Poštni*« pfaima v golo* M
Stev. 53
V Ljubljani, torek 5. marca 1940
Leto V
Spet mobilizacija v Švici in v Belgiji
Zaradi sumljivega zbirania nemške vojske ob mejif je Švica danes poklicala novih 70.000 mož, Belgija pa sklenila sprazniti obmejne predele
Bern, 5. marca. o. Poveljstvo švicarske obrambe je včeraj izdalo sklep o mobilizaciji
70.000	mož. Mobiliziranci pripadajo 53 bataljonom obmejne milice ter štirim brigadam rezervistov, ki so bili demobilizirani pred kratkim. Mobilizacija je določena za danes.
Do tega ukrepa je prišlo zaradi tega, ker se je vzdolž švicarsko-nemške meje začelo sumljivo zbiranje in premikanje nemških čet, katerih je izredno veliko dospelo zlasti v predel ob Bodenskem jezeru.
Bruselj, 5. marca. o. Belgijska vlada je sklenila poklicati pod orožje vse letnike, ki so bili pred nedavnim demobilizirani.
Predsednik vlade Pierlot je imel včeraj daljšo konferenco z zunanjim ministrom Spaa-kom, vojnim ministrom generalom Denisom in ministrom za ljudsko zdravje. Govorili so o ukrepih, ki jih bodo izdali za izselitev prebivalstva iz obmejnih okrajev.
Do teh ukrepov belgijske vlade je prišlo, ker so belgijske oblasti v nemških letalih, ki so se morala zadnje čase spustiti na belgijsko ozemlje, dobile sumljive načrte, iz katerih sklepajo, da pripravlja nemška vojska napad čez belgijsko ozemlje.
Zunanji minister Spaak je imel govor, v katerem je odločno poudaril naslednje: Belgija ima pravico, da ostane izven spopada. Nihče nas ni vprašal za sodbo v zvezi z mednarodnimi spori. Mi si ne moremo ničesar očitati.Naši napori, da ostanemo iz-
ven spopada, ne predstavljajo strahopetstva. Branili se bomo s pomočjo svoje vojske in oborožene sile, ako bi bil naš obstanek ogrožen in ako bi bili prisiljeni udeležiti se spopada. Borili se bomo pač za svojo rešitev,
Pariz, 5. marca. m. Rauter. Zaradi vesti o bližnji odločilni nemški ofenzivi, ki naj bi se začela 15. marca, izjavljajo vojaški krogi v Parizu, da ofen-
| živo od nemške strani stalno pričakujejo, da pa trenutno ni nobenih posebnih znakov za to, da bi bila ofenziva v nekaj dneh. Pri Aachenu so opazili premikanje nemških čet. Prav tako javljajo, da so ne-i kateri nemški vojaški oddelki prišli na švicarsko mejo blizu Basela in Konstance. To premikanje je na-' menjeno le vajam vojske in zato temu premikanju ne posvečajo posebne pozornosti.
Izgube na morjih:
Spet tri nemške podmornice potopljene
Rio de Janeiro, 5. marca. o. Posadka angleškega parnika »Southgate« ki je priplul včeraj v Rio, pravi, da je parnik srečal nemško podmornico, katero je začela preganjati neka angleška križarka in jo potopila s podvodnimi granatami. Drugo nemško podmornico so Angleži potopili s topovskimi streli.
London, 5. marca. o. Včeraj so angleška letala letela nad nemško obalo, kjer so opazila v bližini Wilhclmshafena nemško podmornico. Letala so takoj poletela nad podmornico in so vrgla štiri bombe. Ena od teh bomb je zadela podmornico in so z letala opazili črn dim. Računajo, da je ta podmornica gotovo uničena. Od začetka vojne do današnjega dne so _An-gleži in Francozi uničili že nad 50 nemških podmornic.
Finci še vedno lahko zmagajo, če bodo dobili strelivo in prostovoljce
Sodba angleškega politika ob bojih za V 'puri, ki je še vedno v f nskih rokah
London, 5. marca. Havas: Angleški delavski poslanec Backer, ki je nedavno z več člani svoje stranke obiskal Finsko, je izjavil na zborovanju v Oxiordu, da bodo finske čete navzlic temu, da Sovjeti zasedejo Viipuri zmagale pod pogojem, da dobijo streliva in če jim bodo skandinavske države še naprej pošiljale prostovoljce.
Helsinki, 5. marpa. o. Včeraj so finske čete že v drugič zavrnile silovit sovjetski napad severovzhodno od jezera Ladoga in prizadejale rdeči vojski strašne izgube. Na ozemlju od koder so se Sovjeti umaknili, leži na tisoče trupel. Sovjetski napad je bil najhujši ob reki Kollaa ter pri Pitka-jeranti.
Finsko vrhovno poveljstvo zanikuje sovjetske vesti, da bi bili Sovjeti zavzeli Viipuri. Na mestnem gradu še vedno plapola finska zastava.
Včeraj so Rusi poskusili priti čez zamrznjeni zaliv pri Viipuriju. Napad sovražnika je bil odbit enako kakor na zalivu med Viburgom in Vuoksi-jem, kjer je sovražnik izvedel več napadov.
Neki finski častnik, ki se je boril proti 34. sovjetski brigadi oklopnih avtomobilov, ki je pogosto defilirala na Rdečem trgu v Moskvi, kadar je bilo treba napraviti na tuje obiskovalce poseben vtis,
pripoveduje, da je bila ta brigada odlično pripravljena, da so jo pa finske čete takoj v začetku vojne presenetile s svojo taktiko in zaradi tega ni mogla izkoristiti sredstev za akcijo. Sovjetskim vojakom ni ostalo nič drugega, ko da izkopljejo jarke in da čakajo na razvoj dogodkov. Oklepni avtomobili so bili postavljeni okoli čet, najvažnejše točke pa so zasedli najtežji tanili. V sredi teh jeklenih zidov so Sovjeti zbrali avtomobile, municijo itd. Povsod okoli so bili izkopani jarki in narejena gnezda za strojnice. To je bila prava trdnjava v obliki elipse, široka okoli 500 in dolga okoli 1600 m. Finci niso smeli napasti te trdnjave ker je bila preveč utrjena. Sovjetske čete so stalno zahtevale po radiu pomoč. Sovjetska letala so letela pogosto nad trdnjavo, niso pa mogla dati nobene pomoči.
Po enem tednu sta mraz in lakota začela demoralizirati sovjetske čete, ki so bile prisiljene pojesti konje. Finske čete so po zavzetju trdnjave ugotovile, da so si Sovjeti s konjskih kož kuhali juho. šele po enem mesecu so Finci sklenili izvršiti napad. Sovjeti so se branili z ogromno energijo. Kolikor jih ni padlo, so bili ujeti. V toku borbe so sovjetska letala zaman poskušala podpirati sovjetske vojake.
Vljuden protest Italije proti angleškim sklepom glede nemškega premoga
London, 5. marca. o. Ves današnji angleški tisk razpravlja o uradnem protestu, ki ga je Italija poslala Angliji zaradi sklepa, da Anglija ne bo odslej dovolila, da bi Italija vozila iz holandskih pristanišč nemški premog, ki ga potrebuje za svojo industrijo ln. plovbo. Vsi angleški listi pišejo o tem protestu nurno in izražajo upanje, da bo spor zaradi premoga mogoče urediti tako, da ne bo trpelo dobro razmerje med Anglijo in Italijo, ki traja že ves čas sedanje vojne.
Italijanska spomenica pravi med drugim!
Angleški ukrep je težko zadel italijanske ko-risu, zaradi tega fašistovska vlada v najostrejši obliki ponavlja proteste, ki jih je glede angleško gospodarske vojne izrekla že prej. Angleški ukrepa na-
Kakšen bo prer iun banovine Hrvatske?
Zagreb, 5. marca. j. Zadnje dni se je mnogo pisalo o višini preračunskega predloga banovine Hr-vafcske. Nekateri so poročali, da je bil preračun spočetka sestavljen v višini dobrih dveh milijard, pozneje pa je bilo rečeno, da bo dosegel le v6oto poldruge milijarde dinarjev. »Zagrebački list«, ki ga izdaja bivši poslanec dr. Žiga Scholl, piše s tem v zvezi, da je treba misliti tudi na finančni sporazum, ki ga morata skleniti sedaj banska oblast in osrednja vlada. Praračunski predlog je že izdelan, vendar je zaenkrat v skladu le z osnutkom finančnega sporazuma, katerega so Hrvatje predložili v Belgradu in o katerem bodo razpravljali sedaj zakoniti zastopniki banske oblasti in zastopniki osrednje vlade v Belgradu. Gotovo je torej, da bo višina preračuna odvisna od finančne pogodbe in da so zato vsa prezgodnja ugibanja nepotrebna in nežaljena. List dalje naglaša, da banska oblast ne misli kriti svojih izdatkov s kakimi novimi davki ali pristojbinami. Da bo pa mogla Hrvaška dostojno izpolnjevati svojo nalogo, pa je treba doseči, da 6e bodo finančni viri pravično razdelili. To bo v korist vseh, kajti dobro urejena Hrvatska bo koristna za vso državo
sprotujejo mednarodnemu pravu o pravicah svobodnih držav, ker podrejajo ves pomorski promet ne-vojskujočih 6e narodov nadzorstvu vojskujočih se držav. Vse nadzorstvene uredbe ovirajo preskrbova-nje nevojskujočih se držav in škodijo njihovemu gospodarskemu življenju. Pregled italijanske pošte krši mednarodna določila o varovanj upoštne tajnosti. Angleški sklep je toliko bolj nezakonit, ker angleška vlada ve, da je nemški premog neobhodno potreben za življenje in delo italijanskega naroda. Ti angleški sklepi bi utegnili ogrožati gospodarske in politične odnošaje, ki 60 bili urejeni s sporazumi leta 1938.
Italijanska vlada to ugotavlja zaradi tega, da bi bilo lažje ugotoviti odgovornost za bodoči razvoj položaja.
Atentati v Zagrebu
Zagreb, 4. marca. AA. Pred devetimi dnevi, t° je 24. minulega meseca so okoli devetih zvečer eksplodirali v šestih javnih telefonskih katoinah tempirani naboji. Ko so ti naboji eksplodirali, so popokale šipe kabin, medtem ko niso povzročili nobene škode telefonskim aparatom.
Dne 4. t. m. se je ob 11. doj»oldne dogodil jK)doben primer v pritličnem hodniku okrožnega sodišča v Zagrebu. Tudi v tem primeru ni bilo človeških žrtev.
V zvezi s prvim in drugim dogodkom je bilo prijetih več oseb. Preiskava je v toku. (Iz kabineta bana banovine Hrvatske.)
Hrvaška delavska šola
Zagreb, 5. marca. j. Včeraj so v Zagrebu odprli prvo delavsko šolo na Hrvaškem, katero je organizirala tamkajšnja Delavska zbornica. Delavska šola, ki naj bi izobraževala delavce na splošno, zlasti pa v sindikalnih vprašanjih, je podobno organizirana, kakor je delavska šola ljubljanske De-j lavške zbornice, katera je začela delovati že pred j mesecem. Solo vodi v Zagrebu predsednik zbornice Oalinec, ki je član Hrvaške delavske zveze. Pri
Danes je prispelo poročilo v London, da je včeraj potopila nemška podmornica angleški 6717-tonski jmrnik »Pacific Reliance« ob zahodni angleški obali. Angleška letala, ki so prihitela na pomoč so rešila 53 ljudi posadke. O ostalih ni poročil.
Angleške bojne ladje so zajele 6530-tonski nemški parnik »Heidelberg« in ga odvedle v neko angleško pristanišče.
Holandska ladja »Rijnstrom« (695 ton) se je potopila v nedeljo na poti v Amsterdam. Našli so razne predmete ladje, ki so plavali po morju, švedska ladja »Lagaholm« je zadela nu mino v bližini zahodne škotske obale. Posadka 22 mož je bila rešena. Nizozemska motorna ladja »Elcima« (197 ton) se je potopila na poti na škotsko. Posadka je bila rešena.
Nizozemska ladja »Maasdam« je izkrcala v Newyorku 27 mornarjev, ki jih je rešila v Severnem morju s potapljajoče se finske ladje j»Vilija«, ki je plula iz Newyorka v Rotterdam.
Rooseveltov mirovni odposlanec spet v Švici
Bern, 5. marca. o. Mirovni odposlanec predsednika Roosevelta Sumner Welles je dopotoval iz Berlina v švicarsko letovišče Lausanne, od koder bo jutri odšel v Pariz na informativni posvet s francoskimi državniki. Preden je Welles zapustil Berlin jg. imel še en razgovor z bivšim nemškim gospodarskim ministrom dr. Schachtom. V Lau-sanni bo Welles sestavil obsežno brzojavno poročilo o posvetih, ki jih je imel v Nemčiji in bo to poročilo poslal predsedniku Rooseveltu.
