Poštnina plačana r gotovini. Leto XXII., št« 68 Ljubljana, petek 21. marca 1941 Cena t Din jpi avmsi vu ujuoijaua tWxiuJijevj» o — Teletoc 4tev 3122, 3123. 3124, 3126 illb insei uuu joueiek: ujumjana Seien-burgova ui. — Iel 349V u> 3392 Poui uznicu MariDor trajalo trg tt. I - reietoo Z455 Pouružnica Cel ie Kocenova utlca 2 Telefon 3t 190 Računi pri pust ček zavodih: Ljubljana « 17 749 Izhaja vtU dan rueo poueueljKa. Naročnina cnato mesečno 30 din Za Bozemotvc 50 din Ureaoiliio: ujubljana. Knalljeva ulica s. telefon 3122. 3123. 3124. 3125. 312«. MariDor, Grajski trg tt. i. telet od tt 4455, Celje. Stro8*niayerjeva ulica ttev L telefon tt 65 Rnkoriff * n* *r*eaio Vojni razgledi Splošno je te dni pričakovanje novih, večjih vojnih dogodkov. V javnosti se to pričakovanje opira na prehod iz zime na pomlad, toda v vojaškem slovarju obeh vojnih taborov se bolj pravilno govori o strateški nujnosti in potrebah ki se za oba tabora navajajo kot utemeljitev njunih bližnjih, dasi še nezna-n.h vojnih akcij. Vojna je namreč v svojem naglem in razgibanem razvoju dospela spet do točke, ko so za obe vojni stranki nastale povsem nove strateške potrebe. V tem pogledu kažeta oba vojna tabora predvsem voljo po zavarovanju proti vsem presenečenjem. Velika Britanija je v dosedanjem mirnejšem razdobju uspela v svojih prizadevanjih za svoje zavarovanje v Zedinjenih državah. ki so se brez formalnega vstopa v vojno že povsem postavile na njeno stran. S tem je v splošnem razvoju vojne nastal nov položaj, ki nalaga tudi velesilama osi, da računata z možnostjo širšega, svetovnega konflikta Raču-nanie s tem sta velesili osi odkrili že septembra lanskega leta. ko sta podpisali znani berlinski pakt z Japonsko Po tretji Rooseveltovi izvolitvi za predsednika Zedinjenih držav, zlasti pa po najnovejšem izglasovanju ameriškega zakona o posoianju vojnega materiala Veliki Britaniji hočeta sedaj svojo zvezo z Japonsko prilagoditi nov^m potrebam v vojnem razvoju ter pridobiti Japonsko za čim izdatnejšo podporo na pripravljajočem se svetovnem bojišču. V tem je za Nemčijo in Italijo pomen bližnjega prihoda japonskega zunanjega nvnistra Macuoke v Berlin in Rim. S t.em pa se kar dve velesili izven vojne. Zediniene države in Japonska, močno približujeta kritični točki svoje največje odločitve v tej vojni. O Ameriki se lahko reče, da je moralno, diplomatsko in tudi industrijsko že posegla v voino na strani enega izmed vojnih taborov, Japonska pa se je za nasprotni tabor opredelila doslej samo moralno in diplomatsko, ne da bi tudi aktivno nastopila. Vo^na se medtem nadaljuje na vseh dosedanjih bojiščih, in to z izgledi čedalje hujših spopadov. To velja predvsem za zapadno bojišče, kjer moramo prav te dni zabeležiti poostritev letalske vojne, ki se bo prihodnje tedne in mesce gotovo še stopnjevala. Cilji te vojne so znani. Od uspeha nemške letalske ofenzive nad Anglijo bo odvisen predvsem odgovor na vprašanje nemškega vpada v Anglijo. Vzporedno je Nemčija to pomlad začela tudi z novo podmorniško vojno, ki naj bi preprečila dovoze v Anglijo ter tako obrezuspešila ameriško podporo Angliji. Na zapadu moramo tedaj računati z nadaljevanjem borbe za nadoblast v zraku in na morju, in to v najostrejši obliki. Glede vseh ostalih bojišč je vedno bel j pereče vprašanje neposrednega nemškega posega v razvoj dogodkov. Razen vojaškega sodelovanja med Nemčijo in Italijo, ki se omejuje za sedaj samo na nekatere predele sredozem-sko-afriškega bojišča, pa smo v tem pogledu — vsaj trenutno — v razdobju priprav, v katerem opažamo zlasti razvito nemško diplomatsko delavnost, ki zajema tako zapadno Evropo (Francijo) ksJcor Balkan in Bližnji vzhod, kjer )«= trenutno najbolj v ospredju zanimanja stališče Turčije. Angleško taktiko na vseh dosedanjih bojiščih pa bi po mnenju ruskega vojaškega strokovnjaka Vasiljeva najbolje takole označili: Anglija se brani v zraku ter ojačuje svojo obrambo za primer nemške invazije, obenem pa vodi ofenzivne operacije proti Italiji v Afriki. Po operacijah v Libiji, ki so se zaključile z zasedbo Bengazija, je Velika Britanija prenesla težišče borbe na Abesini.jo, odnosno Eritrejo in Somalijo. Po tem bi mogli sklepati, da je bil glavni namen Angležev na libijskem boi'šču. da kolikor mogoče zavarujejo Egipt in Sueški kanal pred sovražnimi napadi ter tako razbremene svojo obrambo na tem področiu. Ne zdi se verjetno, da bi general Wavell nadaljeval svoio ofenzivo v Libiji v času, ko so bliža huda vročina in so operacije po puščavskem ozemliu. kakršno loči Bcngazi od Tripolisa, združene z izred-n mi težavami. Vse torej kaže. da ho-čcio Anglež^ izkoristiti sedanji čas za osvojitev Abesinije. še preden bo na tom področju nastopila deževna doba. Italiiani so osredotočili svo^o obrambo predvsem na severu, kakor kaže njihov junaški odr-or v trikotu Keren — As-mara — M-^saua. modtem ko ie bilo oz^mlie na iugu. zlasti v italijanski Somaliji. mani zavarovano in so tam Angleži lahko izkoristili svojo premoč v čeHh in letalstvu. K"kor priznavaio Italijani angl^ke usoehe na t^m področiu. t*ko poudarjajo na dru?i strani poročna, da se Italijan" rovsod zpio hr~b*-o bore SrrH* odpor k; ffa nudijo Tf-iliinni po-vrod k^er so utr"eni ie v 7 vni-rrm; ip+oresi -'maio ra pfri?k°m boi^ču k^kor nTnt?v1i!>io italiipnsk' l;sti to n?>1o<*o d-* kol;kor mogoče in podobe s *em na ČPSU dokler no bo nemška zaveznica posegla z vsemi silami v razvoj do- Grško-nemški odnosi Inozemske agencije napovedujejos da bo nemška vojska v Bolgariji zaradi izfettavanja Angležev v Grčiji kmalu posegla v oboroženi spor na Balkanu Berlin, 20. marca. o. V Berlinu so še nadalje rezervirani glede na možnosti razvoja položaja na jugovzhodu Evrope. Mnogoštevilne kombinacije v mednarodnem tisku sicer beležijo, vendar pa ne dajejo povoda za kakršnekoli izjave merodajnih či-niteljev. Tudi listi ne objavljajo nobenih komentarjev o teh kombinacijah Nemški pristojni činiteljl sprejemajo te vesti na znanje z največjo mirnostjo, in splošne sklepajo da je ta rezerviranost odrejena za to. da bi se Izognili bodisi navideznemu vtisu, da bi se hotela Nemčija vmešavati v notranje zadeve katerekoli balkanske države. Nemško stališče proti Jugoslaviji je bilo dovolj razjasnjeno že s tem. da so nemško jugoslovenski stiki ostali v zadnjem času obojestransko zadovoljivi Razer tega so nemški listi v zadnjem času poudarjali tradlcionalnost prijateljstva, na katere-temelje nemško-lugoslovenski odnosi Stockholm, 20 marca j. (TOP.) »Stock-holms Tidningen« piše, da je treba že v prihodnjih dneh pričakovati odloč Inih dogodkov na bolgarsko-grški meji L-st sodi da imajo v Berlinu zdaj dovolj zanesljive podatke o izkrcavanju anglešk;h čet v Grčiji, tako da tmajo v rokah zadosten povod za pričetek akcije proti Grčiji. London, 20 marca. j. (Un. Press.) List »Free Europe« se v današnji izdaji b3Vi z razvojem položaja na Balkanu in je mnenja. da je vrhovni poveljnik nemških čet v Bolgariji general List že pripravljen in čaka le še ugodnega vremena in popo'ne-ga ustaljen ja političnega položaja na Balkanu, da prične z odločilno akcijo proti Grčiji. General Papagos. angleški genera-lisim Wavel ln turški maršal Cakmak so si glede položaja popolnoma na jasnem ln budno spremljajo vsako kretanje nemške armade. Budimpešta, 20. marca. p. »Pest« poroča, da je radio v Ankari danes opoldne v političnem pregledu označil sedanjo situacijo za zatišje pred viharjem. Radio je na-glasil, da Turčija še nadalje vztraja pri svojem dosedanjem stališču. Kar se tiče sestanka Edena in Saradzogla, pravi list, da so razgovori predvčerajšnjim trajali cel h 8 ur. Službeni komunike o njih beleži, da je bilo doseženo popolno soglasje obeh državnikov glede sedanjega položaja. Po neuradnih vesteh je Eden Saradzoglu ponudil vso pomoč Vehke Britanije. Angleži so pripravljeni poslati v Turčijo tudi svoje čete, ankarski politični krogi pa zatrjujejo, da Saradzoglu na tako ponudbo ni pristal. Berlin, 20. marca. p. Na vprašanje tuj'h novinarjev o izmenjavi poslanic med Hitlerjem in Inenijem je danes zastopnik nemškega zunanjega ministrstva izjavil, da je sedaj popolnoma pojasnjeno stališče turške in nemške vlade glede na medsebojne odnoš3je, kakor glede njihovega nadaljnjega razvoja, v kolikor more biti zaželen z ene ali druge strani. Kar se tiče predvčerajšnjega sestanka Edena in Saradzogla na Cipru, je zastopnik z Wilhelmstrasse izjavil, da je mogoče iz uradnega poročila o tem sestanku razbrati le, da je prišlo do sestanka na Edenovo željo. Izkrcanje Angležev v Solunu New York, 20. marca. s. (Ass. Press). Včeraj se je v Solunu izkrcala večja množina angleškega vojaštva. Kakor pravi poročilo, je to prvič, da so angleške ladje prispele naravnost v So'un. Doslei so se Angleži izkrcavali v 5 drugih pristaniščih dalje proti jugu v Grčiji. Sestanek na Cipru Ankara, 20. marca. n. (Anat. ag.) Včeraj se je turški zunanji minister Saradzoglu vrnil v Ankaro s Cipra, kjer se je 18. t. m. sestal z angleškim zunanjim ministrom. Takoj po njegovem prihodu je bil o sestanku objavljen naslednji službeni komunike: Angleški zunanji minister Eden in turški zunanji minister Saradzoglu sta se sestala na otoku Cipru. Do sestanka je prišlo na željo angleškega zunanjega ministra, ki se je hotel srečati s turškim zunanjim ministrom, še predno bi se povrnil godkov. Italijani hočejo preprečiti, da ne bi Anglija zasedla Abesinije, preden bo Nemčija sprožila svojo splošno ofenzivo, ki jo v Berlinu in Rimu zanesljivo napovedujejo, in sicer kot odločilno borbo za izid te vojne. Kolikor bolj pa je ta italijanska namera vidna, toliko bolj hite Angleži. Ako je namreč res. da je afriško bojišče za velesili osi v primeri z drugimi bojišči podrejenega pomena, so Angleži nasprotno trdno prepričani, da bi bilo zanje obvladanje severne afriške obale ogromnega strateškega pomena za nadaljevanje vojne tako v obrambnem kakor ofenzivnem pogledu. Zato prihajajo v zadniem času tudi nekateri italijanski vojaški stro-kovniaki do zakliučka. da Italija v tej vomi sredozemskega bojišča ne sme podcenievati. ako hoče vzdržati v borbi z britanskim imperijem Katero izmed dosedanjih bojišč smatrata ta in oni tabor za zares pomembnejše in odloči lneiše, nam bodo vojni dogodki že v kratkem odkrili. v London. Turški zunanji minister je 17. t. m. odpotoval lz Ankare Naslednjega dne se je sestal z angleškim zunanjim ministrom. Razgovor je potekei v zelo prijateljskem duhu in v zadovoljstvo obeh strani. še istega dne popoldne se je turški zunanji minister poslovi) od angleškega zu nanjega ministra, ki ga je spremljal na le tališče na Cipru. Podaljšanje obsednega stanja v Turčiji Ankara, 20 marca AA. (Anat ag.) Velika narodna skupščina jc na včerajšni "eji >dohrila da se obsedno stanje v neka terih turških okrožjih podal iša za novo 1o-bo 3 mescev Sklep je hi! sprejet soglasno General Ali Riza Artinual ki poveljuje v krajih kjer je obsedno stanje, se 1e snoči vrnil v Carigrad Poslanik Papen bo odpotoval v Bes "in Carigrad. 20 marca, s (Ass rress.) Po tukajšnjih informacijah je pričakovati, da bo nemški poslanik pri turški vladi von Papen v kratkem odpotoval v Berlin da osebno poroča o obisku angleškega zunanjega ministra Edena v Ankari in njegovih ponovnih razgovorih s turškim zunanjim ministrom Saradzoglom. Bern, 20 marca AA. (Havas.) Po obvestilih lz nemškega vira, objavljenih v italijanskem tisku, bi moral predsednik turške vlade dr. Refik Saidam danes dati izjavo v veliki narodni skupščini. Ta novica je zbudila v Rimu precejšnje zanimanje, ker bo govor turškega ministrskega predsednika. kakor trdijo, pojasnil turško stališče. Sabutažna odkritja v Bolgariji Sofija. ?0 marca n (T)NR) Sofijski policiji je uspelo izs'ed'tJ večjo sabo^ažno družbo ki «<0 jo nrgjm riral« ang'efk' vohuni in pmnaeandni agenti V bližin5 so-fii^eea vodovoda so pm'icijsk; orpan- že fehmaria na«'i večie mnrvž;ne pek len sk;h stmiev razstreliva d narrrtrvh r>a*Ton 'n 'lr>.i<»;h potreben za teronvričn« deia rria Odr'ei ie 'vla v teku prečkava k; ie wedm u«.pe;nr zakMfčila Upotnvilo ■■e 'e da sn hj'e potrch4<*'ne 7g at"n'at po-rv»'nrirpa enakega 'zdetk?i kakm *vne uTv>rvh'ia!- p«^ deianrh n9- Vi 7ozem*-kem Vnrveškerr in v RimHin jih zvrnili ali pripravljal' po nalr-gii anglefV;h agentov. Sofifa. 20 marca j (Un. Press) Nrvtra nji min-ster ie izda' uredbo ki prepoveduje bolgarskim državljanom v bod ?e ie zr š'"a Dve dru-^ 4o a--ni sta 7arad- zad tk-v bimb pričel' goreti.. Tudi ob železniški oro^i ie --a-ta'0 v^č požarov Anglošk« leta'n so nap"d'a tu- di bencinske tanke v R"*ttr>rdamu in so usoHIno bombardirala tri sov a>pa le'a-lišča na Nizozemskem. Letala cbalnega poveljstva so preteklo noč napadla oporišče sovražnih podmornic v Lorientu. Več težkih bomb ie zadelo na doke ter so bili povzročeni veliki požari Nobeno letalo ni bilo izgub.ieno pri tem napadu. Eno angleško lovsko letalo pogrešajo s patrulnih poletov, ki so bili izvedeni tekom včerajšnjega dne. Berlin. 20. marca. n. (DNB). V pretekli noči je manjše število sovražnih letal napadlo Koln. Po podatkih, ki jih ie b lo mogoče dobiti, so bombe eksplodirale večinoma v stanovanjskih okrajih mesta. Nastalo ie tudi nekaj manjših poža-ov. Skoda sorazmerno ni bila velika. Tudi število žrtev ie bilo neznatno. V noči na sredo je nekai angleških letal napadlo Dansko. Večinoma so odvrgla zažigalne bombe, ld na so povzročile le manjšo škodo. KodanJ 20. marca. AA. (DNB). Kakor poroča agencija Ridau. so v noči od torka na sredo angleška letala lete'a nad Dansko. Vržen h ie bilo n^kai zažig lnih bomb ki niso napravila mnogo škode Na otoku Fiinenu ie bila poškodovana neka kmečka hiša. Nemško službeno vojno poročilo Berlin, 20. marca, n (DNB). Vrhovno poveljstvo nemške vriske ie davi objavilo naslednje službeno vojno poročlo: Podmornice so potop > več sovražnih tovornih ladii s skupno 69.500 tonami, ki so plule v m-čno zavarovanih konv-jih. Med niimi ie bila tudi ena nad 20 000 tonska mat;č->a ladja za lov na some Več tovornih prrnikov s skunno 21.000 tonami le bilo mo^o poškodovanih. Prav vel"k3 rkupine bojnih letal so v nretekU noči ob ia«=nem razgledu s p~o-d-mim uč:nkom nap?d'e vojaško važne obj-k+e an-Ieške prestoVi^e. Pri tem so bile bombardirana z ra Ptr^ivntnr b Hibami vs-h knlibro" in zažig^l^lmi bombi-mi n-edvcem pric,am?ke ntpra"e in doki. N?nadi v v-loirh s-1 trajali 6 "r in 'O Tvrvzro*?"! --et ko ra-d-M-mj* v do'rh Ro-'-al Vf-tora. Roval A b-vt in K'ng Geor-k"k>r tudi v pristan 5k'h "aoravah o'} Ink-t TemPe I?br"hn li Fev^ o-v-hMio od 1 k^ Temre *e treSx'.1o mn-?go bomb Na Temri se ie vnelo več tovornih ladii. Izvidiiška letala so včeraj usrešno napadla mtčoo zavarovan konvoi Neka približno 7000bcnska tovorna ladji ie bila potopljena, dve ladji s skupno 10.000 - vanj. Pri n~k?m sunku naših lovstrh letal pmti inžni An^iji i? sovražn k IzTibM v letalskh spopadih 3 aparata tipa »Snltfi- re«. V severni Afrik' le f»emrko p-rtll^al-^ko tonn:štvo sestrelilo sno «ng!e3ko boj- "io letalo Sovražna le*a'a v noči na 20. m*»TPc orodria v o^av ma'hn-^n številu nad zapadno Nemčijo. Odvrženih Je bilo nekaj eksplozivnih in zažigalnih bomb Na ta način ie bilo poškodovanih nekai zgradb 1 v stanovanjskih okrajih nekega mes a Skupno ie sovražnik včeraj izgubil 4 letala. Na nemški strani ni bilo nobenih letalskih izgub. Dosedaj 6O.000 žrtev New York, 20. marca. j. (Un. Press) Po podatkih lz nemških službenih krogov znašajo celokupne angleške izgube zaradi nemških letalskih napadov, ki so se v povečanem obsegu pričeli v lanskem septembru, doslej 25.000 mrtvih in najmanj 35.000 ranjenih. V septembru je bilo ob letalskih napadih ubitih 6000 ljudi, januarja 1502 ubitih in 2012 ranjenih. V marcu utegnejo te številke še prekoračiti dosedanje mesečno povprečje, ako ae bo nemška letalska ofenziva nadaljevala v sedanjem obsegu. Napad na konvoj New York, 20. marca. AA. (DNB). V pristanišče Hobrcan (New Jersey) je pri-plul nizozemski parnik »Lerdan«. ki je v angleški službi. Kapi an ie izjavil zastopnikom tiska, da so nemške podmornice dne 16. marca napadle angleški k nvo , v katerem ie plul tudi njegov parnik. Sprevod ie odplul iz Glasgowa dne 13. marca in so ga spremljali štirje ruži.ci. Ko so že bili na širnem morju, ie kapitan pa nika »Lerdan« opazil, da se prvi parnik nenadoma ustaviL Nastale so eksplozije in parnik se ie potopil. Bil je angleški parnik »Delain« (6.423 ton). Ko se Je parn k »Lerdan« približal drugemu oarniku za kakih 15 m. je bil zadet z drugim torpedom parnik »Terie Vikand« (20.638 ton). Tudi ta parnik se Je potopil v neka j m nu'ah. Kmalu nato ie bil zadet tuli nizozem ld parnik za prevoz olja »Midhart« (6.568 ton). Prav tako ie bil potopljen angleški cisternski parnik »Etlibio« (7.493 ton) K-»r Je bila noč. ni bilo mogoče ug tovitv odkod prihaja napad. Nekoliko po rol oli ie bil angle^ti prevoz zoost naoaden in je bial potopljen angle"ki rb-režr-u parnik »Empire Etin« <7.524 tom Nemške podmornice so napadle an?lešk: sorevod 1000 mili zaradro od i~ske obale. Berlin. 