Zastopniki ; Živinorejske skupine in kmetijski referent so vso zadevo najprej dobro pripravili na dveh zborovanjih, kjer se je izdelalo podroben načrt za to akcijo. Sklenilo se je, delati v bližnji bodočnosti z vsemi silami na to, da se polagoma prepreže ves kranjski in radovljiški okraj z živinorejskimi zadrugami, ki bodo res delazmožne. Tam, kjer so dani že vsi pogoji, naj se ustanovi zadruge čimpreje in pomaga pri organizaciji zadružnega dela. Tam pa, kjer je živinorejska zadruga sicer nujno potrebna, a še manjkajo nekateri pogoji za uspešno delo, naj se pomaga, da se najprej ustvarijo pogoji. Velika pogreška je, ustanoviti zadrugo, za katero v kraju še ni potrebne podlage, zlasti če nimajo živinorejci že sami dovolj zadružnega smisla in uvidevnosti in če ni na razpolago zadostnega števila sposobnih, vnetih, požrtvovalnih in vztrajnih zadružnih delavcev, zlasti mlajših moči, ki bi vodili zadrugo in stalno delali pri rodovniku ter mlečni in tolščni kontroli.
Na omenjenih zborovanjih se je sklenilo, da pri vseh tozadevnih predavanjih spremilja kmet. referenta tudi odposlanec »Živinorejske skupine«, ki bo takoj po vsakem predavanju nastopal in podajal tudi v imenu živinorejske skupine« pobudo k pri-četku dela. Propagandna predavanja je vršil kmet. referent Josip Sustič, a kot delegat Živinorejske skupine» je v večini slučajev sodeloval posestnik Janez Ovsenik iz Predo-selj. Pokazalo se je, da je sporazumno in vzporedno delo poklicnega strokovnjaka s kmetovalcem - zadrugarjem prav posrečeno. Na ta način se je zaneslo med živinorejce živo zadružno misel in s tem seme, ki mora prej ali slej obroditi sad. Povsod pa se je svarilo pred prenaglim ali nepremišljenim ustanavljanjem zadrug. Zaenkrat se je v pretekli zimi ustanavljalo le pripravljalne odbore, z namenom, da ti nadaljujejo propagandno delo in širijo zadružno misel in s tem ustvarjajo polagoma vse potrebne pogoje za dela sposobne zadruge. Naglica z ustanavljanjem je ravno pri živinorejskih zadrugah, ki se težko uveljavijo, kaj riskantna. Posledica prenaglega ustanovljenja je bila že v številnih slučajih, da je ostalo vse le pri ustanovitvi, delalo se ni nič, torej le kup besedi in papirja.
Vendar pa se je kmalu pokazalo, da je v nekaterih okoliših kranjskega okraja že danes dovolj resničnega umevanja za ta gospodarski pokret. Ustanovile so se nove živinorejske zadruge v Olševku, v Vogljah in v Cerkljah pri Kranju. Pripravljalni odbori pa pridno delujejo v Gorenjivasi nad Škofjo Loko, v Trsteniku, Sv. Katarini nad Tržičem in v Sorici nad škofjo Loko. Tudi druga središča bodo najbrž sledila (Moravče, Dobrava pri Podnartu). Kakor se vidi, bo prav kmalu kranjski okraj dobesedno preprežen z delovnimi živinorejskimi zadrugami, ker obstoja jih že 11 (Naklo, Predoslje, Žabnica, Selca, Smlednik, Hrastje, Šenčur, Stražišče, Voglje,
Olševk, Cerklje). Da je zanimanje resno, posebej dokazuje krasen uspeh špecijalnega tečaja za odbore živinorejskih zadrug, ki se je vršil v Kranju 14. in 15. marca 1.1.
Prireditelji opisane zadružne akcije v kranjskem okraju pa si kljub uspehom ne delajo prav nobenih iluzij, ker vedo, kako rado se pri nas kaj pokaži in ker je živinorejsko zadružništvo pri vsej nujni potrebi najtežje izpeljivo. Oni se zavedajo, da treba započeto delo vztrajno nadaljevati in ne ostati samo pri ustanavljanju, temveč poglabljati tudi zadružno delo. Pričakovati pa je, da bodo vsi, faktorji in oblasti upoštevale ta velepomemben pokret, ki bo kmalu zavzel oba gorenjska sre-za in ga po zaslugi in obsegu podpirale.