Spopad na romunsko-bolgarski meji
Bukarešta, 5. marca, o Uradno poročajo, da je na meji v Dobrudži prišlo do oboroženega spopada med romunskimi in bolgarskimi stražami. Pri spopadu sta bila dva bolgarska vojaka ubita, dva Romuna pa ranjeni. Romuni trdijo, da je bolgarska straža napadla romunsko obmejno postajo Cilicadi, ki leži 7 km od meje na romunskem ozemlju. Na kraj spopada je takoj odpotovala romunsko-bolgarska mešana komisija, ki upa spor v kratkem mirno poravnati.
f,Studijska pot" Otona Habsburškega v Ameriko
Baltimore, 5. marca. o. Nadvojvoda Oton Habsburški, ki si lasti pravice do avstrijskega prestola, je včeraj z letalom dopotoval v Ameriko. Ob prihodu je izjavil, da misli med svojim bivanjem preučevati demokratično ureditev Združenih držav, ki naj bi služila kot vzorec za ureditev srednjeevropske federacije po sedanji vojni. Do take federacije bo prišlo samo po sebi, ko bo Vojna končana. Ni dvoma, da bo Nemčija to vojno izgubila. Nova federacija naj bi obsegala Avstrijo, Češko, Moravsko, Slovaško, Madžarsko, Jugoslavijo ter druge male države ali narodne manjšine, ki bi se hotele pridružiti federaciji.
Nove angleške torpedovke
London, 5. marca.
Že nekaj časa sem je angleška mornarica imela torpedovke, ki so izredno hitre in dobro oborožene. Prav zaradi tega so naredile mnogo »uslug« angleški mornarici. Posebnosti teh torpedovk so Angleži skrbno čuvali, pred kratkim pa je ungleški tisk objavil tudi to skrivnost. Torpedovke so dolge samo dvajset metrov in imajo motorjev za 15.000 konjskih sil. So izredno hitre in lahko napravijo osemdeset kilometrov na uro. Od daleč izgledajo kakor motorni čolni, kar sovražnika prav lahko zamoti, da jo ne more takoj spoznati in da jo torpedovka lahko popiha, če je treba. Poleg vsega pa so še zelo odporne in oborožene tako, da se morejo spustiti j borboh z letali in jmdmornicami. Imajo vec strojnic, cevi za tor-
Eedo in so dobro založene s [»odvodnimi bom-ami.	•
Angleži si od teh torpedovk, ki so kar najbolje oborožene in okretne, obetajo mnogo in mislijo, da bodo z njimi še uspešneje preganjali in uničevali nemške podmornice ter varno spremljali svoje trgovske ladje.
Holandska policija je odkrila skrivno radijsko postajo, ki je iz Rotterdama pošiljala nemškemu letalskemu poveljstvu vremenska poročila, po katerih 60 se ravnali nemški letalci, ki so odhajali bombardirati angleško obrežje ter angleške trgovske in ribiške ladje. Postajo je vodil nemški vohun.
otvoritvi je bil navzoč tudi predstojnik oddelka za socialno politiko banske oblasti dr. Rasuhin, ki je slušatelje tudi pozdravil
Vesli 5. marca
Sklenitev prometne in carinske zveze med Jugoslavijo in Bolgarijo je vprašanje, ki je stopilo v resno razdobje izvedbe, je pa treba prej ustvariti neobhodno potrebne pogoje za to izvedbo, se glasi izjava, ki jo je dal sofijskemu listu «Mir« naš trgovinski minister dr. Andres.
Predsednik Združenih držav Roosevelt je poslal raziskovalcu admiralu Byrdu pismo, v katerem pravi, da Amerika ne bo priznala nobeni drugi državi kakih pravic do ozemlja ob Južnem tečaju.
Na južnem Finskem se je naglo začel topiti sneg in so nastopile že precejšnje poplave, ki bodo Fincem zelo koristile.
Nemški kancler Hitler je včeraj sprejel slovitega švedskega raziskovalca Svena Hedina. Zdi se, da Hedin posreduje, naj bi Nemčija dosegla spravo med Finci in Sovjeti.
Nemška vlada se je opravičila belgijski vladi zaradi tega, ker so nemška letala sestrelila pred nekaj dnevi dve belgijski letali nad belgijskim ozemljem.
Francoska vlada je izdala obsežne ukrepe glede uvedbe obvezne delovne službe za nemobilizi-rane moške in za ženske.
Naš trgovinski minister dr. Andres, ki se je včeraj udeležil začetka velesejma v Leipzigu, je odpotoval v Berlin, kjer bo imel posvetovanje z nemškimi gospodarstveniki.
Sovjetske oblasti v zasedeni Poljski so izdale odlok o zasegi vseh nepremičnin. S tem odlokom so zaplenili tudi V62 hiše in stanovanja, kar bo odslej vse državna last. Zemljo 60 kmetom vzeli takoj po zasedbi.
Do konca leta 1939. so Nemci iz Poznanja in okolice izgnali 20.000 poljskih rodbin, to je nad
100.000	oseb, ki so prebivale tam že dolga stoletja. Iz mesta Bidg06tcz, kjer je bilo po zasedbi ustreljenih 6.000 Poljakov, so izgnali vse 06tale moške poljske narodnosti. Te številke navaja uradno poročilo poljske vlade v Franciji, izdano pred kratkim.
Štiri nemška lovska letala so spravila v zmedo in 12 francoskih lovcev znamke «Morane«, nekje nad francoskim ozemljem, pravijo nemška uradna poročila.
Razmejitev med nemškim in sovjetskim zasedenim ozemljem na Poljskem je v glavnem končana. Nova meja je dolga okrog 1500 km in je razdeljena na 6 odsekov,
Kdorkoli prodaja Angliji blago in kdorkoli se uklanja angleškim določilom o blokadi, ga bo Nemčija smatrala za sodelavca Angležev in Francozov pri boju zoper nemško ljudstvo in bo tako ravnala z njim, piše glasilo nemškega zunanjega ministrstva «Deutsche diplomatisch-poli-tische Korrespondenz«.
Sovjeti bodo zasedli vse baltiške države, brž ko bi
obračunali s Finci, tako mnenje prevladuje v Estoniji, Le toni ji in Litvi, katerim 6tavijo Sovjeti vedno hujše zahteve. Tako so od Letonske zahtevali, naj razpusti prostovoljsko narodno gardo, ki šteje 30.000 mož.
Belgijske oblasti 90 aretirale znanega slikarja Van der Spigeleja zaradi komunistične propagande. Kakor kaže, svobodna Belgija ne pozna pri preganjanju komunizma, ki služi tujim silam, nobene napačne kulturne sramežljivosti, kakor jo poznamo n. pr. pri nas.
Včeraj se je v Ženevi sešel odbor francoskih, angleških, holandskih, norveških, finskih, švicarskih in madžarskih zastopnikov, ki se bodo posvetovali o vprašanju političnih ter vojnih bz-guncev.
V Združenih državah so včeraj praznovali sedmo
obletnico, kar je bil Roosevelt izvoljen za predsednika republike.
Admiral Harwood, poveljnik angleškega vojnega brodovja v Južnem Atlantskem morju, je na bojni ladji »Hawkins« dospel včeraj v Montevideo in zanikal vse vesti, da bi bilo zadnje dni prišlo do j»omorske bitke med angleškimi in nemškimi bojnimi ladjami v južno-ameriških vodah.
Vse severne države in Nemčija si prizadevajo, da bi takoj j»o zasedbi Viborga prišlo do mirovnih j»ogajanj med Finsko in Sovjetsko Rusijo; trdi angleški tisk. Pa vendar se zdi, da se bodo finski vojaški krogi z maršalom Man-nerheimom na čelu uprli vsakemu mirovnemu predlogu, ki bi skušal oslabiti varnost Finske.
Snočnje francosko vojno poročilo pravi, da so se na raznih delih bojišča v manjši meri ud^-stvovale patrole in topništvo.
V Newyork sta dopotovala Ashton Gvvatkin, taj-
nik angleškega ministrstva za gospodarsko vojno, in bivši guverner francoske državne banke Rist, ki se bosta z Združenimi državami pogajala o mirni ureditvi vseh vprašanj, ki so nastala za ameriško trgovino v zvezi z blokado.
V Berlinu je odpotoval načelnik bolgarskega mini-
strstva za prosveto Vasiljev.
Danes je v vsej Franciji začel veljati zakon po katerem bo tri dni v tednu prepovedano prodajati alkoholne pijače po gostilnah in drugih lokalih.
Balkanske države so dokazale, da so državniško sposobnejše od zahodnih velesil, ker so znale mirno urediti vse stare sj»ore. Finski junaški boj jim je pokazal, da bodo v slogi lahko kljubovale vsakemu nasprotniku. Tako je govoril bivši angleški minister za kolonije Emery na sestanku angleškega društva za Bližnji vzhod.
1. januarja letos je Nemčija imela 45 podmornic, ker je od začetka vojne, ko je imela 70 podmornic izgubila 35, na novo pa jih je naredila 10, pravi neko angleško uradno poročilo po vojskovanju na morju.
Boj proti jetiki v okolici Ljubljane
Zgledno In uspešno delo protifetničnega dispanzerja za ljubljansko okolico
Ljubljana, ,5. marca.
Te dni je izšlo tiskano poročilo protijetič-nega dispanzerja za ljubljansko okolico v letu 1939. Iz poročila je na podlagi številk in statistik razvidno ogromno delo, ki ga je zgledno in vestno opravila ta ustanova.
Protijetični dispanzer za ljubljansko okolico jo še zmerom nameščen v prostorih Okrožnega urada na Miklošičevi cesti, kjer ima skupne prostore z dispanzerjem za mesto Ljubljana. Skrb za dispanzer ima kuratorij, ki je sestavljen iz vseh županov ljubljanske okolice in iz ožjega odbora* ki mu je predsednik dr. Puc, banovinski zdravnik na Dobrovi, tajnik prof. Sever, blagajnik dr. M. Justin, zdravnik v Št. Vidu, župane pa zastopa v ožjem odboru šent-vidski župan Lrjavec Karel. Delo v dispanzerju v strokovnem pogledu vodi dr. Prodan.
Delo dispanzerja je dvojno: v dispanzerskih prostorih in zunaj na terenu. V dispanzerju se opravljajo rentgenski prebledi, klinične preiskave bolnikov ter pregledi izpljunkov in krvi. Dispanzer pa opravlja tudi zdravljenje s pneumotoraksom. Delo na terenu so predvsem obiski bolnikov na domovih. To_ delo pa opravlja dispanzerska sestra. Ta se pri obiskih prepriča, kako bolnik upošteva dana navodila, kakšne so sploh razmere v družini, in daje po možnosti revnim bolnikom tudi gmotno podporo v naravi: milo, lizol, hrano itd. Sestra mora na takih potih tudi poizvedovati po drugih jetičnih bolnikih, ki jih dispanzer še nima v evidenci. Razen tega sestra pri takšnih obiskih poučuje bolnikovo okolico, kako naj z njim postopa in kako naj sebe varuje pred okuženjem.
V dispanzerju pregledujejo predvsem one, ki jih pošljejo tja zdravniki. Bolnike pa pošlje v dispanzer tudi občina sama. Dalje pregleduje zdravnik v dispanzerju one, ki so po zakonu dolžni, da se dado vsako leto pregledati.
To so predvsm oni, ki prodajajo ali izdelujejo živila, gostilničarji, brivci, oni, ki imajo na stanovanju dijake itd. K pregledu morajo tudi svojci vseh onih, ki so umrli za jetiko. Tako je mogoče marsikatero okuženje že v kali zatreti in tako obvarovati marsikatero življenje pred zavratno boleznijo. V preteklem letu ie dispanzer posvetil posebno pozornost pregledovanju vajencev in pregledovanju šoloobveznih otrolc.
V preteklem letu je dispanzer opravil 4584 pregledov, od česar je bilo 2211 rentgenskih, 45 pregledov izmečka, 118 pregledov krvi, 221 kliničnih pregledov in 9 rentgenskih slik. Polnjenje pljučne votline z zrakom (pneumotoraksov), je bilo oprav* ljenih 209. Poročilo navaja dalje podrobno, koliko je bilo opravljenih pregledov po posameznih občinah in koliškna je denarna vrednost teh pregledov.
2e leta 1937 in 1938 je bila na 'pobudo dispanzerja izvedena po vsem okraju tako imenovana Pirkejeva reakcija na vseh šoloobveznih otrocih. Ta postopek nam pokaže, v koliko so otroci okuženi z jetiko in ie nekakšno merilo za razširitev jetike v dotičnem kraju. V lanskem letu je bilo delo s Pirkejevo reakcijo zatključeno in poročilo dispanzerja objavlja njegove ugotovitve. Vsega skupaj je bilo cepljenih 8190 otrok, od katerih je bilo 1763 takšnih, ali 21.4 odst. pri katerih je bil uspeh reakcije pozitiven, to se pravi, da so okuženi. Največji odstotek izkazuje Vrhnika. Tam je od 430 pregledanih otrok okuženih 280 ali 65.1 odst. Slede notranje Gorice s 53.7 odst., Dobrova 51.5, Št. Jošt 50.3, Ligojna pri Vrhniki 42.8) Borovnica 42.6 odst. itd. V splošnem je iz statistike razbrati; da izkazujejo naivisje odstotke okuženih otrok kraji v notranjskem delu okraja, najnižje odstotke vasi v Posavju, sredino pa tvori dolenjski del okraja.