20. marca AA. (TNB). V zveri z zaključnim poročilom rnglo-kesa L oyda o izgubah britanskih ladii pri Dunker-queu ugotavlja »Vo"kisrher Beobachter«, da se iz tega lahko sklepa: 1) NemTca ocena izgub ni pretirana in so navedene izgube često manjše kot v resnici. 2) Čeprav Is zelo težko ug-to vi ti število ladii. H m l^h o tonil;} v~ina letala. vendar to štr-vilo odgovarla stvarnosti. 3) Kar se tiče podatkov o izgubah trgovinskih mornaric ki iih i? prizadejalo nem$k-> letalstvo le naravno, da so se orer>j=vaie en*k-> kot pri napadu na Dun-komue 4) Angleški podatlr ]<> rM-o priznanje te^a. ker se le pozn~1? ker tnko d~ Izgubah ne vs bu-ie podatkov o ''gubah V so bile ž* prel obla vi lene 5> T«> izjt b.-» s- n-novnp rr~ v'dne iz. tedenskih por č!! br'tansk« ad-m;-al'tete. ki so v resnici skoro vedno te večje. riki Bitka za Keren se nadaljuje — Italijanski protinapadi Borba zapadno od Džidžige Rim, 20. marca. n. (Stefam.) Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je objavilo davi svoje 286. službeno poročilo, v katerem pravi o borbah v Afriki: V severni Afriki je topništvo v Džarabu-bu ponovno obstreljevalo sovražne sile, ki bo se skušale približati našim prostojan-kam. Naša letala so bombardirala sovražno letalsko oporišče v Berki pri Bengaziju. Skupine nemških letal so napadle več postojank in sovražnih naprav. V noči na 19. t. m. so sovražna letala napadla Tripolis. Bilo je nekaj mrtvih in ranjenih. Povzročene je bilo nekaj škode. Naše protiletalsko topništvo je sestrelilo eno sovražno letalo, ki se je še v zraku vnelo. Nemško protiletalsko topništvo je v bližini Nufilije sestrelilo drugo sovražno letalo. Njegov pilot je bil ujet. Nad Egejskim morjem so se naša letala spopadla z neko skupino sovražnih lovcev. Eno letalo tipa »Hurrlcane« je bilo sestreljeno. En naš bombnik se ni vrnil na svoje oporišče. V Vzhodni Afriki se nadaljuje bitka za Keren. Kljub prejšnjim izgubam in neprestanim sovražnim letalskim napadom so naše čete na več točkah prešle v protinapad. Naša letala so se junaško izkazala v tej bitki in so bombardirala z eksplozivnimi ln zažlgalnimi bombami sovražne topove ter obstreljevala s strojnicami sovražne čete ln avtomobile. Naši bombniki so napadli letalsko oporišče v Argodatu. Povzročili so velike požare. Poleg sovražnih letal, ki so bila uničena na letališču, kakor je bilo objavljeno že v včerajšnjem vojnem poročilu, so bili sestreljeni še 4 sovražni lovci. Na področju pri Džidžtgi odbijajo naše čete napade sovražnih sil na prelaz Mar-da severnozapadno od Džidžige. O junaški smrti generala Lsre^zlnifa Adis Abeba. 20 marca AA (Štefani). Vojni dopisnik s severnega bojišča italijanske vzhodne Afrike poroča naslednje podrobnosti o junaški smrti generala Lo-renzinija: General Lcrenzmi je prevzel 17. marca poveljstvo na posebne težki postojanki V odločilnem trenutku bitke., ko so bili srditi sovražni napadi že odbiti, je generala zadela granata, tako da je umrl v trenutku, ko je dajal povelja svojim voiakom. Čim je brigada ki ji je peveljval general Lorenzini, zvedela da te padel men poveljnik, je še odločneje nastopila proti sovražniku. Generala Lorenziniia so pokopali ob veliki skromnosti z vsemi vojaškimi častmi. Povratek poslanika Alfierlja v Berlin Rim, 20. marca. n. (DI^B.) Italijanski veleposlanik v Berlinu Alfieri se je dalj časa mudil v Italiji, kjer se je zdravil. Veleposlanik je včeraj odpotoval nazaj v Berlin, kamor je prispel davi. Angleška poročila Kairo, 20. marca. AA. (Reuter). Vrhovno poveljstvo britanske vojske na srednjem vzhodu poroča med drugim: Libija: Ničesar poročati. Eritreja: Kljub srditim sovražnikovim protinapadom naše čete v redu prodirajo porti Kerenu. AbesinUa: V Berbsri je bilo zaplenjenih šest topov, zajetih pa gotovo število sovražnikovih vojakov. Na cs a ih področjih južne Abesinije se prodiranje naše vojske zadovoljivo nadaljuje. Najrobi, 20. marca. s. (Reuter) Današnje kenijsko vojno poročilo javlja, da so južnoafriške čete zasedle Džidžigo brez večjih težav ter so zajele nekaj ujetnikov. Angleške patrulje so prodrle sedaj od Džidžige že dalje do prelaza Marda, 8 milj za-padno od mesta, kjer so že v boju s sovražnikom. V južni Abesiniji so sedaj angleške regularne čete zasedle Javello, ki so ga pred dnevi osvojili abesinski uporniki. Pri Ne-geliju se operacije po načrtu nadaljujejo. Kairo, 20. marca. s. (Reuter) Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem službenem poročilu: V Libiji so izvedla letala vojnega letalstva močan napad na Tripolis. Mnogo bomb je zadelo med ladje v pristanišču. Nastale so eksplozije in veliki požari v pristanišču in v bližini vojaških skladišč. Bombardiranih je bilo tudi več italijanskih letališč v Libiji. V Sirti so bili povzročeni požari, v Tametu pa eksplozije in požari med letali na letališču. V Eritreji so bile sovražne postojanke v gričevju okoli Kerena bombardirane in s strojnicami obstreljevane od angleških letal. ki so se spustila na cilje v strmoglavem poletu. Na cesti med Kerenom in Asmaro so bili napadeni sovražni motorizirani transporti. Močan napad je bil Izveden na Asmaro. fcom"'ardir3i a je bila brzojavna postaja, nadalje Fiatove tvorni-ce in kolodvor. V Abesiniji je bil izveden moča** napad na letališče v Dessieu, ki je bilo hudo poškodovano. Podmsrniški napadi na vojaške prevoze London, 20 marca. s. (Reuter) Admira-liteta javlja: Angleške podmornice so dosegle nove uspohp z napadi na prometne zveze med Italijo In italijanskimi preko-morskimi posestmi Podmornica »Utmost« ie izvedla uspešen nap vi na konvoj vojaških prevoznih ladij, je plul pod spremstvom vojnih ladij. Dve ladji, ki sta bili napolnjeni z vojaštvom, ena ■ 6000 in droga s 4000 tonami, sta b^ii zadeti od torpedov. Po eksploziji torpedov je sledila na eni izmed ladij še zeio močna eksplozija ter je skoro gotovo, da je bila najmanj ena izmed zadetih ladij popolnoma uničena. Podmornica »Unic« je s torpedom zadela približno 3000 tonsko sovražno tovorno ladjo, ki je plula pod spremljavo vojnih ladij. Ladja je bila skoro gotovo potopljena. Podmornica »Triumph« je s torpedi zadela dve polno naloženi sovražni tovorni ladji, katerih vsaka je imela približno 2500 ton. Usoda italijanskih kolonistov v Abesiniji London, 20. marca. j. (Reuter.) Glede italijanske želje, da bi se zajamčllo 200.000 nevojskujočlm se Italijanom, ki žive v Abesiniji, varno spremstvo z vojnega področja, je Reuterjev diplomatski dopisnik doznal lz merodajnlh angleških krogov, da angleška vlada v sedanjih okoliščinah ne more storiti ničesar, kar bi moglo ogrožati uspeh vojaških operacij, ki so zdaj v teku na abesinskem področju. Ne more biti govora, da bi moglo angleško poveljstvo ustaviti vojaške operacije, ki so v razvoju, dokler Italijanska vlada ne bi predlagala sklenitev premirja. Navzlic temu je angleška vlada prosila abesinskega cesarja, da naj stori, kar more, da bi se preprečile morebitne represalije proti nevojskujočlm se Italijanom v Abesiniji. Z albanskih bojišč Grki poročajo, da so odbili vse italijanske napade na osrednji in severni fronti Rim, 20. marca- n. (Štefani). Vrhovno poveljstvo Italijanske vojske je objavilo davi v svojem 286. službenem vojnem poročilu: Na grški fronti delovanje topništva posebno na odseku 11. ar mi je. Naša letala so v nizkih poletih bombardirala sovražne ceste, kolone avtomobilov, vojaške taborišča ln skladišča. Izkazalo se je, da je bilo pri letalskih napadih na Valono v zadnjih dneh sestreljeno še eno angleško letalo. Njegove ostanke so naSli na otoku Sassenu. Grki v Tepeleniju ? Carigrad, 20. marca. n. (CBS) Danes popoldne so prispele vesti, da je grSkim četam uspelo v napadu na nož zavzeti Tepe-leni. Polastile so se ogromnega vojnega plena in je bilo mnogo Italijanov ujetih, že snoči so Grki zavzeli neposredno blizu Tepelenija 1500 m visoko važno italijansko postojanko. Se ponoči so skušali Italijani v nenadnem napadu znova Iztrgati postojanko Grkom lz rok, njihov napad pa je bil zaman in so imeli pri tem celo zelo velike izgube. Z zavzetjem te postojanke je postal položaj Tepelenija nevzdržen ln so se Italijani po teh vesteh pričeli davi ob zori z vso naglico umikati lz mesta, ki so ga čez nekaj ur zasedli Grki. Italijani se še nadalje umikajo. Ankara, 20. marca. br. Ankarski radio je objavil, da je danes popoldne prispela vest agencije Reuter, po kateri so Grki davi zavzeli Tepeleni in vkorakali v mesto. Grško poročilo Atene, 20. marca. AA. (At. ag.) Uradno poročilo št. 144 glavnega stana grške vojske pravi: Sovražni napadi, ki so jih na osrednjem odseku podpirali tanki, so bili odbiti. Prav tako so bili odbiti sovražni napadi slične-ga značaja na severnem odseku. Sovražnik je Imel Izgube. Zajeli smo nekaj vojakov. Uničili smo 3 tanke. Sovražna četa, ki je zašla v križni ogenj našega avtomatskega orožja ln topov, je bila popolnoma uničena. Ob nekem uspešnem dejanju v dolini Vojuše smo zajeli nekaj sovražnih vojakov. Atene, 20. marca. n. (At. ag.). Poveljstvo angleškega letalstva je objavilo da- nes opoldne komunike, v katerem pravi, da so angleški bombniki, ki jih je ščitilo nekaj lovcev, včeraj uspešno bombardirali vojaške objekte v Draču. Bombe so v mestu povzročile veliko škodo. Izbruhnil Je tudi večji požar. Druga skupina angleških bombnikov je v nizkem poletu učinkovino obstreljevala s strojnicami kolone italijanskih transportnih avtomobilov v bližini Tepelenija. Atene. 20. marca. s. (Reuter). Poveljstvo angleške vojne mornarice v Sredozemlju javlja: Letal vojne mornarice so izvedla te dni več zelo uspešnih napadov na sovražne ladje v pristaniščih v Valoni in Draču. Povzročena je bila resna škoda. Ugotovljenih ie bilo 6 ali 1 direktnih zadetkov z letalskimi torpedi Tudi neka kri žarka ali večji rušilec je bil med zadetimi ladjami in se 1e potopiL Angleško odlikovanje generala Papagosa Atene, 20. marca. AA. (At. ag.) Poveljnik grške vojske general Papagos je objavil dnevno povelje vojski, v kateri jI sporoča, da ga je angleški kralj Jurij VI. odlikoval z visokim angleškim redom. Italijanski ranjenci na potu skozi Jugoslavijo Beograd, 20 marca. p. S posebnim vlakom Rdečega križa je prispelo danes dopoldne iz Djevdjelije v Beograd 289 italijanskih ranjencev, ki so bili v grškem ujetništvu. Na beograjski postaji so jim priredili lep sprejem. Skupno s podanikom Mammelijem se je zbralo na postaji sko>-raj vse uradnišrtvo poslaništva, mnogo italijanskih novinarjev in članov italijanske kolonije v Beogradu. Večje število bolničark našega Rdečega križa je ranjence obdarovalo z zavoji pomaranč, cigaret m drugih darov. Tudi Italijani so obdarovali ranjence. Med ranjenci je pet oficirjev. Posebni vlak spremlja naš sanitetski kape-tan 1. raz. dr. čičin V vlaku je tudi ita-janski sanitetski oficir dr. Galvi. ki je po rodu iz Zadra in dobro govori hrvatsko. Popoldne ob 14.50 je posebni vlak z ranjenci krenil dalje preko Zagreba in Ljubljane v Italijo. Vloga Japonske Ugibanja o nemških predlogih japonski vladi ob priliki Macuokovega obiska v Berlinu Zbornica odobrila Rooseveltove kredite Sedem milijard dolarjev za izvedbo zakona o posojanju vojnega materiala demokratskim državam London, 20. marca. j. (Un. Press) Po informacijah, ki so dospele semkaj iz japonskih krogov, bo Nemčija predlagala japonskemu zunanjemu ministru Macuoki, da naj Japonska v smislu določb berlinskega pakta pojači svoj pritisk proti Ze-dinjenim državam na Daljnem vzhodu. Pričakujejo, da bo Macuoka Nemčiji stavil gotove protipredloge, ako Nemčija želi, da bi Japonska na Daljnem vzhodu vezala večji del ameriške vojne sile ter s tem zmanjšala obseg ameriške pomoči Ve- tjftuv, liki Britaniji. Macuoka bo po informacijah iz zgoraj omenjenega vira nasvetoval nemški vladi, da naj nemška vojska v prvi vrsti prične z direktno ofenzivo proti Veliki Britaniji, ker je le z zlomom Anglije mogoče napraviti iluzorno ameriško pomoč, ki naj se kasneje pokaže bodisi že na tem ali onem bojišču. V Londonu sodijo, da Nemčija morda okleva z ofenzivo proti Grčiji prav zaradi tega, da ne bi kompromitirala svojih priprav za masivni napad proti Angliji, ki ga še zmerom smatra kot prvo in odločilno bojišče v sedanji vojni Zaradi tega v Angliji neglede na vse vesti o skorajšnjem pričetku »razčiščevanja« na Balkanu še zmerom računajo z nemško invazijo ter so na njo vsak čas pripravljeni ★ Vojna na Kitajskem Tokio, 20. marca. AA. (DNB.) Danes dopoldne je bilo objavljeno poročilo, ki pravi, da se je Japoncem posrečilo prebiti kitajsko obrambno črto ob reKi Tangtu, tn da je bilo s to potezo okrog 50.000 Kitajcev popolnoma odrezanih od ostale vojske maršala Cangkajška. Po prehodu čez reko Tansi so Japonci nadaljevali s prodiranjem v smeri proti zahodu. Proces v Riomu preložen Pariz, 20. marca AA. (DNB). »Petit Pa-rlsien« se vprašuje, zakaj je prisilo do preložitve razprave v Riomu. List piše: Ali bodo krivci kaznovani' Da a!li ne? Smrt krivcem! Krivci žaloigre bodo kaznovani, toda Riom je zaspal V stoletni sen Vw te-žina zakona bo padla na glavne krivce, toda politiki in demagogi, ki so s svoje politiko privedli državo v nesrečo, še niso kaznovani. Za sedaj imajo ugodno življenje v ječi Bojevniki na bojišču, družine padlih borcev in vejni ujetniki zahtevajo pojasnila, kaj je z usodo vojnih krivcev ln kakšno posredovanje je potrebno, da •e zadosti pravici. VTashington, 20. marca. & (Asa Press). Reprezentančna zbornica je snoči s336 : 55 glasovi odobrila aedemmilijardm kredit za izvedbo zakona o posojanju vojnega materiala demokratskim državam. Krediti so bili odobreni v nespremenjeni obliki, kakor jih je predsednik Roosevelt pred tednom predložil kongresu. Sedaj mora kredite odobriti še senat, ki prične z razpravo o njih danes. V krogih senata napovedujejo, da bo tudi senat izglasovali kredite že začetkom prihodnjega tedna. 190 ladij za borbo proti podmornicam VVashington, 20. marca. s. (Columbia BS). V zvezi s snočnjo izjavo mornariškega ministra Knoxa poročajo, da bodo Zedinjene države v kratkem odstopile Angliji okoli 150 manjših ladij za borbo proti podmornicam. Bodo to posebne ladje za napade na podmornice, dalje »Moskitoc-torped-ne ladje, oborožene ribiške ladje ln podobno. Mornariški minister Knox je že sam napovedal, da ni v načrtu, da bi ameriška vojna mornarica odstopila Angliji tudi nove rušilce. Roosevelt v Floridi tVashingion, 20. marca, a (Columbia BS) Predsednik Roosevdt je prispel davi s svojim posebnim vlakom v Jacksonvidle v Floridi. V teku jutra si je predsednik s spremstvom ogledal gradnje na novem oporišču z« ameriško vojsko v bližini mesta. za katerega bo porabljenih 40 milijonov dolarjev Nato le nadaljeval vožnjo in se bo zvečer vkrcal na svojo jahto »Poto-mac«. ki ga pričakuje v nekem pristanišču na Ploridi V spremstvu predsednika Roosevelt« potuieio med drugim Harry Hopkins. predsednikov tajnik Early, vrhovni državn* tožilec Jackson. notranji minister člani voiaške svite in predsednikovi osebni zdravniki Roosevelt bo križariil okoli 10 dni v bližini ameriške obale. Nikdar se ne bo oddaljila ladja za več nego 8 do 10 ur od obale, tako da bo lahko v primeru izrednih dogodkov Roosevelt vedno takoj odhitel nazaj v Washington Ni še znano, ali bo jahta izbrala pot proti Mehiškemu zalivu ali pa proti Bahamske-mu otočju Washington, 20. marca. j. (Ass. Press). Na včerajšnji tiskovni konferenci je na vprašanja predstavnikov tiska predsednik Roosevelt izjavil, da mu ni točno znano, kakšnega obsega je prav za prav misija irskega obrambnega ministra Aitkena, ki je pravkar dospel v Zedinjene države. Roosevelt tudi ni podal nobenih podrobnosti glede programa Aitkenovega bivanja v Zedinjenih državah. Mornariški minister Knor je na tiskovni konferenci sporočil, da je Velika Britanija tri ali štiri dni po sprejetju Rooseveltove-ga zakona o ameriški pomoči Angliji zaprosila za dovoljenje, da bi smela uporabljati ladjedelnice ameriške vojne mornarice za izvrševanje potrebnih popravil na svojem b rodov ju. Nizozemski minister pri Booseveltu VTashington, 20. marca n. (SDA). Prezi-dent Roosevelta je snoči sprejel v posebni avdienci nizozemskega zunanjega ministra Kileffensa iz Londona. Namesto konvojev 9)verižni varnostni pas" Nevv Vork, 20. marca. j. (AR) Glede na poostritev podmorniške vojne se v ameriških krogih mnogo razpravlja, kako bi bilo mogoče zajamčltl večjo varnost transportov ameriškega vojnega materiala v Anglijo. V mornariških krogih predlagajo, naj bi se namesto sedanjih konvojev uredil na Atlantiku tako zvani »verižni varnostni pas«, ki bi pomenil stalno stražo vzdolž linije, po kateri plovejo transportne ladje preko oceana. To stražo bi tvoril niz ru-šllcev, ki bi bili v medsebojni razdalji kakih 80 km porazmeščeni preko celega oceana. V ta namen bi bilo potrebno približno 50 rušilcev. Ako se upošteva, da mora tudi sedaj v konvojih sodelovati zelo veliko število rušilcev, ne pomeni novi sistem nobene znatnejše obremenitve angleške vojne mornarice, pač pa mnogo