Razstava perutnine in kuncev. Ob priliki letošnje prireditve velesejma v Ljubljani, to je od 29. maja do 10. junija t. 1. se bo vršila skupna razstava perutnine in 'kuncev, članov »Odseka za rejo kuncev in perutnine Kmetijske družbe v Ljubljani«. Razstava se bo vršila v posebnem paviljonu, ki ga je dala vele-sejmska uprava na razpolago. Poleg najlepših razstavnih živali se bo razstavilo tudi fazne izdelke orodja, posode, jajca in druge potrebščine, ki prihajajo pri reji teh živali v po-štev. Razstava bo torej vsestransko poučna in zanimiva ter bo nudila občinstvu mnogo koristnega v vseh pogledih.
Kmetijska šola na Grmu ima še nekaj mest v pripravljalnem gospodarskem tečaju neoddanih. Da se zamorejo oddati tudi ta, je odložila rok za vlaganje prošenj do 5. maja in pričetek tečaja na sredo maja. O tem se obveščajo prosilci, ki so prošnje že vložili in oni kmetje-gospodarji, ki žele svoje sinove poslati v kmetijsko šolo, pa prošenj doslej niso vložili. Šolanje v tečaju je brezplačno. — Ravnateljstvo kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu.
VIII. redni občni zbor EKONOMA, osrednje gospodarske zadruge v Ljubljani. V sredo, dne 16. t. m. se je vršil v Ljubljani 8. redni občni zbor Ekonoma ob veliki udeležbi zadrugarjev. Iiz poročila o poslovanju in razvoju zadruge, ki ga je podal predsednik g. inž. Zupančič, posnemamo, da je bil skupni promet zadruge v letu 1629 okrog Din 40 milijonov z izkazanim čistim dobičkom 19.315 08 dinarjev. Članstvo se je anatno povečalo in sicer je med letom 1929 pristopilo na novo nad 50 članov, tako da je štelo koncem leta 1929 1572 deležev. To 'je dokaz, da uživa Ekonom v krogu svojih odjemalcev veliko zaupanje, ki se z vsakim letom povečava. Občni zbor je odobril bilanco in sprejel predlog načelstva glede razdelitve čistega dobička po odbitku 6-odstotnih obresti na zadružne deleže. Ker je potekla z letošnjim letom poslovna doba načelstva in nadzorstva, so se vršile volitve nadzorstva za prihodnje 2 leti in načelstva za nadaljna 3 leta. Ekonom je svoj delokrog znatno povečal posebno v pogledu nabave raznih gnojil in poljedelskih pridelkov. Radi tega se priporoča vsem članom, da se poslužujejo te važne gospodarske institucije v najizdatnejši meri.
Živinski sejem v Ljubljani. Na živinski sejem je bilo prignanih 135 konj, 22 volov, 20 krav, 7 telet in 404 prašičev; prodanih pa je bilo 32 konj, 9 volov, 20 krav, 7 telet in 240 prašičev. Zaradi slabega vremena je bil sejem slabše obiskan in tudi kupčija ni bila baš živahna. Cene so ostale nespremenjene (na zadnjem sejmu so se voli, kakor znano, podražili za 25—50 par), le teleta so danes popustila za 50 par pri kg. Za kg žive teže notirajo: voli I. Din 10-25 (na zadnjem sejmu 10-25), voli II. 9-50 (9-50), voli III. 8 50 (8 50), krave debele 5—7 (5—7), krave klobasarice 4—5 (4—5), teleta 13-50—14-50 (14—15). — Cene prašičkom so bile: 6—10 tednov stari po Din 250—400 za komad.
»Zadružni vestnik«. Izšla je 4. številka »Zadružnega vestnika«, glasila Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani s sledečo vsebino:
Občni zbor Zveze slovenskih zadrug, Nelkaj misli o zadružni industrializaciji kmetijstva, Živinorejske zadruge in zakon o pospeševanju živinoreje ter poleg tega še Sporočila Zveze in Zadružni in gospodarski pregled.
