ini rbani-ništi ieW asel o\eil sliko«1 lemb" >dloW javC spi* not? lenO* po* oupravnega položaja in odgovornosti de Delo komiteja Komite OK ZKS se je v tem obdobju po programsko volilni konferenci sestal na 18. sejah, na katerih je zlasti obravnaval vprašanja, ki so se obravnavala tudi na sejah občinske konference ZKS oziroma vprašanjih, ki so se nanašala na uresničevanje stališč in sklepov občinske konference ZKS. Komite pa se je vključil tudi v-£elotno družbeno in politično dogajanje v občini in se opredeljeval do posameznih problemov ter svoja stališča uveljavljal preko delegatov v predsedstvu SZDL, v DPZ ter v svetih in koordinacijskih odborih pri OK SZDL. Poudariti je treba, da vsi člani zveze komunistov na najodgovornejših funkcijah v občini izredno dobro sodelujejo v delu občinske konference ZKS in njenega komiteja. Na ta način so doslej tudi uspešno usklajevali stališča in koordinirali delo v okviru predsedstva OK SZDL. Komite je organiziran tako, da so' posamezni člani zadolženi za določeno področje dejavnosti komunistov. Poleg tega pa se v delo komiteja vključujejo tudi drugi komunisti, zlasti v delo delovnih skupin. Vsi člani komiteja so si na podlagi programskih usmeritev in dogovorov v komiteju izoblikovali svoje programe dela, ki jih uresničujejo tudi s pomočjo omenjenih delovnih skupin in seveda stalnih komisij pri OK ZKS. Komite je na svojih sejah sproti spremljal in ocenjeval delo svojih članov in dosegel tako usklajenost individualne in kolektivne odgovornosti. V prihodnje pa bodo sestavu komiteja in možnostim za njihovo bolj samoiniciativno delo posvetili izredno pozornost in tako bo tudi učinkovitost občinske konference in celotne zveze komunistov v občini večja. Vse štiri stalne komisije OK ZKS so se nekajkrat sestale, da bi skupaj z odgovornimi člani komiteja razčlenjevale nekatere naloge. ^a?' ^esničevanju politike gospodarske stabi->cieje in družbenega planiranja ter k utrjevanju etP^aa varnos,i delavca. Program dela občin-S (iMr? s'nc''' ki se je odražala predvsem v uvoznih omejitvah, krepitvi ^pznih prizadevanj vsega gospodarstva In Izboljšanju kreditne TOtobnosti države nasproti tujini. zaostrenim pogojem posloma se v TOZD Usnjarna Vrh-"J*a skušajo čimbolj prilagoditi in ^"fierno organizirati in ukrepati. 2*nMa bodo lahko le tako za-r*oyili normalno delo v vseh dednih enotah in tudi dosegli priden dohodek in v odvisnosti r1 tega tudi rast sredstev za °sebne dohodke. Vsi zaposleni 8 bodo tudi v letošnjem letu .°[eJ prizadevali za bolj kvalitetni ' d 'o m bolj učinkovito delo in za ^s|ednejše uveljavljanje druž-rn°ekonomskega položaja de- kot samoupravljalca. , T0ZD Usnjarna Vrhnika je 7° 1980 uspešno zaključila, parili so 100.266 din akumu-?cle, katero bodo vložili v mo-6rnizacijo opreme in izgradnjo 0v8ga obrata za proizvodnjo NSriiene konfekcije na Vrhniki. j*radi restriktivnih ukrepov pri ^arnanju investicijskih kreditov jj^o morali namreč investicije ^nsirati v. glavnem z lastnimi :vi. Modernizacija določe- nih delov proizvodnega procesa pa je nujna, saj bodo le tako lahko izboljšali storilnost in zmanjšali stroške predelave. Z boljšo izrabo delovnega časa in manjšo fluktuacijo delovne sile so produktivnost dela deloma izboljšali že v letu 1980. Na povečanje storilnosti dela v veliki meri vpliva tudi sama tehnologija izdelave usnja. V letu 1980 niso uspeli uvesti pomembnejših tehnoloških novosti, ki bi poenostavile, postopek izdelave usnja. V letu 1981 pa bodo v to usmerili vse napore, saj menijo, da jim v zaostrenih gospodarskih razmerah doma in v svetu trg ne bo več priznaval visokih stroškov, ki jih povzroča draga tehnologija izdelave. Na zahtevnih trgih se bodo obdržali le v primeru, da bodo tudi tehnologijo oblikovali v skladu s prizadevanji za višjo storilnost. Izvoz Usnjarne na konvertibilno področje je bil manjši kot leta 1979. Tudi doseženi proi- UsPene sodelovanja naše industrije sodi sedežna garnitura a*on«, ki je skupni proizvod Industrije usnja in Lika. o4 i M ro za ro* )va, juH* ^— .12 avl vai av' srji te 10' t« iti* rt* Si no ia se k irr! je iti i«' ^VTOMONTAŽA LJUBLJANA tOZD — KOVINARSKA VRHNIKA VRHNIKA, Partizanski tabor 1, p. p. 40 OBJAVLJAenaslednja dela in naloge: 3 KV ključavničarje z znanjem varjenja, 2> 5 KV proizvodnih delavcev varilcev, 3« 2 PK proizvodna delavca ključavničarja, 4. 5 NK delavcev za priučitev kovinske stroke — ključavničarske, Poskusno delo traja: za dela in naloge pod tč. 1., 2. in 5. 60 dni, za ostala dela 45 dni. Pismene prijave morajo kandidati skupno z dokazili o stroko-vlosti predložiti v roku 20 dni od objave komisiji za delovna Ozmerja, TOZD KOVINARSKA VRHNIKA, Partizanski 'abor št. 1. Stanovanje ni zagotovljeno. Kandidati bodo o rezultatih obveščeni v roku 30 dni od ^tuma objave. UJV TOZD OPEKARNA VRHNIKA s«nja gorica 70, VRHNIKA komisija za delovna razmerja °BJAVLJ A prosta dela in opravila: eno mesto ZIDARJA eno mesto KOVINOSTRUGARJA eno mesto VODJA PREKLADALNE AVTOMATIKE več POMOŽNIH DELAVCEV eno mesto KNJIGOVODJE 6- eno mesto ČISTILKE °goji: rai P°d 1. kvalificiran ali priučen zidar P°d 2. poklicna šola kovinske stroke P°d 3. poklicna šola po Pod 4. nepopolna šola P°d 5. srednja šola — delo se združuje za določen čas v času nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu P°d 6. osnovna šola Hok za sprejemanje prijav do zasedbe razpisanih mest. ^ndidati naj pošljejo pismene prijave na naslov: . -'"HIUII lilij |",',JI|i_ |W j ' I ,1 I I I V- 1 ■ V. |/1 > L 1 I 14 I • {UV TOZD OPEKARNA VRHNIKA, Sinja gorica 70, VHHNIKA (kadrovska služba). zvodni rezultati niso v skladu s cilji iz stabilizacijskega programa. Manj je bilo pridobljenega cepljenca in ščetin, slabši je bil randma in tudi razmerje med boljšimi in slabšimi izdelki je bilo manj ugodno. Zato bodo dali proizvodnji za izvoz vso pripri-teto in naredili res vse, da bodo dosegli planirano višino izvoza. Edino izvoz, kot življenjska nuja, jim bo zagotovil potrebna sredstva za uvozne surovine in reprodukcijski material. Za dosego tega cilja pa bodo na vseh področjih porabe od kemikalij, energije, in sploh vseh surovin bolj varčevali. Tudi produktivnost je naloga, ki jo zelo upoštevajo pri svojem delu, saj jim le večja produktivnost zagotavlja konkurenčnost na zunanjem tržišču. V prizadevanju za večjo produktivnost pa bodo dali večji poudarek kvaliteti izdelkov. Za uspešno delo morajo doseči, da bodo vsi zaposleni spoštovali dogovore in naloge, ki jih sprejemamo. To pomeni, da bodo učvrstili disciplino na vseh področjih dela. C. G. POGOVOR S PREDSEDNIKOM OSNOVNE _ORGANIZACIJE SINDIKATA_ Še so rezerve pri izkoriščanju delovnega časa in surovin Predsednik izvršnega odbora sindikata v Tovarni vrat je Tone Kržič. Hoteli smo izvedeti, kako so v sindikatu organizirani, kaj delajo, kako so samoupravno organizirani itd... Sicer pa prepustimo besedo kar njemu: »Na področju samouprave se je sindikat skušal kar najbolj in najbolje uveljaviti. Žal ugotavljam, da ni takih uspehov, kot smo jih pričakovali. Nikakor ne moremo aktivirati dela delegacij, da bi postale sklepčne, aktivnejše, z večjo udeležbo na sejah vseh nivojev. Ugotavljamo, da je Čedalje manj delavcev pripravljeno delovati v samoupravnih organih, predvsem pa izven delovnega časa, na račun svojega prostega časa. Povezava v okviru DO je zadovoljiva, preko konference oz. 10 konference sindikata »Liko«. Na tej konferenci potekajo obravnave o nalogah širšega značaja in pomena za vso DO. Povezava s krajevno skupnostjo moram reči ni najboljša. Čeprav obstaja obojestranski interes za oblikovanje stališč, se še vedno premalo zavedamo, da smo delavci samoupravljata v proizvodnji doma potrošniki splošnih družbenih dobrin. Menim, da bomo samo s tesnim sodelovanjem in dogovarjanjem prišli do skupnih željenih rezultatov. Sodelovanje z občinskim svetom ZS lahko ocenim kot dobro. Novo vodstvo je dobro in tesno sodeluje z osnovnimi organizacijami, tako prihajajo s te strani razne pobude, tudi o reševanju raznih problemov v samih DO.« Kako ocenjuješ delo mladine In športno rekreacijsko aktivnost v TOZD-u? Na področju športa in rekeracije skušamo sodelovati pri vseh množičnih športnih prireditvah. Žal moram ugotoviti, da ravno pri teh prireditvah ni nekega jasnega koncepta, tako da so potem naše udeležbe tudi bolj naključne. Žal še ni prišlo do realizacije predloga, da se ustanovi odbor za šport in rekreacijo na nivoju DO, ki bi to dejavnost koordiniral in planiral akcije in sredstva. Vse pre- »Delo predsednika 10 sindikata sem prevzel februarja lani, ko seje ta konstituiral. Moram poudariti, da se je TOZD Tovarna vrat takrat soočala z mnogimi problemi. Naj navedem le nekatere. Prevelike zaloge izdelkov v medfaznem in končnem skladišču, pomanjkanje osnovnih repromate-rialov, slabo izkoriščanje delovnega časa, materialov itd. Zatosmodaliže na ustanovni konferenci pobudo, da se skliče sestanek družbenopolitičnih organizacij, vodstva in vodilnih v TOZD. Ta sestanek smo imeli 10.3. 1980, kjer smo v plodni, konstruktivni razpravi oblikovali akcijski program OO ZS Tovarne vrat, ki je bil po razpravi z dopolnitvami sprejet na zborih delavcev kot osnovna nit delovanja sindikata v letu 1980.« Morda bi bilo zanimivo, da nam v kratkem nanizaš specifičnost nalog, ki ste si jih zadali kot najvažnejše pri delovanju IO za leto 1980. »K aktualnim nalogam in smernicam ZS Slovenije bi naštel še nekaj specifičnih za naš TOZD. — stalna skrb za razvijanje samoupravljanja, — sodelovanje pri izdelavi meril in določanju politike za pridobivanje in razporejanje dohodka, — stalna skrb za povečanje storilnosti dela, smotrno izkoriščanje sredstev za proizvodnjo, delovnega časa, surovin in repromaterialov, — skrb za boljšo kvaliteto izdelkov, zagotoviti je treba količine in točne roke odprem ter pospeševati izvoz; — pomembna naloga je tudi nadomeščanje uvoženih repromaterialov z domačimi povsod kjer je to mogoče in s tem ne bi trpela končna kvaliteta izdelka; — izboljšati organizacijo dela, operativno planiranje, preskrbo z re-promateriali itd. To so le nekatere izpostavljene naloge. Zadanih nalog je bilo še veliko več, vendar zaenkrat o njih le toliko.« Za nami je prvo leto dela novega IO sindikata. Kako, do katere mere se je realiziral akcijski program, kje so že vidne Izboljšave In kje bo še potrebno vložiti posebno veliko truda? »Delo sindikata je bilo zelo pestro. Sam IO se je v preteklem letu sestal 8-krat. Na teh sejah se je predvsem razpravljalo o vprašanjih, ki so izhajala iz potreb tekoie problematike in situacije TOZD, zaključni račun za leto 79, sprejemanju plana za leto 1980, priprayah na volitve kandidatov v samoupravne organe, organizaciji izleta itd. Kar se tiče izvrševanja zastavljenih nalog, ki smo si jih zadali na političnem aktivu kot akcijski program, moram reči, daje realiziran le delno. Pri delovni disciplini in izkoriščanju delovnega časa, surovin imamo še mnogo rezerve in mislim, da nismno uspeli narediti opaznega koraka naprej. Drugačna je situacija v skladiščih, kjer so se zaloge polizdelkov in končnih izdelkov zmanjšale skoraj na polovico v primerjavi z letom 1979. Ta uspeh je viden tudi ob sedanjem ugodnem finančnem rezultatu TOZD. Pri nadomeščanju uvoženih repromaterialov z domačimi smo naleteli na večji problem predvsem zato, ker so domači prozvajalci nesolidni in netočni v dobavah ter slabši v kvaliteti. Tako so z njimi tudi večja tveganja.« Zanima me kako deluje samouprava v TOZD-u, kako se sindikat povezuje s konferenco! Tone Kržič malo koristimo prostore kapacitete telovadnice »Partizana« v Borovnici, čeprav ure vodi strokovnjak. Tako pač posebnih rezultatov v športu in rekreaciji nismo dosegli, kar je po neki meri »zasluga« tudi mladine v našem TOZD-u ki se mi zdi, da je bolj ali manj nezainteresirana za vsa dogajanja. Poskusili smo z novim vodstvom, sugestijami, pa vidnejših rezultatov še ni.« Kot vidim, bo dela dovolj tudi v tem letu. Pa vendar, kako naprej? »Menim, da še vedno ostane v prioriteti naših aktivnosti izpolnjevanje zadanih obvez in nalog iz akcijskega programa iz leta 1980. Predvsem se moramo v našem delu osredotočiti na tri, štiri poglavitne probleme, ki sem jih omenil že uvodoma. Mislim, da je naše jedro IO dobro, delovno in da lahko pričakujemo od njega še boljših rezultatov, kot v preteklem letu!