večjo varnost transportov. Rušilci. ki bi v svojih sektorjih neprestano patruljlrali od enega konca do drugega, bi lahko Imeli trajno pod nadzorstvom celotno pot preko Atlantskega oceana. Vsaka točka na tej poti bi bila vsaki dve do tri ure pregledana vsaj od ene voine ladje. Možnost, da bi se mogle v bližino pritihotapiti nemške podmornice, bi se s tem znatno zmanjšala. V sodelovanju z letalstvom bi predstavljal ta verižni varnostni sistem po sodbi ameriških mornariških strokovnjakov najzanesljivejšo varnostno službo, ki je v današnjih okoliščinah vobče mogoča. Nemška podmornica v ameriških vodah New Tork, 20. marca. AA. (DNB.) Veliki ameriški časopis »Cristlan Sclencl Monitor« se bavi v svojem uvodniku s poročili iz angleškega vira, po katerih se je v ameriških vodah pojavila neka nemška podmornica. List ne verjame, da bi bile te vesti resnične, ter pripominja, da Nemčija v sedanjem trenutku nima nobenega interesa na tem, da bi izzivala Ameriko. List priporoča ameriški javnosti, naj takšne vesti jemlje s pridržkom. Odprto pismo polkovnika Lindbergha New Tork, 20. marca. AA. (DNB.) Tednik »Colias« prinaša odprto pismo slovitega letalca polkovnika Lindbergha. Lind-bergh med drugim pravi, da je bil za svojo osebo že od začetka sedanje vojne prepričan, da se Zedinjenlm ameriškim državam ni treba vmešavati v vojno. Ameriški narod mora vedeti, da ga vedno hitreje po vseh mogočih poteh silijo v vojno. Pri tem je treba Imeti pred očmi, da sedanji ameriški voditelji tudi sami ne vedo, kako ln po kakšni poti bi bilo mogoče sedanjo vojno dobiti. To vedo prav tako malo kot voditelji Velike Britanije. Lindbergh nato omenja ogromno število letal, ki z njimi razpolaga Nemčija, ln zmogljivost nemške vojne industrije. Italijanski tisk o ameriški politiki Rim, 20. marca. AA. (Štefani.) Namera, da ameriške bojne ladje zamenjajo britansko brodovje na Tihem oceanu, da bi se omogočila okrepitev britanskega bro-dovja na Sredozemskem in Severnem morju. je pomembna za stališče ameriške politike. Poleg tega se ne sme pozabiti da so bile dosedanje ladje severnoameriškega brodovja temnosivo pobarvane, tako da so zdaj podobne angleškim ladjam. Washing-ton bi rad videl, da bi se Nemcj prevarali ln Izzvali incident, ki bi ga Roosevelt izkoristil. »Giornale dTtalia« smatra, da je to ne-obzirna politika in da se VVashington s tem izpostavlja notranjim težavam in nevarnostim. da bi bil izoliran na zapadnl polobli. »Tribuna« izključuje vsako mož^ nost. da bi Anglija dobila vojno. Vdor Amerikancev v Evropo je prav tako nemogoč kot vdor držav osi v Ameriko. Iz tega sledi da bosta državi osi ostali gospodar evropske usode. V najboljšem primeru Amerikanci lahko pridejo v Vel;ko Britanijo. Državi osi sta že Izvedli enotnost Evrope in ko bosta pregnali angleško brodovje iz Sredozemskega morja, bosta lahko, uredili svoje gospodarstvo. Ko bo to končano, potem vojna med celinskimi bloki lahko traja v neskončnost, stroške pa bo nosila le Anglija. Svoja izvaja^ nja končuje »Tribuna« z vprašanjem, ali bo britansko otočje, ki je bilo središče močnega cesarstva, in ki se bo čedalje bolj oslabilo v korist USA, moglo obstati nasproti vsej Evropi nad katero bedi nemška vojska. Ni mogoče razumeti, da se Zedinjene države hočejo izpostaviti nevarni pustolovščini ln da ne opazijo, da so v socialnem oziru v enakih okoliščinah kot je bila Francija tik pred evropsko vojno. Rim. 20 marca AA (Štefani) List »T&-vere« piše, da so Zedinjene države izgubile vojno, še prodno so jo začele. 20 let s« napovedovale sovražnost totalitarnim narodom in sc se nadejale da bodo lahko našle v Evropi oporo za osvojitev stare celine. Danes Roosevelt upa. da bo mogel tedai. ko najde oporišče v Angliji, po mili volji voditi usodo Evrope Toda ta račun je napačen. \Vilson in Goolidge sta propadla pri istem poskusu in to v času, ko je biila Evropa še demokratski prostozidarski raj. Roosevelt pr.haja prepozno. Politika osi je naredila i2 Evrope trden blok. proti kateremu valovi židovske =n-ternacionale ne morej'. doseči n;česar več. Evropa bo dcbiia vojno povsod, kjer se bo vojskovala. Ali ho Irska dobila orožje od Amerike Berlin, 20. marca. j. (Štefani.) Današnja »Berliner Borsenzeitung« posveča veliko pozornost včerajšnji izjavi predsednika Roosevelta na tiskovni konferenci, ko je predsednik Zedinjenih držav izjavil, da ne ve nič točnega o prihodu irskega ministra za narodno obrambo v Ameriko. List sodi, da mora biti ta nenavadna nevednost Roosevelta gotovo na kakšen način motivirana. Ker predsednik Zedinjenih držav deli z Anglijo ne samo nevarnosti, marveč tudi vse tajnosti, — kakor je izjavil sam predsednik angleške vlade Churchill —, je povsem logično, da mora tudi vedeti za vse načrte in namere Velike Britanije nasproti Irski. Roosevelt ln njegova diplomacija — tako zaključuje »Eorsenzeitung« — so storili vse, kar so mogli, da bi prepričali Irsko, da se mora pridružiti Angliji. Ker pa je Irska trdno odločena braniti svojo nevtralnost, in to tudi z orožjem, če bi bilo treba, pa seveda Roosevelt nima nikakega Interesa, da bi prlbavil Irski orožje, s katerim bi se mogla braniti proti angleškemu napadalcu. d&nssva Amiensa Pariz, 20. marca. A A. (DNB). Izdelani so načrti za ponovno dograditev mesta Amiensa v severni Franciji, ki je bilo med vojne skoraj popolnoma uničeno. Od 30.000 hiš jih je 12.000 porušenih. 8.000 hudo poškodovanih. Načrt določa zgradnjo čisto modernih hiš. ki bodo v skladu z značajem mesta in njegovo preteklostjo. Znova bodo zgradilli vseučilišče, visoko šolo za medicino, kemični zavod, gledališča in nekaj cerkva, obnovili pa tudi vse spomenike, ki so bili med voino porušeni. Dela za obnovo mesta bodo trajala približno štiri leta. Pri njih bo zaposlenih okroglo 30.000 delavcev Stroški so preračunani na dve milijardi frankov. Badijska telefonska zveza Maribor—Ljubljana Beograd, 20. marca. p. Minister za pošto, telegraf in telefon je odobril gradnjo posebne telefonske zveze med Mariborom in Ljubljano za radijske prenose. Kakor znano bo radijska postaja v Mariboru le relejna in bo v celoti oddajala program ljubljanske postaje. Aretacija dveh Slovencev v Zagrebu Zagreb, 20. marca. o. Zagrebška policija je aretirala dva razbojnika, ki sta v zadnjem času storila več zločinov. To sta 20-letni Ervin Tavčar iz Poljčan pri Mariboru in 21-letni Alojzij Podbevšek iz Jagnjeni-ce pri Krškem. Dne 25. marca sta z revolverjem in nožem prisilila monterja mestne električne centrale v Zagrebu Josipa Vajta, da. jima je izročil denarnico s 180 din, uro, vredno 500 din, in zimsko suknjo vredno 1200 din Na enak način sta 20. februarja odvzela mizarskemu pomočniku Baskaliču zimsko suknjo, istega dne sta s silo oropala tudi davčnega ekse-kutorja Ivana Zalokarja za zimsko suknjo in klobuk. i »UUTKO* R. 68. 3 fbMe, sl ur. um. Napredek in moč vojne sile Vlojsld nič ne pomagalo avtosnobifi, letala in oklopni vozovi, če nima jeklenega duha Korak naših planincev je vedno enak: nagel in odločen Beograjsko »Vreme« v daljšem članku razpravlja o modernem bojevanju. V Izvlečku objavljamo glavne misli: Brez dvoma ima znanost vedno večji vpliv na sodobno vojevanje. V zadnjih desetletjih je posebno v tehniki naredila znanost ceio revolucijo in je njen vpliv na oboroženo silo bil velikanski. Navade, tradicije in izkušnje, pridobljene / stoletjih v krvavih vojnah, niso več v polni veljavi. Pod vplivom znanosti in zadnjih vcjmh dogodkov na Poljskem in na zatr.dnem bojišču postavljajo vpr?.-ianja. ah je dosedanja organizacija in formacija vojske dobi a, ali so borbeni postopki v skladu z moderno tehniko ah je dosedanji način obrambe še kaj vreden z ozi-rom na »bliskovito« vojno, ali je sploh možna obramba države, ka vojska nima na razpolago desetin oklepnih divizij ? SplošDo je razširjeno mnenje, da brez utrjenih črt tipa »Maginot« ali »Siegfried« nI mogoča uspešna obramba. Pri tem stra-hco^tno naglašajo veliko uubmise'no3t, češ da maj,ma vojska ue rrore uspešno k.ui-fcovati veliki moderno opremljeni. Da dosedanje vojaške navade in izkv.-stva niso pooplna je jasno Razvoj znanosti *_n tehnike jih je v mnogočem spremenil Zato so v začetku sedanje vojne mnogi vojaški strokovnjaki trdili, da je Seja vodstva Rdečega križa Sodstvo Rdečega križa, ki mu načeluje Nj. kr. V is. kneginja Olga, se dobro zaveda časov, v katerih živimo, in nalog, ki jih mora ta velika mednarodna človekoljubna organizacija izvrševati v miru in vojni Kakor smo v včerajšnjem *Jutru< zabeležili, je bila na Jožefovo v starem dvoru v Beogradu seja izvrševalnega odbora RK pod predsedstvom kneginje Olge. vojevanje popolnoma no/o ln da bo treba stara izkustva zavreči. Ce pa se vprašamo, če je to res, moramo odgovoriti, da ni. Nestrpen duh reform v vojevanju ne sme iti pred znanostjo, pač pa za njo v gotovi razdalji, ki je odvisna od finančnega stanja, zemljišča, oborožitve, značaja Li borbenega duha nar>da m vojske. Pristaši poj, 'tih sprememb in novosti večkrat pozabljajo ra preizkušeno resnico, da vse. kar je novo, ni dobro, pa tudi vse staro ni slabo. V sedanji vojni je bilo uporabljenih mno- go novih borbenih sredstev, ki so iznena-dila sovražnika (Stuka bombarderji, novi artilerijski izstrelki za prebijanje betona, plini za zmrzovanje in onesvedčanje moštva v utrjenih položajih, termitske bombe itd.). Toda ta iznenadenja še ne bi bila odločilna, da na eni strani ni bilo junaškega duha, na drugI pa omahovanja. Da pa ne bo nesporazuma, moramo poudariti, da bi bila velika škoda, če bi vojaka katere države ne izkoristila pridobitev znanosti in tehnike v mejah možnosti, ki so ji dane. Ni namreč države in vojske, ki bi si ne bila na jasnem, da razvoj vojne tehnike in materiala zahteva tudi spremenjen način vodenja borb in vojne. Pogrešno in škodljivo pa bj bilo, če bi vojaško hrabremu narodu hoteli vsiliti prepričanje. da se brez oklopnih edlnlc ne more prebiti sovražnikova črta. Gledati Je treba, da se združijo moč tehnike z zmagonosnlm duhom in vero v moč orožja, ker samo dovoljna tehnika, dovršeno znanje in visoki vojaški duh lahko dosežejo največji uspeh. Velika je zabloda onih, ki žive v prepričanju, da Je vojska slaba, če nima polno oklopnih edi-nlc, da Je brezupen odpor vojske, če nima desettiaoče letal ali mase termi takih bomb, da Je vojska, ki Je ohranila nož. bodalo, bombo in planino, zaostala. Ni borbe ln ni vojne brez negotovosti, nevarnosti in nadlog. Kdor drugače misli in govori, se moti. Največja škoda in napaka pa bi bila, če bi vojska zaradi prevelikih skrbi, da ne bo iznenadena ln zaradi prevelike vneme, da bi korakala z znanostjo in tehniko, pozabila, da vojski nič ne koristijo avtomobil, letala in okiop-ni vozovi, če nima jeklenega srca ln jeklenega vojaškega duha. Pripomba k novim ljubljanskim tržnicam Ponesrečena ureditev obrežja ob Ljubljanici Ljubljana, 20 marca. Nove ljubljanske mesarske tržnice so v surovem sezidane Stojijo strmo nad obrežnim zidom regulirane Ljubljanice. Raztezajo se od Kresije do zmajskega mostu Novim mesarskim tržnicam ie vsekakor treba posvetiti več pozornosti Ne mislim na stavbe kot take Pač pa zaradi tega. keT nakazujejo bodočo ureditev največjega ljubljanskega živilskega trea in zlasti z njim povezanih oba] Ljubljanice Zato bi bilo iz temeljev zgrešeno, če bi na nove mesarske tržnice gledali same iz preprostega in naivnega vidika češ. dobili smo definitivne zidane objekte namesto sedanjih zasilnih lesenih provizorjev Sai pompozno stebrovie vzdolž bodočih mesnic ne mere in ne sme biti niti edini, niti glavni kriterii za presajanje novih poslopij in njihove uporpbn-sti. V koliko bo slednja v skladu z delavskimi potrebami sodobnih mesarskih stojnic, bo pokazala bodoča vsakodnevna praksa 2e danes pa -lahko presodimo učinek novih mesarsk;h stojnic na p-os4or kier so postavljene Njihov polnžai ie zgrešen Z Liublianične strani n^orovliajo Drav mučen in turoben vtis. ker človeka spominjajo boli na kazemat" kakor- na m tržnice. Ne more? se ubraniti misli d-* s-1 je v samo za-novo teh ob;eVnv prikradlo več rvav "c~dn:h nana^ F-onti 73 vo'o te dlrne posebno neprijetno. če io gl da? s trimoriia ali 7 rmi'sb?i mostu Ti so točke, kier gre mimo iTe^->o mno o pešcev I^ahko s® reč? da se rov° rre~a--ske tržnice z neben® dmfe ct*^in; ne ooa-ziio od takšne""1 ?t"vila iv^a^tov Jo v toMkSni celotni s"iki. kaor revno z ob h mostov. S teh mostov pa ti pravi oko, da je nova stavba nagnjena proti Ljubljanici in dobiš vtis. da se bo prevrnila v strugo. Četudi ni res. oa vendar naoravlia poševni obrežni zid in na njem stoječa navpična stena neminovno vtis. da ie stavba močno previsna Ta mučni videz nove mesarske tržnice še boli poudarlaio s tem da stojijo strmo na konveksni strani struge. Konveksna linija često prav težko prenaša tudi brezhibne objekte, kai šele stavbe z videzom previsnosti Postavljanje objektov na konveksni strani in zidanie strmo nad strugo vsebuie še nadaljnji dve težki pogreški. Deiansko se z novimi tržnicami silno stisne ves prostor ob Ljubljanici. 2e itak ozka reka ie postala s tem zidanjem le še globok ln neprijazen kanal Strmi zid ob konvek=ni strani struge oa bo v bodoče to napako in žalostno dejstvo še boli po darjai in stalno podčrtaval. ves obrežni prostor pa tudi dejansko stiskal in dušil Zazidava obrežia Ljubljanice strmo nad strugo torei ni uspela V estalom pa se prav ob tem primeru postaviia samo 00 sebi izredno važno načelno vprašanje, da-li se morejo in sm?jo obrežja sploh za-zidavati Premnogo razlogov covori za to. da bi morali biti bregovi povsem nezazid-liivi in lahko doriooni S tem bi ohranili v~ai v~žii ob ž!v! '-odi me-* dvema najv-"-> j "ima ljubljanskima mostovoma cisti izvrstno Udeležili so se je ugledni člani glavnega odbora iz raznih mest Jugoslavije Izmed Slovencev je bil navzoč en g. dr. Ivan Škar-fa. Na seji so sprejeli poročilo o delu dru-Itva Rdečega križa v preteklem letu. Re-ievali so tekoče zadeve, ki spadajo v pristojnost izvr$e\'alnega odbora društva Nj. V is. kneginja Olga porabi vsako priliko, da prisostvuje prireditvam Rdečega križa, da obiskuje njego\'e ustanove in pregleduje priprave za vse potrebe Naša slika Jo kaže v družbi mladih zaščitnih sester v Beogradu. M nI turni pregled Kjer ni pitne vode in elektrike TssJi občina Raka je potrebna večjega napredka Raka. 18. marca Toda poglejmo še kam drugam. Nad Krškim poliem nasproti zelenim Gorj n-cem se dvigajo nizki vinorodni hri.čki. In tam ie naša prijazna vas Raka Ima veliko cerkev, kar pet trg. vin tri večje gostilne, orožniško stanico. več rokodelcev in obrtnikov. Po upravnem obsegu ie ore-cei velika občina, mnogo več i a n:go občina Studenec, pa tudi premožnejša. Toda tam se vendar mnogo več skrbi za napeljavo prepotrebneea električnega toka. Nasprotno. na vse načine se na Raki p»rcti-vijo nekateri, (ki so sicer v manjšini, to- da žal odločujoči). Protivijo se posojilu 120.000 d n. ki bi sa mo.a.a občina najeti. Zdaj se vprašujemo, al. ie res to tolikšna obremenitev za občino k kršna ie Raka. Nekateri spet pravijo, da je bano.ma prevzela za druge občine zadevna posojila za napeljavo elektrike To je že res. t~da taki al bi se morali naši možje malo več pobrigati in nasa o->čina b. zaai zz ims a e.ektriko Ptes oa ie tud t- dj tiste občine odplačujejo zdaj posojib banovini. Tako bo n. pr. občina Skocjan letos že vse odplačala. Ali ni všečne-. Č2 olačuie občina najeto posojilo banovini al; oa naravnost onemu, pri katerem si ie izpo o- dila? Torei tudi ta izgovor ne more otoveljati! Le poglejmo, kakšne razmere so v naši preljubi Raki! Tu imamo staro vodovodno napeljavo, ki oa žal ne deluie več. ker ie vsa zastarela. 