Tržne cene v Ljubljani 15. aprila 1930. Govedina: V mesnicah po mestu I. vrste Din 22, II. vrste 20; na trgu: 1 kg govejega mesa I. Din 18—20, II. 16—18, III. 12—16. Tele-ti-na: 1 kg telečjega mesa I. Din 25, II. 22—24. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. Din 25, II. 22—24, slanine na debelo 24, masti 28, šunke (gnjati) 30, prekajenega mesa I. 30. Drobnica: 1 kg koštrunovega Din 14—15, jagnjetine 18 do 20. Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I. Din 8, II. 6. Perutnina: piščanec majhen Din 25—30, kokoš 30—50, petelin 25—40, domači zajec, manjši 8—15, večji 20—30. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka Din 2 50^—3, 1 kg surovega maisla 36—40, čajnega masla 44 do 56, masla 40—44, bohinjskega sira 34—40, sirčka 8—10, eno jajce —-75—1. Pijače: 1 liter starega vina Din 18—22, novega vina Din 14—18, 1 čaša piva 3 50, vrček piva 5-—, steklenica piva 6-—. Kruh. 1 kg belega Din 5-—, črtnega 4-50. rženega 4-50. Mlevski izdelki: 1 kg moke šlt. 0 Din 4-50, št. 2 4 25, št. 4 4-—, št. 6 3'75, kaše 5—6, ješprenja 6, ješprenjčka 10—12, otrobov 1-75—2, koruzne moke 3-50, koruznega zdroba 4—4-50, pšeničnega zdroba 5—6, ajdove moke I. 6—8, II. 6-—, ržene moke 4-—. Kurivo: 1 tona premoga Din 455-—, 1 m3 trdih drv 180, mehkih drv 90. Krma: q sladkega sena Din 100, pol sladkega sena 80—90, kislega sena 75, slame 50—75.
V" pomorskem prometu so udeležencem letošnjega jubilejnega Ljubljanskega velesejma, ki se vrši od 29. maja do 9. junija, dovoljene na podlagi sejmske legitimacije sledeče olajšave: Na parnikih paroplovnega društva »Boka« 50% popust, na parnikih »Dubro-vačke parobrodske plovidbe« olajšave »razreda za razred«, t. j. plača se cena nižjega, a da se vozi v višjem razredu, enako tudi na parnikih »Jadranske plovidbe«. Za prevoz razstavnega blaga pa velja na parnikih vseh treh parobrodskih družb 50% popust. Ugodnost velja na vseh parnikih za posetnike in razstavno blago od 20. maja do 20. junija t. 1.
Poleg mnogih naših gospodarskih ustanov igra tudi Ljubljanski velesejem v napredku domače industrije, trgovine in obrti veliko vlogo. V teh desetih letih dela v naši novi državi so se pokazale njegove prireditve kot potrebne revije našega dela in napredka tudi v tistem času, ko je denar cout que iskal blago in obratno, ko je blago — produkt in njegovi izdelovalci — iskalo placement — trg in denar. V eni in drugi situaciji so ljubljanski velesejmi popolnoma ustrezali oni svrhi, kateri so bili namenjeni, in odlično zadovoljevali potrebe domače produkcije, domaČega konzuma, v kratko, potrebe našega trga. Moderno gospodarstvo, posebno industrija in trgovina sedanje dobe, je osvojila vedesejme kot najprimernejši forum za propagando in placiranje vseh vrst predmetov in kot najprikladnejša letna sezonska shajališča trgovcev in producentov. Zato so se skoro v vsaki državi povojne Evrope velesejmi afirmirali kot tržišča, odnosno blagovne borze, na katerih se posluje na bazi vzorcev. Njih glavna misija ravno je, da koncentrirajo ponudbo in ustvarijo center za vse one informacije, ki so potrebne, da poantirajo tendenco trga. V Ljubljani se vrši od 29. maja do 9. junija t. 1.
Narodna igra »Prisega o polnoči« 150krat na odru. Uspeh, kakršnega še ni doseglo nobeno dramsko delo je igra M. Komanove Prisega o polnoči«. Komaj dobro leto je od tedaj, ko se je vprizoriia prvič v Radovljici, a jo je odslej že vprizorilo reci in piši 74 odrov. Kot 75. oder in kot 150 predstavo (ker so jo skoro vsa društva igrala po dvakrat in trikrat) pa jo vprizori dramska sekcija J. N. A. D. »Jadrana« v ponedeljek 28. t. m. v ljubljanski drami pod pokroviteljstvom Jugoslov. ženskega saveza. Vstopnice se dobijo v pisarni J. N. A. D. »Jadrana« od 3.—5. ure v Tomanovi ulici, arena Narodnega doma. Z ozirom na to, da je gro spisala naša priznana kmetska pisateljica, priporočamo vsem našim prijateljem iz ljubljanske okolice, da si igro ogledajo.
H AID & NEU Šivalni streli
so prvovrsten nemški izdelek.
Prodaja jih tudi na ugodne obroke.