Protijetični dispanzer za ljubljansko okolico vzdržujejo občine z 1 in polodstotno doklado iz svojih proračunov. Poleg tega prejema še podpore od Protijetične zveze in od OUZD
Ljubljana od včeraj do danes
Ljubljana, 5. marca.
V sivo in puščobno jutro se je davi prebudila Ljubljana. Visoka megla, o kateri je upati, da se bo v teku dneva pod čedalje toplejšimi sončnimi žarki razblinila, je ležala nad mestom in okolico in povzročila, da ni bilo običajnega jutranjega mraza. Na letališču so davi namerili kot najnižjo temperaturo 1 stopinjo nad ničlo, kot najvišjo pa 3.7. V mestu samem pa »e je davi najnižja toplina sukala okrog 3 nad ničlo. Zdi se, da smo za letos že opravili s hudim mrazom, sicer oa je že kar čas za to.
Vlomilca v drogerijo „Hermes,f prijeta
Vlomi takšnega kova, kakor je bil pred nekaj dnevi izvršen v znano drogerijo »Hermes« na Miklošičevi cesti, so v Ljubljani bolj redki, tako po drznosti same izvedbe kakor tudi po ogromnem plenu, ki je padel vlomilcem v roke. Saj so vlomilci odnesli kar za dobrih 100.000 din fotografskih aparatov, kinosnemalnih kamer in lepotilnih sredstev. Ljubljanska policija je takoj pravilno zasumila, da so bili pri vlomu na delu »gostje« iz kakega bolj južno ležečega mesta, kajti svojim znancem ni mogla pripisati tako strokovnjaško izvedenega vloma. Zato je takoj obvestila policijske oblasti po vseh večjih jugoslovanskih mestih. In res je bil uspeh kmalu tu. V nedeljo zvečer je zagrebška policija prijela dva stara poklicna vlomilca, in sicer zagrebškega Slovenca Kamenška Dušana in Hrvata Križnjarja Dragotina. Možakarja je policija sumila, da sta pred kratkim vlomila v skladišče neke zagrebške špecerijske trgovine in odnesla tam za 40.000 din žgane kave. Zagrebški detektivi so napravili pri obeh na domu preiskavo in našli 45 fotografskih aparatov, za katere so hitro ugotovili, da izvirajo iz vloma v ljubljansko drogerijo »Hermes«. Vlomiloa »ta se takoj po vlomu z jutranjim brzim vlakom odpeljala v Zagreb, kjer sta ukradeno robo skrila na svojem stanovanju.
Drogerija »Hermes« bo tedaj večino svojih fo-tografskih aparatov dobila nazaj, ter bo z veseljem nakazala obljubljeno nagrado 10.000 din zagrebškim detektivom, ki so prijeli vlomilca. Ker sta bila vlomilca prijeta v Zagrebu in sta tam zagrešila še več drugih grehov, jima bo sodilo zagrebško okrožno sodišče.
Nov moikl zbor se nam je predstavil
V nedeljo se nam je predstavil in zapel v telovadnici meščanske šole na Viču nov moški pevski zbor .Edinost«. 2e iz tega, da je pri nas moških zborov vedno manj, je treba nov zbor z veseljem pozdraviti, ki bo, po prvih vtisih sodeč, prinesel ne samo v viško življenja precej razgibanosti in resnega dela ter bo našo vokalno glasbo, če ne ravno v največji in najpopolnejši meri, gotovo pa preko dilentaitizma predstavljal
Zbor šteje 22 pevcev, ki jih je znal pevovodja Ciril Oblak povezati v homogeno in lepo zvenečo celoto, v kateri je vsak glas zopet enakomerna celota, tako, da se glasno sorazmerje skupin ne ruši in da posamezni glasovi prav nič ne izstopajo iz celote, ampak eo podrejeni skupnosti. 2e to je velika odlika zbora, ki jo marsikateri pevovodja prezre in ki jo more razumeti samo pevec, ki občuti notranjo povezanost in odno6 do drugih. To so rutinirani pevci, ki jim pevovodja ni oseba, ki mora stati pred njimi zaradi občinstva in tradicije, ampak mu lepo in smiselno sledijo v dinamični in ritmični liniji. Zla-
Isti izdatni, polni, gbčni in mehki so basi, ki so pa tu in tam (začetek »Pod oknom«) bili skoraj nekoliko presilni, kar pa gre na račun interpretacije. Tenorji so nekoliko medli (prvi) in nečisti (drugi), če bo pevovodja posvetil malo pažnje jasni in precizni vokalizaciji, bo to vse odpadlo. Šele leta pridnega dala in študija prinesejo to. To se je poznalo pri pianissimu, ki ni izzvenel in je bil nekako nasilno pretrgan. Ritem je bil tu in tam (Pastirček, Zdravica) nekoliko prepočasen in nelogičen ter linija tu pa tam pretrgana. Toda vse to se da z delom in poglobitvijo vanj popraviti.
• Pevovodja je pri izberi sporeda pokazal mnogo okusa in pameti. Običajno se pri nas izbira nadmo-demo, on pa je bil preprost in prisrčen. Kajti preprosta stvar, lepo in precizno narejena, je prav toliko vredna, kolikor mogočna kantata. Vsaka ima svojo vrednost le, da «učenj*ki« z izvedbo ne zadovoljijo. Imel pa je na 6poredu tudi dosti težke in kočljive stvari (Večerni ave), ki jih je zbor brezhibno izvedel.
Številno občinstvo je zadovoljno spremljalo pesem za pesmijo in stik med zborom in njim je bil takoj. Dvorana je siccr lepa in dosti akustična, toda oder je za take 6tvari precej neroden, kar se je poznalo.
Zbor nas je s prvim nastopom zelo zadovoljil in bo gotovo deležen pozornosti vseh, ki mu gre in ki jo zasluži. Upamo, da ga bomo, V6aj v doglednem ča6u, zopet kaj slišali.
Novi ljubljanski volilni imen k
Zakon o volitvah imenikih predpisuje občinam, da morajo vsakih pet let napraviti nove volivne imenike. Zadnji imenik v Ljubljani, po katerem so se vrSile še decembrske skupščinske volitve leta 1988, je bil napravljen v začetku leta 1030. Od tedaj poteka torej ie peto leto in zaradi tega je bil mestni domovinski urad prisiljen, sestaviti nov volivni Imenik mesta Ljubljane. Te dni je domovinski urad svoje delo zaključil in iz njegovega poročila izvemo, da ima Ljubljana po novem volivnem imeniku 23,836 volivcev, ki bodo volili na 40 voliščih. Doslej je imela Ljubljana 39 volišč, novo 40. volišče pa je ustanovljeno v Mostah, kjer je bilo doslej samo eno volišče in to s številko 12. Iz raznih potreb je bilo preurejeni več volišč, bodisi da so jim nekoliko zmanj šali obseg ali pa jim pripisali še nove ulice.
Dr. Markovič proti Trifunoviču
Subotica, 5. marca j. Tudi med subotiškimi radikali je dr. Lazar Markovič tolmačil sporazum in naglašal, da je sporazum dosegel polen uspeh, ker je pritegnil Hrvate v vlado in s tem k prevzemu dela odgovornosti za vse delo. Sporazum ne pomeni, da je biLBelgrad premagan, Zagreb pa je zmagal. Nikjer ne zmagovalcev niti premagancev. Posebno odločen je bil dr. Markovič glede vodstva radikalne stranke. Rekel je, da je radikalna stranka kot edina poklicana, da predstavlja Srbe. Treba pa je počakati, da bo ljudstvo izreklo zadnjo besedo glede radikalne stranke, nikakor pa ne Miša Trifunovič, ki nima polnomočja, da bi govoril v imenu radikalne stranke. Edino Aca Stanojevič ima pravico govoriti, ker je šef stranke, toda on sam noče izreči nobene odločitve glede tega važnega vprašanja,
. Naseljevanje v Slavoniji
Zagreb, 5. marca. j. Akcija za naselitev hrvaških kmetov v Slavoniji je čez dalje bolj živahna. Ko so sestavili osnutke za to selitev iz preoblju-denih krajev v mani naseljene, so začeli prirejati med prizadetim prebivalstvom zborovanja, da bi načrte razložili. Eno takih zborovanj je bilo v Ojurjevcu. Govorniki so naglašali, da so kraji v Hrvaškem Zagorju, v Gornii Podravini in v Medjimuriu prenaseljeni, medtem ko je Slavonija pasivna, čeprav je izredno plodovita zemlja. Slavonsko prebivalstvo gineva. ze pred uvedbo diktature so se kmetje v Slavonijo naseljevali in sicer vsi z uspehom, ker so postali močni in dobri gospodarji. V prvi vrsti pa se vodstvo hrvaškega političnega gibanja boji, da ne bi tujci zasedli proste zemlje, kakor si na vse kriplje prizadevajo. Zadruga »Zemlja* pa pripravlja vse potrebno za izvedbo načrta. Preselilo bi se več tisoč kmečkih družin.
Vojaškega narednika napadli, da bi mu vzeli samokres
Maribor, 5, marca.
Danes zaseda na okrožnem sodišču veliki senat ter sodi dva brata Jož. in A. Kolariča zaradi roparskega napada. Oba brata sta doma iz Formina, občina &v. Marjeta na Dravskem polju ter sta obtožena, da sta dne 3. decembra zvečer napadla na občinski cesti vojaškega narednika Albina Kralja, kateremu sta vzela vojaško sabljo, aktovko, dva para perila, dve steklenici žganja, 7 parov nogavic ter sta ga pretepala in vrgla na tla. Dogodek se je po opisu obtožnice sledeče odigral:
Dne 3. decembra je šel vojaški narednik Albin Kralj iz Dobrave v Varaždin. Do Drave ga je spremljal njegov brat, potem pa je nadaljeval pot sam čez dravski brod proti Osluševcem, kjer je hotel iti na vlak. Pri brodu ga je dohitel Alojz Kolarič, ki se je pripeljal s kelosom. Začel je s Kraljem govoriti ter ga je nekaj časa spremljal do vasi Formin, kjer se mu je pri tretji hiši še pridružil njegov brat Franc. Oba brata sta potem nenadoma navalila na Kralja, ga vrgla na tla ter zahtevala od njega samokres. Hotela sta mu preiskati žepe. Kralj pa se je branil ter je z vsemi štirimi brcal okrog sebe. Končno pa sta oba napadalca pobegnila ter se zadovoljila s sabljo in aktovko, v kateri so bile zgoraj navedene stvari. Orožniki so ju naslednjega dne izsledili. Skraja sta vse tajila, potem pa je eden priznal, da ga je neki nepoznan Hrvat nagovarjal, da mu je pokazal > Kralja, katerega je ta Hrvat potem napadel. Vse okoliščine pa kažejo, da sta bila napadalca samo brata Kolarič, ki sta si hotela na ta način prisvojiti samokres, katerega sta domnevala najti pri Kralju.
Razprava ob času poročila trajS.
Iz poročila o sestavljanju, novega volivnega imenika izvemo še nekatere druge zanimivosti. Tako med drugim to, da živi v Ljubljani 1269 tujih državljanov, in sicer 882 italijanskih, 120 nemških, 120 podanikov čeSkoinoravskega protektorata, 59 ruskih, 27 bolgarskih, 12 poljskih, 8 slovaških, 9 madžarskih, 4 švicarski, 4 francoski, po 2 grška in romunska. Belgija in Haiti sta zastopana z 1 podanikom, Združene države s 17 itd. Brezdomovinec, to Je takšen, ki nima nikjer državljanstva, je v Ljubljani samo eden. Vsi ti seveda nimajo volivne pravite. Poleg njih nimajo volivne pravice tudi državni in samoupravni uradniki, katerih službeno mesto je izven Ljubljane. Teh je 51. Volivno pravico odreka zakon tudi tistim, ki so bili obsojeni na izgubo častnih pravic in preklicanim. Teh je v Ljubljani 55.
Volivni imenik torej imamo. Zahteval je tudi ogromnega dela in zato bi že zaradi tega bilo želeti, da bi bile v bodočih petih letih, ko bo ta imenik veljal, v Ljubljani kakšne volitve, sicer bo ves trud In požrtvovalnost uradnikov in uradnic domovinskega urada, od katerih so nekateri pri sestavljanju volivnega imenika po celo leto delali po 12 in še več ur na dan, brez vsakega haska.