2e neka i let miru je, ker so bila vedno potrebna manjša ali večja popravila. ki so terjala vedno večjih denarnih izdatkov Takrat le deloval vodovod tako. da se ie orl tem zgubilo tri četrtine izvirk. Zato ie tekla voda iz vodovoda le Po eno uro dnevno ker ie bilo pač premalo vode No. sedal oa Se tlstesra nI več V vasi imamo dva vodniaka ki oa oba ne ustrezata svojemu pravemu namenu. Ob vsakem deževju postane voda v vodnjakih umazana ln neužitna Poleti oa se mnogokrat zgodi da sploh ne dobiš vode. ker skoral usahneta izvirka Kdor pride zjutral Prvi k vodnjaku, ta Se kal dobi. drugi oa nič več V vsaki občini mora biti vedno dovoli zdrave, čiste pitne vode. To 1e eden izmed glavnih pogoiev ca po-vollno zdravstveno stan i e vseh občanov. Ce pa premislimo, da ie Drav naša občina določena, da oridHo sem v orlmenj potrebe evakuirani otroci večjega me? ta, mora uvideti vsakdo tem večio "»otr^bo do zdravi pitni vodi Cule se. da bi banovina tudi prispevala k zgraditvi novega vodovoda če bi se občina sama zavzemala za to orepotrebno pridobitev Poleg tega moramo premisliti, kai bi se zgodilo, če bi nekoč poleti ob hudi su§i se vnela v sredi vasi ena izmed hišic, pokritih s slamo Nai Se malo veter zapiha in že imamo ves kral v plamenih. Cudtra se. da nihče ne pomisli na to Sreča 1e le. da smo bili do zda i pred tako nesreče obvarovani in da še ni bilo nožara -7 tr^rti vasi Našim gasilcem vsa čast in hvala za njihovo požrtvovalno delo r*ia brez potrebne vode ne bi mogli obvladati količ-kai večjega požara sredi naše vasi. Kratko: stara vodovodna naprava ie povsem nerabna Zato bi bilo nove naprave ki bi morala biti na vsak način na električni pogon. Res elektriko Imamo tudi .ia *laki. toda žal io dobiš le v trgovini za nekal dinarjev električne napel ia ve oa nimamo Tega smo precei krivi sami oziroma odločujoči činitelji Vsi kraii okrog nas že imaio električno napeljavo: le oogleimo tia v Krško Leskovec VelfVi Podlog Veliko vas. Kostanjevico in Skocjan: letes jo dotr še Studenec Povsod vidimo s*mo napredek le Pri nas na Raki le namesto napredka samo nazadovanie Pri tem niti ni tak- dalef do najb1:žjega priključka Do Le^kovca ie kak'h 8 km. do Skrhana pa kak^h 9 km zračne razdalie Torei tistih par kilometrov haoeliave in pogrebnega transformatorja si iaša občina r.e upa finanrirati Povsod kier sc do^lel napeljali elektriko so vsi o^v zadovollni Vsakdo ki ie hodil po krajih ki so dobili električno razsvetljavo se ie 'abko prepričal, da so vsi res zadovoljni z r.ovo lučjo Sprva ie res nekai več izdatkov, toda oozneie ie toliko ceneie Se nekai: Z letošnjo zimo smo imeli še nekako dovoli petroleja, toda kai bo v o"ihodnii rim ie dngc vrvaSanie Naibrže bo teda^ pe-tro!»ia zmanjkalo Sicer oa ie že zda-i pe-trolei tako slab da mn res lahko rečeno smrd"j'vec Le pr~bi' nekai ur v orosto-ru kier gori oetroleika pa boš videl in čntH da ie liudstvo našlo nravi \z-a7 BU*a s° pomlad Zdai ie zadnii čas. da se začne ?e enkrat resn:, militi ia n* pe-Movo elek+rik» notem kr'.'OKr na d'lo Ovč?na nai naiame posov"o nato se bo takoi začelo delat' na terenu tr.+erocerti Pa bodo gotovo noma"al: z ^znirn delom n nr z dovodom materiala kakor se Je drugod ?e zg^dMo V naši vasi mora zavladati volja pa napredku kakor it to oo drugih kra-ih Na Gorenjskem, na Štajerskem in na Notranjskem ima že vsaka vas elektriko; a tudi Dolenjska ie v zadnjem času precej elek-trificirana le nekaj večiih občin je brez elektrike Zal ie naša Raka med njimi. Ona izkazuje le nazadovanje svojega zdravstvenega stanja fker nima pitne vode v dovolim meril in svojega tehničnega stanja (ker nimajo sodobne razsvetljave). Tistim, ki toliko nasprotujejo napeljavi elektrike kličemo: čas bo šel preko njih. Korist posameznikov se mora umakniti koristi splošnosti. koristi vseh občanov. rj__.a Anthony Klančar Rodil se je 7. L 1908. v Clevelandu. Oče mu je iz vasi Gradišče pri Robu na Dolenjskem, ded lz Ulake pri V. Laščah. Mati mu je Strletova iz Sodražice. Dekliško ime očetove matere je bilo Gradišar. Vseučilišče je končal 1932. v Illinoisu. Vlsokošolec je sodeloval pri raznih slovenskih in angleških listih v Uniji. Evrope še ni videl, vendar se jako zanima za prosvetno življenje celotne Jugoslavije, proučujoč nje zgodovino, umetnost, glasbo, narodopis ln slovstvo. B. Borko je v Jutru 9. VI. 35. navedel vrsto predavanj o številnih slovenskih pisateljicah in nekaterih pisateljih, ki jih je naš naslovnik priredil onkraj velike luže našim rojakom. Dalje omenja tam prevode iz Iv Cankarja, priobčene po obzornikih v USA kakor tudi v Londonu. Prispeval je v razne zbornike in priročnike podatkov o mnogih jugoslovanskih prosvetnih delavcih. Od Borkovega članka bo skoraj 6 let. V tej dobi je naš daljni rojak neutrudno nadaljeval svoj posel, to se pravi: redno poročal o vseh količkaj pomembnih jugoslovanskih knjigah, ako Jih je dobil v roke, v obzorniku »Books Abroad«. O tem poglavju mi je nedavno pisal: »Radoveden sem, al! vaši založniki ln pisatelji spre-vidijo, da je ena njih knjiga v Ameriki \Tedna desetih na njihovih policah. Ce bi Jim bilo do tega, da Ameriko prepričaš, da je Jugoslavija vredna žrtev, kadar bo V stiski, tedaj U morali sodelovati z nami. Mi ne moremo plačati vsake knjige, ki jo dobimo od tam, lahko pa jo s pridom uporabimo tu. »Kot folklorist si želi predvsem »Etnologa« (I—IV), časopis za zgod. in narodopisje, Glasnik Muzejskega društva, itd. Zadnje čase se mu zanimanje osredo-toča na poročne šege pri Slovencih. S podatki naj mu postrežejo strokovnjaki (prof. V. Novak v Kranju, J. Gregorič v St, Vidu, itd.). Spričo svoje službe v zveznem davčnem uradu mora zasledovati tudi tamkajšnjo politiko. Vendar je našel časa, da je ustanovil večerne tečaje za slovenščino in slovstvo. Poleg tega je osnoval še dopisno šolo za svojo materinščino. Na kratko sem v tem listu letos opozori) na Klančarjev priročnik o elevelandskih Jugoslovanih. Iz njega vidiš, da živi v tem središču 35.000 Slovencev, 15.000 Hrvatov in 2500 Srbov. Za 500 odličnejših oseb je podal imena, poklic, naslov in telefonsko štev. v tem »Who 's Who«. Po mestu in okolici deluje 50 naših bolničark, 27 odvetnikov, 26 učiteljev ln učiteljic, 15 zdravnikov, 13 zobarjev, 16 urednikov, 3 policijski poročniki, ena strežnica na letalu, 4 rokoborci, 1 sodnik, 1 magij (čarovnik), 2 kovoznanca (metalurga), 5 umetnikov, 2 skladatelja. Pripravlja pa marljivi Klančar dalje seznam manj znanih trgovcev ln pokllcnlkov jugoslovenske narodnosti, na primer onih, ki se bavijo z zavarovalnino, balzamira-njern, dekoriranjem, poučevanjem godbe, s stavbenimi strokami, s kontraktorstvom, mizarstvom, zidarstvom, krojaštvom, itd. Ob tem zamudnem iskanju in nabiranju gradiva snuje slovstvena poročila prevaja Cankarja, Fr. Bevka i. dr. Za Books Abroad je pred kratkim dovršil razpravico: Recent American Slovene Literature, prikazujoč najnovejšo priseljensko literaturo s poseb- nim ozlrom na poslednja dela Josipa Qr-dina, Ivana Jonteza, Johna Omana. Ivana Zormana, F. J. Keraa, Ivana Zupana. Pri nas Se neznani so neki glasovi o Klančarjevi prireditvi Dr. Dragutina Lončarja knjige: »The Slovenes. A Social Hi-story<. Srb V. Vur.inich, prof. na univerzi države Kalifornije, se v angleški literarni smotri »Slavia« izraža, da je doslej najboljši spis svoje stroke, zavzemajoč visoko mesto v študijah jugoslov, zgodovine. — Enako pohvalno se izraža o socialni zgodovini Slovencev J. S. Roucek iz Hemp-stteada v omenjeni reviji Books Abroad, ki jo Izdaja univerza v Oklahomi, obžalujoč edino to, da izborno delo sega le do L 1910. Ne bom nizal vseh naslovov, ki zaslužijo, da posvetimo precej pozornosti prizadevanju našega vzornega rojaka A. Klančarja. Povem naj samo Se to, da je bil med 222 znanstveniki slavisti v Združenih državah pred dobrim letom odlikovan za svoj trud od učene družbe. Sredi oktobra 1939. mu Je Banovinska zaloga poslala slov. čitanke za srednje šole. že letos Izda iz njih nekak Cvetnik slovenske književnosti v angleščini (založba Tugoslav Pamphlet Press). Kakor vidite, J. Klančar ne drži križem rok. Potakem ne morem bolje zaključiti teh vrstic nego s tem, da znova pozovem slovensko javnost, osobito založnike in pisatelje, naj poklanjajo brezplačne izvode na tale naslov: An-thony J. Klančar, 1047 East 67 St.. — Cle-veland, Ohio. USA. A. Debeljak Lili Novy, »Temna vrata« Temna vrata — to so starinska monu-mentalna vrata baročne palače, avtoričinega doma na Starem trgu, ki jih je Lili Novyjeva na posrečen način povzdignila v simbol svoje poezije. Za temi vrati je zrasla lirika tenko čutečega, ob vsakem rahlem dotiku vznemirjenega ženskega srca, izgubljenega v samoto širokih soban Brezplačni tečaj ruskega jezika je uvedla ponedeljska izdala »Jutra* za svoje redne čitatelje. Tečaj, ki bo v naSi javnosti brez dvoma vzbudil živahno zanimanje, bo začel izhajati v ponedeljek, ko bo ponedeljsko »Jutro« poleg nekaterih splošnih na\'odil prineslo prvo lekcijo iz ruskega jezika. Tečaj, ki je pod vodstvom odličnega jezikovnega stroko\'-njaka. bo pisan nazorno in stvarno, tako da si bo vsak pozoren učenec, ki ne bo zamudil nobene lekcije in ki bo pripravljen, tudi med tednom obnavljati obravnavano tvarino, izlahka v doglednem času pridobil osnovno znanje iz ruščine, s katerim sv bo z resno voljo in delom lahko dokopal do obvladanja največjega slovanskega jezika. Zato opozarjamo vse naše čitatelje na prihodnjo številko ponedeljskega »Jutra*, najpreprostejši način, da se izogne neprijetni zamudi, pa bo za vsakega učenca, da se na ponedeljsko »Jutro« naroči. Visok praznik zavednega celjskega obrtnika Danes, na prvi pomladni dan, bo praznoval znani klobučarski mojster g. Franc Šribar v Celju 85-letnico svojega življenja. Rodil se je na Ložnici Ko mu je bilo 12 let, je vstopil kot vajenec v klobučar-no tvrdke Chiba v Celju Ta se je izučil, potem pa je odšel kot mlad pomočnik na potovanje ter je v osmih letih prepoto\'al skoraj vso Avstrijo, Nemčijo in Švico Ko »e je z bogatimi izkušnjami spet vrnil v rodno Celje, je tu L 1882. ustanmil samostojno obrt, ki je po solidnosti kmalu zaslovela Šribar mojstru je sedaj že 59 let in je kljub visoki starosti svež. krepak in delaven. Dolgo vrsto let je predsedoval Združenju klobučarjev v Celju, ki ga je v priznanje njegovih zaslug izvolilo za svojega častnega predsednika Franc šribar je eden najstarejših celjskih obrtnikov, če ne morda najstarejši sploh Odlikujejo ga velika marljivost, solidnost, poštenost in odločna narodna zavest, ki jo je tudi v težkih časih pred osvobojen jem vedno neustrašno izpričeval Ni torej čudno, da je med prebivalstvom zarodi teh svojih lepih lastnosti splošno spoštovan in priljubljen. Francu Šribarju iskreno čestitamo k jubileju s toplo željo, da bi mu usoda naklonila še dolgo vrsto let zdravja in zadovoljstva! Postani in ostani član Vodnikove družbe! razkošnega meščanskega doma, v samoto nočnih ur, ki je je ta čas razdvojenosti in preloma tako bogat, pa v samoto sladkih trenutkov, ki ž njimi ljubezen leči vse, kar krvavi. Iz dvojnega studenca so privreli ti verzi, ki jih označujeta rahločuten smisel za zvok ln podobo besede: iz pekočega odnosa pesnice do časa, ki se zdi kakor v znamenju Apokalipse, in erosa, tega pravira doživljanja vsega lepega. V odnosu do časa je Novyjeva lirik hrepenenja in resigna-cije, ki doživlja stvari, kakršne so ali kakršne so prav za prav bile (naslovna »Temna vrata«), a ne najde niti oddaljenega stika s stvarno problematiko sveta, ki je dajala navdiha, da postavimo primer, liriki Srečka Kosovela ln sredi katere se oplaja tudi ustvarjanje nekaterih pesnikov našega najmlajšega rodu. V tem pogledu je značilna »Zidarji pojejc*, katere motiv se na prvi pogled zdi zajet iz časa, iz današnjega tvornega sveta, a je v resnici le prepesnitev subjektivnih čustev pesnice o domu, ki je v okviru njenega ustvarjanja prvo ln poslednje torišče vsega občest-venega doživljanja naših dni. Prodirnejša, globlja je njena ljubavna pesem: srcu žene je pač brez primere bližji eros kakor problemi, ki bi jih moral razvozlavati razum. V zbirki so pesmi, ki spadajo morda med najlepše primerke naše erotične lirike, a prav gotovo med najlepše, ki so privreli iz ženskega srca. Pozna se nekaterim, da so včasih njih osnovnemu tonu, včaeih njih obliki kum ovali večji ustvarjalci od Prešerna do današnjih dni, a vendar je v njih dovolj svojskega, samoniklega, da stoji Lili Novyjeva pred nami kot izrazita pesniška osebnost. Njen verz je i zbrušen, njen jezik bogat; vendar je nekaj redkih mest, ki prineso človeku občutek, kakor da Jih je tuja roka napi* Domače vesti Ljuba si ti pomlad!. .. Z današnjim dnem prehajamo v pomlad. Sicer je letos prehod komaj zaznaven, kajti ie nekaj dni imamo prijazno pomladno vreme. Hladne noči zadržujejo prenaglo rast in prehitro prebujanje prirode, tudi jutra so še hladna, ali čez dan prigreva solnče, da je veselje onim, ki se trudijo na vrtu in polju, kakor tudi onim, ki hite v svobodnih urah iz zatohlih pisarn in stanovanj v prebujajočo se prirodo. Za lemežem se po poljih obrača precej suha prst Običajni povpreček vlage je v marcu 99 mm, toda zaenkrat je zemlja ravno še dovolj prepojena in so orači in kopači menda z letošnjim sušcem zadovoljni. Dnevi postajajo daljši, ščebet drobnih krilatcev je vedno živahnejši, vesel ost mladine poživlja priiodo Globoko v dušah se drami slutnja velikih dogodkov, ki se obetajo v letošnji pomladi Ah naj bo slutnja še tako velika in močna nas je pomlad našla na vse pripravljene Varnost svobodne domovine zahteva marsikatero odpoved. Ona zahteva, da je marsikateri orač pri puški ah pri topu. namesto za plugom. Velika doba zahteva velikih ljudi — in taki moramo biti v svojem tihem žrtvovanju za domovino, petem pa naj pride kar hoče Prišel bo čss, ko se bomo tudi mi z drugimi narodi veseliti velike pomladi, prerojen j a vsega sxreta. • Profesorski izpit z odličnim uspehom je opravil Valentin Orel, profesor v Celju. • Novi grobovi. Umrl je trgovec g. Bogomil Bogovac. Pogreb predragega pokojnika je bil včeraj popoldne na pokopališče k Sv. Križu. — Za vedno je zapustila svoje drage učiteljica gdč. Mira Thumova. Pogreb bo v soboto ob pol 15. iz kapele sv. Petra na 2alah k Sv. Križu. — V Logatcu je preminila vdova šolskega vodje ga. Lina Pinova, roj. Tollazzi. Pogreb bo vsoboto ob 16. iz hiše žalosti št. 38 na ta-mošnje pokopališče. — Pokojnim blag spomin, žalujočim svojcem naše iskreno soža-lje! • Okrevališče za mornariške oficirje in podoficirje je bilo pravkar zgrajeno v letoviškem kraju Skradu sredi hrvatske Švice, v Gorskem Kotaru. Zidava se je pričela pred dvema letoma po načrtu majorja Ivana Bostiča. Glavno pročelje okrevališča je obrnjeno preti jugozapadu in je z balkona krasen razgled na romantične predele Gorskega Kotarja. Poslopje je dvonadstropno tn sezidano iz kamenitih blokov. V prvem in drugem nadstropju je po 13 sob z eno ali dvema posteljama ter z družabno dvorano. Na vrhu je velika terasa in veranda za solnčenje. Stroški so iznašali poldrugi milijon din. Uprava je poverjena zdravniku polkovniku dr. Franju Vizjaku. V novem domu so že na okrevanju nekateri podčastniki naše vojne mornarice. • Poziv skladateljem. Uprava JPZ v Beogradu vabi vse jugoslovanske skladatelje, da ji predložijo nove ali doslej neizvajane skladbe za mešani, moški ali ženski zbor. Skladbe se bodo izvajale pri svečanih koncertih v Beogradu in po središčih pevskih žup ob proslavi, ko bo kralj Peter II. zasedel prestol. Ni treba, da skladbe trajajo več kakor 6 do 8 minut Tudi niso potrebni posebni tehnični problemi. Teksti naj bodo vzeti iz naše literature ali po narodni pesmi. Vsak skladatelj lahko I precuoži največ dye skladbi. Vpu&iati jih je treba do 1. avgusta nan upravo JPS v Beogradu, Kralja Ferdinanda 1. Uprava prosi skladatelje, naj jo pismeno čimprej obvestijo, ali bodo s svojimi skladbami sodelovali pri manifestacijah JPS. j * Skrb za postrvji zarod v Ohridskem i jezeru. Slikoviti Ohrid je najbolj privlačen kraj na jugu naše države. Kakor po svojih prirodnih lepotah in zgodovinskih znamenitostih slovi danes tudi po svojih ustanovah, ki so edinstvene v naši državi. Posebno slovi hidrobioioška stanica, ki skrbi za zdrav ribji zarod v Ohridskem jezeru in predstavlja veliko gospodarsko pridobitev za sicer siromašno Ohridsko pokrajino. Kakor izkazuje najpovejša statistika je hidrobioioška stanica od svojega postanka do danes vložila v Ohridsko jezero 20 milijonov lepo odnegovanih po-strvjih mladic. V letošnjem letu bo števi lo vloženih mladic še posebno veliko. • Tečaj Iz ftizeologije za zdravnike v javni službi, šola narodnega zdravja v Zagrebu bo v zvezi z institutom za tuberkulozo priredila od 21. aprila do 31. maja šesttedenski tečaj iz ftizeologije za zdrav nike v javni službi (sreski, občinski in zdravniki higienskih ustanov). Namen tea tečajev je, da se zdravnik) v javni službi spoznajo z jetiko 'n njenim zatiranjem, da bi tako mogli pomagati v akciji za zatira nje jetike. V tečaj bo sprejetih največ 12 zdravnikov. Zdravniki, ki žele obiskovati tečaj, morajo po nadrejenem oblastvu poslati prijavo šoli narodnega zdravja v Zagrebu, Mirogojska cesta 4„ najdelj do 10 aprila. Zdravnikom v javni službi, ki bodo poslani v tečaj, pripadajo poleg njihovih rednih dohodkov v času bivanja v tečaju, potni stroški m dnevnice na breme ustanove. ki jih je poslala. ♦ Sniarsko—rogaško—kozjanski večer v ljubljanskem radiu bo to soboto, in sicer ob 19.25 predavanje o gospodarskem položaju okraja od 20 30 do 22. pa potovanje po okraju z opisom najlepših znamenitosti. Oboje je pripravil dr. P. Strmšek. tednik Radio-Ljubljana pa je prinesel ob tej priliki poleg 4 krajevnih slik zemljevid okraja in odlomke iz tega potopisa. * Zveza sobo-črkoslikarjev, pleskarjev in ličarjev za dravsko banovino sporoča javnosti, da je na svoji redni skuščini v Celju 9. t. m. z czirom na ponovni povi-šek cen naterialu sklenila povišati tudi cene svojim izdelkom za sobo-črkoslikarsko pleskarsko in ličarsko delo za nadaljnjih 30a/o. * Borbo plemstva za svobodo protestan-tizma in zmago škofa Tomaža Hrena, ki je z reformacijskimi komisijami s silo zatrl protestant izem na Kranjskem, je opisal Damjan Vahen v svojem zgodovinskem romanu »Gospoda«. Nadalje je pisatelj opisal življenje plemiške gospode v ljubljanski in kranjski kotlini v XV.. XVI. tn XVII. stoletju. Roman bo izšel v založbi »Naši obrazi« v Ljubljani, šubičeva ulica 3/III. V subskripciji stane 56 din, v platno vezan pa 75 din. (—) ♦ Nova monumcntalna cerkev sv. Jožefa, ki je bil pred 250 leti od hrvatskega sabora proglašen za zaščitnika hrvatskega naroda, bo v Zagrebu zgrajena po načrtu prof. Josipa Plečnika. Naš arhitekt je svoj načrt brezplačno poklonil zagrebškemu nadškofu. Seveda bo nova cerkev veljala mnogo denarja. Potrebnih Je najmanj troje do pet milijonov dinarjev, da bodo sploh lahko začeli zidati. Gradbeni odbor je ob letošnjem prazniku sv. Jožefa izdal poseben letak, v katerem poziva Hrvate in zlasti Zagrebčane, naj čim več prispevajo za novo cerkev. V njej bo prostora za 3000 vernikov. • Medved je raztrgal čuvaja živalskega vrta v Skop ju. V živalskem vrtu v Skoplju imajo že nekaj let lepega medveda. Čeprav je udomačen in miren, je vedno zaprt v veliko kletko, v katero ni stopil nihče drugi kakor njegov čuvaj Lazar. Pred tremi dnevi pa je medved naenkrat napadel Lazarja, ko je ta stopil ob običajnem času v kletko, da jo očisti in da medvedu hrane. Čuvaj se je skušal braniti, toda bil je preslab in nihče od gledalcev mu ni mogel pomagati, šele ko so prihiteli drugi čuvaji, se je medved pomiril. Bilo pa je že prepozno. Lazar je dobil tako hude poškodbe, da je v bolnišnici v nekaj urah izdihnil. * Hudo prizadeta družina. V vasi Du-brancu pri Varaždinu je Habijančeva družina nedavno izgubila edino hčerko, 15-letno Ivko, ki je podlegla za pljučnico. Dva dni nato je sledila nova nesreča. 