« MIRO HANŽEL Pomanjkanje lesa Letošnja huda zima je samo še prispevala k temu, da obe Likovi žagi ne obratujeta s polno paro. Zaradi pomanjkanja hlodovine dela žaga v Borovnici že nekaj mesecev le s polovično zmogljivostjo. V Verdu pa je mesec dni v najhujši zimi celo stala. Od našega Gozdnega gospodarstva dobivajo letno 15 tisoč kubičnih metrov jelove in bukove hlodovine, potrebujejo pa jo okrog 40 tisoč, zato jo vozijo iz drugih krajev. Bukovino pa kupujejo v Bosni in jo vozijo z vlakom. V tem času, ko surovin primanjkuje, so prenehali prodajati žagan les. Na žalost pa jelovino, ki je precej grčava, ne morejo vse porabiti za lastno proizvodnjo, medtem ko bukov les v celoti porabijo doma. Še okrog 5000 kubičnih metrov ga morajo dokupiti za potrebe lastne proizvodnje. Skušajo pa čim več lesa porabiti doma in so že začeli s tehnologijo spajanja manjših kosov, ki so jih včasih zavrgli za drva. Lesnih odpadkov praktično ne dajejo več za drva. Zamenjujejo jih za iverne plošče. Ravno pomanjkanje lesa jih je prisililo, da so postavili novo sušilno komoro za 50 kub.m lesa, ki bo pripomogla k hitrejšemu sušenju lesa. Če bi bili odvisni samo od zračnega sušenja, bi namreč morali imeti na zalogi velike količine lesa. V LIKU Zadovoljni z lanskim poslovanjem Če najprej pogledamo proizvodnjo, nam sami podatki kažejo ugodno sliko, saj so plan presegli za 5,6 odstotka in realizirali 1,029.517 ND. To so dosegli z manjšim številom delavcev kot so jih planirali, obenem pa so precej bolje koristili delovni čas, saj so opravili kar za 4,5 odstotka več ur kot v letu 1979. Znatno se je zmanjšalo število bolniških Izostankov, predvsem tistih od 30 dni, in sicer kar za okrog 32 odstotka. Vse to je prav gotovo v veliki meri prispevalo, da so dosegli proizvodnjo v takem obsegu, prav tako pa je to vplivalo tudi na finančne rezultate. Po drugi strani pa so se v letu 1980 srečevali z vrsto problemov, ki so ovirali proizvodnjo in povzročili težave pri izpolnjevanju začrtanih nalog. Stalno so se srečevali s težavami pri nabavi surovin in materialov. Za osnovno surovino, hlodovino, lahko rečemo, da so praktično brez pravega gozdnega zaledja. So namreč na področju Gozdnega gospodarstva Ljubljana, na tem področju pa je lesna industrija locirana vsakem področju gozdnega obrata oziroma TOZD Gozdarstvo. Tako iz domačega področja ne pokrivajo niti polovico potreb po hlodovini in morajo razliko nabaviti pri drugih gozdnih gospodarstvih. Določene količine dobavljajo tudi v drugih republikah, predvsem v Hrvaški in BIH, vendar pa se tudi na teh področjih srečujejo z večjimi težavami. Pri nabavi žaganega lesa je bil položaj v prvih sedmih mesecih nekoliko lažji, večje težave so se pojavile od avgusta dalje. Težave so bile celo leto pri nabavi decimiranih elementov, tudi nabava plošč ni bila nemotena, dobava iverice pa je prenehala z avgustom. Nabava furnirja je potekala količinsko v skladu s potrebami, vendar je bila problematična kvaliteta. Stalno so bili prisotni problemi pri nabavi repromaterialov od lakov, ključavnic, žičnikov, vijačnega blaga, lepil, kartonov itd. Nekako so uspeli prebroditi te problome in večjih zastojev v proizvodnji ni bilo. Na prodajnem področju tako na domačem trgu kot tudi na tujem smo dosegli ugodne rezultate. Plan podaje (domači trg in izvoz) so presegli za 3,1 odstotka, v primerjavi z letom 1979 pa so prodali za 43,2 odstotka več. Samo na zunanjem tržišču so prodali za 20 milijonov din izdelkov, oziroma preko 10 milijonov dolarjev, kar je za 2 milijona dolarjev več kot v letu 1979. Razveseljiv je tudi podatek, da je TOZD Tovarna vrat dosegla 10-krat večji izvoz kot v letu 1979. Od skupnega izvoza so direktno izvozili 36 odstotkov, preko posrednikov pa 64 odstotkov. Na ameriškem trgu je v letu 1980 nastopila kriza v prodaji pohištva in so zaradi tega poskušali večji delež planirati na evropsko tržišče, kar jim je delno tudi uspelo, saj ie ta izvoz predstavljal 11 odstotkov od skupnega izvoza stolov in miz. V zvezi z izvozom moramo povedati še to, da so vse tri TOZD, ki izvažajo, v zadnjem kvartalu 1980 sprejele dodatne izvozne obveznosti in jih tudi izpolnile. Na področju uvoza so bile velike težave pri uvozu surovin, repromaterialov in rezervnih delov. Posledica tega je bilo nepravočasno dobavljanje naročenih materialov skozi vse leto. Večkrat jim je blago ležalo v Ca-rinskem skladišču, vendar pa ga zaradi prepovedi niso mogli cariniti. Če pogledamo sedaj še finančne rezultate, lahko rečemo, da so dokaj zadovoljivi. Celotnega prihodka so dosegli 994 milijonov din, kar je 20 odstotkov nad planiranim in 41 odstotkov več kot v letu 1979. Del povišanja v primerjavi z letom 1979 je prav na račun cen, katerih vpliv pa se kaže tudi pri porabljenih sredstvih. Indeks porabljenih sredstev v primerjavi z letom 1979 kaže 44-odstotno povečanje. Tako so dosegli dohodka 275 milijonov din, to pa je 33 odstotkov več kot v letu 1979 in 11 odstotkov več, kot smo planirali. Po kritju vseh obveznosti iz dohodka v višini 70 milijonov din smo realizirali 205 milijonov din čistega dohodka, kar je 19 odstotkov nad planiranim in 44 odstotkov več kot v letu 1979. Za poslovni sklad so namenili malo manj kot 29 milijonov din, kar je kar 2,6-krat več kot v letu 1979 in 2,2-krat več, kot so planirali. Prav gotovo so lahko s tem zadovoljni. Iz tega, kar je sicer zelo na kratko povedano, lahko zaključimo, da je bilo leto 1980 kljub mnogim težavam uspešno in so z rezultati lahko zadovoljni. Zavedajo pa se, da v letu 1981 ne bo lahko in bo potrebno vložiti mnogo truda, da bodo realizirali planirane naloge. PREBIL MARGARETA IZ DELA FANTOV V MODRIH UNIFORMAH Budnost na vsakem koraku ni odvc Ime družbena samozaščita in način, kako izvajati in uresničevati družbeno samozaščito, morata prodreti do slehernega delavca in občana in v sleherno delovno okolje. Družbena samozaščita mora biti prisotna na vsakem koraku in ob vsakem času. Zavedati se namreč moramo: kolikor večja bo naša aktivnost v preventivnem smislu, tem manjše bodo možnosti za nastanek negativnih pojavov. Zato je poverjeništvo za notranje zadeve pripravilo seminar za usposabljanje pripadnikov narodne zaščite v KS in TOZD, ki so se ga udeležili tudi člani občinskega komiteja za SLO in DS ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Predavatelji z izobraževalnega centra RSNZ so jim spregovorili o družbeni samozaščiti in poudariti delo narodne zaščite. Tekmovanje »Mladi in SLO« Biti pripravljen, da vsak trenutek branimo svojo svobodo In neodvisnost je naloga vseh članov naše družbene skupnosti. V ta prizadevanja se vse bolj uspešno vključujejo tudi mladi. Z namenom, da se poglobi In preveri znanje o splošnem ljudskem odporu, Je komisija za ljudsko obrambo In družbeno samozaščito v sodelovanju z oddelkom za ljudsko obrambo pripravila tekmovanje Mladi in SLO. Tekmovanja se je udeležilo deset ekip iz krajevnih skupnosti, OZP In šol. V Zadružnem domu v Verdu, je zbrane ekipe najprej pozdravil predsednik skupščine občine Vrhnika. Tu so ekipe tudi reševale teoretična vprašanja iz splošnega ljudskega odpora. Največ znanja sta pokazali ekipi Loga Jn Zaplane II, ki sta osvojili vseh 200 možnih točk. Po 175 točk pa so osvojile ekipe Iskra Antene, Igrad, Dragomerin Verd. Pri reševanju testov s področja topografije pa so pokazali največ znanja mladi iz Dragomera pred ekipo Verda in Zaplane I. Potem uvodnem teoretičnem delu so se mladi preselili v Matjaževko, kjer so se pomerili v streljanju z malokalibr-sko puško. Najbolj mirno roko so imeli člani ekipe Igrada, nekoliko slabši pa so bili iz ekip Verda in Dragomera. V Matjaževk) je bil tudi start in cilj orientacijskega poho- da. Pohodniki so morali premagati pot, ki je vodila iz Verda na Partizanski klanec. Pred hišo, v kateri je prebivata znana partizanska aktivistka Korunova Neža je bila prva kontrolna točka. Druga kontrolna točka je bila rojstna hiša narodnega heroja Voljč Ignaca, tretja pa je bila na Stari Vrhniki. V tej disciplini je zmagala ekipa Verda pred Logom in Igradom. Posebej velja omeniti tudi obe ekipi Zaplane, ki sta osvojili 4. in 5. mesto in sta bili edini, ki sta imeli v svojih vrstah tudi mladinke. Končni vrstni red je bil naslednji: Zmagala je ekipa Verda pred Zaplano II. in Dragome-rom. Njim pa so sledile ekipe Igrada, Loga, Zaplana I., Iskra — Antene, š$D C, ŠSD B, ŠSD E. JANKO VIDMAR 15. MARCA T.L. JE BILA LETNA KONFERENCA KO ZZB NOV Borovnica, katere so se udeležili tudi zastopniki družbenopolitičnih organizacij in zastopnik Občinskega odbora ZZB NOV Vrhnika. Obravnavalo se je delo odbora v preteklem letu, nalog, ki nas čakajo v bodočnosti ter razne aktualne zadeve borcev. D. T. »Letos 5. marca zvečer se je delavec Lika vračal proti domu in pri pošti v Borovnici zaslišal žvenket stekla. Zdelo se mu Je sumljivo. Poiskal Je prijatelja. Vrnila sta se k pošti In storilca, ki Je nameraval vstopiti v poslopje, prijela. Odvedla sta ga do vratarja v Liku, poklicali so nas In nato skupaj počakali na miličnike.« Tako sta nam dogodek opisala komandir postaje milice z Vrhnike Janez Donik in njegov pomočnik Ludvik Rom in poudarila, da je to zgleden primer obnašanja občanov in da si takega sodelovanja in samozaščitnega ravnanja in obnašanja občanov želijo tudi še vnaprej. Celo več, celo dolžnost vsakega posameznika bi morala ob takih priložnostih biti, da ravnajo podobno, kot sta ta dva občana. »še vedno so tudi taki ljudje, da svoje lastno premoženje le še nekako varujejo, manj pozorni pa so, kadar gre za družbeno premoženje. Čeprav smo vsi dolžni varovati tako osebno kot družbeno premoženje. Upamo sicer, da bo takih in podobnih primerov vlomov in kaznivih dejanj manj, idealno pa bi bilo, da jih sploh ne bi bilo, vendar naj ob takih, tudi najmanjših poskusih, občani kar korajžno primejo storilce. Boljša je namreč preventiva, kot poznejše delo miličnikov, da storilca izslede. Včasih je potrebno kar veliko naporov, preden storilce odkrijemo. Zatorej: občani, bodite budni na vsakem koraku,-vsi smo namreč poklicani, da varujemo celotno našo imovino,« poudarja komandir in dodaja, da so miličniki delovali v Na cilju orientacijskega pohoda Komandir postaje milice Janez Donik jn pomočnik Ludvik Rom: »Želimo si še boljšega sodelovanja z občani." varnostnih okoliših pri poglabljanju in krepitvi zavesti za varnost in družbeno samozaščito v veliki meri dokaj uspešno, vendar se bo v bodoče potrebno še bolj potruditi, da bodo v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela še več sodelovali z njimi in skupaj reševali in spremljali probleme varnosti. »Lani je bilo 176 kaznivih dejanj. To pomeni—glede na leto 1979 — kar 53 kaznivih dejanj več. Raziskali smo 129 primerov, medtem ko jih 47 še raziskujemo. Poglejte, to je tisto, o čemer sva prej govorila. S samozaščitnim obnašanjem občanov samih bi bilo teh dejanj nedvomno lahko manj. Ob budnosti občanov bi lahko hitreje rešili skoraj vse še neraziskane primere. Vsaka sled je koristna. Ne bo odveč, če povem, da smo pri ogledih krajev kaznivih dejanj ugotovili, da je tudi privatno premoženje — kljub preventivnemu delovanju miličnikov in sprotnemu opozarjanju na pomanjkljivosti — zavarovano dokaj pomanjkljivo in malomarno. Ob tem se takoj pojavi vprašanje, kje je potem samozaščitna osveščenost. Zato ni odveč nenehno opozarjati ljudi, da čuvajo premoženje,« je poudaril komandir Janez Donik. Njegov pomočnik Ludvik Rom pa je še dodal, da so večkrat opravili preventivni pregled varovanja družbenega premoženja v nočnem času in tudi ugotovili nezadostno in malomarno varovanje tega premoženja, kar storilcem omogoča dostop in kraje. »Seveda bomo s takimi preventivnimi akcijami še nadaljevali in odgovorne sproti opozarjali, da bodo lahko pravočasno ukrepali. Vsakemu pa mora priti v zavest, da se bo obnašal samozaščitno brez naših opozarjanj« Ni težko ugotoviti in zaključiti, da veliko kaznivih dejanj omogočijo oškodovanci sami, saj ne zavarujejo svoje in družbene lastnine. Avtomobile puščajo lastniki odklenjene (to smo na lastne oči videli na lanskoletni skupni akciji z miličniki) in v njih vse od fotoaparatov, kasetofonov ipd. Večkrat najdejo miličniki v odklenjenem avtomobilu, ko preverjajo, ali so avtomobili zaklenjeni (če avto ni zaklenjen je to prekršek), tudi ključe. Ljudje puščajo odklenjena stanovanja ali pa ključe pod predpražnikom, in to izzove storilce. V predsobah odklenjenih stane puščajo predmete večje vrednosti in priložnost je spi Podobno je v pisarnah, v tovarnah, kjer ljudje brezbi puščajo denarnice, torbice, čeke itd. Nekoliko več dela kot prejšnja leta so imeli milic« kršitelji javnega reda in miru. Vendar gre povečanje vila kršiteljev predvsem na račun doslednejšega deli ličnikov ne pa zaradi poslabšanja javnega reda nas| Ni bilo hujših kršitev, ki bi v večji meri ogrožale val občanov. Prevladovali so klasični problemi: pretepi, grajanje, nespodobno vedenje. »Največkrat se to zl dokaj nedolžno ob kozarčku v gostilni. Kljub temu pai tavljamo, da izgredov po gostilnah le ni več toliko, W je bilo prejšnja leta, ko smo morali praktično vsak v intervenirati. Tudi gostinci se držijo dogovora, dativi povzročajo izgrede, ne dajo več pijače. Preprečiti pa bo treba točenje alkoholnih pijač v i dinskih klubih. Čedalje pogosteje se namreč dogajf mladi odhajajo iz »diska«, da kalijo nočni mir. Objest je velika, pišejo po zidovih, celo prometne znake podil Znatno pa se iz leta v leto zvišuje tudi število mlad nikov, ki kršijo cestno-prometne predpise. Mladole vozijo avtomobile in motorna kolesa brez vozniških d< Ijenj. To so prestopki, s katerimi mladi resno ogro splošno prometno varnost. Posebej še v odmaknji delih večjih naselij in v vaseh. K temu moramo dodati prekrške zaradi prehrupne vožnje z motornimi kolesi' vrstne kršitve bomo še posebej strogo nadzorovali-veda pa pričakujemo še boljše sodelovanje s šoj1 Najprej pa so ravno starši poklicani, če želijo svoji otroku res dobro, da preprečujejo te prekrške,« poud Janez Donik. Ludvik Rom pa dodaja: »Ni še dobro izginil sneg,i bila prometna nesreča na nadvozu čez avtocesti Logu. Storilec je pobegnil. Vendar smo ga hitro izsl Upajmo, da bo to osamljen in edini primer, saj je fl najmanj človeškega po nesreči še pobegniti. Na spM je bila sicer lani varnostna situacija na naših cestah š< ugodna. Pomlad pa je že tu in vsak danje večji pro zato še posebej vse opozarjamo na previdno vožn dosledno spoštovanje prometnih predpisov. Vsi se ramo še bolj angažirati: miličniki, AMD, šole, vsi obi da bo varnost v prometu večja.