Nezgoda počiva
zadnjih 48 ur v našem mestu. Tako na reševalni postaii kakor tudi v bolnišnici 'niso imeli zadnja dva dni opravka z nobenimi ponesrečenci in poškodovanci.
Razne zgodbe iz sodne dvorane
Maribor, 4. marca.
V soboto smo prinesli poročilo o zanimivem primeru, ki se je obravnaval pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Zaradi raznih manipulacij pri odpisu davkov so se zagovarjali bivši davčni eksekutor Klemen iz Ptuja, bivši župan občine Sv. Barbara v Halozah Krajnc ter posestnika Debeljak in Korenjak iz Sv. Barbare. Na podlagi napačnih podatkov, ki jih je napravil Klemen ter potrdil župan Krajnc, je davčna uprava odpisala Debeljaku 37.000 din, Korenjaku pa
21.000	din zaostalih davkov. Pri razpravi je bil Klemenc, ki je krivdo skesano priznal, obsojen na 1 leto in 2 meseca robije ter 3 leta izgube častnih pravic, vsi ostali obtoženci pa so bili oproščeni.
Pred okrožno sodišče je prišel danes zanimiv dogodek, ki ga je imel neki deželan s prefrigano mariborsko »sladko deklico«. Neki llebert Land-stetter je prišel v Maribor in ker je imel v žepu nekaj denarja, si je privoščil zabavno noč. Povabil je prijaznega dekleta, s katerim se je spoznal, v gostilno, kjer je našel še več druščine ter je še drugo deklico povabil k mizi. Vsi trije so se potem odpeljali z avtomobilom na Pobrežje v drugo gostilno, kjer so pili in se veselili naprej. Naenkrat pa je ena izmed deklet segla Landstetterju v žep ter privlekla iz njega denarnico. Drugemu dekletu pa se to počenjanje ni zdelo prav, pa je zopet izpulilo denarnico iz rok prve in jo vrnila Landstetterju. Tedaj je prvo dekle naglo vstalo ter izginilo iz sobe. Landstetter je nato pogledal v denarnico ter ugotovil, da mu manjka 1500 din. Zadeva je bila javljena policiji. Ugotovilo se je, da je izvršila tatvino 31 letna Marija Pukl, ki je potem izročila plen svojemu prijatelju mesarskemu pomočniku Antonu Krajncu. Oba sta se takoj odpeljala iz Maribora ter sta denar zapravila v Zagrebu in v Ljubljani, kjer so Puklovo aretirali. Danes sta se oba zagovarjala pred okrožnim sodiščem. Puklova je bila obsojena na 8 mesecev, Krajnc pa na 4 mesece strogega zapora nepogojno.
S hudo žensko je imelo sodišče tudi pri naslednji razpravi opravka. Zagovarjala se je 40 letna služkinja Jožefa Letnik ter 32 letni sin njenega gospodarja Alojz SlugiS iz Rošpoha pri Mariboru. Oba sta prišla pred sodnike zaradi težke telesne poškodbe. Dne 18. oktobra lanskega leta sta v Rošpohu napadla Alojza Lukmana, ki je imel s posestnikom Slugičem nek mejni spor. Oba napadalca sta Lukmana tako obdelala, da je dobila Letnikova 4, Slugič pa 3 mesece nepogojnega strogega zapora.
Se druga plat zvona
Z ozirom na članek v »Slovenskem domu«, z dne 27. febr. 1940, št. 47.: »Ko se je avtobus srečal s sanmi«, prosim, da priobčite še moj dopis, da se 6liši obe plati zvona.
Nisem bil navzoč pri tej vožnji, pač pa sklepam, da je zakrivil prestopek voznik, ker članikar sam pripoznava, da je voznik malodušno 6edel na saneh in še celo tako dolgo, da se je s sanmi vred prekucnil. Vozim se precej z avtobusi in vem, koliko jeze napravijo malomarni vozniki šoferjem in ni čuda, če včasih še isti vrnejo milo in drago. Na hupin signal se ponavadi še ne zmenijo ne, šele, ko pride avtobus do njega, se malomarno ozre in počasi zategne v stran. Pri lem si najbrž misli: Naj počak^ ^j smo bilt vozniki preje na cesti ko avtomobilisti. 'Opisal bom primer, ki sem ga sam doživel baš s v članku omenjenim avtobusom ob isti uri dne 21. januarja t. 1., ko smo 6e peljali od Kranja proti Tržiču. Na poliškem klancu doidemo boljše sani, na niih so bili trije: oče, sin in njih najemnik. Ko zagledajo avtobus, namesto da bi s« umaknili, poženejo konja pred njim. To je bilo cirlca 200 m; ko so se nato le umaknili, je šel avtobus mimo. Ko so nato v Naklem ljudje na postajališču izstopali, pri-drve omenjeni trije (očividno so bili malo v rož-cal) po desni strani mimo, zavozili med izstopajoče in pri tem povozili enega dečkal Ko je vozil avtobus naprej, so podili konja pred avtom čez 2 km daleč, ne da bi se mu izognili, tja do križišča, ko so zavili na Bistrico, avtobus pa po tržiški cesti v Tržič. Opazovali smo ubogega konja, kako je bil od napornega teka ves premočen, mislili smo, da se bo kar na mestu sesedel, tako je hropel. Škoda. d3 ni bil navzoč kak zastopnik oblasti takrat v avtobusu, i imel bi obilo gradiva za ovadbo. Nasvetujem cestni I policiji, da se rajši vozi z avtobusi po cesti, bo videla kupe pregreh in še ceneje bo, kot «e voziti z lastnim vozilom. V konkretnem slučaju so zahtevali potniki v avtobusu od osebja, naj dotičnega znanega divjaka naznani, toda eni so rajši potrpeli. V drugem primeru pa je sprevodnik pripeljal zaušnico biciklistu, ker se ni slednji hotel izogniti. Prav se je pri tem opravičil sprevodnih rekoč: ko se oblast ne zanima za kršilce cestnega r«Sa, 6i moramo tuni. iskati pravico.
Tri aretacije
. V II. Bistrico so pred dnevi pripeljali v tukajšnje zapore tri moške • Topolca, in sicer kovača Kirna Iv., Čeligoja Jožeta, po domače Deželovega, in Skoka Jožeta, po domače Blaževega. Prva dva Kirn Iv. in Čeligoj Ježe sta bila konfinirana v«sak na tri leta. Kirn je bil poslan v Potenzo, za Čeligoja ni znano kam. Skok pa je bil pridržan v bistriških zaporih.
32
Smrt vznemirja Craigley College
»Sir Willfrid,« je rekel MacPhey ironično, »Vi ste sami izvolili reči, da se ne izplača cadolgo razpravljati o tem, kaj bi kdo moral storiti ali pa ne storiti.«
»Končno,« ju je prekinil gospod Dodd, »bom jaz prisiljen zapreti šolo, če se ta strašna fera takoj ne pojasnil Zal mi je, sir Willfrid, da se kesate, ker ste zaradi mene 6tvar skrivali. Jaz vam bom zato večno hvaležen, pa čeprav je sedaj žall-bog preltasnol Razumem, da bi več iskre-nosti morda onemogočilo, vsaj »to, drugo žaloigro! Končno, trimesečje se bliža h koncu! Morda se bo po počitnicah vse to že pozabilo.«
»Tudi jaz želim tako,* je zamrmral sir Willfrid. »Toda sedaj na delo!«
Ko se je nehote obrnil k MaoPheyu, |e vprašal:
»Kaj naj storimo?«
»Moramo se pogovoriti o tem štorkljinem gnezdu. Moramo izvedeti od kakšnega učenca, kje je to gnezdo!«
»Hm!« ja zavzdihnil 6ir Willfrid in pogledal gospoda Dodda, Nenadoma pa so se mu oči zabliskale ter je vzkliknil: »In kako bi bibilo, če se obrnemo na mojega Dereka?«
»•Kaj mislite s tem, Dodd?« Menim, da se razume na te 6tveri,« je pristavil ponosno.
»To je sijajna domislica,« se je strinjal z njim Dodd.
»Sowoders, pošljite policaja ...«
»Grem jaz ponj,« je rekel Mac Phey, »to je preprostejše!«
Odšel je in se vrnil čez nekaj minut z Derekom. 2e običajno nepriseben, je bil Derek 6edaj tako zbegan, da je bil čisto brez moči. Vlekel j« svojo kravato in obraz se mu je kremžil bolj kot kdaj prej. Tudi «ir Willfrid je bil zmeden. Bil je zelo rdeč ter si je nekajkiat moral obrisati nos, preden je začel govoriti.
»Hm, Der^k, moramo ti zastaviti nekaj vprašanji AH veš, kje je tod najbližje štorkljino gnezdo?«
»Štorkljino gnezdo?«
Derek je nehal pomežikovati.
»Tukaj ni ., ni štorkelj, oče,« je rekel presenečeno. »Pač pa jih je mo . .. mogoče dobiti tam na ... naprej od Salt ... Saltmarcha v moč ... močvirju, toda ne... ne... tukaj.« Sir Willfrid je začel iskati svoj monokel.
»Ali si prepričan o tem?«
»Po ... popolnoma,« je užaljeno rekel Derek, ker Dodd »ploh dvomi v njegovo poznavanje narve: »Iti je treba vsaj de... deset milj, preden pridete do prvega štrkljinega gnezda.«
»Torej, naj prijatelj morilec se razen tega, da ne pozna medicine, povrhu tudi
ne razume dosti na ptice,« je polglasno pripomnil MachPhcy, zatopljen v svoje misli.
Derek Pammberley se je približal pisalni mizi in radovedno opazoval metulje na pivniku.
»Raj... kaj je to?«
Sir Willlrid je z roko odrinil sina od mize.
»Pazi, ne dotakni se ga!«
»Oprostite, sir Willfrid!« je vzkliknil MacPhey. »Ali smem zastaviti vprašanje Vašemu 6inu?«
»Seveda!«
Detektiv je stopil k pisalni mizi in na veliko začudenje policijskega šefa prijel metulja.
»Pamberley, ali se Vam ne zdi, da je ta metulj čuden?«
Deček je zelo previdno prijel metulja s svojimi debelimi prsti.
»To je ... to je lastavičar.«
»Je. Ali bi nam mogli povedati, kdaj je bil ubit?«
»To je težko točno povedati,« je rekel Derek in gledal v metulja. »Približno pred enim tednom, gospodi Trup ne more prej otrpniti.«
»Teden dni! Ali mislite, da je vzet iz kakšne zbirke?«
Derek je povohal metulja.
»Se .. že ni popolnoma pre ... prepariran, gospod! Toda vzet je iz škatlje. Saj še diši po kafri. In po... poglejte luknjo od bučke!«
Vsi navzoči so presenečeni gledali v Dereka. MacPhey je vzel metulja in ga previdno položil nazaj na pisalno mizo, nato pa 6e je nasmehnil in pogledal sira Willfrida.
»Vidite, gospod, naš prijatelj se ne razume dosti niti na metulje!«	I
Petnajsto poglavje.
Čezoceanski zaplet.
Čim je njegov sin odšel iz sobe, se je sir Willfrid reuio lotil dela. Na dolgo in široko je zasliševal preplašene služkinje. Zaslišal je tudi kuharico in gospo Blouser. Vse je ostalo brez rezultata. Gospod Hiff, ki je bil ponovno poklican, je potrdil svojo prejšnjo izpoved, da j? spal do osmih. Slično izpoved je podala tudi gospodična Santaiy, ki je prisegala z živahnostjo, lastno Francozinjam, da do prvega zvonjenja za zajtrk ni vstala iz postelje Branila se ' je, kakor kaže, do skrajnih meja svojih , moči, kajti čim je stopila iz rvnateljeve sobe, se j« nezavestna zgrudila
»Torej gospoda,« je zaključil 6ir Will-frid, »preostane nam le še, da zaslišimo gospoda Netltona. če pa tudi iz njega ne bomo prav nič izvlekli, bomo morali priznati, da se ves mesec nismo premaknili niti za korak naprej.«
«S tem se pa ne strinjam v celoti, sir ' Willfrld,« je rekel MacPhey. «Seveda je 1 strašno, kar nismo mogli preprečiti te dru-1 *e žaloigre, toda iz nje vsaj lahko skle-
pamo nekaj bolj točnega o osebnosti morilca.«
Sef policije je samo nekaj nerazumljivo zamrmral.