18-letni sin Gabrijel je padel v apno, ki so ga gasili v veliki jami. Dobil je strašne opekline in je po nesreči kmalu izdihnil, j * Najmlajša zakonca v Bosni. Rekordna • poroka, kar se tiče mladosti, je bila te dni ; sklenjena v Zavidovičih v Bosni. 13'.etni Huso Salkič, učenec 4. razreda ljudske šole se je oženil z 12 letno Remizo Rajli- čevo. To sta najmlajša zakonca v Bosni. Huso se je še lansko jesen igral s tovariši na ulici. Odkar pa se je oženil, se je močno zresnil in baje prav lepo skrbi za svojo mlado žena DIN 2-j DROGERIJA ANESLJIVO UNIČUJE MOLJE IN NJIHOV ZAROD židovska UL LJUBLJANA MARIBOR • Dve žrtvi nafte. Na kolodvoru v Bosanskem Brodu sta že.ezniški de.avec Seiko Čuta in njegov sin Avdo pretakala nafto iz večje cisterne v manjšo. Pretakanje je trajalo precej dolgo. Ker se je stemnilo, stari Čuta ni vedel, ali je cisterna že prazna. Zato se je s svetilko povzpel nanjo. Potem je svetilko spustil v cisterno, da pogleda, koliko je še nafte. Zdajci je sledil strašen P'anil ie wrrmen požar, ki je takoj zajel očeta in sina. Brž se je ogenj razširil še na dve cisterni. Gasilci SO n- (""lita je kmalu izdihnil v groznih bolečinah, sin Avdo pa se v bolnišnici bori s smrtjo. • Nesreča italijanskega parnika. V vodovju okrog Zadra je pretekli torek nastopilo nenadno neurje. Vrsta ribiških ladij je bila v veliki nevarnosti da se potopi, vendar je sreča bila naklonjena. Naš par-nik »Ugljan« je moral prihlteti na pomoč nekemu italijanskemu parnlku, ki je vlekel dva vlačilca. V burji se je en vlačilec pokvarU in je pretila nevarnost, da potrgajo valovi verige, s katerimi sta bila vlačilca pripeta k parniku. Posadka »Ugljana« je pod vodstvom svojega pogumnega ka-petana s tveganjem lastnega življenja m ladje odvlekla italijanski parnik z dvema vlačilcema v Pašmanski kanal, odtod pa v Zadar, kjer bodo vlačilec popravili. Italijansko pomorsko oblastvo v Zadru je izreklo našemu kapetanu toplo priznanje m zahvalo. » Ponarejavalci denarja poskušajo zdaj tu, zdaj tam svojo srečo, ki pa je vedno le kratkotrajna. Policija v Banjaluki je prijela nekaj moških, ki so hoteli kar na debelo izdelovati bankovce po 500 din. Večinoma so to kmetje iz okolice Bosanske Gradiške. Glavni pobudnik je bil neki Slavko Babič, ki mu je res uspelo napraviti nekaj ponarejenega denarja in ga je brž skušal spraviti s pomočjo svojih zaveznikov v promet. Toda doslej so razpe-čali le šest falslfikatov, ki so jih orožniki kmalu izsledili ter nato polovili vso družbo in jo izročili okrožnemu sodišču v Banjaluki. * Na poti v bolnišnico pod vlak. Nedaleč od Brezovega mosta na progi med Križev-ci in Koprivnico so našli mrliča, ki mu je vlak odrezal levico in je bilo truplo močno razmesarjeno. Komisija je pri ponesrečep-cu našla list, s katerim je bil Franjo Petti poslan iz občine Gjelekovca v bolnišnico za duševne bolezni v Vrapču. Komisija je tudi našla pismo, ki ga je ponesrečencu pisala neka Katica iz Zagreba. Pokojni je bil živčno precej razrvan. zato ga je domača občina poslala na zdravljenje. S postaje Carevdar jo je mož kar peš mahnil ob progi. Ali je postal žrtev nesrečnega naključja ali pa je prostovoljno šel pod vlak, to skrivnost je pokojni odnesel s seboj v večnost. u— Meftni krom p* r na debelo se z nakaznico iz Mestne hranilnice dobiva v skladišču Vidmarjeve hiše v Gradišču samo vsako sredo in soboto ves dan. na drobno ga pa dobite vsako dopoldne na mestni stojnici na Vodnikovem trgu. Na debelo lahko kupi posameznik do 300 kg krompirja ter ga takoj plača v Mestni hranilnici ljubljanski, na drobno ga pa vsaka gospodinja lahko na dan dobi do 10 kg. u— Podežclani kupujejo moko v Ljubljani. Odkar je moka na nakaznice prihajajo zlasti ljudje iz okoliških občin v Ljubljano po moko s svojimi nakaznicami Nekateri trgovci so na nakaznice okoliških občin tudi prodajali moko občanom tujih občin na škodo ljubljan. občanov. Ljubljanski trgovci smejo prodajati moko l€ ljubljanskim občanom in zato mestni pre-skrbovalni urad opozarja, da trgovcem, k: se tega navodila ne bodo držali, ne bo več nakazoval moke. u— Vozni premet s šelenburgove ullre mimo kazine na severni strani Kongresnega trga do Wolfove ulice bo kakih 14 dni ustavljen zaradi polaganja nove ka- sala vmes. V pogledu pravopisa so nekatere samovoljnosti (n. pr. vež6), ki se pač ne bodo mogle uveljaviti v jeziku. Prav tako bi morale v zbirki liričnih pesmi iz-ostati nekatere nepravilne dublete, kakršne novi pravopis zaradi njih pogoste rabe sicer tolerira, a vendar rušijo jeziku notranje ravnovesje in mu jemljejo zunanji blesk. Knjigo, ki je Izšla samo v luksuznem izdaji 300 numertranih izvodov, je skladno opremil z tzvirnimi lesorezi akad. slikar Božidar Jakac. L. M Iz likovne umetnosti Pomladanska razstava LADE V nedeljo, 23. t. m. bo v Jakopičevem paviljonu slavnostna otvoritev razstave beograjske in ljubljanske »LADE«. Odkar ae prirejajo razstave »LADE«, bomo prvič videli dela srbskih umetnikov v večji kolekciji tudi v Ljubljani. Poslali so več kakor 50 del. Slovenski tovariši, združeni v ljubljanski »LADI«, so prispevali blizu 80 del. Razstavo bo otvoril s posebnim govorom predsednik Ivan Vavpotič. Razstava v Budimpešti ln Slovenci Priprava za udeležbo slovenskih umetnikov na jugoslovenski razstavi v Budimpešti so zaključene. Prvič, odkar se prirejajo take razstave, so sodelovali pri pripravah tudi sami umetniki. Kakor znano, so likovni umetniki z neznatnimi izjemami organizirani v treh velikih stanovskih združenjih, ki štejejo skupno nad 300 izvršujo-fih članov. Priprave za to razstavo so se yodile po skupno določenih normah. Vsa- kemu likovnemu umetniku je bila dana . možnost, da se udeleži razstave. Zaradi re- | prezentativnega značaja in omejenega obsega razstavnih prostorov je bilo seveda število razstavijalcev ume j eno in sicer po ključu 100 : 100 : 60 za umetnostna središča Beograd, Zagreb in Ljubljana. Izbiranje slovenskih del je izvršil umetniški svei DSLU, ki sta mu bila pritegnjena kot svetovalca dr. Mesesnel in J. Zorman. Kot zastopnik prosvetnega ministra je vodil vse priprave dr. France Stelč. Izmed slovenskih likovnih umetnikov se bodo te razstave udeležili slikarji: Tine Gorjup, Olaf Globočnik, Božidar Jakac, Rihard Jakopič, Matija Jama, Karel Jirak, Gojmir Anton Kos, Tone Kralj, Stane Kre-gar, Miha Maleš, France Mihelič, Nikolaj Omersa, Fran Pavlovec, Maksim Sedej, Matej Stermen, Franc Stiplovšek, Fran Tratnik, Ferdo Vesel in Ivan Vavpotič, ter kiparji: France Gorše, Boris Kalin, Zdenko Kalin in Tine Kos. Slovenija bo prispevala 48 slik in 14 plastik. Grafika na tej razstavi ne bo zastopana. Izbrana kolekcija bo dostojno reprezen-tirala slovensko umetnost v madžarski prestolnici. Pokazala bo presek naše likovne umetnosti od impresionizma do danes, čeprav je žiri izločal med slikarskimi deli tista, ki bi utegnila vzbujati videz konservativnosti. Razstava bo otvorjena 23. aprila 1.1. Zanimivo bo opazovati, kako bodo odmevala naša umetnostna stremljenja v središču, kakor je Budimpešta. Mitja Švigelj V pasaži je razstavil manjšo kolekcijo slik arhitekt slikar Mitja švigelj. Njegova olja kažejo od razstave, ki jo je lani priredil v Jakopičevem paviljonu, razveseljiv napredek. Ne bi mogel sicer trditi, da jc švigelj že našel samega sebe — videti je, da se še naslanja na druge vzore, predvsem na M. Jamo, česar mu spričo njegovih stremljenj, da doseže zaželjeno višino/nikakor ne štejem v zlo. Ponavlja se primer, ki sem. ga bil omenil že pri Klemenčičevi razstavi, da lahko že govorimo o slovenski umetnostni šoli, ki ne črpa naravnost iz Inozemske umetnosti. Poleg krajin, med katerimi je planinski motiv štev. 3. posebno uspel in kaže tudi Blejbko jezero prav lepe kvalitete, je švigelj pokazal nekaj uspelih športnih motivov, ki kažejo dober smisel za kompozicijo. Sava s Šmarno goro v ozadju se pa z neprijetno plastiko odvzdiguje iz struge. Priporočal bi več vestnosti v risbi. — nt — ZAPISKI Odmev slovenske knjige v italijanski reviji. Nova revija »Cultura neolatina«, ki jo je začel izdajati Institut za romansko filo-logijo na univerzi v Rimu, je objavila oceno študije dr. Stanka Lebna »Problem Dantejeve Beatrlce« (izšla v izdaji »Modre ptice« v Ljubljani). Maria Majerova v slovenskem prevodu. V izložbah knjigarn se je pojavil nov prevod iz češke književnosti: socialni roman Marije Majerove »Sirena«. Roman je pre-vel za založbo »Hram« dr. Ferdo Kozak Prikupno češko pisateljico Je že prej predstavila slovenskemu občinstvu založba »Cesta« s prevodom njene krasne »Rudarske balade«. Poleg tega je revija »Modra ptica« objavila v prevodu dr. Otona Berkopca Majerove daljšo novelo, B. Borko pa je ob tej priliki orisal literarni profil te pisateljice, ki zavzema vidno mesto v sodobni češki lepi književnosti. M. Majerova živi v Pragi in še vedno Izdaja nove spise. nalizacije med podaljšano Subičevo ulico in Wolfovo ulico, pešcev pa dela ne bodo dosti ovirala. o— Dela v Zvezdi napredujejo zdaj nekoliko hitreje. Nove nasade so že posadili, tako da si moremo v duhu ustvariti bodoči izgled impozantnega trga s spomenikom Viteškega kralja. Zal le, da obkrožajo Zvezdo in Kongresni trg tako raznolične. stare in nizke stavbe, ki mkakor ne morejo harmonirati z veličino trga samega. Zdaj daljšajo prehod čez Zvezdo od Kazine do kina Matica, tako da bo segal prav do ogla pred trgovino Šinkovec. Zaradi starega godbenega paviljona je bil doslej nekoliko krajši. Vzdolž Gospodarske zveze in Kazine pa kopljejo delavci sredi cestišča kanal za odtok vode s ceste. Podaljšek Nove založbe bo skoraj dograjen in je upati, da bodo v kratkem podrli del stare hiše v šelenburgovl, ki zapira izhod lz šubičeve ulice. u— Dela na novem poslopju tehnične faKuitete ljubljanske univerze na Ašker-evi cesti zdaj naglo napi edujejo. PcFtav-Heni m ''si b« tonski temnili in pocnorijik' [ritličja. Nova stavba bo '.elo moierna m bo ustrezala vsem predp som učnih zgradb. Veh* nedostate1« ne je brez dvoma, d3 n;la ki 'tnfii f • sl.^cv. Taka nap- va r' ...oraia Imeti kletne in podkletne prosto.e. posebno v ijoših negotovih časih. No »i stavbi pa j>» tuui treveč pomaknjena x cest.šči Odločaj- či faktorji bi se ol!i ozir ti tu'il "" ("olgo in ravno Ai .-».V.. o c- =lo k je ena najlepših in najvažnejših v Ljub-^jOi To cesto bi morali sprei-.ienlti v dre ««jreč kakršeii je Bleivveiso/i n Cfjzova. take da L. predstavljala z oo-m-1 liarino-» celoto, rudi ob nje neteča 'imver-zttetna četrt bi dobila dosti prijaznejše lice. u— Proslava Nika Stritofa. Ker je za predstavo »Carmen«. ki bo v petek 28. t. m. v proslavo 25ietnegs jubileja umetni škega dela Nika štritofa, ogromno zanimanje naj občinstvo dvigne rezervirane vstopnice najkasneje do torka 25 t. m opoldne. Po tem terminu se vstopnice ne t ;do več rezervirale. u— »Na Trški gori«, Bučarjevih znano igro s petjem in godbo bodo ponovili šent-jakobčam šestič v soboto 22. tn nedeljo 23 t. m. ob 20.15 Pri sobotni predstavi bo proslavil v vlogi župana Polajnarja svoj stoti nastop g Slavo Plevelj, eden prvih članov odra. Pri predstavi sodeluje orkester Sokola l pod vodstvom Danila Bučarja in mešani pevski zbor. Ker je bila tudi zadnja no 1 ■"ii..;- .■»iTnrvlana si preskrbite vstopnice že v predprodaji. KOPALNA SOL v kadi neverjetno osvežuje telo in Vas umiri, dkg Din 0.50 — Kr. dvorni dobavitelj DROGER1JA GREGORIC, Ljubljana. Prešernova ul. 5. u— Zahvala šentjakobskim igralcem. Delovni odbor dijaške kuhinje na meščanski šoli na Viču se n?.jpr srčne je zahvaljuje vsem priljubljenim igralcem ter njihovemu režiserju g. Petrovčiču za njih človekoljubno delo, da so uprizorili v telovadnici meščanske šole Nušičevo veleso-igro »Gospa ministrica« na korist dijaške kuhinje Najlepša hvala naj jim bo zavest, da so storili lepo socialno delo. Publ ka, ki je napolnila dvorano do zadnjega kotička, j h želi čim prej spet videti in vnovič uživati trud njihovega prosvetnega dela. Odbor se zahvaljuje tudi g. Zakrajšku, frizerskemu mojstru, ki je dal brezplačno na ra pola^o potrebne lasulje. u— Pevski koncert ljubljanske srednje in meščanskošolske mladine bo v soboto 22. in nedeljo 23. t. m. v operi, in sicer v riboto ob 15. za šolsko mladino, v nedeljo ob 11. za ostalo občinstvo. Pri koncertu bo sodelovalo okoli 650 učencev ln učenk srednjih in meščanskih šol. Peli bodo posamezni zbori posamič v moškem, ženskem, deškem ln mešanem zboru, vokalno in z orkestrom, ter na koncu v velikem skupnem zboru, kar bo gotovo redkost za Ljubljano. Cisti dobiček bo šel za zimsko pomoč naših bednih revežev. Opozarjamo na ta zanimivi koncert in vabimo k udeležbi. Vstopnina je zelo nizka. u— Akademska Jadranska straža opozarja svoje članstvo na aktualno predavanje g. Vekoslava Bučarja o pomenu morskih ožin. Predavanje bo danes zvečer ob 20. uri v lokalu S. O. Preporoda na Blei-weisovi cesti (Arena Narodnega doma i. Vabljeni tudi č lani ostalih akademskih društev. Odbor. u— »Panamski prekop« je naslov predavanja, ki ga priredita krajevna odbora Jadranske straže Ljubljana-mesto ln železnica drevi ob 20. uri v dvorani pevskega društva »Sloga, Pražakova ulica 19. G. Strus Rudolf bo predaval o važnosti in o izgraditvi tega prekopa, skozi katerega je mogoče ladjam priti v najkrajšem času iz Atlantskega v Tihi ocean ali v nasprotni smeri. Obilo zanimivih slik nas bo seznanilo s prekopom, ki je posebno važen v sedanjih težk:h časih. Vabljeno vse članstvo in vsi prijatelji Jadranske straže. Vstop prest. u— XVI. redni letni občni zbor Jugoslo-venskega kinološkega saveza bo v nedeljo 23. t rn. ob 9.30 v srebrni dvorani hotela Uniona. u— Ruska Matica, V nedeljo 6. aprila ob 14. uri bo v dvorani hotela »Tivolija« redni letni občni zbor. V primeru nezadostne udeležbe bo ob 15. uri pri vsakem številu navzočih sklepčni ponovni zbor. u— Starešinska organizacija Preporoda. Redna odborova seja bo danes zvečer ob 20. uri v društvenem lokalu. Odborniki točno in zanesljivo. Tajnik. u— Biljard na tekma Zagreb—Ljubljana, ki je bila pred 14 dnevi preložena, bo sedaj v biljardnicl kavarne Zvezde od petka zvečer do nedelje zvečer. Zagreb bodo zastopali: amaterski jugoslovanski prvak g. Domač ter gg. Schwarzenberg, Vesely, Dragutinovič in Pernica. Za Ljubljano bodo nastopili gg. Eisenbart, Orehek, Bricelj, Bertoncelj, Sevnik, šivic in Pevalek. Ker bo napovedani turnir doslej navečji v Ljubljani, vabimo, vse ljubitelje biljardske-ga športa k udeležbi. n— Kako je to? Pišejo nam: Nedavno je bila objavljena uredba z zakonsko močjo, ki določa, da se do 1. avgusta t. 1. sedanje cene življenjskih potrebščin ne smejo povišati. Medtem so mesarji znatno povišali cene, včeraj pa se. je v Ljubljani podražilo brez poprejšnje napovedi in oblastne odobritve tudi surovo maslo. Doalej je bilo po 56 din za kg. včeraj pa ai ga mogel kupiti le še za 60 din. 2e zdaj pa napovedujejo, da ae bo šunka za veliko noč podražila na 50 din za kg. Ali velja prepoved povišanja cen ali ne velja? To morajo ljudje vedeti, da se vedo ravnati in da se izognejo nepotrebnim sporom in prepirom. n— Pravda o Podbevškovem »Jakopiča«. Podbevškova najnovejša knjiga o mojstru Rlhardu Jakopiču je v naši kulturni javnosti vzbudila mnogo vroče polemike in prahu, zdaj pa bo zadevo obravnavalo tudi sodišče. Eden izmed akviziterjev, kateremu avtor kot založnik po njegovi trditvi dolguje nekaj provizije, pa je ni mogel izterjati, je proti g. Antonu Podbevšku vloži tožbo. V ponedeljek 24. t. m. ob 12.30 bo na sodišču razprava v sobi št. 38. q_ V nedeljo Putnikova Izleta, smučarski na Zelenico in spomladanski na Kure- gieit. (_) o— Fantje lz Šenčurja. V splošno bolnišnico so pripeljali 271etnega mesarskega mojstra Janka Jašperlina ln 20Ietnega po-sestnikovega sina Jožeta Logarja lz Šenčurja pri Kranju, ki sta postala žrtvi fantovskega pretepa. V gostilni so se v oble-sti alkohola fantje sprli in zabliskali so se noži. Najprej je obležal v krvi Gašperlin, ki ima hude poškodbe na rokah in životu, za njim pa še Logar, ki je odnesel štiri težke vbodljaje v hrbet In stegno. Senčur-ski okraj je znan še dolga leta po vro-čekrvnežih, ki izrabijo vsako priliko za pretep in je skozi leta padlo v takšnih fantovski pretepih že lepo število žrtev. Orožniki se sicer trudijo, da bi to žalostno navado zatrli, pa doslej brez uspeha — Dalje se je moral zateči v bolnišnico 591etnl posestnik Franc Kancilija lz Kresnic, ki pa je doma krava z rogom sunila v desno oko in mu ga tako močno poškodovala, da so mu ga morali odstraniti. e— Diplom'rana je bila na filozofsk1 fakulteti ljubljanske univerze i~ k miie gdč. Alenka Mravliakova hčerk- d;'-eVfrj1 I drž. realne gimnazije v Celju Cestftomo! e— GradnJa uradnega poidpja OUZD v Vodnikovi ulici h'tro napreduje. V kratkem bo zfiraieno zddovje do viš:ne prvega nad-troDia Sorva ie bilo določeno, d i bo imela nova stavca zae-krat samo eno -ad-strrtJie. SUZOR oa je sklenil, d"; b-;do zgradili tudi drugo nadstropje. S daj gradijo Drvo polovico stavbe, ki b-< d^ rv-Tusta dograjsna. Na ti se bo ek~p^rit''ra OUZD oreselila s sosrdnesa staresa o--s1ot> ia v novo zsrradbo Staro nos^i' bodo ootem Dodrli in začeli tam gradit^ d ugo polovic- no"? etavbe e— Na 1'ud^kem vseučil?5č»i bi predaval v ponedeljek 24 t m ob 20 d* Jo-sio Mal. ravnr.taH Na-od-i-sa muzeja v Ljubljani, o »Svetovnem nazori s arh Slovencev« Predavani? rašera u*"ledn"ffa znanslvenika-zgoiovinarja bo got.