« Lani je bilo namreč v naši občini 58 prometnih neZl j v katerih so umrle 4 osebe, telesno pa je bilo poško<# nih 48 oseb. V vrhu vzrokov za nezgode so še vednol velike hitrosti. Kljub temu, da so naši miličniki v sodeK nju s prometno milico v zadnjem letu intenzivno nad? hitrosti z radarjem, pa se razmere v prometu le poj izboljšujejo. Veliko več voznikov pa so za volanom zi v vinjenem stanju. Kar 77 jih je bilo in to predstavlja 44 stotkov več kot predlani! Vemo pa, da alkohol in vola; kakor ne gresta skupaj, zato bodo še bolj poostrili n V zadnjem času je bilo nekaj velikih požarov, rialna škoda je bila kar precejšnja, zato bodo še pos pozornost tudi miličniki posvetili požarni varnosti. »Razumljivo je, da ljudje spomladi urejajo vrtove, pred dnevi smo že ugotovili primer, ko je na polju offl stre proti Fenolitu gorela trava in tistega, ki je zakuii bilo poleg ognja. To je nevarno, požar se lahko kaj Ifl razširi. Preveč je bilo že požarov, ki so nastali ravnof radi takega malomarnega obnašanja posameznike^ spomladanskem čiščenju vrtov, zato ne bo odveč, o»l ponovno opozorimo, naj bodo previdni. Vsakdo, kdo')! kuri, mora biti poleg ognja, v nasprotnem primeru jefc to prekršek. Tega se ljudje morajo zavedati. V sodekji nju z medobčinskim inšpektorjem za požarno varno*1 bomo kontrolirali tudi protipožarna sredstva v deloj organizacijah, blokih in drugje ter seveda, kako in W so ljudje vešči ravnanja z njimi,« opozarja komandi'" staje milice. Veliko bi lahko še govorili o delu miličnikov. Ob M, pa velja še povedati, da si fantje z naše postaje milice lijo še večjega sodelovanja z občani. »Občani imajo , čutektožarienja, če bi nam povedali za kakšno negati ravnanje. Pravzaprav bi se morali otresti tistega lažr* prijateljstva, misleč, da bodo s tem prijatelju pomagali ne bo kaznovan za nekaj, kar je storil. Cesto mu s samo škodujemo in marsikomu pride že kar v kri, da le dela prekrške in ostane nekaznovan. Ni morda bolje I se že ob prvem še tako drobnem prekršku prijatelj1 i pove, da ne ravna pravilno. Tega se morajo otresti, gre v bistvu za sodelovanje, da bomo skupaj prepreč81 kazniva dejanja, prekrške in sploh vsa negativna dej' j tam, kjer živijo. Mar ni to interes nas vseh!« sta ob k ?na. Zmagovalka tega manifestftivnega turnirja je postala Jelka Sadar ot* **lko Kasalovič in Snežano Lončar itd. iez!s^ ;od«| no deH ad: P0 V letu dni so štirje prizadevni skakalci na smučeh: Miran Režo At LJanez Ja9er'Tone Debevec I" Brane Mlhevc uspeli popraviti i *°vniško skakalnico tako, da omogoča skoke preko 30 metrov. A » tekmi' ki so i° Pr'Pravili skupaj s smučarskim klubom Logatec, je alf 15 tekmovalcev preskočilo stari rekord (28 m) nov rekord skakal-' s S^')a'e 33'5m in 9as froj'ooo"®1' tudi domačin Tone Debevec. Ska-oseWr«co pa bodo še malo izboljšali. Skrajšali bodo odskočno mizo in "zaletjšče ter ga malo podaljšali. To jim je omogočil tov. Pavšič, dovolil, da bodo umetno zaletišče postavili v njegov vrt. Pomoč Pričakujejo tudi od TVD Partizana iz Borovnice. ihzul,ati letošnje tekme: taj pionirji (sodelovalo je 10 skakalcev): 1. Gostiša 172,4 (27,5 in ^Tf1). 2. Sovan 161 (24 in 25m) oba Logatec, 3. Bobek (Kamnik) ;kow,9 (22 in 21 m) itd. c' ci J"adlnci (nastopiloje8 skakalcev); 1. Ferenc (Logatec) 217,7 (31,5 :dol*3), 2. Šinkovec (Ilirija) 209,7 (32in31), 3. Puc(Podkraj) 185,1 (29in 1>e.%4- Debeljak (Sodražica) 181,9 (29 in 29,5) 5. Kisovec (Ilirija) 169,7 del%5 in 28) itd. noSjCIam (nastopilo je 18 skakalcev): 1. Ilnikar (Ilirija) 222,6 (33 in 33,5), el°VDebevec (Borovnica) 214,4 (33 in 33,5), 3. Arko (Kamnik) 213,2 (32 1 .T1). 4. Mihevc (Borovnica) 198,6 (30,5 in 31), 5. Andoljšek (Sodraži- osw»nic0 i i- J>z JO^Driča idif ; (Borovni '190,6 (29 in 30) itd B. MIHEVC L___ Pisana množica tekačev vedno številnejša f%°s Je bila dolga zima naklo-^(ifjudi smučarjem tekačem, ečei So do zdaJ,e opazovali to -leji0' hitečo množico, so se i k* Seznanili s prvimi koraki, k. Bpa, ki so želeli preizkusiti J^.^oči in občutiti vzdušje ?;ne tekaške prireditve, so INi dovolj priložnosti, i, Kj a^i občini smo organizirali lifl Pod geslom »Na teku se arij!0«- Glede na to, da so bile sC6 Proge urejene na treh ,afn (Verd, Stara Vrhnika, pri tek na Ulovki, ki so se ga udeležili tudi tekači iz drugih krajev Slovenije. Množične tekaške prireditve so se začele že decembra in potekajo tja do konca aprila. Največ Vrhničanov se je udeležilo Trnovskega maratona (okrog 60), pa tudi na vseh ostalih tekih smo Vrhniko uspešno zastopali. Zdaj nas čakata še dve preizkušnji: tek na Vršič — 5. aprila in Tek dvojic na Komni — 19. aprila. Vendar za rekreativce tekaška 5» »Sskih tekem so se Vrhničani udeleževali množično. Tudi na teku p c> ko je nastala ta fotografija, jih je bilo precej. nI [Pnu)in da so bili vremenski nt&jj, ■g J *a tek idealni, smo priča-V več novih tekačev. 6e-^ P* Pozdravljamo vse, ki so ve% PfVič D09nal' 00 tekaški k" h s0 ^ januarja je ZTKO Vrh-tri j, sodelovanju s tekaško j,i^Pri ŠD Partizan organizi-Lr^insko prvenstvo v smu-tekih. Na 4 km dolgi progi ^merilo 125 tekačic in te-j' Omenimo naj še Pustni proga s tem ne bo končana, saj se tja do julija nadaljujejo suhi teki. Osrednja prireditev bo Partizanski marš po poten okupirane Ljubljane 9. maja. Ker se tega pohoda udeležuje vedno več Vrhničanov, bodo organizirani treningi na istih zbirnih mestih. Za dneve pa se bodo tekači dogovorili sami. . Zdaj pa držimo pesti za lepo vreme! DADA GROM Kegljači na mnogih tekmah V sezoni 1980 smo tekmovali v I. Kegljaški podzvezi Ljubljana. Izmed 14. ekip smo zavzeli solidno 9. mesto. V tej ligi so nastopali tudi državni prvak »Gradiš«, »Tekstil« z državnima reprezentantoma Bizjakom in Belcijanom na čelu, Slovenija ceste itd... Konkurenca je bila močna in zato menimo da je naša uvrstitev glede na pogoje in možnosti zadovoljiva. Zaradi številčnosti članstva v I. ligi je moral vsak klub odigrati kar 26 tekem (13 doma, 13 v gosteh), to pa je za amatersko dejavnost najbrž preveč (čas in stroški). Zaradi tega je Skupščina Kegljaške podzveze Ljubljana sprejelo sklep, da se v letu 1981 I. KPL zmanjša na 10 članov. Sklenjeno je bilo, da 9. in 10. uvrščeni iz I. lige igrata kvalifikacije s 1. In 2. iz II. KPL. Ta sklep nas je torej privedel na kvalifikacije. Na kvalifikacije, ki so bile na kegljišču Slovana v Ljubljani in na kegljišču Hidra v Medvodah (6 x 200 lučajev mešano), so poleg nas nastopili še KK Domžale, KK Ljubljana in KK Zastava avto. Na kegljišču Slovana je šlo vse po naših načrtih in smo bili prvi. 2al srno imeli v Medvodah »črni« dan in tako smo v skupnem seštevku ostali na zadnjem mestu in na ta način izpadli iz I. KPL. Konkurenca vil. KPL je precej izenačena, zato se bomo morali boriti na vseh tekmah, če hočemo v naslednji tekmovalni sezoni ponovno nastopati v I. KPL. Začeli smo dobro — prvo tekmo z »Donitom« iz Medvod smo dobili in tako v tabelo zapisali prvi dve točki. P.P. V spomin Tomovič Luki Globoko nas je presunila vest, da je preminil naš Tomovič Luka. Tovariš LUKA je bil eden izmed ustanoviteljev Kegljaškega klube »Tankist« Vrhnika. Polnih štirinajst let je bil tudi njegov predsednik. S svojim izredno aktivnim in prizadevnim delom je veliko prispeval k razvoju tekmovalnega in rekreacijskega kegljanja na Vrhniki. Kljub svoji težki bolezni je angažiral vse sile pri zbiranju sredstev in izvedbi rekonstrukcije kegljišča v Hotelu Mantova, tako da imamo sedaj kegljišče s sodobno plastično prevleko. Kegljači kluba »TANKIST« se zavedamo, da bo pri našem nadaljnjem delu manjkala njegova prisotnost. Prizadevali si bomo, da z aktivnostjo v prihodnje ostane trajno prisoten v kegljaškem športu na Vrhniki. Slava mu in hvala! Kegljaški klub »TANKIST« Vrhnika Vrhunsko prijateljsko srečanje v kegljanju Kegljaški klub »TANKIST« je organiziral pod pokroviteljstvom hotela Mantova prijateljsko srečanje med neuradno selekcijo I. KPL in KK TANKIST Vrhnika, Ekipo Tankista je okrepil dolgoletni državni re-prezentant, večkratni državni in svetovni prvak MIROSTERŽAJ. Gledalci so uživali ob gledanju vrhunskih kegljačev. Poleg Steržaja sta nastopala tudi državna reprezentanc BIZJAK in BELCIJAN. Doseženi so bili naslednji rezultati: 1. Bizjak — 954 kegljev, 2. Belcijan — 945 kegljev, 3. Šinkovec 903 Keglje, 4. Steržaj — 903 keglje, 5. Sparenblek — 898 kegljev, 6. Petavs — 881 kegljev, 7. Urbas — 880 kegljev, 8. Hanfer — 861 kegljev, 9. Obid — 860 kegljev, 10. Špur — 857 kegljev, 11. Đorđević 826 kegljev, 12. Dobrovoljc — 807 kegljev; Bizjak je »za las« zgrešil rekord kegljišča, ki ga je dosegel pred dvema letoma na turnirju za 29. november in znaša 957 kegljev. Pokrovitelj — hotel Mantova je zmagovalcu podaril pokal, vsem nastopajočim pa praktična darila. Srečanje je potekalo v prijetnem vzdušju in dogovor vseh nastopajočih je bil na čelu s tovarišem Steržajem, da se Še srečamo tudi na takšnih neuradnih tekmovanjih. Kegljaški klub »Tankist« se zahvaljuje delavcem Hotela Mantova, ki so omogočili organizacijo takšnega srečanja. P. P. Takoj zaposlim pridnega fanta . lahko kmečkega stanu, za delo v delavnici. Osebni dohodek po dogovoru. Vulkanizaeija Birtič Marko, Stanovanja ni. Stara Vrhnika 78,61360 Vrhnika AKTIVNOST V NK USNJAR Vedno večje zanimanje za nogomet Delo v NK USNJAR je v prvih mesecih tega leta normalno steklo. Začele so se priprave nogometašev na spomladanski del prvenstva in treningi potekajo od 2. februarja dvakrat tedensko. Vodi jih trener Mladenovič v dvorani TVD Partizan in telovadnici OŠ Ivan Cankar. Na spisku je 22 igralcev, treninge pa redno obiskuje 16—.18 igralcev. Odsotnosti gredo na račun Šolskih in delovnih obveznosti. Treningi v tem času so posvečeni fizični in kondicijski pripravi, ko pa bodo vremenski pogoji dovoljevali, se bodo začeli treningi na igrišču. Prišli bodo na taktično uigravanje in pripravo ekipe. V načrtu imamo tudi igranje trening tekem. Do začetka prvenstva v mesecu aprilu bo ekipa pripravljena. V preteklem mesecu smo v klubu največ pozornosti posvetili pripravi na občni zbor NK USNJAR, ki bo ob koncu meseca marca. Zelo pohvalno je, da so se teh pripravljalnih sestankov udeležili poleg vabljenih tudi drugi ljubitelji nogometa. To kaže, da je zanimanje za nogometno igro na Vrhniki veliko. Vsi prisotni so na sestankih izrazili željo in pokazali voljo, da bi v klubu delali in pomagali pri realizaciji zastavljenih ciljev. Na občnem zboru bomo analizirali delo v preteklem obdobju in si zastavili smernice za vnaprej. Po temeljitih pripravah, posvetih in diskusijah, imamo pripravljeno listo kandidatov, ki bo predložena v volitev in imenovanje. Na listi so imena ljudi, ki so v klubu pripravljeni delati, imajo izkušnje pri delu in to je garancija, da bo klub tudi organizacijsko uspešno deloval. V. selekcija NK USNJAR je v nedeljo, 15. marca, ob 11.00 uri odigrala prijateljsko srečanje z ekipo ENOTNOST Kamnik na Igrišču v Vrhniki in zmagala z rezultatom 4:1. To je bilo prvo srečanje v letošnji sezoni, na katerem so igrali vsi razpoložljivi igralci in kljub slabemu vremenu so prikazali dobro fizično pripravljenost. Ekipa še ni uigrana, zato bo na naslednjih treningih največ pozornosti posvetila uigravanju in v seriji prijateljskih tekem to tudi dosegla, tako da bo do začetka sezone popolnoma pripravljena Prav tako smo se na sestanku sestali trenerji in spregovorili o našem delu. Največ pozornosti moramo posvetiti: — čim boljši pripravi ekipe, _ .