«Vemo, da je ta oseba zelo spretna,« je nadaljeval MacPhey, «in da je precej omejena v »vojem znanju. Obakrat je poskušala dati zločinu videz nesrečnega slučaja, vendar pa tega ni znala popolnoma izpeljati, niti prvič niti drugič. Danes nas je morilec hotel prepričati, da je Irvin umrl, .ko ga je povozil vlak; ni pa mislil na to, da utegne zdravniški pregled to hitro in lahko ovreči in ugotoviti pravi vzrok smrti. Ni mislil na to, da bomo hitro lahko odkrili, da je Irvin tega metulja ujel še pred tednom dni. Mislil nas je zapeljati k sklepu, da se je Irvin ubil, ko je letel za tem metuljem. Prav tako ni pomislil nato, da bomo zelo hitro odkrili, da v okolici sploh ni • štorkljinih gnezd. Naredil je celo vrsto napak, in mi lahko iz tega sklepamo, za kakšnega človeka gre.«
•Daleč vstran jadramo, če bi hoteli zdaj uporabljati celo psihologijo!« je vzkliknil sir Willfrid. «Nam so potrebna stvarna dejstva!«
I «Če pa je tako,« je nasmeškom odvr-, nil MacPhey, »zakaj potem ne zaslišite ! takoj gospoda Netltona? Če so Vam potrebni dejanski podatki, Vam jih bo on lahko dal, vsaj jaz tako mislim.«
•Namenoma sem si ga prihranil za konec,« je odgovoril šef policije in ukazal stražniku, naj pripelje profesorja angleščine.
tu in tam
BivSi poslanec radikalne stranke Mita Dimi-
trijevič je v zadnjih dneh večkrat obiskal starega Aca Stanojeviča v Knjaževcu. Dimitrijevič se je enkrat oglasil tudi pri predsedniku vlade Dragišu Cvetkoviču, ki se je te dni mudil v Niiu. Iz tega sklepajo, da se tudi Dimitrijevič prizadeva, da bi prišlo do sprave med vsemi radikalnimi strujami in
Bosebej še do sporazuma, kakor se zanj trudi tudi ragiša Cvetkovič. Saj je Dimitrijevič časnikarjem izjavil, da je glavni predmet vseh razprav pri Acu Stanojeviču še vedno le sloga vseh radikalov in da se pogajanja še niso prekinila. Po obisku pri predsedniku vlade Cvetkoviču je bil Mita Dimitrijevič ponovno pri Acu Stanojeviču.
Po oprostilni razsodbi, katero je izreklo bel-
grajsko sodišče nad Pantovičem, katerega je zaradi klevete tožil Dragomir Stojadinovič, se oglašajo zagrebški časopisi in se vprašujejo, kje je sedaj državni tožilec, da bi izpolnil svojo dolžnost. Pred sodiščem se je namreč točno ugotovilo in dokazalo, da je Dragomir Stojadinovič širil v tujini vznemirljive vesti o naši državi in s tem škodoval kreditu naše države. »Jutamji list« naglaša, da mora tudi za Dragomirja Stojadinoviča veljati zakon, pa čeprav je mož brat bivšega ministrskega predsednika, posebno v primeru, kadar se ugotovi, da je nekdo zagrešil tako delo, ki se uradno kvalificira kot zločin proti državi.
Kmetijski minister dr. čubrilovič je na shodu v Subotici obširno govoril o sporazumu in hvalil dr. Mačka ne samo kot velikega pobornika za pravice hrvaškega naroda, temveč tudi kot čuvarja interesov vse države. Sporazum po njegovih zagotovilih ni ustvaril nobenih novih meja v državi in jih tudi ne bo. Država ni nikjer ogrožena. Dalje je dr. Čubrilovič izjavil, da bo zahteval od vlade pooblastilo za izdajo novega zakona, ki bo preuredil sedanje predpise glede maksimuma zemljiške posesti, kajti samo v bogati Vojvodini je nad 30.000 takih ljudi, ki sploh nimajo nobene zemlje. Končno je naglasil, da bodo oblasti trdo stopile na prste tistim ljudem, ki bi rovarili ali pa bi se upirali plačevati davek odnosno bi ga zatajili.
Varnostno službo v Zagrebu bo spet od 1. marca naprej opravljala samo policija. Nekaj mesecev je policiji pomagala »Meščanska zaščita«, odkar so se v mestu pomnožili razni umori in atentati. Meščanska zaščita je pomagala očistiti Zagreb kriminalnih elementov, obenem pa je podprla tudi akcijo za interniranje nestrpnih hrvaških H skrajnežev, ki so rovarili na vse pretege proti I sporazumu. Ker je glavno delo opravljeno in ker je v policijo stopilo precej članov zaščite, bo sama policija skrbela odslej za varnost zagrebških meščanov,
Dalmatinci so se začeli oglašati z zahtevami, naj jim Zagreb sedaj izkazuje potrebno pozornost in pomoč. Poprej je bil Split središče banske uprave, po sporazumu pa je bil do neke mere degradiran, ker je sedaj samo sedež banske izpostave.
V Splitu pravijo, da mora Zagreb gledati na to, da Splita ne bo oškodoval, pač pa mora poskrbeti, da se bo v Splitu še več delalo kakor prej. Zlasti bi radi, da bi se zagrebški denarni mogotci spomnili Dalmacije in začeli tod vlagati večje množine svojega kapitala, da bi se dvignila gradbena delavnost in bi imeli mnogi ljudje zaslužek. To je Zagreb dolžan storiti, ker se je Split odrekel banovinske samostojnosti na ljubo Zagreba in hrvatske sloge.
Zagrebška Gospodarska sloga je Imela svoj občni zbor, na katerem so se največ bavili z novo funkcijo Sloge, namreč z izvozom živine. Glavni ravnatelj Prizada dr. Toth, ki je bil poprej ravnatelj Gospodarske sloge, je rekel, ua bo morala Sloga imeti najmanj 20 milijonov dinarjev denarja, da bo mogla začeti z nakupom živine neposredno od kmetovalcev. Predlog je bil nato odobren. Končno pa so se pogovarjali tudi o razcepljenosti zadružništva na Hrvaškem, kajti tam deluje 14 revizijskih zvez. Predsednik Zadružne zveze iz Splita dr. Giunio je govoril za to, da bi se vse zadružništvo na Hrvaškem poenotilo.
Vlomilce, ki so odnesli blagajno tovarne čokolade »Rufi« v Subotici, je policija že prijela in pri njih našla še 270.000 dinarjev. Policija je začela opazovati delavstvo v tovarni in ugotovila, da je imela neka delavka za moža brezposelnega delavca, čigar brat pa je bil znan vlomilec. Nenadna preiskava v stanovanju je dala odličen rezultat. Našli so del blaga. Vlomilci so bili trije, ki so si potem plen razdelili bratovsko. 200 kilogramov težko blagajno so odnesli iz pisarne in jo naložili na voz. Daleč zunaj pa so jo odprli in pokradli denar. Pač pa so pustili v blagajni vse hranilne knjižice, glaseče se na dober milijon, ker so se bali, da jih ne bi izdale.
Veliko prireditev v korist »Zimske pomoči« so
organizirale v Belgradu dobrodelne organizacije.
K prireditvi so se zbrali odlični gostje, v prvi vrsti knetna Olga, zastopnik kralja, več ministrov, bel-grajski župan, člani diplomatskega zbora in drugi, f o koncertnih točkah je bil svečan ples, katerega *• ja£'h s kraljevim kolom knežna Olga. Čisti dohodek prireditve je velik in ga bodo porabili za podpiranje brezposelnih. Med drugim je daroval kr. namestnik dr. Perovič 10.000 dinarjev, predsednik vlade Cvetkovič in predsednik senata dr. Korošec pa po 5000 dinarjev.
'Madžarska manjšina se je začela politično organizirati. V nedeljo je bil v Senti sestanek delegatov bivše madžarske politične stranke, da bi se posvetovali o tem, na katero stran bi se Madžari obrnili, ali na Zagreb ali na Belgrad. Predsedujoči je naglašal, da so Srbi in Madžari vsa leta složno živeli. Bivši senator dr. Varady je rekel, da se jim nudi sedaj prilika, da se kot manjšina priključijo vladajoči stranki bodisi kot odsek stranke ali pa kot člani stranke. Toda večina Madžarov želi, da bi imeli svojo lastno politično stranko. Preden pa ne odločijo delegati vseh manjšinskih madžarskih skupin, pa vodstvo ni hotelo ničesar ukreniti. Prvi pogoj, ki ga manjšina postavlja, je, da dobe Madžari popolno enakopravnost z drugimi državljani. Sedaj lahko izbirajo med Cvetkovičem in dr. Mačkom za JRZ ali za HSS. Dr. Varady je mnenja, da madžarska manjšina ne bi smela sklepati sporazumov s posamezniki, temveč s strankami. Poudaril je, da so bili Madžari do sedaj navezani bolj na Belgrad kakor na Zagreb in zato bi tudi poslej bilo dobro, če bi se držali Belgrada. Končno je bil izvoljen posebni odbor, ki bo izdelal spomenico, v kateri bo začrtano stališče madžarske manjšine v naši državi. Istočasno pa je bila ustanovljena v Zagrebu kulturna zajednica Madžarov, ki žive na ozemlju banovine Hrvatske. Nova ustanova bi imela nalogo vzgajati člane madžarske manjšine v narodnem madžarskem duhu, obenem pa bi gojila vse madžarske narodne običaje, skrbela za manjšinske šole, za vzgojo učiteljev In duhovnikov in za podpiranje vseh madžarskih kulturnih in socialnih in drugih organizacij. Društvo bo nepolitično.
I
Monumentalno Ulmsko delo * kresnih naravnih barvah 1
Zgodovinske osebnosti in svetovni dogodki za casa vladanja mogočne angl. kraljice Viktorije KINO UNlONi tal.22«21	Ta	prekrasni	film	mora	zanimati	vsakega	inteligentni
Ob 16., 10. in 21. uri. Aima Naagto, Moll WahlMck ■
Šestdeset slavnih let I
Ostre odredbe za štednjo z vodo
Vse hiše bodo ponoči brez vode, da bi s tem prištedili vsak d«*n
1 milijon litrov vode
Maribor, 4. marca.
Pisali smo že, da imamo letos v Mariboru velike težave zaradi vode. Te težave trajajo že od novega leta ter jih je povzročila silovita zima. Kljub nekoliko toplejšemu vremenu pa se razmere niso nič izboljšale. Pomanjkanje vode v mestnem vodovodu je še vedno zelo pereča stvar ter postaja zadnje čase čezdalje bolj občutno. Zemlja je še vedno globoko zamrznjena, ker ni pravega juga ter voda, ki se sedaj pod vplivom sonca topi iz snega, ne prihaja v globino, temveč zmrzuje na površju. Zaenkrat še ni upanja, da bi v kratkem nastopilo izboljšanje ter je vodstvo vodovoda zaradi tega moralo seči po izjemnih ukrepih ter upeljati skrajno štednjo. Ker prebivalstvo vode ponoči nc rabi tako nujno, bo najprimernejše, če se uporaba v tem času radikalno omeji. Na ta način bi se vsako noč prištedilo 800.000 do 1,000.000 litrov vode, ki bi se nabrala v vodovodnem rezervoarju ter bi ta količina zadostovala, da bi imelo potem mesto čez dan dovolj vode. Sedaj pa so vsi predeli mesta, ki ležijo severno od črte kolodvor, Maistrova in Koroščeva ulica stvarno ponoči in podnevi brez vode, ki jo imajo le še v pritličju in v kleteh, v višja nadstropja pa več ne priteka. Prav tako so
v višjih nadstropjih drugih mestnih predelov že dolgo časa brez vode.
Zaradi tega je mestno poglavarstvo odredilo, da se mora začeti v Mariboru najstrožje štediti z vodo ter je izdalo sledeči razglas: »Da bi zagotovili vodo za dnevno porabo in da bi mogli izvesti potrebne preiskave vodovodnega uličnega omrežja, se odreja, da morajo vsi hišni posestniki ali njihovi upravitelji, ki imajo priključene na mestni vodovod stanovanjske In druge objekte, od 5 marca naprej do preklica vsak večer zapreti ventil, ki je nameščen poleg vodomera. Ventil se mora zapteti najkasneje do 21 ure zvečer, odpreti pa se ne sme pred 5. uro zjutraj. Izvzeti so le gostinski obrati, vojašnice, železniške naprave in tovarne, ki obratujejo tudi v nočnem času. Da pa ne bi v primeru ponovnega nastopa mraza zamrznile hišne napeljave, naj se vsak večer, ako se zapre omenjeni ventil odpre izpraznilna pipica, ki je vgrajena v te ventile ali pa najnižja pipa, ki je nameščena v zgradbi Uslužbenci mestnega vodovoda bodo konJ trolirali izvršitev tega odloka ter bo vsak hišni posestnik, ki se ne bi ravnal po teh navodilih, kaznoval po členu 76. vodovodnega pravilnika za mesto Maribor.