-n.-o zelo zarvr^vvo. e— Šahovski turn'r z* prvenstvo O''a. V sredo zvečer ie bilo odigrario d^.i^o kolo Rezultati so naslednji- inž Saiovic: F. Sohneider 1:0. Mirn k : Rupar 1"0 Gra'er : E Csorgo 1:0. J Schn°id?r : Fa^s remis, Tavčar : Lorbek 1:0. Modic : G Ija 1:0. Prekinjena partija iz prvega kol-< Mod:c : Fajs 1:0 Po dragem kolu vodita K Modie in inž Sajovic z 2 točkama e— Pogreb Frančiške Lika^ev® žene mlinarja in žazaria Ivana Likarja v Hrenovi pri Novi cerkvi ki je um-la v re ski porodnišnici, bo danes ob 9 v Novi cerkvi e— Nesreča pri strcl*an^u s tcpič<*m. Ko je 23-letni dninar Filio Voler iz Luč streljal v nedeljo zvečer s papirnatim topi-čem. ie bušil naboj vanj in mu razmes~ril levo dlan. Voler se zdravi v ce. bolnišnici. Iz Mar^ra a— Znanstveni sestanek zdravnikov bo drevi ob 18. na internem oddelku mariborske splošne bolnice. Na sestanku bo predaval dr. Vakselj Serafin o postoperativ-nem obsevanju raka na dojki z Rentgen o-vimj žarki, dr. V. Kučar bo predaval o temi: Ali smemo upati z ozlrom na sedanje znanje o etfologiji raka na velika odkritja v borbi proti raku. Tretja tema pa bo kazuistika. Vsi gg. zdravniki vljudno vabljeni. a— Posestne spremeTrrbe. Matilda Bauer-le je prodala Ivanu Kljunu iz Sv. Jurija h"šo in parcelo v Taborski ulici 11 za 290.000 din. Dijak Vinko Korže. zastopan po hišnem posestniku in gosti^čarju Vinku Koržetu iz Cirkovc, je kupil od Zadružne gospodarske banke d. d. v Liub'jani hišo v Vojašniški ulici 6 za 210.000 d'n. Po-sestn'ca Katarina Verdn kova je predala industrijcu Francu škofu četrtino h"'še ni Meliski cesti za 1?0.C00 din. Progovni nadzornik drž. žel. Martin Repič je prodal soprogi banskega tajnika Vilci Milutlno-vičevi lz Novesra Sada hišo v Linhartovi ulici 16 za 250 000 din. Zadruga drž. žeL za nabavo stanovanj v Mariboru je kupila od posestnika Franca Kclmana hišo v Frankopanovi 25 za 420.000 din. a— Iz fitarokateliške cerkve. Na praznik dne 25. marca ne bo v Mariboru običajne službe božje, ker bo tak-at v Ptuju, in sicer ob 9. uri v Narodnem domu. Iz Ptuia j— Tro§arine na alkoholne pijač» katere bo pobirala mesena občina v t?kočem letu: na vino in vinski mošt po 1 50 od litra, na šumeča vina 20 din. na pivo 1.50 din na likerje 5 d n na rum pe'm'"o -ec in slične pijače po 2.50 od litra ž"»3nj° in špirit 5 din od hektoi:t^k^ sto*>'rii'» aTVo-hola. na sadjevec pa 0.25 din od 'itra Trošarino bo pob:ra!a finančna kontrola. Za-l^ine kleti občila ne nrz^ava Troš rm morajo pečati t-'di zasebn'ki. ki ves-jo v mesto ali vkletiio za Tast.no u orabo alkoholne nijačQ ne gle^e na nj'h izvor. j— Jadranska straža javlja, da je za danes napovedani občni zbor zaradi vpoklica tajnika preloži na nedoločen čas. j— Pevsko društvo »Ze'e«i;čar« ^ imelo v nedeljo svoj obča: rbor. na k tere-n se Je predsednik g. Ljubeč zahva il Glasbeni mat;ci za vso p dporo. sodelavcem pa za marliivost in topnost ori izvrš v~niu poverjenega iim dela. ApeVra1 na članstvo. da se čim boli okl^n? društva k! je bilo ustanovljeno z narren-m. da rri železničarjih goii pole« i7ob-azbe v petju tudi narrdno zavest in ku"'turo. Tajnik e. Koren je poročal, da šteje d-uštvo Pl članov, pevski zbor. ki tra vzorno vodi g. prof. Burg. pa 21 članov V pretek em letu ie pevski zbor imel 9 nastopov, nameravani koncert pa 1e mrral radi tehničnih ovir odoasti. Pri vol tvah s~> bili Izvoljeni za predsednica Ljubeč, podpredsednik ArnuS. tajnik Frankcvič. blagajnik Koren, arhivar Serdinšek. odborniki Burg. Carman. Križnar. Drve^Sek. nadzorni odbor: Tumpej. Počkaj. B rovšak in Kukavica. J— Vlom v cerkev. V Sv. Barbari v Halozah so neznani z}'kovci vlomili v farno cerkev in odnesli dj-a keliha. Storilce zasledujejo orožniki. Gospodarstvo Zavarovani zaslužek delavcev In nameščencev Lani je znašal zavarovani zaslužek 6I58 mSfijeaov din Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je objavil podatke o gibanju števila zavarovancev pri vseh okrožnih uradih ln bolniških blagajnah nameščencev v mescu decembru, število zavaiovan-cev je od novembra do decembra nazadovalo iz sezonskih razlogov za 43.069 in je znašalo v decembru 713.264, t. j. le še za 5829 več nego v decembru prejšnjega leta (v novembru je bilo število zavarovancev še za 21.386 višje nego v prejšnjem novembru). Pri tem je zanimivo, da kaže število mošk h zavarovancev v primeru z lanskim letom nazadovanje za 9827 članov, število ženskih članov pa je bilo za 15.656 višje. Od skupnega števila zavarovancev je v decembru odpadlo na Slovenijo 112.075 (okrcžni urad 100.525, TBPD 10.579, Merkur 971), na banovino IT'vatsko 236.815 in na ostale banovine 364 671. V primeri a prejšnjim decembrom se je najbolj povečalo število zavarovanih delavcev in nameščencev v industriji tobaka (za 6610 ali 58"'i»). v kovinski in strojni industriji (za 6006 ali za 11.8%) ter pri gradnji železnic, cest in vodnih zgradb (za 2240 ali za 6.4%). Man'Se število zavarovancev pa beležijo predvsem tekstilna industrija (za 6264 ali 9.9%), šumsko-žagarska industrija (za 5784 ali 11.5'"r,) industrija gradbenega materia'a (za 28^6 ali za 12.9%), nadalje trgovina (za 2688). usnjarska industrija (za 1210) itd. V primeri z lanskim letom zaznamujejo najobčutnej?e povečanje števila zavarovancev okrožni uradi v Dubrovniku (za 13.5 odstotka), v Sarajevu (za 6 8%) in v Kar-lovcu (za 5 4" n). Najobeutnejše nazadovanje pa beležijo okrožni uradi v Nišu (za 13.9%), v Skoplju (za 9.4%). v Subotici (za 8.8%), v Petrovgradu (za 6.3%) in na Sušaku (za 4 9%). Povprečna zavarovana mezda je znašala v dccembru za vso državo 33.62 din, t. j. za 0.12 din več nego v novembru in za 8.41 din več nego v decembru prejšnjega leta Na področju dravske banovine je znašala povprečna, zavarovana mezda 36.62 din, na področju banovine Hrvatske 35.36 din in na ostalem področju države 31.57 din. Na-( sproti prejšnjemu mesecu je povprečna zavarovana m.ezda narasla v dravski banovini za 0.33 din, v banovini Hrvatski za 0.22 oin v ostalem področju pa je nazadovala za 0.05 din. Zavarovani zaslužek Skupni zavarovani zaslužek zavarovanih delavcev in nameščencev je znašal v decembru lanskega leta 599.5 milijona din (v Sloveniji 102.6, v ban. Hrvatski 209.1. v ost. banovinah 287.8) nasproti 437.0 milijona din v novembru prejšnjega leta, tako da je bil letos za 152.5 milijona din ali za 35% večji. Za vse preteklo leto nam nudijo številke osrednjega urada v primeri s prejšnjim letom naslednjo sliko o gibanju zavarovane-nega zaslužka delavcev in nameščencev (v milijonih din): 1939 1940 I. četrti. 1201.8 1265.9 + 64.1 + H četrti. 1325.8 1484.5 +158.7 +12% 111. četrti. 1379.3 1597.5 +218.2 +167* rv. četrti. 1339.4 1810.0 +470.6 +35% 5246.3 6157 9 +-911.6 +17% Celotni zaslužek pri krajevnih organih Suzorja zavarovanih delavcev in nameščencev je znašal v lanskem letu 6152 milijonov din, to je za 912 milijonov ali za 17.4% več nego v prejšnjem letu. Gornji podatki se nanašajo na zavarovani zaslužek in obsegajo le zaslužek delavcev ln nameščen cev, zavarovanih pri organih Suzorja, ne obsegajo pa zaslužka rudarskega in top niškega delavstva, ki je zavarovano pri bra-tovskih skladnicah, in železniškega delavstva. Razlike nasproti lanskemu letu so bile največie v drugem polletju, zlasti pa v zadnjem četrtletju, pri čemer pa je treba upoštevati, da je na večji zavarovani zaslužek v zadnjem četrtletju vplivala tudi uvedba novih mezdnih razredov. Celotni zavarovani zaslužek delavcev ln nameščencev v Sloveniji je znašal v lanskem letu 1041 miliionov, v banovini Hrvatski 205J mili ionov ln v ost a i-h banovinah 3066 milijonov. še o razvelfavljeftju ssrviša&Us cen mesu, slanini in masti V torkovi številki smo prinesli objavo mestnega poglavarstva o povišanju cen mesu, slanini in masti, ki pa ni v skladu z najnovejšo uredbo o cenah. Ta uredba je »topila v veljavo v soboto 15. t. m. in prepoveduje do 1. avgusta t. 1. v notranjem prometu vsako povijanje cen Zato je ban-ska uprava izdala objavo, iz. katere sledi, da tega novega zvtšania cen mesa. slanine ln masti nj dovolila in v bodoče tudi ne bo dovoljevala. Nadalje pravi poročilo ban?ke uprave, da je bilo sreskim načelstvom in mestnim poglavarstvom izdano samo pooblastilo, da smejo v lastnem delokrogu v izjemnih in upravičenih primerih na novo določiti cene mesa, slanine in m3sti z ozi-rom na tržno ceno živine v njihovem okraju. Z internim razpisom pa so sreska na-čelstva in mestna poglavarstva dobila tudi smernice ln navodila, ki jih bodo pri eventualnem novem določanju cen uporabljala. V javnosti vlada navzlic gornji objavi še vedno nejasnost, ali so nove cene, ki jih je določilo mestno poglavarstvo v Ljubljani, veljavne ali ne. zlasti ker mestno poglavarstvo doslej ni povišanja cen preklicalo. Sporočilo banske uprave, da je bilo sreskim načelstvom in mestnim poglavarstvom izdano pooblastilo, da smejo v lastnem delokrogu v izjemnih in upravičenih primerih na novo določiti cene mesa, slanine in masti, očitno razumeti ta.ko, da je bilo izdano še pred uveljavljanjem uredbe o cenah, to je najkasneje prejšnji teden. To pooblastilo pa je z novo uredbo o cen^h ugasnilo, kajti nova uredba določa, da .■?me le minister za oskrbo in prehrano pooblastiti podrejene organe in obča upravna oblastva, da z naredbami določajo najvišje cene za posamezne vrste blaga. Take naredbe pa stopijo v veljavo tri dni po objavi in morajo biti objavljene na način, kakor se redno objavljajo naredbe občih upravnih oblastev. Maksimalne cene za modro galico, motvoz in jeklene posode za plin Z uredbo o cenah, ki je stopila v veljavo 15. L m, je dobil minister za prehrano pooblastilo, da lahko za posamezne vrste blaga z naredbami doioči najvišje cene. Na podlagi tega pooblastila je sedaj minister za oskrbo in prehrano izdal prvo naredbo. ki se nanaša na modro galico, konopljeni motvoz za vezanje trte in snopov, za motvoz iz manile in za jeklene plinske posode. 1) Maksimalna cena za modro galico je določena na 8.50 din za kilogram, franko vagon tvornica, brez skubnega davka. 2) Za konopljeni motvoz za vezanje trte (surogat rafije) številka 2 (enožični) v klobčičih po 200 g je določena na 40 din za kg. Za konopljeni motvoz za vezanje snopov (surogat manile) štev. 2V», trižični. v klobčičih po 2 do 21/* kg, ki so opremljeni v bale po 10 klobčičev v skupni teži 25 kg, je določena cena 53 din za kg. Za motvoz iz sisala za snope v dolžini povprečno 330 m na kilogram, opremljen v konopljeni tkanini po 6 klobčičev v skupni teži 25 kg, je določena cena brutto za netto 29 din za kilogram. Gornje cene veljajo franko tvornice brez skupnega davka. Prodaja konopljenega motvoza za snope iz motvoza iz sisala (manile) bo sorazmerno urejena naknadno od oddelka za kontrolo cen pri ministrstvu za oskrbo in prehrano. Vsi trgovci, ki kupujejo označeni motvoz v tvornici, lahko pribijejo na gornje cene efektivne stroš-ške prevoza do svojega obrata, vse eventualne javne dajatve in na skupno vsoto 6V2 za kosmati zaslužek. Ti trgovci morajo zahtevati odobritev prodajne cene od pristojne banske jerave in predložiti dokaze o prevoznih stroških in krajevnih daiat-vah. Kot dokaz se smatra potrdilo občine ali uoravr.ega oblastva prve stopnje, da ti stroški ustrezajo krajevnim razmeram. Tr- govci so dolžni prodajati ta motvoz po odobreni ceni neposredno potrošnikom. Prepovedana je prodaja drugim trgovcem, razen pod pogojem, da se računa nižja 'e-na, kakor je odobrena prodajna ceni in če drugi trgovec (prekupeci prodaja po trošnikom motvoz po odobreni ceni. V tem primeru mora trgovec, ki kupi motvoz iz tvornice. od svojega kosmatega za^u/ka odstopiti ustrezajoči del preprodajalcu po dogovoru 3) Maksimalna cena za jeklene kis»ikove posode je določena na 1200 din za komad, za posebne metanske jeklene posode pa na 2000 din za komad. Gornje cene so d ločene brez skupnega davka, franko skladišče prodajalca. V 15 dneh morajo prodrijalu prijaviti oddelku za kontrolo cen pri trir.i. strstvu za oskrbo in prehrano svoje olo-ge jeklenih posod s podatki o velfkosti (prostornini) in o vrstah teh posod Oddelek za kontrolo cen je pooblaščen, da po kategorijah in vrstah navedenih posod določi tudi nižje cene. Tvrdke, ki se ne bi ravnale po tej na-redbi, se izpostavljajo kazenskim sankcijam iz čl. 7 uredbe o cenah. (Po tem členu se kaznuje veletrgovec s strogim zaporom najmanj 3 mesece in z globo 50.000 din do 1 milijon din, trgovec na drobno pa s strogim zaporom najmanj 15 dni in z globo od 5000 do 100.000 din.) Ta uredba stopi v ljavo tri dni po objavi v »Službeni! >-vinah«. V klirisigu z Italijo smo zopet aktivni Najnovejši izkaz Narodne banke o gibanju klirinških računov z inozemstvom zaznamuje v drugi četrtini marca ponovno povečanje salda našega klirinškega dolga v Nemčiji od 65.18 na 66.42 milijona mark, medtem ko se je saldo našega klirinškega dolga v Ceško-moravskem pro-tektoratu zmanjšal od 82.1 na 81.3 milijona Kč, naš dolg v kiiringu s Slovaško pa od 25.1 na 24.3 milijona Ks. Znatno spremembo zaznamuje novi izkaz glede kl.ringa z Italijo. V zadnjih treh tednih je saldo našega klirinškega dolga v Italiji nazadoval od 33.0 na 13.9 milijona din. Najnovejši izkaz pa zaznamuje popolno likvidacijo tega salda pri istočasnem nastanku salda naših terjatev v Višini 24.3 milijona din. Ker je kiiring z Italijo postal aktiven, se zopet vršijo izplačila našim izvoznikom po kronološkem redu. Naš klirinški dolg v Madžarski se je povečal od 96.1 na 97.5 milijona din, naš klirinški dolg v Turčiji pa se je naglo zmanjšal od 1.6 na 0.5 milijona din. Med aktivnimi kliringi zaznamuje klirinški račun z Nizozemsko povečanje salda naših terjatev od 6.85 na 7.19 milijona din, zmanjšale pa so se n3Še klirinške terjatve v Bolgariji od 2.5 na 2.0 milijona din. Večje spremembe izkazujeta tudi klirinška računa s Francijo in francoskimi kolonijami. V Franciji smo imeli 8. t. m. terjatev v višini 3.5 milijona din, 15. t m. pa je izkazan naš klirinški dolg v višini 0.5 milijona frankov. Obenem so se naše klirinške terjatve v francoskih koioniiah zmanjšale od 4.9 na 0.9 milijona frankov. vesti — Plačilo po starem tečaju za marko se mora v vsakem primeru izvršiti do 28. t. m. Včeraj smo v zvezi z novo okrožnico Narodne banke poročali o pogajanjih med Narodno banko ln Reichsbanko o tem, da bi se lahko izkoristil stari tečaj za marko tudi za plačila po 31. marcu. V tej zvezi poročajo sedaj lz Beograda, da se pogajanja vodijo le v tem smislu, da bi veljal stari nižji tečaj tudi za ona plačila, katerih roki zapadejo po 1. aprilu, vendar le tako, da jugoslovensk! dolžnik položi ustrezajoči znesek dinarjev najkasneje do 28 marca t. 1. »Jugoslovensk! kurir« opozar- j ja, da je treba plačilo Izvršiti pri poobla- j ščenem denarnem zavodu do 28. t. m., ne j glede na to, ali je uvoznik po starem za- | ključku, sklenjenim pred 25. sept^nbrom lanskega leta, blago že prejel, ali ga bo S šele prejel. Bojazen zaradi kakršnihkoli eventualnosti po mnenju »Jugoslovenskega kurirja« ni na mestu, ker smo glede plačil v naprej zavarovani z znatnim klirinškim dolgom, ki