• — pedagoškemu delu z igralci, — medsebojnim odnosom in reševanju sporov, — medsebojni pomoči pri delu itd. Za vodjo trenerskega kolegija smo izbrali trenerja V. selekcije tov. Mladenovič Staneta. Na naše povabilo se je sestanka izvršnega odbora trenerskega kolegija ter predstavnikov ZTKO udeležil tudi prof. Brane ELSNER in sodeloval v razpravi o organiziranosti in delu kluba. Razpravljali smo o strokovnem in trenerskem delu v klubu, o organizaciji kluba in o vključitvi kluba v nogometno zvezo in tekmovalni sistem. V svoji razpravi je Brane Elsner pohvalil celotno organizacijo in delo kluba, posebno pa je poudaril zadovoljivo število igralcev v vseh selekcijah, strokovno delo z igralci, zadovoljivo število klubskih delavcev in pri tem omenil, da je NK USNJAR eden bolje organiziranih klubov v Sloveniji. Opozoril nas je, da bomo potrebovali v tekmovalnem sistemu več strokovnega kadra, to je 9 nogometnih trenerjev, medtem ko ima klub danes 5 trenerjev. Predlagal nam je, da vključimo v to delo naslednje tovariše: Prvinšek, Bizjak in Pavlo-vič ter Jeršinovič. Omenjeni tovariši so študentje na VŠTK specializacija nogomet, a nekateri so že pred kratkim diplomirali. Svetoval nam je, da izdelamo plan za razvoj nogometa na področju občine Vrhnika in ga predložimo NZ Ljubljana z prošnjo, da nas sprejme v svojo zvezo, dokler ne ustanovimo občinsko nogometno zvezo. Predlagal je, da razmišljamo o ustanovitvi NZ Notranjske. Zaprosimo naj, da nas NZ Ljubljana sprejme v spomladanskem delu tekmovanja kot ekipo izven konkurence. Tega tekmovanja bi se udeležili naša .III. in IV. selekcija. Na koncu nam je obljubil, da se bo odzval vsakemu našemu vabilu in da nam bo pomagal s svojimi strokovnmi nasveti in z bogatimi izkušnajmi. R. V. ZBOR PLANINCEV PLANINSKEGA, DRUŠTVA VRHNIKA bo 26. 4. ob 10. uri na PLANINI Občni zbor planinskega društva Vrhnika bo v nedeljo, 26. 4. 1981, ob 10. uri na Planini. Ob tej priložnosti bo društvo razvilo svoj prapor. Uradno pa bo odprta tudi Vrhniška kurirska planinska pot s skupinskim pohodom čez Blatni dol na Planino Istega dne, 26.4.81, ob 8. uri izpred Doma JLA na Vrhniki. Vrhniška kurirska planinska pot Da je vrhniška okolica oziroma hribovje okoli barja zanimivo in obiska vredno, je pokazal obisk še neuradno odprte Vrhniške kurirske planinske poti (VKPP), ki jo je že poleg nekaj Vrhničanov prehodila tudi skupina 40 planincev PD Ljubljana Matica In s tem Izpolnila pogoje za pridobitev bronaste spominske značke. Zdaj v spomladanskih mesecih, ko odganja prvo zelenje, pa je še posebno prijetna pot po obronkih okoli Ljubljanskega barja oziroma okoli Vrhnike, saj bo v aprilu tudi uradno odprta naša VKPO. Za vse, ki se nameravajo podati na VKPO in jo tudi prehoditi, so pripravljeni dnevniki poti, ki jih lahko dobite na Planinskem društvu Vrhnika. Športno društvo tudi v Blatni Brezovici V Blatni Brezovici imajo košarkarsko igrišče dobrih osem let. Napravili so ga mladi športniki, seveda ob pomoči TTKS in krajevne skupnosti. In tedaj se je športna dejavnost v tej mali krajevni skupnosti precej razmahnila. Vedno več mladih je prihajalo na košarkarsko igrišče. To jim je zabava po delu. Do sedaj je bila košarka ena od dejavnosti mladinske organizacije. Košarko so mladi igrali bolj za rekreacijo in zabavo. Dosegli pa so nekaj pomembnih uspehov na mladinskih športnih olimpiadah in raznih trim tekmovanjih. Začeli so še bolj resno in načrtno trenirati. Hkrati Srečko Jeraj pa so se fantje in dekleta začeli zanimati tudi za odbojko, nogomet, namizni tenis in šah ter pozimi za smučanje. Tako široka dejavnost pa je zahtevala tudi boljšo organiziranje, zato so letos pozimi ustanovili športno društvo. Za predsednika so izvolili Srečka Jeraja, ki je o delu društva povedal: »Z ustanovitvijo društva smo želeli, da ne bi bil naš dosedanji trud zaman. Zavedali smo se, da stihijsko delo ne bo vodilo daljnosežnih sadov. Le taka oblika bo še naprej povezovala generacije mladih. Jedro pred kratkim ustanovljenega, športnega društva so predvsem tisti, ki sb se prej zbirali na ko- šarkarskem igrišču. V društvo pa je vključenih že 54 članov, nekaj jih je celo iz Verda in Bevk.« Praktično to pomeni, da so vsi mladi vključeni v športno društvo in delajo z roko v roki z osnovno organizacijo ZSMS. Iz te množičnosti in resnosti so vidni tudi uspehi. V smučarski sekciji, ki je pri nas najmno- \~ žičnejša, smo organizirali precej i; tekmovanj, med njimi tudi tekmovanje za pionirje »Barje 80«, v katerem so sodelovale krajevne skupnosti Bevke, Ligojna, Podlipa in Blatna Brezovica. Bile so štiri tekme, v vsaki vasi ena. Zmagali so pionirji iz Ligoj-ne. Razveseljivo je, da je na vsaki tekmi sodelovalo okrog 60 pionirjev. Lahko rečem, da je za prvič to kar uspeh, že sedaj pa kaže, da bo prihodnjo zimo še več udeležencev. Pri tem tekmovanju so nam priskočili na pomoč tudi gasilci. Posodili so nam kombije za prevoz otrok. * Na košarkarskem igrišču bomo do junija postavili razsvetljavo. Smo že kupili štiri reflektorje. Pa da ne bo kdo mislil, da je to »luksuz«. Naši fantje ne morejo prej igrati kot zvečer, saj jih čaka doma, na kmetijah, popoldne precej dela. Najprej morajo opraviti delo na kmetiji, šele potem pride na vrsto tudi šport. Pa kljub temu vsi košarkarji vestno hodijo na treninge. Sedaj pa imamo košarkarji dvakrat tedensko vadbo tudi v telovadnici na Vrhniki. Naše košarkarsko igrišče uporabljajo tudi Bevčani in Sinjegoričani. Ustanovili smo tudi šahovsko sekcijo, ki jo vodi domačin Leon Gostiša, ki sicer tekmuje za ŠK Vrhnika, vendar je rad priskočil na pomoč. Dekleta so začela igrati odbojko, v gasilskem domu pa igramo namizni tenis.« Iznajdljivi pa so! Ker imajo premalo denarja za vso dejavnost, bodo priredili veselico in tako napolnili blagajno. Ob koncu pa je Srečko Jeraj izrazil še željo, da bi radi navezali stike z vsemi društvi v krajevnih . skupnostih, da bi se večkrat srečali na športnifi igriščih in da bi bilo organiziranih več tekmovanj med krajevnimi skupnostmi. Prvi spominski slalom Barbara-Patricija Smučarski klub Olimpija je na Ulovki pripravil prvi spominski slalom Barbara in Patricija za ci-cibanke in cicibane klubov južne regije. Slalom je bil v spomin na tragično preminuli mladi smučarki SK Olimpije Barbare Trček in Patricije Fatur, ki sta se ponesrečili na Kaprunu. Na dveh odlično pripravljenih progah se je pomerilo 35 cici-bank in 80 cicibanov. Progi sta bili za to skupino tekmovalcev precej težavni, posebno druga proga, ki jo je postavil vrhniški trener Lojze Prek, je zaradi spremembe ritma delala precej preglavic mladim tekmovalcem. Po dveh tekih je bil med cicibani najboljši Gregor Grilc iz Mengša, pri cicibankah pa je zmagala Mateja Kavčič iz Olimpije. Tudi vrhniški tekmovalci so se dobro odrezali. Darja Možina je pri cicibankah zasedla odlično tretje mesto, med cicibani pa sta Klemen Stojanovič in Janez Barbo delila 7 in 8 mesto. BOŽO STOJANOVIČ Verjanski komedijanti so se znova uspešno predstavili V petek, dvajsetega marca, natanko dve uri in pet minut zatem, ko je začela veljati astronomska pomlad, se je v mali dvorani na Verdu izredno hvaležnemu občinstvu predstavila tamkajšnja gledališka skupina z dramatizirano kroniko Željka Kozinca Brezjansko polje. Za to delo, ki bi mu bržkone bolj pristajala oznaka dramatizirana reportaža, so se bili gralci odločili zato — tako so zapisali v ciklostiranem gledališkem listu — da bi se izognili nostalgiji za Verigo, Divjim lovcem, Rokov-njači in podobnimi uspešnicami, ki so dolga leta privabljale gledalce, in da bi prikazali življenje na kmetih v nekoliko drugačni obliki, kot so ga bili gledalci vajeni. Zato so se spoprijeli z aktualnim — in zdi se, da tudi čedalje bolj akutnim vprašanjem — ali naj na dobri slovenski zemlji rase kruh ali hiše. Skupina mladih delavcev, kmetov, dijakov in študentov, ki ji je gibalna sila zagrizeni privrženec gledališča in igralstva mladi kmet Gabrijel Hladnik, se je v kolektivni režiji lotila tudi teatersko zahtevnega podviga, saj je Brezjansko polje pisano za drug medij, kjer lahko z elektronsko ali filmsko montažo premostiš posamezne ohlapnosti in zamašiš luknje, ki se v dramaturški zgradbi na odru zagotovo pokažejo. Prav zato odrska uprizoritev dramatizirane reportaže zahteva izredno domišljen dramaturški in režijski koncept. Če upoštevamo, da so se mladi igralci z Verda naloge lotili brez strokovne pomoči, potrebnih avdiovizuelnih pripomočkov in da so se mnogi izmed njih prvič preizkusili na odrskih deskah, potem je treba brez zadržkov priznati, da so naloge na hudo utesnjenem odru nadvse zadovoljivo opravili. Iz prve zagate, kako na odru, ki premore le nekaj kubičnih metrov prostornine in kjer je zatorej še dihati težko, kaj šele, da bi se igralec lahko ustrezno gibal, scensko upodobiti brezjansko polje, so se presenetljivo domiselno izmotali. Čez vse prizorišče so obesili posušena koruzna stebla in dobili smo občutek prostora in resničnosti. Zagotovo je bil prvi prizor, v katerem kmet-borec Miha Petan (G. Hladnik) med razgovorom z geometrom (S. Kržič) izve, da so se občinski veljaki brez njegove vednosti brezkompromisno odločili, da na njegovi zemlji zgradijo hiše za delavce In-dosa, scensko najprepričljivejši. Morda bi kazalo sceno (ne besedila) aktualizirati z domačimi razmerami (katera občina v Sloveniji pa nima svojega brezjanskega polja?!) toda to je le obroben, a prejkone uporabni predlog. Obrobnih pripomb je še nekaj: razmisliti velja, kako izboljšati masko — borčeva žena Jera (M. Čepon) je bila navkljub odraslemu sinu srhljivo mlada, uskladiti dogajanje, ne telefoniraj, dokler na prizorišču ni sogovornika, predvsem pa uganiti, kako in s kakšnimi pripomočki (brez primernih svetilnih teles in filtrov verjetno ne bo šlo) logično razdeliti kraje dogajanja. Zdi se, da gledalcev, ki so zavzeto sledili predstavi, te pomanjkljivosti niso motile ali pa so jih dobronamerno prezrli. In prav je tako. Vsi nastopajoči so namreč v skladu s svojimi možnostmi, znanjem in izkušnjami delo dobro opravili. To velja še posebej za Matjaža Žirovnika (direktor In-dosa), ki ga odlikuje tudi dobra izreka, Staneta Malovrha, ki je kot urbanist imel morda najbolj hvaležno vlogo, Igorja Ži-lavca predsednik občine, Magde Japelj (funkcionarka) in Gabrijela Hladnika (kmet-borec) ki pa se mu je vendarle vsaj na začetku predstave poznalo, da ga teži poglavitna odgovornost za uspeh predstave. Njim — pa Mojci Čepon, Janezu Bolhi, Zvonetu škofu, Tonetu Žnidaršiču, Mirku Oblaku, Janku Vidmarju, Bojanu Šurci, Mojci in Janezu Dobrovoljcu, Stanetu Kržiču in Mojci Stražinar, mladim gledališkim navdušencem in verjanskim komedijantom, so se gledalci oddolžili z dolgim ploskanjem in šopkom rdečih nageljnov. Od začetka do konca je bilo tako, kot se za Talijin hram spodobi. Da, na Verdu je bila dvorana polna, tako polna, kot bi si prav gotovo želela poklicna gledališča, ki gostujejo v občinskem središču, a žal, te sreče nimajo. Morebiti zato, ker tu na vasi, organizacijskih in siceršnjih spodrsljajev ni bilo. Mnogi plakati so občinstvo pravočasno obvestili, da bo v središču krajevne skupnosti gledališki dogodek, ustno sporočilo je naredilo svoje, vstopnice so začeli prodajati ob napovedani uri, predstava se je začela pravočasno etc, etc, skratka nikjer ni bilo čutiti nikakršnega podcenjevanja občinstva. In v Verdu se prav zato ne more pripetiti to, kar se je bilo v Cankarjevem domu, da se je neki poklicni gledališčnik v glavnem odmoru Schillerjevega Spletkarstva in ljubezni samozavestno zahvalil igralcem MGL za uspešen nastop (pred pol prazno dvorano), pa ga je bila amaterska ljubiteljica gledališča prisiljena opozoriti, da s smrtjo ljubimcev predstava vendarle ni končana... Bržkone bi se odgovornim kulturnim organizatorjem, animatorjem in moderator-jem z Vrhnike, ali kakorkoli že