Zločinci spet požigajo v Savinjski dolini
Celje, I. marca. Zločinska roka je podtaknila ogenj v župnijskem gospodarskem poslopju v St. Petru v Savinjski dolini in razburila mirne Savinjčane, ki z vso pozornostjo budno pazijo noč in dan, da ne bi zločinec še nadaljeval svojega dela. Ogenj je uničil gospodarsko poslopje, od katerega je ostalo le zidovje. Zgorelo Je vse seno, slama, mnogo žita, posrečilo pa se je rešiti le živino. Na vse načine so ugibali, kako je ogenj nastal, ko pa je snoči nenadoma začel goreti Se župnijski kozolec, ni nihče več 'dvomil, da je to storila zločinska roka požigalca in do je bil ogenj podtaknjen. Skupna škoda znaša nad 100.000 din. Pred mesecem je na enak način nastal ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Parfanta. Orožniki so uvedli obširno preiskavo In je upati, da storilec to pot ne bo ušel. Zaradi previdnosti so fantje uvedli nočno in dnevno stražo.
Celjske novice
Mestna oblina celjska bo oddala s 1. aprilom 1940 v zakup izvoz fekalij iz: kasarne kralja Petra I. v Celju, kasarne kralja Aleksandra I. na Mariborski cesti. Morebitna pojasnila se dobijo pri mestnem poglavarstvu v sobi št. 47. Pravilno kolkovane ponudbe je vložiti v zaprtem ovoju z označbo »izvoz fekalij« v vložišču mestnega poglavarstva soba št. 9, do 15. marca 1940.
Nekaj iz celjske statistike. V preteklem mesecu je obiskalo Celje 1044 tujcev, med temi 916 Jugoslovanov in 128 inozemcev, januarja pa je obiskalo Celje 842 tujec, lani meseca februarja pa 952. Število se je torej v letošnjem letu povečalo. Meseca februarja je umrlo v Celju 51 ljudi in sicer 24 v mestu in 27 v bolnišnici. Po evidenci Javne borze dela v Celju je na njenem področju 1193 brezposelnih, medtem ko je bilo 20. februarja 1144 brezposelnih. Delo dobe: 8 hlapcev, 2 krojača, 10 dekel, 12 kuhnric, 6 služkinj, 2 sobarici, natakarica in hotelska sobarica.
»Mala ženska brez logike* priredi ljubljansko gledališče »Mladih« drevi ob četrt na 9 v celjskem mestnem gledališču. Vstopnice Sfe dobe v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi.
Obletnico kronanja sv. oleta Pija XII. bo proslavilo celjsko Katoliško prosvetno društvo v torek, dne 5. marca ob 8 zvečer v veliki dvorani Ljudske posojilnice. O obisku Slovencev pri sv. očetu bo govoril ravnatelj Vinko Zor iz Ljubljane. — Skioptične slike in film.
Goljufi na delu. V Celju se je pojavil te dni trgovski potnik Ferdinand K. in prodajal raznim celjskim tvrdkam manufaktumo blago in prejel za to že predujem. Predstavil se je kot zastoprtik tvrdke Angloscott v Belgradu. Posrečilo se mu Je, izvabiti od ljudi več tisoč din, nakar je izginil. Policija je ugotovila, da omenjena tvrdka sploh ne obstoja. Trgovski potnik Cičak je prodajal v Celju papir. Tudi Cičak je sprejemal predujem, blaga pa seveda ni poslal. Na isti način je bilo ogoljufanih več ljudi v Mariboru. Policija upa, da bo goljufa kmalu izsledila.
Zaradi opclin je umrla. — 49 letni soprogi vojnega invalida Reberšak Ani iz Osredka pri Vranskem se je pri štedilniku vnela obleka, zaradi česar je dobila težke opekline po glavi in rokah. Takoj so jo prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer pa je po težkem trpljenju včeraj umrla. Naj počiva v mirul
Žrtev neznanega napadalca. Pred kratkim smo poročali, da je neznani moški napadel v Šoštanju 56 letnega dninarja Albina Zažija in ga zabodel z nožem v trebuh. Nesrečneža so takoj pripeljali v celjsko bolnišnico, kjer pa je včeraj podlegel poškodbi. Naj počiva v miru!
Na državno dvorazredno trgovsko šolo v Celju je premeščen s trgovske akademije v Splitu prof. Beruš, rodom iz Novega mesta.
Prednaznnnilo. Dijaki celjske realne gimnazije bodo uprizorili dne 15. marca v mestnem gledališču znano Meškovo dramo »Mati« v režiji ge. Sadarjeve.
Smuški poleti
Smuški poleti v Planici. Tekmovanje za drž. prvenstvo je končano in tekmovalci, ki so ostali v Planici prično danes s treningom na veliki skakalnici v Planici. Inž. Stanko Bloudek je s štabom svojih sodelavcev uredil veliko skakalnico. Trening na veliki skakalnici se bo ravnal po vremenu, ker je mogoče skakati samo ob povoljnem vremenu. Po vsej priliki bodo treningi dnevno v času med 11—14.
Po petih dneh treninga bodo na veliki javni skakalni prireditvi na dan 10. t. m. nastopili vsi ti tekmovalci. Ta dan bodo vozili iz Ljubljane štirje posebni vlaki, iz Zagreba posebni vlak in iz Maribora posebeni vlak, ki bodo pripeljali gledalce v Planico, da bodo mogli prisostvovati tej edinstveni prireditvi. — Združenje smučarjev »Planica« je nastavilo nizko vstopnino 10 din, da omogoči čim večjemu številu gledalcev obisk Planice. Voznina je polovična.
Gradnfa železniške proge Črnomelj-Vrbovsko počasi napreduje
Črnomelj, I. marca. Dela pri gradnji nove železniške proge so večinoma še v zastoju, odkar je nastopil hud mraz in zapadel visok sneg. Pač pa delajo skozi vso zimo razni obrtniki, kakor mizarji, kovači in nekaj delavcev pri glavnem skladišču, kjer skladajo gradbeni materijah Na prvem odseku proge pa terenska dela počivajo. Čim je postalo nekoliko bolj toplo, so začeli delati tudi vodovodni inštalaterji in elektromonterji v zgradbah, ki jih železniška uprava gradi ▼ Črnomlju in drugod za svoje uslužbenstvo. Za sedaj gradijo tri stanovanjske hiše. Hiše so dvonadstropne s po šest stanovanji. Vsa stanovanja imajo tudi kopalnice. Stanovanja bodo imela tekočo vodo in elektriko. Baje bodo na spomlad začeli graditi še tri take hiše na drugih odsekih.
Delavstvo, ki je zaposleno pri gradnji proge, pa se pritožujejo nad nizkimi mezdami. Delajo v akordu, zaslužijo pa največ po 38 dinarjev na dan. Kovači dobe na uro po 4.50 din. Pozimi so delali po devet ur, sedaj, ko je dan daljši, pa delajo spet po 10 ur. Povprečno pa terensko delavstvo zasluži največ po 30 dinarjev na dan kljub temu, da opravlja izredno težka dela. Delavci so zaman pričakovali, da bodo dobili zaradi naraščajoče draginje povišane mezde, kakor so dobili nameščenci povišane plače. Delavstra mora drago plačevati stanovanja, prav tako pa tudi živila. Zadostuje, če povemo, da velja pri nas kilogram krompirja 1.75 din. Pač pa so mnogo boljše plačani pazniki in nameSčenci, čeprav so med slednjimi tudi' taki, ki nimajo prav nobene prave srednješolske izobrazbe. Dalje pravijo delavci, da se gradbeni odbor ne drži določil obrtnega zakona in ne daje delavcem, ki so šest dni bolni, nobene mezde, čeprav to obrtni zakon izrečno" zahteva. Šefi se izgovarjajo, da pri gradnjah v Srbiji niso poznali takih določil obrtnega zakona. Delavcem tudi ni všeč, da morajo opravljati pri nekem visokem funkcijonarju služkinj-ske posle. Žagati mn morajo drva in prinašati vse. kar ta gospod rabi. Mož pravi, da bi vzel služkinjo, toda plačal bi ji samo 60 dinarjev, kakor je imel navado v Srbiji. Ljudje pa pravijo, da naj si gospod najame služkinjo in jo plača dostojno, nikar pa naj ne porablja delavcev za opravila v njegovem stanovanju. Delavci so plačani za to, da delajo državi, ne pa nekaterim gospodom.
Vremensko poročilo
»Slovenskega doma«
športne vesti
Smuško prvenstvo Zagreba v tekih in skokih.
V nedeljo so Zagrebčani priredili svoje smuško prvenstvo za seniorje v teku na 14 km, za juniorje pa na 7 km. Poleg tega so priredili še propagandno skakanje.
Pri seniorjih je v teku na 14 km tekmovalo 17 tekačev. Zmagal je Slovenec Andrej Kerštajn (Marathon) 1:08.41; drugi Burbek (Runolist) s časom 1:21.08; 3. Ciprijanovič (Runolist) 1:28.11; 4. Vertačnik (Hnšk) 1:28.42.
Pri skokih je bil najboljši Mance (HaSk) z dvema skokoma po 27 in pol metra in 26 in pol metra. Dosegel je 214.09 točk. Drugi Topali (Marathon) 201.1 točke (26 m, 24in pol m). Tretji Merki (Marathon) z dvema skokoma po 25 in pol metra. — Izven konkurence je dosegel najdaljši skok Popali 30.37 m.
Balkanijada rokoborcev v Carigradu. Prvi dan balkanijade rokoborcev v Carigradu je prinesel našim rokoborcem tri lepe zmage nad nasprotniki.
V vvolter kategoriji je Beluk premagal Romuna Crezua, v poltežki kategoriji je Cuk premagal Grka Karatiasa, v težki kategoriji pa Gerovae Romuna Skush*wa po točkah.
Prvenstvena tabela hrvaško-slovenske lige je naslednja:
2. Sašk
3. Hajduk
4. Hašk
5. Concordia
6. Split
9. Ljubljana 10. Bačka
takale:
1. BSK
2. Jugoslavija
3. Slavija
4. Bata
5. Vojvodina
6. Jedinstvo
7. Gradjanski
8. BASK
9. 2AK 10. Zemun
13	12	1	0	67: 5	25
13	8	2	3	28:19	18
13	7	2	4	19:23	16
18	7	S	3	33:23	16
13	5	2	8	26:30	11
12	4	2	6	15:25	10
12	3	5	4	27:26	10
13	S	2	8	16:25	8
13	2	4	7	23:47	7
13	3	1	8	16:38	7
pa	Je	prvenstvena tabela			
12	10	1	1	49: 9	21
12	6	5	1	40:14	17
12	6	2	4	29:16	14
12	5	4	3	24:26	14
12	4	5	3	22:28	13
12	5	2	5	22:26	12
12	5	1	5	19:26	11
12	1	5	6	14:20	7
11	3	0	8	14:37	6
12	0	2	10	12:40	2
Kraj	tf a “ 2 o S-* JX en	Tempe- ratura V O'		= * G > ■t« »S a*	Oblačnost od •—m	Veter (smer. jakost	P s v	tda- ine
		. « -n Sl	• « 73 0 °a				m/m	” B
Ljubljana	753-2	6-6	3'U	70	10	NE,	__	*-»
Maribor	751-2	8-0	-bv	90	6	SW.	—	
Zagreb	7627	o-o	-5-0	90	10	0	—	
Belgrad	763-7	4-0	-3-0	90	10	w,	—	—
Sarajevo	769-2	5-0	-90	46	7	0	—	—
Vis	764 3	5-0	10	90	5	NW»	—-	v-
Splil	763-9	11-0	3-0	40	7	NNE,	—	
Kumbor	763 2	10-0	2-0	50	3	NE,	—	
Rab	765-4	7-0	1-0	70	S	NNVV,	—	
Oti H POMIK	762-8	11-0	1-0	40	3	NE,	—	—
Vremenska napoved: Večinoma oblačno, topleje in nestanovitno vreme s padavinami.
Koledar
Danes, torek 5. marca: Evzebrj.
Sreda, 6. marca: Perpetua.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10; mr. Bohinec, ded., Rimska cesta 31.
Prešernov Sonetni venec kot kantata skladatelja Škerjanca se bo ponovil v pet^k, dne 8. t. m. ob pol 7 zvečer v veliki unionski dvorani. Opozarjamo, da bo to edina ponovitev znamenitega glasbenega dela. Cene za ta koncert so globoko znižane, sodelujejo isti 6olisti kot na prvi izvedbi in orkester Ljubljanske Filharmonije. Predprodaja sc bo začela danes v knjigami Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Cene od 25 do 8 din.
Nastop gojencev glasbene šole »Sloga«. V sredo, dne 6. marca bo ob 18. uri interni nastop gojencev glasbene šole »Sloga« v šolski glasbeni dvorani. Na sporedu so skladbe veselega značaja. Nastopijo gojenci solo petja in raznih glasbil.
Ljudska univerza, Kongresni trg, mala dvorani Filharmonije. Jutri dne 6. t. m. bo ob 20. uri predaval g. jjsihiater dr. Miroslav Hribar o temi: Psihologija zločina. Vstop prost.