ga Imamo nasproti Nemčiji. = Pred uvedbo treh brezmesnih dni. Po informacijah »Jugoslovenskega kurirja« proučujejo na merodajnih mestih v Beogradu vprašanje povečanja števila brezmesnih dni, in sicer zaradi tega, ker uvedba dveh brezmesnih dni ni pokazala pričakovanih rezultatov ln se potrošnja mesa nI zmanjšala, zlasti v banovini Hrvatski, kjer sta oba brezmesna dneva ločena. Stremljenje gre za tem, da se vprašanje brezmesnih dni uredi enotno za vso državo, in sicer tako. da bi se uvedli trije zaporedni brezmesni dnevi. = Načrt uredbe o emisiji bonov narodne obrambe. Iz Beograda poročajo, da je pripravljena uredba o ustanovitvi amortizacijske blagaine pri Narodni banki za emisijo bonov narodne obrambe Prav take so pripravljeni predpisi o emisiji teh bonov Načrt uredbe je sedaj v finančnerr ministrstvu zaradi končne stilizacije. posebno glede davčnih olaišav. ki so pred. videne za te bone Pričakovati je, da bo ministrski svet še ta teden sprejel to uredbo in se bo emisija ponov za narodno obrambo pričela že ob koncu tega meseca = Prepoved zvišanja cen tn cene uvoznega blaga. V zvezi z uredbo o cenah, s katero je prepovedano vsako zvišanje cen do 1. avgusta, obstoja namera da se uvede tudi najstrožja kontrola cen pri blagu ki se uvaža Po beograjskih informacijah ne bo dovoljen uvoz blaga po ccnan. ki oi neugodno vplivale na politiko stabilizacije cen v naši državi. Zato bodo ustanove za kontrolo cen tesno sodelovale z ustanovami. ki so pristojne za dajanje uvoznih dovoljenj. to je predvsem z direkcijo za zu nanjo trgovino ln z Narodno banko Mini strsfvo za oskrbo in prehrano ima sedai tudi v deviznem odboru Narodne Danke svojega predstavnika. Pristojne ustanove bodo izdajale uvozna dovoljenja za kontrolirano blago le na podlagi točno predlože nih kalkulacij. Nove odkupne cene za domači bombaž. Na temelju čl 1 uredbe o izpremem-bah in dopolnitvah uredbe o odkupu domačega bombaža m člena 2. uredbe o cenah je preskrbovalni minister v soglasju s kmetijskim ministrom izdal naredbo št. 2. o odkupni ceni domačega bombaža letošnjega pridelka, ki določa, da znaša odkupna cena za domači kvalitetni beli bombaž letošnjega pridelka 32 do 33 din za 1 kg čistega bombažnega vlakna, franko vagon Strumica—Udovo, za domači bombaž slabše kakovosti (rumeni bombaž) pa 30 do 32 din. Kupci bombaža ne smejo kupovati bombaža po cenah, ki bi bile nižje od navedenih, prodajalci pa ga ne smejo prodajati po višjih cenah Kdor se ne bi držal teh določil, ga bodo zadele zakonske sankcije po Čl. 7 in 8 uredbe o cenah. Ta nared-ba bo stopila v veljavo tri dni potem, ko bo objavljena v Službenih novinah «= Prijava cen blaga, ki je pod kontrolo cen. Kraljevska banska uprava — refeiat za kontrolo cen — ponovno opozarja proizvajalce. predelovalce (vključno one, k; izde'u ejo b'ago na račun proizvajalcev), uvoznike in veletrgovce, da so v smislu razpisa ministra za oskrbo in prehrano z dne 17. II. 1941 (Službene nevine št. 43-41) dolžni pri referatu za kontrolo cen pr javiti cene fraga. ki je prišlo po seznamu kontroliranih predmetov objavljenem v Služ. listu 17'1941 prvič pod kontrolo cen. Prijave je vložiti nemudoma na obrazcih, ki jih je zaloi-ila Zveza trgovskih združ-mj v Ljubljani. Proti en m. ki bi prijavo opustili. se bo postopalo po zakonu. — Sestanek jugoslovensko - nemškega stalnega gospodarskega odbora bo v maju. Iz Beograda poročajo, da se bo jugoslo- vensko-nemški stalni gospodarski odbor sestal v maju in ne v aprilu, kakor so poročali nekateri listi = Komisar pri prodajnfh centralah za sladkor, kvas in špirit. Minister za oskrbo in prehrano je podpisal odlok, s katerim se ravnatelj direkcije za prehrano dr. Co-sič postavlja za komisarja pri prodajnih centralah za sladkor, kvas in špirit Te tri centrale imajo, kakor znano, že vsaka svojega konvsarja, postavljenega od finančnega ministra = V krneti;Skem m'n"srrstvn ®e ustanavlja oddelek za zadružništvo. Z novo ured" o o organizaciji ministrstva za oskrbo ln prehrano je predpisana tudi reorganizacija direkcije za prehrano, ki je imela doslej uradni naziv s direkcija za proučev-nje kmetijstva v svrho prehrane«. Ta d:rekci-ja postane po novi uredbi »direkcija za prehrano in oskrbo« in bodo njeni oddelki, ki so v zvezi s preučevanjem kmetijstva, vrnjeni v sestav kmetilrkega mHistrstva. V tej zvezi bo v prihodnjih dneh izšla uredba o dopolnitvi uredbe o organizaciji kmetijskega ministrstva, s katero bo v tem ministrstvu ustanovljen oddelek za proučevanje in izsledovanje. V področje tega oddelka bodo spadale vse ogledne in kontrolne postaje, ki so bile prej v pristojnosti oddelka za rastlinsko proizvodnjo kmetijskega ministrstva in so bile lani preirš°r,e v pristojnost direkcije za prehrano. Poleg teca se v kmetijsko minist s!vo vrača kot posebni cddelfk statistična s'užha. k< ie bila prei organizirana v kmeti'skem nvni-strstvu kot odsek in ie v drekcit1 za prehrano postala oddelek Vrhu tega pa obstoja namera da se ustanovi nov oddelek za zadružništvo Zadruge in krr.etij-ka združenja so bila doslei v pristojnosti oddelka za aeramo politiko skunaj s k^e-trsko stat:st;ko in kmetPskim poukom. Zr.p.čaj zadružništva pa narekuje, da se v minist-pt-n ustanovi poseben odde'ek Borze 20. marca Na jugoslovenskih borzah ie bilo tudi danes povpraševanje za gr."ke bone do 37.50. Tečaii na svobodnem trgu so ostali nezpremenjeni Na zagrebškem efektnem trž'šču i? bilo pri nekoliko priiazneiši tenden i povp a-ševanie za Volno '"kodo do 477 51 'v Pogradu 1e bil orrme* no istem teča u Zaključki so bili zabeleženi v S4^ dalmatinskih agrarnih obvezn;cah no 79 75 (v Beogradu do 79.75) v 7n/o inves* c'isk->m posojilu do 101 in v delnicah Trboveljske do 895. DEVIZE Ljubljana. Of?c?elni tcča?i: London I74.57 _ 177.77. New York 4425 — 44f5, Curih 1028.64 — 1038.64. Tečaji na ®vo- | bodri em trgu: London 215.90 — 21910, New Vork 5480 — 5520. Curih 1271.10 — 1281.10. Privatni kiiring: Berlin 1772 — 1792. grški boni 37.50 den Curih. Beograd 10, Pariz 8.00, London 17.30. New York 431. Bruseli 69 Mi.an 21.7250. Madrid 39.50. Amsterdam 2 9, Berlin 172 50. Stcckholm 102.5750 Oslo 98.50. Kobenhavn 8350. Sof ja 4 25. Lis— bona 17.27. Budimpešta 85.50 Atene 3.00, Carigrad 3.3750 Bukarešta 2 00. KFRHTI Zagreb. Dižavne vrednote: Vo;na škoda 477.50 den. 4*/» agrarne 56 den. 4*/« sev. agrarne 56 den.. 6° « b^g u-ke 8 i — 85.50. 6°» dalm. -agrarne 79 75 — 80.50 (79.75). 6° o šumske 78 bi.. 7* o strbiliz. 97 — 100. 7° o invest. 99.50 — 101 (101). 6°/# Seligman 101 den.. 7"» Blair 100 — 101, 8°'t Blair 104 den.; delnice: PAB 207 50 den. Trboveljska 395 — 397.50 (395). Beograd Voina škoda 47750 — 480 (477 50) 6% be luške 85 — 85.25 dalm. agrarne 79 75 — 80 (79.75). &"» šumske 79.75 — 80 (79 75) 7*'« invest 100 — 101 7°'» Seligman 101 den. 7*'» Blair 100 den. Narodna banka 6400 den. PAB 210 den Blagovna triiiča SITU + Chicaco, 20. marca. Začetni tečaji: pšenica: za maj 88.50, za julij 85.875, za sept_ 86.50; koruza: za maj 65.25, za julij 65.25, za sept 65.25. + Wlnnpeg, 20. marca. Začetni tečaji: pšenica: za maj 78, za julij 78.875. + Novosadska blagovna borza (20. t-ro > Tendenc* ne«TO-emenjena ove«: ba£ki sremski ln slavonski 415 — 420. Ječmen: baški in sremski 557.50 - 562.50. Koruza: ta su primerne suha z 20• /« vlage franko va-eon ali Slep 224 (za vsak odstotek manj vlage cena ooviša za 4 din» umetno sušena koruza s 14*> Vaee 250 din M«*» (franke vaeon ali §leo v dunavsk' banovini! ošenična »Oee. ln »Oe. 723 70%> oreseiana ošenična moka 358 enot- na ošenična moka 382 25 neoreseiana ošenična moka 351 oreseiana Koruzna moka ali koruzni zdrob t naiveč 14°'» vla-ae 321 oreseiana koruzna moka 12 času unmerno suhe koruze 250 nepreseiana 230 Otrobi (franko vaeon ali šlep dunav--k& bahovmai ošeničm 200 «>ruzni • Kalmi (50 bre2 kali 70 Fii«»- 'n sremski 640 — 642.50 Sokolstvo V »boo-oiaKi ruui« Ki ie Lzs.a lo t m čitamo na uvodnem mestu tehtne besede podstarešine liublianske žuce br Jazbeca kako oceniiiie delovanie društev in čel do njihovih občn;h čborih Seveda slede v članku tudi navodila kako oogiobir in podvojiti delavnost vseh edinic V isti številki ie Priobč na tudi DesntPi br dr Debeliaka »Rispeti« v spomin lereon i? Zivanovnča pozornosti vreden oa ie tu li članek »Važn. st našesa tiska« ki naglaši marsikatero p krc resnico o g'edaniu nekaterih na s koliki t'sk Vs^ stalne rubrike lista sr tudi to not zasedele z zanimivimi poročil iz s~ko'sve2:i sve'a »Sokojski gla^k« priobču v že v nekal številkah poročila o glavnih skupščinah ?okolskih društev širom d~žave O vseh rre i?las da so letos ' no udeležb' f do pote 'u izredno dobro u=pele kar ie dovaz d^i -e članstvo zavedo remont1 polo^aj-^ in varnost sokolskih na'o? v sedaniem času Zanimivo ie da so skupščine leno uspele tudi v kraiih k^^r ie b;lo sokolstvo i^'oženo marsikateri težkoči odl -čnost čla^^va ie nrebrod:la ovire in omogo^la radolj j? delovanje Sokolska poltndna knjižnica. k1 jo je pričel lansko leto izdaiati sa<-ez se je zopet pomnožila za novo kniieo Za današnje dni je neobhodno potrebno, da izdajajo raznp edic;1e. ki bodrilno vplivajo zlast- na mladino Temu namenu bo odlično služil peti zvezek imenovane knjižnice, ki govori o nrimerih hrabrosti In funaštva voJ-vode Marka MiPanova. Napisal jo je pu-b'lc:st Cedomir Mitrinovič in izdal savez SKJ za več kakor poljudno ceno- dva di-nar'a za 62 strani obsegaioči zvezek. Sokolsko društvo v D"lenj=klh Toplicah je preteklo nedeljo 16. t. m. uprizorilo na lastnem sokolskem odru burko v 3 dotenjih »španska muha«. Te to že tretja glcdaMška predstava v tekočem letu. Dasi je bila pretekla nedelia krasen dan, je bila prired'tev dobro obiskana. In nikomur. ki je burki prisostvoval, ni b;lo žal, da je posetil pridne igralce, ker se je naučil dovolj zabave. Igralci so se potrudili, da so kar najbolje reš'li svoje vloge. Le želeti je. da se igralci spet ka- k.nalu do-kržeio na odru s kako prireditvijo. Tudi telo- sdba se redno vrši in drušV/D se pripravlja za letnj telovadni nastop Poleg g^daPSkih predstav ima prosvetni odsek v načrtu tudi druge kulturne prireditve, ki jih namerava v kratkem l?ve"tl. Tako soko\sko društvo vsestransko skrbi za izobrazbo in napredek skrega članstva. Sokol Slovenl Gradec. U^ps?no smo zaključili prednia?ki tečaj. Sledila je vrsia pred"vanj večno nj:h so pojasnjevale zanimive s'ike. B:-. prof. ži?ek nam je orisal P'ccardov polet v stratosfero, br. dr. Pohar »škodljivi vpliv alkohola na telo in dušo«, br. dr. Tu~omir Prekoršek »Mo-deno vo:no«. Izreden uMtek nam je nu-ciil eden izmed prvoborite'jev in tvorcev Jugoslavije univ profesor br. dr. žuoa-nič. Raze-mil nam je spominsko knj'go iz onih dni. ko rt je gradila svobodna Jugoslavija. Sai bi nam pripovedoval »tri dni in tri no?i« ln še bi ostalo mnogo strani. Z lepimi besedami nas ie bodril da tu v mejni kraj ni vztrai?mo in žrtvujemo vse sile živ} nerazdru^nl skupnosti Jugos'ov?.nov. Deci in naraščaju pa smo priredili čajanko in razdelili pri tej priliki diplome najboljšim smučarjem in smučarkam Prvič so se nam predstavili <0ovenj7rašk« harmonikarji v veliko zadovoljstvo številnega malega in velikega občinstva P.a^li smo v kolu ln ob prepevanju sckoV-kih pesmi zaključili čajanko. Pomlad nai prerodi vse naše vrste! Prerojena sokolska misel naj nas prekali! Brot e. sestre* -Ali so nsše n4lve zor»ne?« Vel "k vaditfljski t-čaj v i ipi Zagreb. Okro? Gline in Virginmosti delule veU-ko število sckolskih čet. ki imaio iakc široko delovno podro*j2. 2'ipno račeinšt o ie zato organiziralo tamkai vaditefliski te-čaj. ki ie trajal dece* d-M in ca ie obiskovalo 26 bratov iz desetih tamo^niih edinic. Trčai ie bil organiziran na internat-ski obnovi ter fa i" vodil župni nače nik br dr Stanko Torčič Zagreba Ir biografske žup« Z ipno starešinstvo sr-oroča. Ha bo energično ur*dilo vsa ne-dela-ma društva in Pe+e k">'ik>r iih ie na D^drrčhi župe — Zanimanje za soko ske domove narašča in ie bii celo stavljen predlog, nai se osnuje posebna župna zadruga 73 eradnj-> soklskih domov. K temu predlogu žuna še ni zavzela svoieea stališča. — Društvo Beograd matica ima p sebne učne tečaje za one narašča j ^tke in deoo. ki slabo zdelujejo v šoli. Društvo smatra to delo za svoio na'ogo in pomaga. kolikor more — V K-šutnjaku, znanem šetališču pole-? Beograda, bodo b^o-graj?ka sokolska d-uštva zgradila tri vod-niake v malem parku, ki bodo na ra"D>-lago šetilcem. — Za gradnio župnega doma v Beogradu ie poklonilo združenje opekprn nad 100 000 opek. Tretfi šoferski tečaj za Sokole ie organiziralo beograjsko mat;čno sokolsko društvo v okviru svojega narodnoobrambne-ga dela Iz obeh preišnih te*a1ev le izšlo veliko število bratov s Šoferskim Izpitom in tudi sedonii tečal pose*a razveseljivo število kar^datov za šoferje Spcmlnska knjiga na moikovagko bitko je izšla v kupni nakladi sokolskega saveza n odbora za proslavo 251etnice te bitke Stane 20 dinarjev in se naroča pri save-zu Knjiga obravnava v jedrnatem slogu b< ie ki so trajali 93 dni od Drine pa vse do Mojkovca v obramb, domovine po junaških srbsk h retah Število telovadečib v društvu Beograd matica Največie in naistarsiše beograjsko sokolsko društvo Ima vaditeljslc •'bor. ki šteie 31 vaditeljev in 14 vadit"liic Ti vodijo 510 moških telovadečib in 208 ženskih teiovadečih pripadnikov sk pm'18. Društvo ie imelo lani 5 iavnih te :v dnih nastopov in akademii Telovadnih ur ie bUo vse leto v vseh odelkih skupno 913 V Donjem Kaštelu zidalo '-ouoi ki dom. Dolgo časa so se pripravljali vrti Kašte-lanci letos so se pa odločili. Voz za vozom prihaja in dovaža gradbene potrebščine, opeka za opeko se zvršča v pokončne zidove. saj so si zaobljubili brarje in sestre v Donjem Kaštelu. da mora biti sok^leki dom dograjen do 6 septembra, ko bo končana prva sokolska Petrova petletka Jug se giblje. Ni dolgo tega kar smo poročali da se navzlic težkim današnjim razmeram ustanavljajo vedno nove sokolske edinice na našem jugu To de"stvo ponovno potrjuje zadnja številka vSokolske-ga glasnika«, ki objavlja, da se je ustanovila aokolska četa tudi v Kulen Vakufu po zavzemanju enega Izmed učiteljev ki je bil tjakaj premeščen od nekod iz banovine Hrvatske. Tudi okrog Pančeva so pridno na delu. Tamkaj so ustanovili četi v Ovču in v Dodovu. Gotovo je. da bomo v najkrajšem času dobili še mnogo novih sokolskih čet bratcev in poverjeništev. Število telovadcev narašča tudi v Sarajevu. Sarajevsko matično društvo zaznamuje tolikšen pritok mladih telovadcev, da je postala komaj zgrajena telovadnica v novem domu pretesna in se je oddelek članov razdelil na dvoje, saj šteje preko 150 aktivnih bratov, ki redno posečajo telovadbo. Temu primerno je p->krenil vadl-teljski zbor tudi notranji vaditeljskl tečaj, da pridobi za novi oddelek dovolj vaditeljev ln sebi nove vaditeljske pripravnike in pomočnike. Sokolsko društvo v Vlasenlci, ki spada v področje župe Tuzle, je že dogradilo svoj dom in ga bo letos še opremilo v notranjosti, da bo lahko do 6. septembra izročen svojemu namenu. O načelnih Sestankih med češkim sokol-stvom smo že poročali in jih tudi priporočali našim župam. Kakor poroča relaj 'Tyrš*. glas lo ^>kclske župe v Brnu. so tamkai to delavnost še boij p gobi i in razširili. Bmska župa ie sklicala v zadnjih mescih skupne sestanke vseh n? čol ~ik v. načelnic. orosvetarjev. lutkanev. itd Urejali so vse potrebno za sljžno deov?n;e v tekočem letu. da bi bilo čim usp3šneiše Kmetijski pridelki za industrijsko predelavo Beograd. 20. marca. p. Minister za trgovino in industrijo ter minister za prehrano sta v sporazumu s kmetijskim ministrom in hrvatskim banom izdala pravil-•nik o oskrbi industrijskih in obrtniški n podjetij s kmetijskimi surovinami, ki jih rabijo za predelavo v industrijsko blago. Za proizvodnjo špirita ali v kako drugo industrijsko in obrtno svrho se zdrava ter za hrano in krmo uporabna koruzna moka in zdrob ne smeta uporabljati brez posebnega dovoljenja ministrstva za prehrano, odnosno hrvatskega bana. Pravilnik v ostalem vsebuje določbe o načinu oskrbe industrijskih in obrtniških podtetij s kmetijskimi pridelki. Poplavljeno beograjsko predmestje Beograd, 20. marca. p. Beograjsko predmestje Makiš je bilo v pretekli noči spet poplavljeno. Sava, ki je močno narasla, je podrla precejšen del nasipov in se razlila med hiše. Ljudje so delali vso noč in še ves dopoldne, da so nasipe spet popravili. Prebivalstvo je bilo evakuirano iz kakih 300 hiš. Smrt pred oltarjem Varaždin. 