»CENTRA (
Trgovina šivalnih strojev
Ljubijana Miklošičeva cesta št 7/III.
Zastopnike "sprejemamo povtod.
Kam z žitom?
V Ameriki imajo velike težave s prodajo ogromnih količin žita, tako da pravijo nekateri, da bi mogla Ameriko rešiti pred velikim polomom žitnih cen samo še izredno slaba žitna letina. Razmere v Ameriki je preštudiral tudi znani nemški kmetijski strokovnjak profesor Aereboe, ki je napisal o svojih vtisih s potovanja po Ameriki v »Frankfurter Zeitung« sledeči članek:
»V Ameriki opaziš na prvi pogled silen konzum živalskih proizvodov, zlasti mesa in masla. To se opaža zlasti med delavci. Poleg konzuma sadja se je silno dvignil tudi konzum sladkorja, ki ga Američan poje trikrat več na leto kakor Nemec. Tudi konzum mesa stalno raste. Zanimivo pa je, da se pusto meso vedno manj troši, dviga pa se konzum kvalitetnega mesa. Število živali v Ameriki je, preračunano na prebivalca, trikrat večje kakor v Nemčiji, produkcija in konzum jajc pa je šestkrat večja. Tudi konzum piitane pe-radi, masla in jajc stalno narašča. Zato Amerika že danes uvaža surovo maslo iz daljne Nove Zelandije. Količina krmil, ki je potrebna za odgoj toliko živali, je nenavadno velika, zlasti koruze. Veliko povpraševanje po koruzi je dvignilo njeno ceno in povzročilo, da so cele pokrajine opustile pšenico in začele sejati koruzo. Pa tudi pšenice porabijo skoro več za krmljenje živali kakor za človeško hrano.
Velikanska produkcija žita v Ameriki vsiljuje nehote človeku misel, kaj bi bilo s cenami žita, če ne bi bili Amerikanci v tako kratkem času tako zelo dvignili konzum živali in živalskih proizvodov. Če se to ne bi bilo zgodilo, bi bila Amerika prisiljena svoj izvoz žita za vsako ceno še povečati in bi žitne cene še bolj padle.
Amerika preživlja danes take stopinje razvoja kakor Nemčija pred vojno. Takrat je tudi Nemčija svojo žitno produkcijo zvišala bolj kakor je to odgovarjalo številu ljudi. Zaradi splošnega blagostanja pa je Nemčija žito še uvažala za krmo za živali. Nemčija pa bi bila producirala še več žita, če bi bila sama krila svojo potrebo po mesu in sama vzgajala živali, kolikor jih je potrebovala. Ta proces pa je ovirala carinska politika, ki je nalagala visoko carino na žito, nizko carino pa na uvoz masla, jajc in mesa. Ta predvojna
carinska politika ima za posledico, da Nemčija še danes uvaža za 500 milijonov mark mlečnih proizvodov na leto in za 300 milijonov mark jajc in mesa. Tretjino mesa, ki ga potrebuje Nemčija, morajo uvažati. Nemčija poskuša še danes držati visoke cene za žito, namesto da bi forsirala in podpirala vzgojo živali doma. Edina pot, da se dvignejo in ob-drže cene žita, je ta, da se poskrbi za čim večjo vporabo žita za krmila.
Žito postaja na svetovnem trgu vedno bolj blago za krmljenje živali. Tako se pridobiva iz manj vrednega blaga visoko vredno blago. Stroj pa, ki oskrbljuje to predelovanje, je žival sama.
Nezdrav pojav.
Nobena stvar se v kmečkem gospodarstvu danes pri na« tako ne občuti, kakor silna razlika med cenami kmečkih pridelkov in med cenami industrijskih izdelkov.
To razliko nam najbolj predočujejo letošnje bilance velikih industrijskih podjetij, kar jih pač imamo v naši državi, in pa bilance bank, ki imajo skoro vso veleindustrijo v svojih rokah. Vse te bilance izkazujejo velikanske dobičke — kmečka gospodarstva pa postajajo od dne do dne bolj pasivna, ker ne morejo več zmagovati ogromnih cen za fabri-ške izdelke, ki jih kmečko gospodarstvo nujno potrebuje.