se imenujejo, kazalo pozanimati, s kakšnimi prijemi ljubitelji gledališča v Verdu napolnijo dvorano in razmisliti, zakaj je, denimo, kulturni dinar za gledališče v sedanji krajevni skupnosti sorazmerno poceni, v občinskem središču pa strahovito drag. No, saj razumete: prispevek za kulturo od osebnega dohodka, denar za vstopnico, porazno slabo zasedena, a plačana dvorana itd. Neizpodbitno je namreč dejstvo, da je očitna razlika med tem, ali o gledališču razpravljaš ali pa ga uresničuješ. Kljub težavam, s katerimi se prav gotovo srečujejo organizatorji kulturnega življenja na Vrhniki in drugačni situaciji, bi predvsem za njih moral veljati izrek: HIC NAUPORTUS, HIC SALTA! MITJA KREFT Mentorju Andreju Verblču pionirji z zanimanjem prisluhnejo FOLKLORNA SKUPINA BISTRA V letu dni dvanajst nastopov »Lani smo imeli že 12 nastopov. Seveda so morali pionirji in mladinci kar precej vaditi. Tako se praktično dobivamo vsako soboto, pred nastopi pa imamo vaje tudi ob sredah. Povedati pa moram, da si je lani skupina ob pomoči Svobode iz Borovnice v kateri delujemo, in z lastnimi sredstvi—vsak plesalec je prispeval 500 din — naredila narodne noše. Tako imamo sedaj belokranjske, prekumurske in gorenjske noše. Skupina se je kar hitro povečevala, mladi radi plešejo, zato ima človek resnično veselje delati z njimi,« pravi njihov mentor. »Kot vidite, imamo za seboj kar pestro leto in smo morali vsi kar pridno delati. Posebno mentor je vložil veliko dela. Marsikdaj kar nekaj popoldnevov v tednu porabi za nas,« poudarja Mateja Kovačič. Sicer pa pravijo, da so jim velika nagrada že številne pohvale. Gledalci so bili navdušeni nad njihovimi nastopi v Borovnici, Bistri in na Vrhniki. Bili so presenečeni, saj jih večina še ni slišala za to skupino. »Veliko ste se že naučili. Le tako naprej in uspeh ne bo izostal. Lepo, da se mladi pri nas zanimajo tudi za kulturno dediščino,« so bile vzpodbudne besede gledalcev. Ravno take pohvale pravijo so jih vzpodbudile, da so se še resneje lotili dela. Ne pozabljajo tudi na vzgojo še mlajših. To so učenci četrtega in petega razreda borovniške osnovne šole, ki že poživljajo nastope svojih vzornikov. Obetaven začetek baletne sekcije v Borovnici »Marsidko še ni slišal za folkorno skupino Bistra. Pa vendar obstaja že skoraj dve leti. V njej plešemo mladi iz Borovnice in Vrhnike. Zato smo si tudi nadeli ime Bistra, ki pomeni vez med obema krajema« je dejala za uvod Mateja Kovačič, ki v tej skupini sodeluje že od samega začetka. Kako so začeli gojiti narodne plese? »Vsi smo bil še osnovnošolci in pod mentorstvom Andreja Verbiča je začelo plesati deset parov. Pozneje sta se nam pridružila še dva plesalca. Najprej smo plesali ob glasbi z magnetofonskega traku. Iskali smo že primernega harmoni-kaša in kmalu se nam je pridružil Iztok Močnik. Ponovno je začela na osnovni šoli vaditi skupina tambura-šev, ki že sodeluje z nami in sodelovanje je že rodilo sadove. Naših prvih korakov pa ni spremljala samo težava z glasbo. Sprva nismo dobili primernega prostora za vaje. Plesali smo v šoli, učilnice so bile le malo premajhne, zato sedaj vadimo v telovadnici v Borovnici. Težave smo imeli tudi z obleko, z narodno nošo. Pet parov je že imelo prekmursko narodno nošo. Kaj pa ostali? No, šivilja z Laz je se-šila nošo tudi njim. Otepali pa smo se s finančnimi težavami, vendar smo denar za prve noše le dobili od kulturne skupnosti.« Mentor in njihov učitelj je Andrej Verbič. Lahko rečemo, da je pretežni del zaslug za uspeh skupine ravno na njegovih plečih. Pravi, da je prijetno delati z mladimi, zato mu ni bilo odveč z njimi lani imeti kar 48 vaj. Zahvala Starovrhničanom Vsem, ki so pomagali reševati neprijetno situacijo, v kateri smo se znašli, ko smo vozili strešnike, posebno pa tistim, ki so jih pomagali razkladati, se iskreno zahvaljujeva. Hvala tudi tovarišu Cascrmanu, ki je s traktorjem priskočil na pomoč. Spoznali sva, kako veliko je tovarištva in nesebičnosti v teh plemenitih ljudeh. Hvala! Mateja in Andreja Že v lanskem letu je v Borovnici med starši otrok nižje stopnje vzni-knila ideja o nadaljevanju baletne sekcije, ki je delovala pred letom dni na Vrhniki, pa je v lanskem letu nekako zamrla, zaradi premajhnega števila vpisanih otrok na Vrhniki. Pa so staši mislili: »Kar ni mogoče na Vrhniki, bi se verjetno dalo narediti v Borovnici.« Besede so dale besede in te takoj v pobudo. Starši so se dogovorili najprej med seboj, nato pa so to predlagali tudi ravnatelju Glasbene Šole na Vrhniki tov. Zadniku, ki je obljubil denar za plačilo učitelja, ki pa ne sme biti »navaden« učitelj, pač pa se mora na balet tudi spoznati. Seveda je bilo potrebno dobiti tudi prostor, dobro ogrevan in prost v tistem popoldanskem času, ko otroci nižje stopnje končajo z rednim poukom na šoli. No, v zadnjih dneh preteklega leta, pa so otroci privršali domov »Mami, v Borovnici bo balet!« Pri tem je pomagala tudi OŠ Borovnica, ki je po Okrožnici v šoli in mali šoli obveščala učence o vpisu, delnih pogojih in o pričetku delovanja. Po nepopolnih podatkih se je sprva prijavilo kar 60 otrok. Starši, ki smo bili prisotni prvega dne na baletu, smo verjetno pričakovali kaj več. Vendar nam je baletni učitelj takoj izbil iz glave vsako misel na to, da so naši mali nadebudneži že kar velike primabalerine. Za tistega, ki ne ve, kako se vse to začne, naj povem, da je to dolgotrajen študij, ki zahteva poleg šole še veliko vaje, zbranosti, resnosti, skratka trdega dela, kar nam je baletni mojster v uvodnih besedah tudi povedal. Drža rok, telesa, glave, nog, posebej stopal in kolen, pogled, itd., itd. Velik plus za naše nadebudne otroke, da se ne bodo držali »puklja-sto«, saj po večurnem sedenju pri nalogah in učenju, to kaj kmalu lahko dosežeš. Otroci so z velikimi očmi poslušali, da so lahko tudi pravljice o Pepelki, Sneguljčici, Trnuljčici in podobne, balet. In z navdušenjem so odgovorili, da bodo naslednjo sredo spet prišli. Da pa prvi dan obiska baletnega oddelka ni prišlo vseh otrok, je verjetno treba pripisati dejstvu, da je participacija staršev 100 din meseč-, no. LUČKA CERK Uspehi in težave knjižni Cankarjeva knjižnica na Vrhniki je matična knjižnica za občino. V njeni stavu deluje še knjižnica v Borovnici in izposojevališče na Logu. Na VrhniK lajo štiri delavke s polnim delovnim časom, ena od teh je imela do avgusta s rodniški dopust, ena delavka pa ime le štiriurno zaposlitev; v Borovnici je de s peturno zaposlitvijo, na Logu se delo opravlja po pogodbi. V Borovnici df pogodbi tudi čistilka, na Vrhniki je zaposlena za štiri ure. Računovodstvo oP ljajo SSSSIS. Vse delavke imajo ustrezno strokovno usposobljenost, razen ene so opravile tudi strokovne izpite. Finančna sredstva za delo knjižnic zagotavlja turna skupnost občine Vrhnika, in sicer v višini 90 % ali 1.776.000 din, prit* od članarine in zamudnine je bil 10 % ali 171.393 din. Ekonomska cena iz? jene knjige je bila v lanskem letu 27 din, od tega so uporabniki prispevali 2,7' V letu 1980 je bilo za nakup knjig in revij porabljenih 593.000 din, za mate« stroške 310.335, za bruto osebne dohodke 1.007.732, za amortizacijo 155 din. Knjižna zaloga vseh treh knjižnic šteje 32.579 zvezkov, kar je 1,8 knjig občana. V minulem letu se je knjižni sklad povečal za 3166 enot, od tega 440 prispevala Kulturna skupnost Slovenije, 2726 pa je bilo kupljenih; rt prebivalca je bila nabavljena ena nova knjiga. V naši občini je 23,4 % ob* včlanjenih v knjižnice. Lani jih je knjižnice obiskalo 35.928, kar je za 32,71 kot preteklo leto (27.196); v povprečju je bil vsak občan dvakrat v knjižnici 11 1,6x). Razveseljivo je, da se je obisk odraslih občanov povečal kar za 42* ( posoja knjižnega gradiva se je v primerjavi z letom 79 povečala za 26%, li jenih je bilo 83.018 enot, kar pomeni 4,7 knjige na občana (normativ 3—4 enega knjižničarja je bilo izposojenih 16.603 knjige, normativ določa 1 15.000. Omenjeni rezultati so posledica novih knjižničnih prostorov na Vr> I Obiskovalcu nudijo možnost, da se v prijetnem okolju seznani z večino rtf ( slovenskega knjižnega trga, delno tudi s srbohrvaškega. Zelo obiskan je' kotiček, kjer je bilo na voljo sto naslovov časopisov in revij v slovenskem P1 drugih jezikih (30). Knjižnica si prizadeva razširiti krog uporabnikov, zato je« E nizirala tudi srečanja z avtorji. Gostje knjižnice so bili: Tone Kuntner, Krt Brenkova, Slavko Pregl, Andrej šifrer in Marjan Manček, ki je imel tudi rap ■ svojih ilustracij. Knjižnica daje svoje »rostore na voljo tudi drugim organi jem: šolskemu literarnemu krožku, aktivu šolskih knjižničarjev, ZKO za sre? pesnikov, ZKS za sprejem novih članov, kulturni in telesnokulturni skupno* sejo skupščin. Prijatelji šaha imajo poleg literature na voljo tudi šahovske 8* ture in.z veseljem odigrajo partijo šaha. Posebna pridobitev knjižnice je tudi ločen pionirski oddelk, ki je privlači številne mlade bralce. V lanskem letu se jih je vpisalo 531, obiskov v tem od' je bilo 8.447, izposojenih knjig pa 15.932. Seveda so knjižnice za učence« vseh šolah, zato je splošnoizobraževalna knjižnica le dopolnitev šolskim irrt nost za vzgojo bralca, ki bo uporabljal knjižnico tudi po končani osnovr»! Poleg pionirskega oddelka je galerija Doma, kjer je bilo organiziranih 14 lik' razstav. Tako je dana prilika, da se obiskovalci poleg besedne umetnosti s" jejo tudi z likovno. V preteklem letu je knjižnica svetovala OO sindikata v OZD, da bi plačal*', narino svojim delavcem, za katere biugotovile, da jim je to potrebno. Žal se'1 Vzgojno varstvenega zavoda ni nihče odločil za to. Najbrž smo sedaj v S0 ko bi bilo prav, da o tem še enkrat razmislimo. Saj je članarina v primerjavi SJ knjig res le simbolična; toda marsikomu bi ponujena priložnost, da najde P* knjižnice, lahko veliko pomenila. Med nami so ljudje, ki ne vedo, kako bi p3' svoj prosti čas, so osamljeni v množici, ki jo čas neusmiljeno priganja; bc# knjižnice pa je tako raznoliko, da lahko vsakdo najde nekaj zase. V letu 1? knjižničarska dejavnost dosegla velik napredek, ne moremo pa mimo težajjj še prisotne. V knjižnici v Borovnici je od septembra dalje zaposlena višja Kffl čarka pet ur dnevno, tako je knjižnica za bralce razen sobote odprta vsaKJJ Tudi knjižni fond se je dokaj obogatil, saj je bil nakup na prebivalca večji v 0°] niči kot na Vrhnik. Nabavljene so bile tudi nove police, velik problem pa \e\ majhen prostor. Oba prostora sta prenatrpana s policami. Že vrsto let smo za dodaten tretji prostor, ki je od sedanjih ločen samoz vrati, vendar ga jePJ selitvi krajevne skupnosti dobila glasbena šola, po njeni izselitvi pa ga je upoj vrtec, čeprav je OIS (takratni lastnik) s pismenim sklepom prostor naif^ knjižnici. Poleg premajhnega prostora je problem tudi v tem, da zgradba nl'1 ževana in propada. Povedati je treba tudi to, da je obremenjenost tal zaradi like teže knjig zelo velika, zato je rešitev treba najti kar najhitreje. Pridobn prostorov za knjižničarsko dejavnost je skrb širše družbene skupnosti, zato«? temu problemu posvetiti vso pozornost KK SZDL in KS Borovnica ter KS o" Vrznika. Kulturna skupnost Vrhnika in KS Log sta ob veliki pomoči prizadevnih ga poskrbeli, da ima knjižnica na Logu dva prostora. Zaradi trenutnega pom« nja polic na tržišču še nista dokončno opremljena, bosta pa najpozneje do letos. Knjižničnega gradiva v knjižnicah se lahko poslužuje vsakdo, ki plača 1 no. Ta je za leto 1981 v Borovnici 60, na Logu 20 in na Vrhniki 120, v pionil oddelku 30 din. BOROVNICA Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek 1. sobota ČAS POSLOVANJA KNJIŽNIC LOG VRHNIKA 14.00—19.30 16.00—19.30 16.00—19.30 14.00—17.00 8.30—11.30 8 00—12.00 16.—1E odd. za odr. vsak da' 8—19. sobota 8.—11. pionirski odd. vsaki" 12.—18. sobota 11.