APZ priredi v proslavo 20 letnice univerze dva koncerta: prvega v	Ljubljani	11. t.	m.	ob
20 v Unionu, drugega v	Mariboru	16. t.	m.	ob
20 v Unionu. V Ljubljani se dobe vstopnice na univerzi, v Mariboru pri »Putniku«.
Ljubljanski velesejem	bo letos	od	1.	do
10. junija. Pokroviteljstvo je blagovolil prevzeti Nj. Vel. kralj Peter II. Gospod trgovinski minister je priznal tej prireditvi čisto gospodarski značaj, uprava za zaščito industrijske svojine pa novim še nepatentiranim izumom, pravico prvenstva od dneva, ko bodo na tem velesejmu razstavljeni. Devizna direkcija Narodne banke je odredila, da se morejo plačila v inozemstvo za blago, prodano na velesejmu, opravdati na osnovi overjenja vele-sejemske uprave. Ce je	blago iz	neklirinških
držav, se bo plačilo izvršilo v svobodnih devizah. Doslej je odobrena znižana voznina za posetnike velesejma v Jugoslaviji. Bolgariji in Turčiji (azijske proge) 50%, v Italiji 30%. v Ceško-moravskem protektoratu, Franciji, Grčiji, Švici in Turčiji (ev-roj>ske proge) 25%. V morski plovbi: na parnikih Zetske plovidbe 50% popust, na parnikih Jadranske in Dubrovačke plovidbe velja popust »razreda za razred« (11 za L, III. za II); v donavski plovbi pa 25%. V vseh gori omenjenih državah se plača za prevoz razstavnega blaga v Liubliano polna tarifa, po velesejmu pa se vrača blago brezplačno Udeležbo na velesejmu je prijavilo že lepo število domačih, pa tudi odziv inozemskih tvrdk je zadovoljiv.
Hrvatskl književni večer v Ljubljani dne 8. marca v dramskem gledališču lm kulturna prireditev, ki naj pokaže razvoj sodobne hrvatske književnosti in njene najvidnejše zastopnike. lino' prvih imen poleg Ujeviča je Dragutin Tadijanovič, čigar pesmi so že prevedene v svetovne jezike. Tadijanovič, ki predstavlja danes Hrvate v svetovnih pesniških antologijah, bo bral nekaj svojih del na književnem večeru 8. t. m.
Prav tako bomo imeli priliko slišati Iva Kozarčanina, ki-se je v zadnjih letih povzpel med najboljše hrvatske pripovednike (roj. 1905). Kozarčanin je tajnik Društva hrvatskih književnikov in med nami posebno znan, ker'preučuje kot malokdo na Hrvatskem slovensko književnost ter redno jvoroča o njej. Kot pesnik je Kozarčanin zelo blizu modernemu klasicizmu in glasnik generacije, ki bi hotela živeti ob prepadu naših dni fKilno življenje.
Vzgojni teden za starše priredita Upravi-teljstvi ljudske in meščanske šole v Zg. Šiški s pomočjo Pedagoškega društva v Ljubljani. Predavanja sc vrše v šolskem poslopju in se začno vsak večer ob 20. Dne 4. marca: jirof. R. Kobilica »Vzgojno sodelovanje šole in doma«; 5. marca: M. Zor »Vzgoja za družbo«; 6. marca: dr. F. Miss »Pomen otrokovega uspeha v življenju« 7. marca: prof. A. Cernjeva »Vzgojne napake«; 8. marca: prof. V čopič »Narodnostna in državljanska rirgoja«; 9. marca: prof. dr. St. Gogala »Spolna vzgoja:. Prav vljudno vabljeni vsi starši!
Mubliansko gledališče
DRAMA. — Začetek ob 20.
Torek, 5	marca:	zaprto. (Goctovanje ljubij	Drame
v Mariboru »Zupanov« Micka«.)
Sreda 6 marca: »Strahopetec«. Izven.
Četrtek, 7. marca: »Asmodej«. Red četrtek.
Petek, 8. marca, ob 15: »Piofeaor Klepec« Izven.
Predstava po globoko znižanih cenah.
Ob 20: »Literarni večer hrvat. književnikov«. Sobota. 9. marca: »2ene n« Niakavuoriju«. Izven.
Globoko znižane cene od 16 din navzdol (25.
predstava.)
OPERA. — Začetek ob 20.
Torek, 5.	marca:	»Lumpaciua Vagabundus«.	Red	B.
Sreda, 6.	marca: »Ftgarova svatba«. Red Sreda.
Četrtek, 7. marca: «Ruealka«. Red A.
Petek, 8 marca: zaprto.
Sobota, 9. marca ob 15: Gostovanje Dječjega
carstva iz Zagreba. Izven Znižane cene od
30 din navzdol.
Opozarjamo na izredno zanimivo gostovanje ljubljanske Drame v mariborskem gledališču ob priliki 150 letnice Linhartove »Županove Micke«, katero so uprizorili v Ljubljani s posebnim uspehom. Zrežiral jo je dr. Kreft, ki bo govoril uvodne besede.
7"—^
[v. L. Stevenson:
Na lužnem morju
Čeprav Je bila naša hiša precj vstran od javnih (■oslopij, pa nas je soseščina cerkve vendarle spravljala v ugoden položaj« — kakor beremo po oglasih
— ter nam omogočala, da smo lahko na skrivaj marsikdaj pogledali v zasebno življenje domačinov ter spoznali tako mimogrede še marsikak njihov običaj.
Vsako jutro ja potem, ko je nakrmil perutnino, Taniera odšel k cerkvi, kjer je potegnil za vrv v malem cerkvenem zvoniku; in verniki, ki jih ni bilo mnogo, so se zbrali k molitvi. Ob neki priliki sem bil tudi sam navzoč: bila je nedelja in poslušalcev se je nabralo petnajst: osem mož in sedam žensk. Neka ženska je «pela naprej«. Pričela je z dolgim, v nedogled razpotegnjenim tonom; katehet je »vpadel« pri drugem taktu, za njim pa jo je udarila končno složno še vsa srenja Nekateri so imeli tiskane pesmarice ter so se po njih ravnali: drugi pa so vrzeli izpolnjevali z »eh-eh-eh«, s paumotskim »la, la, la«. Za petjem sta prišli dve, tri antifonski molitvi, nato pa 6e je dvignil iz svoje klopi, prav tam v prvi vrsti Taniera, 6topil je za oltar, odprl tahitsko sveto pismo ter začel po nekaj prebranih vrsticah pridigati..
Eno samo besedo se utegnil razumeti — božje ime. Toda pridigar je vse obvladoval z okusnim izrazom svojega glasu, je bil pičel, toda tedaj na vso moč izrazit v svojih kretnjah tei je učinkoval prav odkritosrčno. Preprosta služba božja, dočame Sveto pismo, spevi, ki so bili prav angleški — baje je »God save the Queen3 še prav posebno priljubljena — vse, pra wse, iz izjemo nekaj papirnatih cvetlic na oltarju, ni bilo videti samo slučajno, ampak izrazito nrotestantovsko. Tako močno so se katoliki odzvali
- vojim proeetitom na nizkem otočju.
Taniera je imel hišne ključe; ž njim sem bil na--ravil dogovor in kupčijo — če sploh lahko kakšno ■ tvar, s katero sam razpolagam popolnoma po lastni olji, nazovemo dogovor; on je tudi krmil perutnino i.i mačke, in nas večkrat obiskoval, da bi bil kot
6tari, priznani prijatelj naše hiše z nami tudi pri ieti mizi. Zato pa smo ga v svojih nedolžnih 6rcih dolgo časa imeli kakor za neke vrste hišnika. Ta vera pa se je pozneje, v teku dogodkov močno omajala, niso pa je — kakor bomo v tem poglavju še prikazali — zamenjali nikdar več povsem jasni odnošaji.
Prišli 60 dnevi mučnega miru in velike vročine; ljudje so nas svarili, naj ob tem času nikar ne hodimo k morskemu nabrežju nabirat školjk, ker je tma od desetih dopoldne pa do štirih popoldne tako vroče, da bi nas utegnila zadeti 6oin carica; celo najvišje palme so 6tale popolnoma mimo, brez giba, nobenega glasu ni bilo slišati od nikoder, le z one plati, je še prihajalo oddaljeno, leno bučanje oceana.
Nazadnje, taikole proti štirim popoldne so lahni valovi nakodrali gladino lagune, Kmalu se je v vrhovih dreves prebudil dobrodošli dih pasatnega vetra im vse hiše in ulice na otoku je prepihalo. Več kakor eni začarani ladji, ki je že dolgo videla zeleno obalo, pa je obležala v mrtvini, je veter prinesel zaželeno odrešenje Do zarje naslednjega dne so se v pristanišču Rot o a v« zasidrale tri različne jadrnice.
Ne samo na odprtem morju, temveč tudi v laguni se je ob poživljajočem vetru začelo šibko gibanje. Med drugimi se je bil odpravil na morje tudi neki Francois, takoj ko je posijal prvi žarek dneva. Bil je to mešanec, ki je imel svojo lastno, napol odprto ladjico. Poprej je Francois imel službo na dvoru, če 6e ne motim, je bil 6nažilec v palači. Ko pa je izbruhnilo nezadovoljstvo s podkraljem, je zavrgel svoje časti in pobegnil v bolj oddaljene predele otoka, da bi tam prideloval zelje, ali pa vsaj kokosove orehe. Od tam so ga na sedež njegovega poprejšnjega službovanja gnale neizogibne potrebe, da je zamenjal pol tone kokosovih jeder za ustrezajočo količino moke.
Tu ga zdaj naša štorija zapusti, da bi 6e lahko vrnila k naši hiši.
Tam se je takole okoli pol sedmih zvečer nenadno prikazal katehet. Kazal je obraz moža, ki si je v evesti, da bo dobrodošel. Oborožen je bil z velikim svežnjem ključev. Ključe je tudi takoj za-
čel preizkušati z zaboji, katere je drugega za drugim potegnil na sredo sobe.
Kmalu so se pri vhodu prikazale glave gledalcev, ki so mu vsi ponujali svoje nasvete. Pa vse zastonj! Ali 60 bili napačni ključi, ali 60 bili napačni zaboji, ali pa je bil napačen mož, ki se je poskušal nad njimi.
Nekaj časa je Taniera brkljal jezno in nepotrpežljivo okoli ključavnic, potem pa je posegel po malce splošnem načinu s sekiro. Razbil je en zaboj in potegnil iz njega naročje moških in ženskih oblačil ter jih razdal tujcem na verandi.
Tujci so bili Francois, in njegova žena z otrokom. Okoli osmih zjutraj se je njihova ladjica pri prelaganju jadra prevrnila sredi lagune. Vseeno pa se jim je posrečilo, da 60 čoln obrnili, nato pa so otroka posadili spet na krov. Veliko |adro je voda odnesla, toda prednje je gnalo vozilo počasi naprej. Francois in žena sta plavala zadaj in krmilo ravnala z rokami.
Mraz je bil strupen, utrujenost je s časom postajala neznosna in neprenehoma ju je preganjala bojazen pred morskimi psi v tem lovišču vodnih roparic.
Franoois, ki je bil mešanec, je znova in znova hotel pustiti boj in utoniti, toda žena, polnokrvna potomka dvoživega plemena ni odnehala in ga je ves čas podpirala z bodrilnimi besedami.
Tu se spomnim ženske s Havaia, ki je plavala pri hudem morju z možem — ne upam « povedati, koliko milj daleč — in je nazadnje dosegla breg s truplom v rokah.
Bilo je okoli petih popoldne, torej po devetih urah plavanja, ko sta Francois in njegova žena zlezla na kopno v Rotoavi. Trdi boj sta pogumno dobila. Zdaj se je pa takoj pokazala otroška plat v značaju domačinov. Jedla sta v mokrih oblačilih ter spet in spet pravila svojo zgodbo. Telo žene, kateri je moja žena pomagala preoblačiti se, je bilo mrzlo kakor led. Francois je prebil ostanek večera na mojih tleh med dvojnimi odprtimi vrati v hudem
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič. — Izdajatelj: inž. Jože Sodja. — Urednik: Milko Javornik. '»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, za inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6-III. Telefon št.
prepihu, oblekel 6e je bil v suho, bombaževina6to 6rajco in nove hlače. In vendar je Francois, 6in francoskega očeta, govoril odlično francosko in delal vti6 razumnega moža.
Prva naša mi6el je seveda bila, da naj katehet po svojem apostolskem poklicu obleče iz svojega obilja ljudi, ki hodijo nagi. Potem pa se je izkazalo, da zahteva Francois samo svojo lastnino. Francois je bil v resnici hišni gospodar. Najbrž ste zapazili, da je obstal skromno na verandi, ko je Taniera preskušal svojo neizurjeno roko na ključavnicah. Celo zdaj, ko je bil njegov pravi položaj naravnost kričeče viden, sz je svoje lastnine poslužil samo s tem, da je sušil svojo obleko in obleko svoje rodbine na plotu.
fNadalievanie.)