Kmetom priporočajo nabavo strojev. Tudi mi jim to priporočamo, ker vemo, da je stroj tudi za kmeta velika pomoč. Vse priporočanje, tudi najbolj iskreno zamišljeno, pa mora ostati prazna beseda, če kmet stroja ne
more kupiti zaradi pretirano visokih cen, ki jih diktirajo banke. In tako gre na celi črti. Kolikor manj pa si more nabaviti kmet industrijskih potrebščin, toliko večja je brezposelnost v fabrikah. Tega žalostnega dejstva pa naši »gospodarski krogi« v svojem pohlepu po 30 in še več odstotnih dobičkih ne uvidijo — njim lebdi pred očmi samo 30 ali pa 300 procentov in pa visoka carina, ki naj jim garantira tiste visoke procente. Zaradi pretirano visokih cen industrijskih produktov pa gre pri nas oboje nazaj, kmetijstvo in s kmetijstvom vred tudi industrija. Danes je položaj namreč tak, da se industrija ne more več izgovarjati na visoke cene živil, ker vsak ve, da današnje cene živeža zlasti na deželi niso visoke.
Visoke cene industrijskih izdelkov bi se dale še nekako opravičiti, če bi naša industrija delala za izvoz in če bi kaj denarja spravila v deželo od zunaj. Statistika izvoza in uvoza pa kaže ravno nasprotno. Uradne številke dokazujejo, da uvažamo mi kljub do-
ma protežirani in z visoko carino zaščiteni industriji še vedno največ industrijskih izd 1-kov in sicer za nekoliko stotin milijonov vsako leto! To dejstvo pove vse! To dejstvo nam pove, da je zaščitena industrija preslaba in da ima od te zaščite pač ogromno korist nekaj privatnih oseb in par bank, država in ljudstvo pa nima od teh privilegirancev prav nič, če ne celo — škodo!
Ta nezdrav pojav pa bo treba enkrat odstraniti. Če naša industrija ni sposobna za življenje iz svoje lastne moči, ampak mora vedno sesati carino kakor otroci svoj »cucelj«, potem je bolje, da shira in skrahira rajši danes kot jutri. Če pa je za življenje sposobna iz svoje moči, potem pa ne potrebuje zaščitnih carin. Zato bomo vedno in vedno zahtevali, naj se zaščitne carine na vse ono blago, kar ga potrebuje kmet, odpravijo, ker naša država ne živi od industrije, ki samo sesa na državni blagajni, ampak od kmeta, ki državno blagajno polni, kajti tudi tisti davek, kar ga plača industrija, prihaja iz kmečkih žepov!
O w o C — ■m .s
>2 >5 ra S
42
D.- |
Pirraei > imajlne in ostale lake Oljnate barve
in vse v stfoko spadajoče blago kupite dobro, solidno in po zmernih cenah pri
EDIC-ZANKL
ND. Z o. Z. ^
Tovarne olja, firneža, laka in barv
LJUBLJANA-MEDVODE
Podružn.: Maribor-Novi-Sad Lastnik: Franjo Medlč
Ceška industrijalna banka
Podružnica v Ljubljani
Marijin trg 5
Vplačana delniška glavnica in rezervni fondi Kč 309,000.000- - 62 podruZnic in ekspozitur.
sprejema vloge na knjižice in tekoče račune.
Telegrami: Indusbanka.
Centrala v Pragi, RČS
Izvršuje bančne posle vseh vrst in
Telefon interurban 2104
Gospodarji !
Gnojite z
APNEN1M DUŠIKOM
najfinejšim, najuspešnejšim in učinkovitim dušičnim gnojilom! Kdor gnoji z apne-nim dušikom, gnoji istočasno z dušikom In apnom. — Informacije o upotrebi in množini, rentabilnosti, kakor tudi o nabavnih pogojih, cenah, skladiščih in uspehih
apnenega dušika daje
TVORNICA ZA DUŠIK d. d. RUŠE v Rušah pri Mariboru.
Ta tvornica proizvaja Istotako mešano umetno gnojilo »NITROFOSKAL - RUŠE«, katero lestoji iz apnenega dušika, »uperfosfata in kalijeve soli. Kdor z Nitro-foskalom gnoji, gnoji istočasno z dušikom, fosforom, kalijem in apnom ter si prihrani večkratno trošenje umetnih gnojil. — Stalna zaloga pri
EKONOMU, Ljubljana, Kolodvorska ulica 7.
ŠIVALNI STROJI
»Gritzner" „Adler „Kayser" in kolesa,
najboljši materijal,
precizna konstrukcija, krasna oprema ter najnižja cena, kakor tud
pisalni stroji .Urania, so samo pri
Vefletna garantijal Pouk v «ezen.u brezplitcnt
les. Peteline, Ljubljana
ob vodi, v bližini Prešernovega spomenika.