-1^ Knjižnica REZULTATI POSAMEZNIH KNJIŽNIC V LETU 1980 Štev: obiskov Št. izp. knjig Št. nov. k. 99 Borovnica Lo9. Vrhhika 3.370 304 ■32.254 6.775 905 75.338 663 60 2.443 6- Skupaj 35.928 83.018 3.166 NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI STROKOVNE KNJIGE: Bibič A.: Interesi in politika Bulovec S.: Bibliografija E. Kardelja Cevc E.: Kiparstvo na Slovenskem med gotiko in barokom Davies N.: Azteki Gedrih M.: Poročilo o ogledu nekaterih splošno izobr. knjižnic. .. Gilli G. A.: Kako se istražuje Glasba Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev Gradišek A.: Zdravstvena vzgoja 1. Grafenauer L: Literarno-zgodovinski spisi Grmič V.: Iskanje in tveganje I. II. Grmič V.: Resnica iz ljubezni Hrastelj T.: Organizacija in tehnika mednarodnega poslovanja Kardelj E.: Problemi naše socialistične graditve. X. Kraigher S.: Za social. samoupravno demokracijo. I. Krečič P.: Avgust Černigoj Kuhelj J.: Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja Leksikon narodnooslobodilačkog rata i revolucije u Jug. 1.11. Marjanovič D.: Dalmatinska kuhinja Marković D.: Liberalizam. I. II. Marović M.: Sumrak staljinizma. I. II. Milanovič N.; Pukotine kraljevstva. I. II. Obramba in zaščita: za I. razred usmerjenega izobr. Otrok in knjiga. X. XI. Pačnik J.: Enoletnice Polenec A.: Človek Polenec A.: Življenje v gozdu Predpisi o varstvu pri delu. VI. • Prikril B.: Tri tisoč let pomorskega vojskovanja Samoupravna preobrazba gospodarjenja z denarjem Stari pisker Stefanovič M.: Heroji, manjši od puške Vaše dete i vi iz dana u dan Titova poslednja bitka LEPOSLOVJE: Mladinsko: Cicibani, pionirji in mladinci Ljubljane o Titu Od srca Hišica iz kock Jakševac S.: Ljubi, ne ljubi, ljubi Klevis V.: Srečanje z Mihaelo Ringaraja Strniša Ci.: Potovanje z bršljanom Zagorski C.: Povesi o dveh starih, predvsem pa o psu Zidar P.: Moja družina Za odrasle: Cicibani, pionirji in mladinci Ljubljane o Titu od srca Finžgar F. S.: Dekla Ančka Finžgar F. S.: Zbrano delo. 11. Godina F.: Bele tulpike Javoršek J.: Črna krizantema Kocbek E.: Pred viharjem Levstik F.: Martin Kerpan z Verha Slovenska plemiška pisma Sodobni jugoslovanski esej Petek J.: Kruh in ljubezen Zidar P.: Ran imam polno, zato mi drobro de Hieng A.: Možje na meji Prevodi: Cagnati L: Nora Genija Denuziere M.: Luiziana Galsworthy J.: Saga o Forsvtih. I.-III. Oyono F.: Življenje hišnega služabnika Segedin P.: Otroci božji Tišma J.: Uporaba človeka Utovič M.: Mauthausen V gosteh je bila »Sedmina« V začetku febuarja je v veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki nastopila »Sedmina«. Pred manj kot što obiskovalci je predstavila svojo prvo veliko ploščo. Koncert pop ansambla sicer ni nič posebnega v vrsti številnih koncertov v okviru promocije (predstavitve) plošče. Na žalost so do »Sedmine«, ki je posnela ploščo, ostali le trije. Veno in Melita Dolenc in Edi Stef ančič. Vendar zato ni bilo njihovo koncertiranje nič manj privlačno in zanimivo. Njihov nastop je bil posvečen kulturnemu prazniku, a Vrhničani očitno ne dajo dosti na posvetila, saj se je zbralo manj ljudi, kot jih je običajno na kulturnem prazniku. Res pa je nenavadno, da namesto velike in slavnostne proslave nastopi mali akustični trio. No, vsaj dva razloga sta za to. Tudi klasična proslava je lahko namreč dolgočasna. Drugič pa je znano, daje glasba »Sedmine« obogatena s poezijo. Se pravi: Veno Dolenc je avtor tako glasbe kot tekstov, ki so resnično poetično avtentični. Veno Dolenc pravi, da hkrati ustvarja poezijo in glasbo, le da mu včasih pri končnem glasbenem oblikovanju pomaga Melita. Dolenčeva poezija, če jo že moramo tako označiti, obsega romance in balade, po formalni plati se naslanja v nekaterih pesmih na ljudsko izročilo. Na sploh je za njegovo poezijo značilno posebno videnje lastnega sveta, v katerem so vsi čustveni, predvsem pa čutni naboji temačno ali celo grozljivo obarvani. Tako da dobimo ob branju, (manj pa tudi ob poslušanju) njegove poezije baladni občutek. Ker te pesmi žene nekakšen notranji avtorjev nagon, so polne ritma. Kljub nekaterim izraznim poenostavitvam. Zato pa Dolenčeva intelektualistična poezija ni tako močna oziroma prepričljiva, ker ohranja fiktivni svet na nivoju že povedanega v slovenski poetični produkciji in je avtor v njej samo izkazal svojo pesniško žilico in prepričanje v možnost obvladovanja danega materiala (snovi). Res škoda je, da ni nastopila kompletna »Sedmina«, saj bi bil vtis o njihovem koncertu celovitejši. Tako pa sta dve kitari (Veno in Edi Stefančič) in glasova (Melita in Veno Dolenc) ostala na pol poti. Izostal je tudi pristnejši stik z maloštevilno publiko v veliki dvorani navkljub ozvočenju. Na koncu naj povemo, da se Veno ukvarja tudi z likovno umetnostjo, je torej celovit umetnik. Zapisal NIKO NIKOLČIČ PO K U 'ABILO NA .TURNI DOGQDl .EDALISKA ^EDSTAVA LMSKO GLEDALI' JNCERT TERARNO SREČAL KOVNA RAZSTAV' IKARSKA KIPAR* FOLKLORA IN Pl.£| JAZZ KLUBSKI VEČER , SREČANJE Z GOSr PREDSTAVITEV Kfi BALET PROSLAVA SPOMINSKI DAN ŠOLSKO KULTURNI DRUŠTVO • LIKOVNA PREDSTA V natečaju Zveze kulturnih organizacij, idejno zasnovo plakata, ki bo občane vaf1 obveščal o kulturnih prireditvah v občini; izbrali plakat, ki ga je oblikoval arhitekt iA Drašler. Odslej nas bodo ti plakati obvešc vseh kulturnih prireditvah. ~1 !! SiP 1981 NAŠ ČASOPIS I« jnef rinil ta S KMETIJSKA ZADRUGA VRHNIKA VRHNIKA, Cankarjev trg 5 i v .JAomisija za delovna zazmerja prosta dela in naloge ■oo| 3 avlja pril i i 2 ati 155 knjU ,7tP0 e< poslovodja trgovine z gradbenim in reprodukcijskim materialom na Vrhniki goj: trgovski poslovodja ali komercialni tehnik in 3 leta delovnih izkušenj z enakimi ali podobnimi delovnimi nalogami pismene prijave pošljite v roku 15 dni na naslov: KMETIJSKA "RUGA VRHNIKA, Cankarjev trg 5, 61360 Vrhnika. Stao , Društvo upokojencev Vrhnika išče mlajšega upokojenca, ki bi pre-ViK *e'delo gospodarja Doma Društva upokojencev na Vrhniki, Tržaška , no* ' '2. Zaposlitev bi bila honorarna. Vse ostale informacije dobijo inje b? resenti v društveni pisarni med uradnimi urami, to je vsako sredo in mPjP«tekod9.00do 12.00 ure. >jer Ki?— i/* ODMEVI — PISMA OBČANOV Ogorčena, ne pa tudi osamljena občanka! Ali res ni načina oziroma možnosti, da bi v vrhniški občini zaposlili, če ne redno, vsaj resno ortodontinjo (ortodonta), in sicer tako, ki ne bi imela svoje paciente—pa čeprav so to otroci, za »norca«, kot jih ima sedanja. To si upam trditi zato, ker vsak izmed njenih pacientov vsaj 1 -krat ali 2-krat na mesec (delala naj bi vsake 14 dni) čaka zastonj, da se pripelje oziroma ne pripelje zdravnica — or-todontinja iz Ljubljane. Saj večkrat, ko pacient čaka na število za vrstni red po več ur, pozno popoldne, ko je čakalnica polna nestrpnih pacientov, sestra prinese na vrata ordinacije prilepit listek s takole vsebino: Orto-dontinja bo delala 12. 3. 1981.12.3. 1981 pa se lahko ponovno razburjamo, saj se zopet pojavi sestra z listo-kom: Ortodontinja bo delala... Kdaj bo delala, pa je novo vprašanje. Med pacienti pa so tudi otroci, ki imajo pouk popoldne in morajo zaradi neresne doktorice izostajati od pouka. Več pa je tudi takih, ki niso iz centra Vrhnike, ampak so iz okoliških KS in nimajo ne svojega prevoza ne medkrajevnega avtobusa. Mislim, da se vsak izmed nas zaveda, da mora dožnost, ki jo prevzame tudi izvršiti in da mora vsak imeti vsaj nekaj zavesti do soljudi, če pa je to delo povrhu tega še plačano, ga vestno opravlja, ali pa ga ne prevzame. Res je, da otrok oziroma kasneje odrasel človek hrano je tudi s krivimi zobmi, zavedati pa bi se morali (vsaj strokovnjaki), da zobje niso samo »lepi« ali »grdi«, ampak so tudi vzrok marsikatere bolezni. Upam, da bodo pristojni zadevo rešili v najkrajšem možnem času, saj raz- jniP podlagi Zakona o programiranju in financiranju graditve stano-3n0J Va»j (Uradni list SRS, štev. 5/72), družbenega dogovora o upravljanju s 91 Sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj (Uradni list SRS, štev. 1/74), iajj na podlagi Samoupravnega sporazuma o združevanju in usmerjanju oditj ?edstev za stanovanjsko izgradnjo za obdobje od leta 1977 do 1980 ter ^moupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanj-"*e skupnosti Vrhnika za srednjeročno obdobje 1981—1985 in na Podlagi 7. člena Pravilnika o upravljanju z združenimi sredstvi za "Stierjeno stanovanjsko graditev v občini Vrhnika se' sit vi s' le i K 119 :aVj v® aH ie p; ,ni« irad i» & dol* nirs; RAZPISUJE SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE VRHNIKA ZA LETO 1981 8. natečaj pridobitev posojila za nakup, gradnjo ali rekonstrukcijo najemnih stanovanj in posojila za ft&kup stanovanj v etažni lastnini ali za gradnjo '"dividualnih stanovanjskih hiš in v zadružni gradnji. Skupna natečajna vsota znaša 7,272.391,00 din. Od te vsofe se namenja 4.366.391,00 din za posojila temeljnim orga- ttacijam združenega dela in drugim organizacijam, ki združujejo edstva pri Ljubljanski banki, Stanovanjsko- komunalni banki, Ljub-7j"!a> P° 13. členu republiškega zakona (za občino Vrhnika), .'5.000,00 din za posojilo graditeljem v stanovanjski zadrugi in •'81.000,00 din za posojilo delavcem, zaposlenim v organizacijah /jfuženega dela in v drugih organizacijah, ki združujejo sredstva pri JUbljanski banki, Stanovanjsko-komunalni banki, Ljubljana, po 13. efu republiškega zakona (za občino Vrhnika). ,,}■ Organizacije združenega dela ali druge organizacije lahko prido-JJ° posojilo za nakup, gradnjo ali rekonstrukcijo najemnih stanovanj J°d sledečimi minimalnimi pogoji glede lastne udeležbe, odplačilne "Ooe in obrestne mere: ,k* "■o 100 J4«! 100 do 110 ""d 110 do 130 ^ 130 do 150 150 do 170 I "re znaša poprečni osebni J°"odek na zaposlenega T^de na poprečni osebni ^hodek v SR Sloveniji Preteklem letu % udeležba organizacije pri nakupu od nakupne cene najmanj odplačilna najnižja doba obrestna posojila mera največ letno let % 170, 30 35 40 50 60 70 20 20 20 15 10 10 3,0 3,0 3,5 3,5 4,0 4,5 ?• Kupec etažnega stanovanja lahko dobi iz združenih sredstev po-*?J'lo pod sledečimi minimalnimi pogoji glede na lastno udeležbo, od-P'a nad 5.962 din, udeležba kupca v odnosu na odplačilna najnižja kupno ceno doba obrestna za stand. posojila mera stanovanje največ letno % let % 40 24 3,0 45 22 3,0 50 20 3,5 55 18 3,5 60 L6 4,0 65 14 4,0 70 12 4,5 75 10 4,5 jjT; Graditelj individualne stanovanjske hiše lahko dobi iz združenih Dr«* ev P080!''0 pod naslednjimi minimalnimi pogoji glede na pov-leJh dohodek na družinskega člana v preteklem letu, lastno ude-odplačilno dobo in obrestno mero: znaša udeležba graditelja individual- ne hiše v odnosu do odplačilna doba najnižja obrestna (] Je znašal poprečni {i n°dek na družinskega ^nav preteklem letu kupne cene standard, stanov. % posojila največ let mera letno % S d« 3.857 din 50 24 3,0 J nad 3.857 din do 4.208 55 22 3,0 1 nad 4.208 din do 4.559 J nad 4.559 din do 4.909 60 20 3,5 65 18 3,5 > nad 4.909 din do 5.260 70 16 4,0 J nad 5.260 din do 5.611 K nad 5.611 din do 5.962 .^adj.962 din, ' 75 14 4,0 80 12 4,5 85 10 4,5 ja • £a reševanje najnujnejših stanovanjskih vprašanj delavci v dr-00 n'.'? organih in družbenih službah lahko dobijo iz združenih sredstev s°jila navedene organizacije pod ugodnejšimi pogoji: a) udeležba pri najemanju posojila znaša najmanj 20%, b) odplačilna doba za vračanje najetega posojila znaša največ 24 let in c) obrestna mera za najeto posojilo znaša najmanj 3 % letno. Za taka posojila je mogoče uporabiti v letu 1981 do 30 % od zbranih združenih sredstev. Posojilojemalec mora poleg navedenih ugodnejših pogojev zagotoviti tudi osnovne pogoje, ki so navedeni v 1. točki tega natečaja. Organizacije združenega dela in druge organizacije morajo k vlogi za pridobitev posojila priložiti naslednjo dokumentacijo: 1. srednjeročni program za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev, 2. potrdilo oziroma izjavo, da gradi ali kupuje najemna stanovanja v okviru občinskega programa stanovanjske graditve in predpisanega stanovanjskega standarda, 3. izjavo, da se zavezuje dati stanovanja takim delavcem, katerih osebni dohodek je pod povprečjem osebnih dohodko v organizaciji in katerih osebni dohodek ne presega več kot 20 % povprečnega osebnega dohodka v občini Vrhnika. Pri tem se osebni dohodek ugotavlja po enakih kriterijih, kot se ugotavlja skupni dohodek občanov, 4. izračun povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v organizaciji za leto 1980, potrjen pri skupščini občine Vrhnika, oddelek za gospodarstvo in finance (plansko-analitska služba), 5. dokazilo o kreditni sposobnosti in sposobnosti pokritja lastne udeležbe in 6. sklep samoupravnega organa o najetju kredita ter o kritju lastne udeležbe. Individualni prosilci za pridobitev kredita za nakup etažnega stanovanja ali za graditev stanovanjske hiše morajo k vlogi za posojilo predložiti: 1. Izjavo o skupnih dohodkih gospodinjstva v letu 1980, dokazano z ustreznimi dokumenti (potrdila delovnih organizacij o višini osebnih dohodkov in drugih dohodkov za vse družinske člane, tudi otroški dodatek), 2. potrdilo, da ima delovna organizacija ali druga organizacija, pri kateri je prosilec zaposlen, izdelan srednjeročni program reševanja stanovanjskih problemov, 3. soglasje delovne ali druge organizacije, kjer je prosilec zaposlen, da soglaša z dodelitvijo kredita prosilcu; 4. v kolikor je prosilec koristnik družbenega stanovanja, je treba predložiti izjavo, da bo družbeno stanovanje izpraznil v sporazumno določenem roku in ga izročil imetniku razpolagalne pravice; 5. družinski list, ki ga izda pristojni upravni organ SO Vrhnika, 6. veljavno gradbeno dovoljenje ali priglasitev del. Šteje se, da je gradnja, nakup ali rekonstrukcija stanovanjske hiše ali stanovanja, ki se gradi, kupuje ali rekonstruira, v okvirih določil odloka o določitvi stanovanjskega standarda, še cena kvadratnega metra koristne stanovanjske površine ne presega cene družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi na območju občine Vrhnika za leo 1980, ki je znašala 12.842,37 din. Pravico pridobitve posojila za stanovanjsko zadružno gradnjo imajo stanovanjske zadruge, ustanovljene na območju občine Vrhnika in v drugih občinah, katerih člani združujejo sredstva za stanovanjsko gradnjo pri Ljubljanski banki, Stanovanjsko-komunalni banki, v Ljubljani po 13. členu republiškega zakona (za občino Vrhnika). Stanovanjske zadruge k vlogi za pridobitev posojila predložijo fotokopijo registracije zadruge in poimenski seznam članov, prosilcev posojila. t Izvršilni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti z ozirom na višino sredstev in števila prosilcev določi vsoto, ki jo dobi posamezna zadruga. Predlog o razdelitvi sredstev na posameznega člana zadruge pripravi Svet zadruge in ga posreduje v potrditev izvršilnemu odboru skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika. Vloge z vso potrebno dokumentacijo se naslovi na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Vrhnika, Cesta gradenj 1. Veljavnost natečaja traja do 30. 