 .
Vsako leto se zberejo na
AKADEMIJI ZFO
prijatelji slovenskih fantov in deklet. Ker so vstopnice še na razpolago si jih nabavite v predprodaji v pisarni Zveze fantovskih odsekov, Miklošičeva cesta 7-1.
— Rokopisov ne vračamo.
4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica 6.
Čuvarji miru in nevtralnosti držav Balkanskega sporazuma
Vsi štirje ministri za zunanje zadeve štirih balkanskih držav, ki so pred kratit im zborovali v Bel-gradu in sklepali o važnih zunanje političnih stvareh, so bili v pretekli svetovni vojni vojaki in zato vsi prav dobro vedo kaj pomeni mir in nevtralnost za dežele balkanskega sporazuma. Mladi talentirani Joan Metxas je bil v svetovni vojni šef grškega generalnega štaba, važna in vodeča vojaška osebnost. Georgi Gafencu, romunski narodni junak je odlikovan z najvišjim odlikovanjem Svetega Mihajla za svoje podvige v zračnih bojih, v katerih je zaslužil tudi angleški vojaški križ za svojo veliko hrabrost. Dr. Aleksander Cincar-Markovič je bil 6rbski rezervni pešadijski častnik, je sin ugledne častniške rodbine in je šele kasneje vstopil v diplomatsko službo. Šikri Saradžoglu je s svojim pokojnim vodjem Kemalom Ataturkom prebolel vse trpljenje in velike napore za narodno osvobojenje, za današnjo Turčijo. Ta četvorica vodi danes v6e delo, življenje in bodočnost držav balkanskega sporazuma.
Metaksas Joan
Najstarejši je Joan Metaxa6, ki mu je sedaj skoraj 70 let. Joan Metaxas izhaja iz stare jonsk; rodbine z otoka Kelafonije. Njegova rodbina je dala Grški celo vrsto uglednih in važnih osebnosti. Kot ijonirski poročnik je napredoval leta 1890. in je omaj kot devetnajstletni mladenič začel svojo burno, a tudi 6ijajno vojaško karijero. Leta 1897. se je boril za turško neodvisnost v turško-grški vojni; takrat je bil tudi dodeljen generalštabu tesalske vojske. Tu je odlično napredoval in so ga zato poslali na vojno akademijo v Berlin. (Od leta 1899 do 1902). Nato je bil pet let v grškem generalštabnem tečaju. Iz tega tečaja je izšel potem kot ordonančni častnik Zaimisa, vrhovnega poglavarja Krete. Ko je postal Venizelos vojni minister, ga je imenoval kot sposobnega in energičnega vojaka za svojega adjutanta. Kmalu 6e je začela borba med Venizelo-6om in Metaxasom, in kmalu je postal Metaxas iz vojaka diplomat. Na londonski konferenci je zastopal Grčijo kot član grškega poslaništva, na dogovorih za popolno vojno zavezništvo je bil it kot glavni grški delegat. Njegova življenjska pot se je začela vidno vzpenjati navzgor. Napredoval je za polkovnika in za pomočnika glavnega generalštaba.
V začetku svetovne vojne se je 6prl z Veni-zelosom, podal ostavko na službo in se je umaknil. Sedaj se je začela borba, ki je trajala polnih deset let. Kljub temu je bil leta 1915. reaktiviran in postavljen za šefa glavnega generalnega štaba, leta 1916. se je Zopet umaknil. Leta 1917 se je umaknil dokončno; bil in ostal je zvest pristaš kralja Konstantina. Ko 6e je kralj Konstantin (11. VI. 1917) odpovedal za vselej prestolu, je prišel Venizelos 6pet na površje in je tedaj izgnal Metaxasa iz države v inozemstvo. V izgnanstvu je Metaxas stalno delal na to, da se vzpostavi monarhija v Grčiji. Po treh letih emigracije, ki jih je prebil v Italiji, se je Me-laxas vrnil v domovino, kjer je osnoval monarhistično stranko in pripravljal vstajo. Leta 1923. je po penesrečemem puču proti Gonata6u, moral znova
v izgnanstvo. Leta 1924. se je spdt vrnil, in začel s političnim delom in je bil izbran kot voditelj svoje stranke v poslansko zbornico. Bil je bil minister za promet od decembra 1926. do julija leta 1927. Po triletnem ministrovanju je postal poslanik svojega rojstnega kraja Kelafonije in s tem začenja 6voje veliko državniško delo poleg Plastirasa, Venizelosa in Kondilisa. Končni rezultat je bil: postavitev monarhije; kralj Jurij II. se je 25. februarja 1935. vrnil v Grčijo.
Po nagli smrti generala Kondilisa je 6topil na čelo vlade profesor Demerdzis, Metaxas pa je bil v marcu 1936. podpredsednik vlade ter poleg tega še minister vojske in zrakoplovstva. Tudi D;merdzi6 je naglo umrl in tako je Metaxas postal aprila meseca leta 1936. .predsednik grška vlade.
Metaxas je naletel na velike težave: v onem času so se vrstili štrajki drug za drugim, različna propaganda je širila nezadovoljstvo, in gospodarstvo je propadalo. Zato je s pristankom vlade od 3. do 4. avgusta razpustil grški parlament, ukinil politične stranke in proglasil diktaturo. Njegova glavna skrb je bila vojska, red, rudniki in mladina. Zelo uspešno je vodil grško zunanjo in notranjo politiko. Po postavi je majhen, širokopleč, zelo živahen gospod.
Sikri Saradžoglu
Nič manj ni zanimiva politična karijera bivšega učitelja matematike Šikri Saradžogluja zunanjega ministra Turčije. Po starosti je drugi v družbi te diplomatske četvorice. Rodil 6e je v Izmiru (Smyrna) pred dvainpetdesetimi leti. V Carigradu je dovršil visoko šolo »Millkije«. Nato je bil eno leto profesor matematike v gimnaziju v Smirni. Toda mlademu Šikriju to ni bilo dovolj, zato 6e je šolal naprej v Belgiji in švici. V Genovi je obiskal visoko šolo za narodno gospodarstvo, kjer je dobil temeljito teoretično znanje za 6voje politično delo. Prve dni leta 1921. je pohitel Mustafi Kemalu na pomoč, da bi mogel hrabro in neustrašeno sodelovati pri ustvaritvi nove Turčije. Prav do konca zmage je ostal ob stmai velikega voditelja.
V današnji novi Turčiji dela najprej kot poljedelski strokovnjak in kot časnikar. Potem postane poslanec v veliki narodni skupščini, kjer mu nalagajo vedno težje in važnejše naloge. Najpreje je zastopal Turčijo v grško-turški komisiji za zamenjavo manjšin. Leta 1924. je postal minister za prosveto, leta 1925. minister finance. V tem resoru je imel izredno težko nalogo: kako zmanjšati turške dolgove. Na čelu poslanstva je odpotoval v Pariz, da sc pogovori z nestrpnimi upniki. Svojo nalogo je izvršil tako uspešno, da mu je dala turška narodna skupščina enoglasno priznanje.
Kasneje, leta 1937. je kot minister za pravosodje osnoval in izvršil pravosodne reforme, kjer je dokončno utrdil pravice in dolžnosti sodnikov, advokatov in pravobranilcev v Turčiji.
Pred letom dni je r kabinetu dr. Refika dobil v svoje roke vodstvo zunanjih poslov, in 6icer ravno v času, ko postajajo morske tesni in zveza med
Tudi francoske prve straže na zahodnem bojišču imajo bela oblačila-kožuhe.
vzhodom in zapadom preko 6tarega Helesponta zopet zanimiva za vse velike sile.
Dr. Aleksander Cincar-Markovič
Jugoslovanski minister zunanjih poslov dr. Aleksander Cincar-Markovič je človek velikih zmožnosti in diplomatskih skušenj. Malokateri diplomat je v teku svoje službe izkusil in prešel toliko važnih funkcij. V dobi, ko je osvobojena in ujedinjena domovina prestajala marsikatero krizo, j« zunanji minister kraljevine Jugoslavije dr. Cincar-Markovič neumorno delal. Danes je Jugoslavija ona država, ki 6 posebno finim taktom rešuje zunanjepolitična vprašanja.
Preteklo leto, v juniju je slavil dr. Cincar-Markovič svoj petdeseti rojstni dan. Gimnazijo in pravno fakulteto je dovršil v svojem rojstnem mestu Belgradu, nadaljnje 6tudije pa je končal v inozemstvu na nemških vseučiliščih v Freiburgu in Berlinu. V vojni je bil rezervni častnik in je dosegel čin kapetana Marca meseca 1918. je vstopil v diplomatsko službo kot tajnik naše delegacije v Bruxel-lesu. Leta 1920 je postal šef oddelka v ministrstvu, kasneje je bil konzul v Zadru, jugoslovanski poslanec pri dogovorih v Santa Margharita Ligure, konzul v Trstu, od leta 1923 stalni poslanik v Tirani, lata 1925. šef balkanskega oddelka v ministrstvu, leta 1926. redni poslanik v Budimpešti, leta 1927. svetnik poslaništva v Parizu, 1928 leta na Dunaju, 1930. leta zopet v Parizu, odkoder je šel za poslanika v Sofijo, kjer je imel vlogo pri dogovorih za zbližanje Jugoslavije in Bolgarske. Koncem leta 1935. je bil poslan kot poslanik v Berlin, nakar je lansko leto prevzel težko in važno funkcijo vodstva jugoslovanske politike.
Dr. Grigore Gafcncu
Najmlajši med vsemi pa je dr. Grigore Gafencu, ki ima 47 let. Študiral je pravo na Sorbonni, nadaljeval študije v Ženevi in Parizu. Za časa svetovne vojne je bil vojak, hraber avijatik in zmagovalec v mnogih zračnih bitkah. Odlikovan je z redom 6V. Mihaela in angleškim vojnim križcem in še drugimi visokimi odlikovanji.
Takoj po končani vojni se je posvetil politiki. Kmalu je postal narodni poslanec in končno senator. Istočasno je vodil gospodarski list «Argus«; leta 1937 je osnoval nov časopis »Timpul«, ki je postal pod njegovim vodstvom eden vodilnih romunskih listov. Gafencu je tudi eden onih, ki so osnovali telegrafsko agencijo «Rador«, ter je predsednik romunskega aeroplanskega društva «Lare6«.
Gafencu je bil član narodne kmetijske stranke. Leta 1928. je postal državni podtajnik za zunanje posle in prvi pomočnik Titulesca. Leta 1929 je postal podtajnik prometnega ministrstva, leta 1930. pa je bil podtajnik v predsedstvu vlade, kjer je tudi podpisal pakt o nenapadanju Romunije in Sovjetske Rusije. Ko je Maniu odstopil, se je Gafencu zopet posvetil časnikarstvu, kjer je pravi mojster in eden najbolj znanih publicistov v Romuniji.
Kasneje je prišel v ministrstvo za zunanjo politiko in po ostavki Petrescu-Comnena je postal minister poslov kraljevine Romunije.
Program radio Ljubljana
Torek, 5. marca: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 11 šolska ura: Moji mali ucenei in učenke v Črni Reki v vardarski banovini (M. Demšar) — 12 Operni zbori in solisti (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napoved1 — 13.02 Opold. koncert slovan. glasbe (Radij, orkester) — 14 Poročila — 18 Klavirski koncert: stiriročno (prof. Iv. Krmpotič. dr. Va-lens Vodušek) _ i8.40 Kes in milost (Fr. Terseglav) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura 19.40 Objave — 19.50 Deset minut zabave 20 Vvurliške orgle (plošče) — 20.20 Samospevi: gdč. Bašič Mira, pri klavirju prof. P. Sivic -1 Koncert Radij, orkestra — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Godbe na pihalu (plošče).
Drug) programi
Vorek, 5. marca: Belgrad: 20.30 Komorni koncert — Zagreb: 21 šlagerji — Bratislava: 19.30 Slovaške narodne — Sofija: 20.30 Komorni koncert — Angleške postaje: 20 Lahka glasba — Beromiinster: 20.15 Simfonični koncert — Budimpešta: 22.10 Orkestralni koncert — Bukarešta: 20. Romunsku glasba — Francoske postaje: 22.15 Igra »Poroka v Tunisu« — Trst-Mi-lan: 17.15 Pisana glasba. 21. Plesna glasba — Rim-Bari: 21 Opera — Florenca: 20.30 Filmska glasba — Sottens: 20.50 Veseloigra.
Ranjenec z nemške pomožne vojne ladje »Altmark«. V boju z angleškimi morjarji je bilo več Nemcev ubitih in ranjenih, ranjence so Nemci takoj z letali odpeljali v Berlin.
Razstava v slavo rdeče vojske v Moskvi
Med razstavljenimi predmeti je tudi
Spalna vreča znamke »Karelija«
(Poseben model za sovjetske vojake na finskem bojišču)
Streli na morju ...