J?" '' S* ^ji'nfn.1 -
v:lf? liti
ipplf .
j, : t :
Denar naložite nalbeSje in najvarneje pri domačem zavodu
KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM
Račun polt. Hranilnice it. 14.257 registr. zadruga s neomejeno zavezo Brzojavi: »Kmetski domM Teiefon 2847	y Ljubljinl, TSVŽSrjGVa CSOdnal iliiCl 1	Telefon 2847
m m
LLifessS ';
ISiSi "'S? {■-: [

Vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje po 6°/« bret odpovedi, pri trimesečni odpovedi po 7 V« '/•» brez odbitka davka na rente
Stanje vlog okroglo 35,090.009 dinarjev Rezerve nad 590.099 dinarjev
Jamstvo ea vloge presega večkratno vrednost vlog
Vložne knjižic« drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obrestovan/a. — POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tek. računu pod najugodnejšimi pogoji
BLAGAJMČK P rti}!; Ob delavnikih od 8—12xl, in od 3 — 4 '/„ le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8 — 12'/, ur«.
Podružnici v ECsmniku, SSevni trg in v Mariboru, Ste mi kov trg 3
garantirano 98, 99% nudimo pri odjemu celega vagona franko vsaka postaja v Dravski banovini po ceni Din 7 75 za kg. Pri odjemu na drobno Din 7 95 za kg franko skladišče Ljubljana. »EKONOM«, Ljubljana, Kolodvorska 7.
Fabiani <$ Jurjouec
LJubljana, Stritarjeva ulica 3
ISUKNENEOABL4QA ta moSke in ienslte »bte-ke. Lepa iebira evilmA rut in šerp. Krojači Im Umije, piHU po imorcat
Vinogradniki!
Za uspešno pobijanje bolezni vinske trte uporabljajte zajamčeno 98/99°/0no
™.fcro°„Marengo"
ki je najboljša.
Pri nakupu blaga za obleke, perila^ posteljnine i. t. d. se obrnite zanesljivo na domačo tvrdko
Oclejte si veliko izbiral
>	l? § - 3
W 1 o
<1	o «_.Ji5
® B!
Glavno zastopstvo: Z. A. FISCHER, Zagreb, Hatzova ulica broj 10.
(poleg Nunske cerkve)
Velika i?bira za moške in ženske!
Nainiije cene!
Najboljši trdi in mehki koks
in kovaški premog
Vam nudi
Družba ,, ILIRIJA"
LJubljana, Dunajska c. 411
Telefon 2820
Pošljite nam takoj Vaš naslov!
Dnevno 200 do 300 dinarjev in še več
lahko zaslužite z delom v Vašem domačem kraju. Znamko za odgovor:
»Tehna« družba, Ljubljana, Mestni trg 25/1.
Za travnike in deteljišča uporabljajte
SUPERFOSFAT
a za vinograde, krompir, koruzo in povrtnino je najbolje POlnO gnojenje, katero se izvrši v obliki mešanice
>Herkules< (organski KAS)
so že pred.vojno poznali kot najboljšo
Superfosfat, mavec, Herkules, kakor tudi vsa ostala umetna gnojila nudi po najpovoljnejši ceni
»FOSFAT' D. D
garantirano 98/99%no, najvišje stopnje. Pri kupovanju pazite na nadpis na vrečah.
za promet in h govino z umetn mi gnojili
ZAGREB, Mažuraničev trg 4
Brzojavi: Fosfat-Zagreb	Telefon: 29-13
Vsa pojasnila brezplačno. — Zastopstva v vseh večjih mestih
Dobi se na malo in veliko pri Gospodarski zvezi r. r. z o. z., Ljubljana.
Kadar naročate kakršnekoli vrste
JE DOSPEL! - DOBAVLJA GA PO KONKURENČNI CENI
^ OTVT LJUBLJATVA, KOLODVORSKA ULICA 7
GOSPODARJI, NAROČITE SI GA TAKOJ!
tiskovine za občinske urade, zadruge ali društva, se obrnite zanesljivo glede cen in solidne postrežbe na
TISKARNO MERKUR
LJUBLJANA, GREGORČIČEVA ULICA 23.
02020201000100010201000100020001000102010002000100020001000102010253005348530102010001000200020202010202010111
0153234853532348539048484823534853530000020002110102010201000200000201010201025348484848015353230248230001