4. 1981 Po tem roku dospelih in nekompletnih prošenj izvršilni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika ne bo obravnaval. Vse informacije v zvezi z razpisom natečaja dobite pri strokovnih službah Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika, Cesta gradenj 1, vsako sredo od 7. do 12. in 13. do 16. ure. Natečaj za pridobitev posojila se objavi v občinskem glasilu »Naš časopis«. O izidu natečaja bomo vse prosilce pismeno obvestili. Vrhnika, marec 1981 IZVRŠILNI ODBOR SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI VRHNIKA Na podlagi 15. in 19. člena Zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, štev. 5/72) in na podlagi 45. člena Pravilnika o upravljanju z združenimi sredstvi za usmerjeno stanovanjsko graditev v občini Vrhnika RAZPISUJE SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE VRHNIKA ZA LETO 1981 TUDI 6. natečaj za posojila, za nakup etažnih stanovanj ali gradnjo in obnovo stanovanjskih hiš delavcem zaposlenim pri zasebnih delodajalcih Skupna natečajna vsota znaša 480.000 din. Pogoji za pridobitev posojila po tem natečaju so isti, kot so opisani v zgoraj navedenem 8. natečaji). Utemeljene prošnje s potrebnimi dokazili vložijo interesenti preko Združenja obrtnikov Vrhnika na naslov Samoupravna stanovanjska skupnost občine Vrhnika — Izvršilni odbor. Veljavnost natečaja traja do 30. 4. 1981. Vrhnika, marec 1981 IZVRŠILNI ODBOR SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE .... SKUPNOSTI VRHNIKA delež, ki ga občani plačujemo za »zdravo« življenje, ni tako majhen. VERA KOBE LAZE 6 Odgovor vodje TOZD Zdravstvo Vrhnika dr. ZUPAN PAVLA: Tov. Kobe Vera iz Laz popolnoma točno ugotavlja naše trenutne slabosti, ki jih imamo v zvezi z organizacijo redne ortodontske službe v naši občini. Ortodontsko ordinacijo smo uvedli v našem zdravstvenem domu že pred nekaj leti in sicer tako, da smo sklenili pogodbo z ortodontom — specialistom iz Ljubljane, ki opravlja to delo honorarno vsakih 14 dni. Občasno, vendar zelo redko se zgodi, da ta specialist iz nujnih razlogov ne more priti ob določenem dnevu v ordinacijo na Vrhniko. Poudarjam pa, da je takih izostankov bilo zelo zelo malo in se nam očitek o (ne)resnosrj ortodonta zdi povsem odveč. V zadnjem času, točneje od konca januarja do srede marca pa je prišlo do pomanjkljivosti v ortodontski in v šolski zobni ambulanti iz povsem drugih razlogov. V tem času smo namreč skupaj z Jugodentom iz Novega Sada zamenjavali dotrajane zobne stroje v šolski zobni ambulanti, v ortodontski ordinaciji ter v zobni ambulanti v Borovnici. Premontira-nje se je zavleklo zaradi pomanjkanja posameznih delov od načrtovanih 14 dni na mesec in pol. To je glavni razlog, da sta ortodontska ordinacija in zobna ordinacija v Borovnici v tem času večkrat odpadli. Ob tem bi moral povedati, da je naš zdravstveni dom skupaj z vsemi TOZD NZD Vrhnika eden prvih že pred 10 leti specializiral svojega specialista — ortodonta, ki pa je takoj po končani specializaciji, ki traja 4 leta, zapustil NZD Vrhnika in odšel na delo v tujino. Takoj zatem smo ponovno specializirali novega ortodonta, ki pa je takoj po končani specializaciji spet zapustil zdravstveni doni in mora po odločbi sodišča vračati stroške specializacije. Tako smo pred 2 letoma morali že tretjič razpisati specializacijo iz orto-dontije, na kateri je sedaj zobozdravnica iz Vrhnike in ki jo bo končala verjetno v naslednjih dveh letih. V tem času pa bodo najbrž še težave z ortodontom — specialistom, od katerega smo trenutno pri organiziranju ortodontske službe popolnoma odvisni. Upamo pa, da bo lahko že konec letošnjega leta del nalog in opravil ortodonta prevzela naša specializantka, tako da bo tudi ta služba bolje organizirana. Upam, da sem s tem odgovorom vsaj delno odgovoril na povsem upravičeno kritično pismo tov. Kobe-tove, obenem pa tudi osvetlil vse težave, ki jih imamo v zvezi z organiziranjem orotodontske službe v občini. Hkrati pa se s tem odgovorom opravičujem vsem občanom tudi za ostale "izpade v zobozdravstveni službi (šolska zobna ambulanta na Vrhniki, zobna ambulanta v Borovnici), ki so nastali iz povsem objektivnih razlogov ob priliki montiranja novih zobnih strojev. Vodja TOZD: dr. ZUPAN PAVEL ZAHVALA Ob nenadni smrti našega dragega očeta, moža, starega ata Vinka Cankarja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom za izrečeno sožalje ter darovano cvetje. Enako se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na*njegovi zadnji poti. Iskrena hvala njegovim sodelavcem za ganljive besede ob grobu ter pevskemu zboru. Enako tudi Smukovim. Hvala vsem! Žalujoči: žena, sinovi, hčere ter njegovi najdražji ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše drage nenadomestljive žene, mame in stare mame Antonije Filipič se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsestransko pomoč, cvetje in izraze sožalja. Posebno se zahvaljujemo pevcem, tov. Malavašiču in župniku za zadnje slovo. V globoki žalosti: mož Peter, hčerka Albinca, sinova Marjan in Peter z družinami in sin Jelko ZAHVALA ob boleči in nenadomestljivi izgubi skrbnega moža in očeta Antona Voljča Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, bivšim sodelavcem kolektiva AVTOMONTAZE, TOZD »KOVINARSKA« VRHNIKA, predstavnikom in pevskemu zboru DO AVTOMONTAŽA, LJUBLJANA, predstavnikom DPO občine Vrhnika, ZB Vrbnika, kasarni VOLJČ IGNAC-FRIC VRHNIKA, OGZ in vsem PGD, Zvezi šoferjev in avtomehanikov Slovenije, Autocentru Zagreb in GG Vrhnika za izkazano pozornost, poklonjeno cvetje, izrečeno sožalje in za sočustvovanje. Prebil dr. Ljubi se iskreno zahvaljujemo za prizadevno zdravljenje, družini Sinkovič pa za pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala za poslovilne in nepozabne besede tov. Štirnu, Žirovniku in tov. Uršiču. Hvala vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti in ustno ali pismeno izrazili sožalje. Žena Amalija z družino ZAHVALA Ob nenadni smrti ljubljene mame, stare mame in sestre Ivane Fortuna Borovnic? 38 se iskreno zahvaljujemo vsem, k ste jo pospremili na njeni zadnji poli. Posebno se zahvaljujemo doktorju Petroveiču, gasilskemu društvu Borovnica, OO ZZB NOV, sosedom, prijateljem, še posebno pa družini Mauri. Se enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje in sočustvovali / nami. Vsi njeni Pred spominsko ploščo v Bistri Praznik KS Borovnica Krajevna skupnost Borovnica je praznovala svoj praznik, to je dan, ko je padlo 16 naših krajanov v Gramozni jami. 10. marca popoldne sta se odpeljala dva avtobusa v Gramozno jamo: pionirji in mladinci osnovne šole Borovnica, svojci padlih, zastopniki družbenopolitičnih organizacij in društev, zastopniki ZZB NOV Preserje in ostali. V Gramozni jami je bila krajša žalna slovesnost, prižgali pa smo tudi svečke na grobovih padlih na Žalah. Po vrnitvi smo se ustavili še pred spominsko ploščo v Bistri, kjer je bila prav tako krajša slovesnost. V soboto, 14. marca, pa je bila osrednja slovesnost v kinodvorani v Borovnici, katere so se udeležili tudi zastopniki občinskih družbenopolitičnih organizacij. D. T. Mladinsko prostovoljno delo Že v prejšnji številki Našega časopisa ste opazili informacijo o udeležbi mladinske delovne brigade Ivan Cankar na republiški akciji ISTRA 81, vendar še ena informacija ni odveč, še posebej, ker se je spremenil datum odhoda. še enkrat opozarjamo na čimprejšnje prijavljanje, kajti brigado je treba ustrezno pripraviti in organizirati, zato je potrebno prijavnice zbrati do 10. aprila, pošljete pa jih na OK ZSMS Vrhnika, Cankarjev trg 8 (tel. 752-327). Hkrati vas opozarjamo tudi na razstavo o MDA, ki bo odprta v domu KS na Vrhniki v začetku aprila. Brigadirski Z-D-R-A-V-0 Center za MDA OBLAK MIRKO i PRIJAVNICA ZA MDB IVAN CANKAR v času od 28. junija do 17. julija 1981 na republiški MDA ISTRA 1981 Priimek in ime .................................................................................... Bivališče............................................................................................ Rojen-a .........................................................................•.......>........... Naslov šole, TOZD ............................................................................ Delo, ki ga opravljam........................................................................ Član 00 ZSMS............................................. od leta ................... Član ZK DA (od leta).......................NE Funkcija v ZSMS ............................................................................... Član društev ........................ Dosedanja udeležba na MDA V brigadi bi sodeloval na področjih Oprema: Čevlji štev....................... štev. brigadirke S svojim podpisom se obvezujem, da bom v svoji OZD, TOZD ali šoli uredil vse potrebno za odhod na MDA. Podpis udeleženca Pionirji ustanovili hranilnico V četrtek, 12. marca, je bil na naši šoli pomemben dogodek. V učilnici slo-venšfina pet je bil sestanek, na katerem smo se zbrali blagajniki razrednih skupnosti, predstavniki Mestne hranilnice, Ljubljanske banke, predsednik občine, tovariš ravnatelj in nekateri tovariši učitelji. To je bil ustanovni zbor Pionirske hranilnice na naši šoli, ki se bo imenovala Pionirska hranilnica Ivan Cankar. Izvolili smo svet Pionirske hranilnice, to je, delovno skupino sedmih učencev, ki bodo hranilnico vodili. Za predsednico sveta je bila izvoljena Darinka Koderman, učenka šestega razreda. Zastopnica Ljubljanske banke nas je seznanila s pravilnikom in z organizacijo Pionirske hranilnice ter poklonila knjige Karla Grabeljška in skupno hranilno knjižico. Varčeval bo lahko vsak posameznik ali pa razredna skupnost. Vlagali bomo neomejene vsote, tudi manjše, in jih po želji dvigali. Obresti prihrankov pa bo šola namenila za ureditev pionirske sobe jji ekskurzije. IRENA RUDOLF, 6. b OŠ Ivan Cankar Branko Jelovčan OPTIK Vrhnika, Stara c. 5 Cenjene stranke obveščam, da bo lokal od 1. 4. I9H1 dalje odprt do nadalj- njega ob ponedeljkih, sredah in petkih od 15.00 - -18.00! Hvala za razumevanje. Naš časopis -Glasilo Občin: konference Socialistične zvez delovnega ljudstva občine Vrhnika - Ureja uredniški odbor: Jereb Manna (predsednik), Curk Vida, .Borcu; Milorad, Susman Jakob, Soian. Milan, Krašovec Andrej, Petelin Franc (glavni in odgovorni urednik), Žitko Ivan (tehnični urednik) - Naslov uredništva' OK SZDL, Cankarjev irg 8, Vrbnika v številka žiro računa: 50110-678-4101G -Telefonska številka uredništva: /0-325 , ■ Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2 ■ Po mnenju Sekretariata za informacije v IS SRS na podlagi 7, točke prvega odstavka 26. člena •ikona o obdavčenju proizvodov m storitev v prometu (Uradni list •FRJ, št. 33-316-72) je Naš ča~ opis oproščen prometnega wka. Za dan žena je borovniška organizacija ZMS priredila ženam lepo proslavo v kinodvorani v Borovnici. Proslava je bila zelo dobro obiskana. Po končanem sporedu pa so jih povabili v mladinski klub, kjer so jih pogostili in razvedrili z zabavnim programom. Enake pozornosti so bile deležne tudi žene na Bregu in v Kotih. Organizatorjem proslave se vse žene najlepše zahvaljujemo. D. T. NOVICE IZ KO RDEČEGA KRIŽA ___DRAGOMER_ Skrb za starejše krajane V programu krajevne organizacije Rdečega križa Dragomer je zapisano, da bo organizacija »skupno s socialno zdravstveno komisijo pri SZDL napravila pregled stanja krajanov, ki so zaradi starostne obolelosti, težje invalidnosti, alkoholnosti, potrebni pomoči, in dalje tistih mlajših oseb, ki so zašle v trenutno stisko in so potrebne pomoči okolja. V mesecu decembru bo skupaj s krajevno skupnostjo organizirala počastitev starejših občanov ob novem letu«. Akcija je uspela. Letos decembra smo ob obdarovanju, katerega je finančno podprl svet krajevne skupnosti, člani RK, pregledali stanje vseh nad 75 let starih krajanov. Razen redkih izjem smo lahko ugotovili, da je zadovoljivo. Obiska so bili starejši krajani zelo veseli, zlasti tisti, ki živijo sami. Prav ti bi bili potrebni skrbi sosedov in krajanov. Ob tem pripominjamo, da niso redki primeri, ko posamezniki požrtvovalno nudijo osamljenim in bolnim sokrajanom vso pomoč. Omeniti moramo zlasti Cankarjevo Tonco. Glede na to, da občinska socialna služba vsemu ni kos, bi bilo še kako potrebno, da bi se krog aktivistov RK razširil. Ti bi ob eventuelno ustanovljeni socialni zdravstveni komisiji lahko mnogo učinkoviteje in bolj organizirano skrbeli za vse, ki so pomoči potrebni. Zato pozivamo vse, ki so voljni in ki bi ob svojem delu našli čas tudi za druge, naj se nam priključijo. V naši sredi živijo ljudje, ki so sami, ki bi morda želeli s kom izmenjati besedo, ki niso več mladi, ki tudi nimajo ob sebi otrok.je tudi še kakšen problematičen primer, za katerega krajevna organizacija ne ve. Prav zato ponavljamo imena članov KO RK Dragomer — Lukovica: Marija Zver, predsednica in pa Ivanka Gerbec, Danica Jazbinšek, Marko Kraševec, Mojca Ogrič, Nevenka Saje, Armanda Šerjak, Marija štrukelj, Tončka Vrhovec. Nanje se obrnite, če veste za kakšno pomoči potrebno osebo. V kratkem bomo pobirali članarino in vpisovali nove člane. Tudi to bo priložnost, da se bomo bolje spoznali in končno, da bomo za našo krajevno organizacijo nabrali nekaj denarja. S tem nameravamo na pomlad kupiti aparat za merjenje krvnega pritiska. Tako bomo lahko krajanom, ki si to želijo in potrebujejo, strokovno merili pritisk in obenem vodili evidenco v rednih intervalih. q JAZBINŠEK V Bevkah so letos pripravili jubilejni 15. pustni karneval Kolona raznih marostarskih vozil je krenila 1. marca popoldne iz Bevk Blatno Brezovico proti Vrhniki. Več tisoč ljudi je z veseljem pričakovalo!' rostarski karneval. Na čelu se je peljal šerif iz Teksasa s svojim pomc*^ da si ogledata teren glede gojitve teksaške govedi na marostu. Maros'1 delegacija v spremstvu M. P (Marost Poliče) je prispela v dobrem in pnr vzdušju na Vrhniko. Za delegacijo se je pripeljal oklepni kordon M. P- ° še poravnalni svet, ki je med potjo obravnaval »majhne« prekrške. | Mesarija je že tako in tako med potjo odprla svoj TOZD ŠVERC Maros sarija, kajti na Vrhniki je že odpisana. Tudi jamarji so imeli svoj SOZD* nala, pa se jim ni ljubilo »flikati« lukenj, češ: saj imamo še čas. . y( V lepo okrašenem vozu sta se peljala atej in mami s svojimi 16. otroki zbudil največ pozornosti zaradi otroškega dodatka. Tudi marostarski čoln na vesla se je spremenil v čoln na kolesa. Nato sta imela marostarski župan in podžupan svoja govora. Čuval P osebni stražar. „ Za dobro razpoloženje pa je pripomogel tudi ansambel »Fantje treh v» Fric iz Kranjske gore. Z veliko truda in dela ter brez druge pomoči znajo narediti Bevčafl1 , karneval, saj je to njihova že stara marostarska tradicija. .i JOŽE 6V\ SEKCIJA ZA DRUŽBENO AKTIVNOST ZENA PRI,DOMU JLA_ Že tretja razstava Tako kot je bila v domu JLA na Vrhniki proslava ob dnevu žena, je bilo tudi po vseh krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Le da je bila ob tej priliki odprta že tretja razstava ročnih del, ki jo je organizirala sekcija za družbeno aktivnost žena pri domu JLA. Povedati pa velja, da so podobno s prikazom ročnih del krajank proslavili dan žena tudi v Dra-gomeru. Seveda pa aktivnost žena, ki so vključene v sekcijo pri domu JLA, ni omejena le na organiziranje takih prireditev. Veliko •širše je področje njihovega dela in aktivnosti. Prisluhnimo predsednici Silvi Stan-kovič in podpredsednici Nini Dobrosavlje-vič: »Ta sekcija za družbeno aktivnost žena je začela z delom na pobudo doma vzgoji otrok, o kuhanju, p modi, o negi obraza itd. Aprila bomo v sodelovanju z Avto moto društvom z Vrhnike pripravili predavanje »Otrok — pešec in kolesar v prometu«. Zakaj smo izbrale to temo? Predvsem zato, ker se v maju predvidevajo spremembe prometnih predpisov in ne bo odveč, če starši od strokovnjakov zvedo kakšne spremembe bodo in kako naj otroke tudi uče, vzgajajo in osveščajo, kako naj se obnašajo na cestah. Tako, upamo, bomo nekaj prispevale k varnosti na naših cestah. Najštevilneje pa so obiskani naši tečaji. Na tečaju šivanja je bilo kar 140 žena! Precej Vrhničank pa se je naučilo tudi osnovnih veščin makrameja ravno na našem tečaju. Zaradi velikega zanimanja Mali kruhek... Več ali manj vsi poznamo čebele, te pridne, neumorne delavke, kjjL ustvarijo nekaj, česar človek navkljub moderni tehniki in napredku "'.^Jj narediti. Mi se bomo danes zadržali pri medu, a ne pri vseh njegov* ,K lastnostih, ampak pri dobrotah, ki jih lahko napravimo iz sladkega če",' pridelka. Med temi dobrotami smo se odločili za takoimenovani »mali kr» kateremu sorodna sta Dražgoški in Škofjeloški kruhek, za vse tri pa jB.jL no, da jih zna izdelovati, oziroma jih izdeluje, le peščica ljudi v Slovet"! ^ kruhek izdelujemo tudi v naši občini, se pravi, da je del zgodovine n, kraja. Markeljnovi so bili vsem poznani kot vneti čebelarji in ta njihova wjI se je ohranjala skozi rodove in tako je na Vrhniki izpod njihovih rok Pri* i mali kruhek, zgodovina nastanka sega daleč nazaj, kar bi morali p°9 nekatere knjige. Da bi o malem kruhku izvedeli kar največ, smo na SW obiskali tovarišico Zalaznikovo iz Markeljnove družine, ki se je vsega o f kruhku naučila še kot otrok od svoje tete, ko je obiskovala tretji ali četrti" to znanje pa je ohranila vse do danes. Kaj sploh je to in kako se pripis Silva Stankovič In Nina Dobrosavljevič sta predsednica In podpredsednica sekcije za družbeno aktivnost žena pri domu JLA. JLA. Ustanovljena je bila zaradi zadovoljevanja izobraževalnih, kulturnih in športno rekreacijskih dejavnosti predvsem družinskih članov starešin. Se posebna pozornost je namenjena družbenemu izobraževanju in družbenopolitičnemu usmerjanju ne samo zaposlenih v JLA, ampak tudi soprog starešin ter njihovih otrok. Delo smo si zastavile tako, da se v naše aktivnosti vključi lahko čim več družinskih članov vseh pripadnikov JLA. Pa ne samo to. Tečajev In predavanj, ki jih prirejamo, se udeležujejo tudi druge ženske. Dve, ki nista ženi starešin, sta celo v izvršnem odboru sekcije. Torej se ne zapiramo, celo želimo, da se v naše vrste vključi čim več občank« Najpomembnejše njihove aktivnosti so torej... Organiziramo razna predavanja Imeli smo recimo predavanje o negi in bomo še enkrat organizirale šiviljski tečaj Pred kratkim se je končal tečaj, ki ga sicer ni organizirala naša sekcija, temveč dom JLA. To je bil tečaj slovenskega jezika, udeležilo pa se ga je — in ga tudi uspešno zaključilo — precej žena starešin. Z našo aktivnostjo, tudi z našimi nasveti, so se v domu razmahnile še nekatere aktivnosti. To velja predvsem za otroški pevski zbor, ki ga vodita Zorica Bulat in vojak llić Slavko. Vsako soboto ob 10. uri dopoldne pa so v domu filmske predstave za otroke. Na sporedu so predvsem filmi s tematiko iz NOB in seveda risani filmi, ki otroke zelo pritegnejo« Kaj pa o njihovi sekciji meni načelnik doma Miladin Stankovič: »Delo vseh sekcij, ki jih imamo pri domu JLA, še posebej pa delo in aktivnost žena, se je pokazalo kot dobra oblika dela doma. S tem se je izboljšala tudi vsebina dela doma JLA kot celote.« Hotel Mantova je v Močilniku od 24. do 29. marca pripravil »Teden madžarske kuhinje« s Hungarhotels Claudius iz Železne Županije in tako popestril gostinske in turistične usluge. K dobri hrani pa sodi tudi pristna glasba. — Foto: M. Borčič kruhek? Včasih so ga prodajali ob raznih praznikih, na štantih ali pa na kmečkih semnjih. Prodaja je tistikrat dobro cvetela, dalo se je tudi nekaj zaslužiti, saj so bili med kupci večinoma gosposki ljudje in premožni kmetje. Še danes je mali kruhek precej iskan, dela pa se večinoma po naročilu, delo in trud zanj nista nikoli in z nobenim denarjem poplačana z »obrtjo« kot tako pa se ne izplača ubadati, zaradi današnjih astronomskih davkov. Poleg dobrega medu, najboljši je ajdov, potrebujemo za pripravo malega kruhka še moko, cimet, nageljnove klinčke, poper in pepeliko za dvig. Med najprej zavremo in paziti moramo, da nam ne »uide« iz posode, kajti ko enkrat zavre, podobno vzkipi kot mleko. Med potem vlijemo v skledo, v kateri imamo moko, dodamo klinčke, poper za boljšo prebavo in pepeliko. Nato vse skupaj zmešamo, paziti pa moramo, da ne hitimo preveč, da moko sipljemo lepo počasi, ker se nam sicer pojavljajo sprijete kroglice ali kepe, tako testo pa potem ni dobro. Ko tako pripravimo testo in ga dobro zgnetemo, je prav, da malo postoji. Marsikdo bo priznal, da tako pač pripravi preprosto »nudl-testo«, kadar se želi prikupiti jezni ali užaljeni ženi, a tako kot se z rezanci vsa umetnost konča, tako se z oblikovanjem testa za mali kruhek šele začne. Testa ne valjamo, ker se nam na ta način ne sprime dovolj, če pa testo ni kompaktno in sprijeto, se nam izdelek kasneje pri peki izmaliči. Obdelujemo ga samo z rokami, edina pripomočka sta nož in majhna prožna spona. Najpogostejša oblika malih kruhov je srce, lahko pa izoblikujemo še različne vaze, podobne živali in druge zanimivosti, odvisno pač od tega, kaj želi kdo imeti, oziroma kaj zna narediti. Kakor drugod, tudi tukaj samo vaja dela mojstra, z leti se človek marsičesa nauči, trudi se in stremi po nečem novem. Koje testo pripravljeno in naredimo iz njega določeno obliko, pri tem moramo paziti tudi na ustrezno debelino, ki je pomembna zaradi peke, se začne okraševanje. Slednje je poglavje .zase in žal se ga ne da opisati, to . mora človek videti, potem šele verjame. Prav prijetno je gledati pod roke nekoga, ki je doma v tem poslu, kar smo se na Stari cesti sami pre- pričali. Različne oblike cvetov.' I lic in drugih motivov spominjaj raj na kiparskega mojstra in °e je nedvomno potrebno imeti J1 če hočemo izdelovati male ™ j Ko je vse pripravljeno in oKf* 1 postavimo mali kruhek v peč'0* enakomerno pečemo pri 150* Celzija. Včasih se je peklo v peči, kar je zahtevalo več pot0 in težko je bilo tako enako"1* dobro speči, kot dandanes" tričnem ali plinskem štedilni^j Mali kruhek pripravljamo z* sne prilike, predvsem je zelo.P ren kot darilo ob različnih p"! stih. Nekateri ga potlej shraf* spomin, kajti na suhem ostane trajen in se v ničel"' spremeni, drugi pa ga poh^ saj se v ta namen tudi Pf'P Predno pa se mali kruhek tt* naših želodcih, je potrebni strpnosti in potrpežljivosti, s*j kaže kar tako ugrizniti, ker s' nete polomiti zobe. Priporoči! je za nekaj dni postaviti na vi* mesto, kjer se omehča, poM prava poslastica in zelo oku1 Omenili smo že, da je sat1* čica ljudi v Sloveniji, ki zna p" mali kruhek, stremeti pa mCj tem, da se bodo tradicije °' Tovarišica Zalaznikova nar11 vedala, da tu ni nobenih sK* nobenih tajnih receptov, 'f volje in smisla za delo je P? imeti. Nekaj Vrhničank se je** kusilo v tej spretnosti, medtej med močnejšim spolom z^1 redki korajžneži. Več zani^ morali vzpodbuditi med i" predvsem med osnovnošol^ prepričani smo, da je pripf^ malih kruhkov dovolj zanim«^' bi pritegnili. Vsega po male'1', znati tisti, ki se loti omenjene1., imeti mora smisel za, obliko*'1 umetnost, najpomembenjša volja, kajti te umetnosti s8' nauči lahko v nekaj dneh, zi šele tekom let. Tako smo konca, lahko povemo le š# delo ni nikoli in z nobenim d^j poplačano, čeprav bi ob za' cenah pod malimi kruhki v p* teri izložbi morda kdo mislil & a samo toliko časa. dokler s0 bi prepričal in dokler s^m ne koliko dela, časa in znanja j' nega v en sam samcati mali FRANC'