20. marca. o. Včeraj popoldne je v Kotoribi v Medjimurju pri pridigi med večernicami nenadoma postalo slabo župniku Stjepanu Lichtenbergerju iz Dolnjega Vidovca. Zgrudil se je pred oltarjem na tla in bil takoj mrtev. Ugotovili so, da ga je zadela srčna kap. Star je bil 50 let Aretirani fafcrikantf itornoerafske literature Zagreb, 20. marca o. Zagrebška policija je objavila danes komunike, ki pravi, da se ji je posrečilo odkriti v Zagrebu proizvajalce in razpečevalce pome graf slce literature nojnižjt vrste 6 slikami in karikaturami. s katerimi se ie zastrupljala zlasti šolslca mladina Aretirani so bili neki in-ženjer. lastnik knjigarne, dalje dva tiskar-narja ter še nekaj druugih sokrivcev. V« so bili policijsko kaznovani ter bodo močeni tudi sodišču. idnlhove družbe! Postani i n ostani Član Sijajna žitna letina v Argentini in Kanadi - Nadprodukcija in njene posledice Na avstralski polobli, kjer imajo poletje od decembra do marca, so pravkar končali z žetvijo. V Argentini je bila letošnja žetev tako bogata, kakor je ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Povprečna argentinska žetev znaša 65 milijonov meterskih stotov, dočim bo letošnja žetev znašala okoli 80 milijonov metrskih stotov. Ta bogata žetev bo imela za Argentino hude posledice, saj sama porabi le eno tretjino pridelka, v Južno Ameriko gre ena petina, ves ostali pridelek pa je bil namenjen v Evropo. Toda Evropa je v vojni, na morjih vlada huda blokada in argentinsko žito bo obležalo v silosih, ki so že zdaj prenapolnjeni. In ko v Evropi primanjkuje kruha in moke, se Argentina s skrbjo sprašuje, kaj naj počne z 62 milijoni metrskih stotov ali 300.000 vagoni žita, ki jih ima odveč? Prav tako se sprašujejo Kanada in Združene države, kam bodo z odviškom svojega pridelka. Tudi Kanada je imela letos izredno bogato žetev. Tudi njeni silosi so prenapolnjeni. Brazilija je v januarju uničila 253.000 Municija v skladišču Nemška oboroževalna industrija dela 8 polno paro, njena skladišča so polna streliva vreč kave, iz Buenos Airesa pa poročajo, da bodo letos kurili argentinske lokomotive z žitom. Premog je danes v Argentini mnogo dražji od vsakdanjega kruha. . . Tudi Avstralija, druga velika žitnica južne poloble, se bori z izvoznim problemom. V Avstraliji so imeli letos sicer slabo žetev, vendar so pridelali okoli 10 milijonov metrskih stotov več, kakor jih porabijo, od lani pa imajo še 32 milijonov presežka, ki jih zaradi blokade niso mogli izvoziti. Avstralija, ki ima okoli 7 milijonov prebi- valcev, potrebuje zase le 15 milijonov kvin-talov žita. Vse ostalo izvaža. Tako je evropska vojna izzvala hudo gospodarsko krizo na vseh kontinentih, kar je najboljši dokaz, kako so med seboj povezani vsi narodi sveta. Zedinjene države so skoraj v istem položaju kakor Argentina in Avstralija. Julija bo tu nadprodukcija znašala približno toliko kakor 1932. leta, ko je izzvala strašno gospodarsko krizo in katastrofalno uničenje trgovine. Navodila za primer vdora Pravilnik) katerega je pomagal sestaviti sam Churchill Iz Londona poročajo, da bodo v teku prihodnjega tedna razdelili med prebivalstvo angleškega otočja dvajset milijonov izvodov tiskanih pravil, kako nai se ljudje ravnajo v primeru nemškega vpada v Anglijo. Vsako gospodinjstvo bo dobilo no en izvod tega pravilnika Pri sestavi navodil je baje sodeloval sam ministrski pred ed-nik "VVinston Churchill. Pravilnik določa med drugim: Cerkveni zvonovi bodo zvonili samo tam. kier se bo sovražnik v resnici pojavil. Samo v takšnih okrajih bodo dana prebivalcem navodila, naj se ne podajajo v nevarnost in naj se zbero na zaščitenih prostorih. V splošnem pa ve ja načelo: Vsak naj ostane na svojem mestu in pri svojem delu, bodisi doma. v trgovini, v tvornici ali na polju. Oskrbovanje nai se redno nadaljuje, otroci nai hodijo v šolo, dokler ne biodo izdana proti vna povelja. Pravilnik tudi povdarja. da bo vlada poskrbela za redno izhajanje listov in za Štirje večji potresi Moskovska »Izvestja« poročajo, da je seizmološka opazovalnica v Moskvi pr šli teden zabeležila štiri večje potrese. Pri prvem potresu je bilo ogniišče oddaljeno od Moskve 6.900 km. Verjetno je bilo na južnem rtu polotoka Kamčatke. Kmalu za tem sta bila zabeležena še dva potresa z znatno bližj;m epicentrom, po v~ei pri-lefci nekje v bližini Sredozemskem morja. Četrti potres ie bil po sodbi m~efeovskih potresomercev najš'bkejši med vsemi. Nov rezultat GaHupovega zavoda Zavod za raziskovanje javnega mnenja v Ameriki, ki ea vodi dr. Ga 1 lup. je nedavno razpisal vprašanj '. al; ameriška javnost odobrava ponovno izvolitev lloose-velta za preži d en ta Zedinjenih d. živ. 72 odsitotkov vpašancev je odgovorila z »da«, ostali so zanikali. redno oddajanje vesti po radiu. Na koncu povdarja oklic, da ima vsakdo pravico braniti svojo družino in svoje imetje pred sovražnim posegom in napadom, vendar pa naj vsakdo v prvi vrsti nudi vso mogočo podporo branilcem britskega otočja, sovražniku pa nobene pomoči. Razdejana kavarna Rocp v kamionih v nekem angleškem mestu, kjer je porušila hišo sovražna bomba A N E K T A m, ' j - Na italijansko-grško bojišče dovažajo Italijani konje ▼ avtomobilih, da jih lahko JiJf « porabijo za vprego na goratem terena Znameniti pridigar Abraham a S~nta Clara — s pravim im^nam Ulr k Mege.le — si je nekoč na dan svete Maj^alene privoščil vsa greinice vrsta tesa imeni. Cerkev je bila nab to polna žens; in pridigar je zažugal. da bo v najveijo grobnico med njimi zagnal svoi b revir. Po teh besedah je v cerkvi zašumel >. Vss ženske so se skkmile do tal in popadale na kolena. da jih ne bi zade'a kn Iga. Pr d garja je to priznanje tako osupnilo, da je takoj ustavil pridigo. VSAK DAN ENA »Ko bi se le mogel domisliti, zakaj sem napravil ta vozel!... (»Passing Show«) Pristaniško mesto Berbera, glavno tržišče Britske Berbera ob italijanski zasedbi Berbera. glavno mesto Britske Somalije, ki le bila več mesecev v italijanski oblasti. leži na južni obali Adenskega zaliva ter ima samo nekai tisoč stalnih prebivalcev. Samo ob času vsakoletnega se ima v mesecu novembru, narase število prebivalcev Berbere na 30 tisoč. Takrat se zbere v mestu vse. kar si obeta izkupička od kož in drugih pridelkov te puste dežele. Berbera razpolaga z majhn m pristaniščem, ki pa je prikladno za pristajanje ladij. Odtod drže v notranjost Britske So-malije tri karavanske ceste. Nad polovico Izvoza in uvoza dežele gre preko Berbera, odnosno njega pristanišča. Uvažajo tekstilne izdelke, sladkor, moko in riž. izvažajo pa kože. živino, maslo. rude. gumi, slonovo kost in nojevo perje. Angleži imajo v Berberi tudi radio postajo. Velika Britanija ie izgubila Berbero lansko leto v avgustu. Italijanska vojaka ie zasedla deželo v pičlih sedemnajstih dneh. Angleška obramba, ki je štela nekai majhnih oddelkov, se je umaknila ker ni bilo upanja, da bi mogla uspeti s svojim odporom. če še ne veš, zdaj izveš: da ie sprejela italijanska kraljica in cesarica Helena sovjetskega poslanika pri italijanski vladi Gorelkina in njegovo ženo v posebni avdijenci; da ie bil požar na nemškem veleparniku »Bremen« pogašen. preiskava o nastanku ognja, ki je povzročil ogromno škodo, oa je še v teku; da je francoska vlada v Vichyju osnovala posebno sodišče, ki bo uvajalo kazensko postopanje proti csebam, ki kupičijo potrebščine preko mere: da sta so pripeljala s »Clipperiem« iz Amerike v Anglijo specialna tehnika za pomorske konstrukcije Nelson in Velves; da se turška vojska neprestano vežba proti napadom iz zraka in proti spuščanju padalcev; da gradijo Zedinjene države šest novih linijskih kr žark; da se je v vzhodnem predmestju Londona primerila železniška nesreča ki je zahtevala nekai desetin človeških žrtev; da se v Franciji močno množijo smrtni primeri zaradi slabe in ne^adcstne hra~e; da ie pokojni angleški min predsednik Chamberlain ostavil premoženje 184.013 funtov: da ie Finska prejela novo posojilo od Amerike: da bo Turčija zgradila več novih železniških prog v TracijL Krogla iz tridesetletne vojne V Regensburgu so nedavno podrli kostanj. ki je dosegel starost več sto let Ko so drevo razžagali, so odkrili v deblu 2'/t kg težko topovsko kroglo s premerom 10 cm. Krogla izvira po vsej priliki iz tridesetletne vejne naibrže iz 1. 1633.. ko je vojvoda Bernhard iz Weimerja oblegal Regensburg. Za mesto so se tedai bfi jako srditi boji. Sodijo, da ie bila topovska krogla izstreljena proti napadaiočim od-delckom švedske vojske, pa se je zarila ▼ kostanjevo deblo. Ameriški „Clipperji" za Anglijo Velika Britanija je naročila za svoie potrebe v Ameriki štiri prek mar ka le ala tipa »Clipper«. Prvo letalo te vrle se že nahaja na poti, ostala bodo sledila. Podaljšanje vojaške službe v Kanadi Iz Ottawe poročajo, da bo kanadski minister za narodno obrambo uvel avi1 zakon. ki predvideva noda'1'anie vojaškega r ka od 30 dni na 4 mesece z^ vse mo e od 21. do 45. leta starosti v Kanadi. Francija se obnavlja f- - V okolici Lyona gradijo velik most. Na sliki vidimo njegova prva dva loka H Adams: 29 $aistf in gosemarg Roman Ela je bila očitno slabe volje. Hotela je vstati, a gospa Carterjeva jo je preprosila, da je privolila v nov poskus. »Gospod in gospa Gasterjeva menda nista pripravni osebi,« je dejala. Potem je ustavila oči na Billu. »Kaj pa vi?« »Zakaj ne?« je z nasmeškom odvrnil. Zrl je v kroglo, toda njegove misli so se ukvarjale z Elo Verdonovo in njenim možem. Kaj nameravata? Ali mislita, da bosta mogla Carterjevo lahkovernost denarno izkoristiti, ali sega njiju namen še dalj? Kako bi mogla porabiti Daisyjino navzočnost sebi v prid? Njegove misli so tako prispele do dekleta; prizadeval si je, da bi odrinil vse drugo in strmel v kristal pred seboj. Morda — kdo ve? — morda mu je imel vendarle kaj povedati Nekaj trenutkov je minilo, nato se je spet začul Elin glas: »Vidim vas med odprtimi vrati... vhod v čuden prostor...« Obmolknila je, in Billu so misli takoj poletele k skrivališču, ki sta ga bila dopoldne odkrila. Mar je bilo v Elinem jasnovidstvu kaj resnice? »Niste sami... z vami je ženska... Vlomili ste zaklenjena vrata... prostor je teman... Skupaj stopata vanj ... Zdaj postaja svetleje... Vi vzamete žen-gfeo _ ne, mlado dekle je — v naročje... toda ona ni tisto, kar ste mislili... tujka ie... Zdaj se obračate proč ... Odhajate ... Tema je ...« Globoko je vzdihnila in dvignila oči. Njene pomembne besede so si razlagali na vsa mogoče načine. Bili je bil prepričan, da Ela povsem načrtno govori o »tujki« med njimi. Vedela je. da ne bo nihc-5 pozabil njenih besed in da bodo tisti dan ka bo »tuika« razkrinkana, dokaz njenega ia^novFst-a. Daisy je komaj d hala. A'i jo hoče E".-> r?; izdati? Z Billom sta bila skupaj stopila v t;^i prostor — ali bo Bili dognal resnico in se odvrnil od nje? »In kako si vi razlagate te sanje?« je hladno vprašal Bili. »Ne morem si jih razločiti,« je Ela odvrnila »Vsak mora glodati, da sam najde o^ovor « »In ti, Rosie?« ie vprašala gos^a Carterjeva »Rajši nikar, tetka Amy — močno me glava boli« »Časih ie baš to prikladno duševno spanje za seio. Poskusi. Rosemarv!« Komaj opazni poudarek na zadnji besedi je bU enak ukazu. Daisv je ubogala. S^ce ji je razbralo-kdo ve, kaj se utegne zdaj zgoditi! »Glej v kristal in se skušaj osvoboditi vseh postranskih misli.« Prizadevala si je, da bi ravnala oo tem navodilu in strmelo v brušeno kristalno kroglo, ki je z grozljivo močjo pritezala njene oči. Bolele s^jo toda ni jih mogla odtrgati. Nato se ji je zazdelo, da s-v globini krogle nekaj giblje. Pojavila se je ns-lcakšna mlečna belina, se počasi razšiiila in se nato kakor dim raztegnila v eno smer. Mahoma je izginila, in vse je bilo spet temno, črno kakor noč. Zdaj se je ta globoka črnina razgrnila nalik zavesi, in pokazal se je obraz ... Billov obraz. Smehljal se ji je, kakor že tolikokrat — nato pa je bilo, kakor da bi smehljaj zamrznil, in Daisy je zrla v hladno, trdo, brezizrazno krinko. »Ničesar ne v'dim,« je začula Elin glas. in ticto, kar je Daisy mislila, da vidi, je iz^in^lo. »Ne vidim e, sploh ničesar ne morem razločiti... Kako sudno. To se mi ni še nikoli zgodilo. Morda sem tudi utrujena. Nesmiselno bi bilo obnavljati poskus.« S temi besedami je jasnovidka vstala. Ostali družbi je bilo žal, le Bili se ie smehljal. Zanj je bilo to samo nova črtica na sl;ki, ki se je usJvar-iala za bodočo porabo. »Saj se spenrniate, kai ne: dekMa, ki ste io klicali za Ro?emaryjo, nisem megla trpeti. Zdaj veste, zakaj ne!« Nenadno orekinienie seie ie šlo Daisyji posebno do živega Poskočila je in hitro stekla iz sobe. Niti trenutka več ne bi b?la mogla stmeti. \li ie bil^ res videla kar ip men^a, da vidi? Sama ni vedela. Le nekaj je bilo zanjo gotovost: še hipec bi bila ostala v sobi. pa bi bila na glas zakričala o tem, kar je moralo ostati skrito. Namenjeno ji ie b'lo da se nepričakovano naglo in na kai čuden način spet pomeri. H tela je v svojo sobo — in to i e bilo v trenutku, ko je 1? redko kdo zašel v gornie prostore N* mehkem ^pk^ču r;er>ih korakov ni bilo sišati Skozi režo vrat je uhajala svetloba. To je bilo čudno, a Daisy ^e bila prepolna svojih skrbi. Da'sy 1e odprla vrata in zagledala nekoga, ki je klečal pred izdrtim spodnjim predalom njene komode. Pongico - varuško, ki je bila soodgovorna za zadnji naklep zoper Dorieja in ki bi bila izgubila službo, da «• ni Daisy tako toplo zavzel zanjo. V Daisyjini sobi vobče ni imela kaj iskati. »Oh ... oh... gospodična... nikar ne zamerite,« je zajecljala in skočila pokonci. »Kaj delate tu?« »Nič... nič, gospodična... tako rada gledam lepe reči.« Par Daisyjinih najboljših svilenih nogavic ji je visel čez komolec, in v zaleku bele obleke ji je tičala zlata igla — darilo Dorana Carterja. »To ste — vzeli?« »Oh... ne... gospodična. Samo pogledati sem hotela...« »Oboje lahko obdržite, toda — pojdite!« Daisv jo je potisnila skozi vrata in zaklenila za nio. Kdo je pa bila, da bi smela obtoževati in obsojati druge ljudi? 15. Drugi dan so se odopliali Carterjevi z ffo in Sidom Vernonom k nekim zgodovinsko pomembnem razvalinam v soseščini. Gaster in njegova žena sta se, kakor po navadi, sama odpravila v Cerne Abbas, kjer se je baje nekdaj Margareta Aniou-ska borila za svojega sina in kjer so — Američanom je bilo to glavni vzrok za izlet — v eni izmed čudnih starih hiš živeli predniki Georgea Wa-shingtona. Vsem se je zdelo samoumevno, da se Bili in Daisy, kakor malone zmerom, zabavata skupno in na svojo pest. Toda Bili se je bil nt nil brez besedice pojasnila, in tako je ostala Daisy sama. Niti čudila se ni njegovemu vedenju, kajti njene misli so imele z njenimi lastnimi zadevami več ko dovolj opravka. BELEŽKE Povratek sovjetskega poslanika Plotnikova »Hrvatski dnevnik« porcča iz Beograda, da se je v ponedeljek 18 marca, vrnil v Beograd do trimesečni odsotnosti v Moskvi. sovjetski poslanik Potnikov. Prihodnje dr.i pričakujejo v Beogradu trdi prihcd našega moskovskega poslanika dr. Milana Gavriloviča. Centralizacija .®če ,Hrvatski dnevnik44 o naših odnošajih z Nemčijo »Hrvatski dnevnik«, glasrilo podpredsednika vlade dr Mačka, posveča svoj uvodnik odnošajem med Nemčijo bitve in dediščino preteklih pokolenj. Glasnik te odločne volje mora postati vsak jugoslovenski rezervni oficir, kj mora povsod in ob sleherni priliki opozarjati na usodno povezanost Srbov, Hrvatov in Slovencev.« Draga moka V Sarajevu je izzvala nemalo senzacijo v&st, da se je prijavilo mestni občini preko prehranjevalnega urada kar 150.000 Sarajevčanov za izkaznice za meko in kruh. Po teh prijavah sodeč je postala metropola naše Bosne ponosne kar preko noči velemesto. Mestni-občini je bilo seveda takoj jasno, da se je moralo prijaviti lepo število sarajevskih družin za živilske izkaznice na račun potomcev tretje in četrte generacije. Sestavila je spisek vseh prijav n ga odstopila policijski upravi, ki jih je pričela primerjati s prijavnicami v svojem evidenčnem uradu Že v prvih dneh so ugotovili več sto Sarajevčanov, ki so prejeli za eno osebo po dve in in živilske nakaznice. Policija je vse te grešnike brez izjeme kaznovala z globo po 500 din, tako da bo prigoljuiana moka prav zasoljeno draga. Listi poročajo, da je ta zgled do-brodejno učinkoval in da ljudje sedaj hite ;9 popravami svojih prvotnih prijav. Jugoras in HRS »Jugoslovanski radnik«, ki zastopa migi jenje centralnega vodstva Jugorasa objavlja poročilo o sestanku svojih članov v Zagrebu. Poročilo vsebuje na koncu apel na Hrvatsko delavsko zvezo (HRS), ki je, kakor je znano, delavcem namenjena organizacija Hrvatske seljačke stranke. Ju-gorasovci v Zagrebu pravijo, da »pričakujejo od svojih hrvatskih delavskih bratov, da jim bodo priznali svobodo pripadnosti k Jugorasu, saj sta Jugoras in HRS bratska delavska pokreta. Jugoras ni delal HRS nikjer nobenih ovir ln je bil vedno pripravljen na sodelovanje, posebno v borbi proti razornim marksističnim elementom.« Centralizacija policijske službe na Hrvatskem Iz Zagreba poročajo, da so na predlog bana dr. Subašiča kraljevi namestniki podpisali uredbo, po kateri se vsa pol:cij-ska služba v banovini Hrvatski posavlja pod enotno vedstvo policijske uprave v Zagrebu. Za pravilno izvrševanje te službe je odgovoren upravnik zagrebške policije. za katerega so zaradi tega poplavljeni novi pogoji. Imeti mora diplomo ju-ridične fakultete in najmanj 12 let kon-ceptne službe v upravni službi. Ban bo s posebno naredbo predpisal ustroi in področje krajevnih policijskih ob'asti. kakor tudi ustroj policijske izvršne službe. Vzgoja učiteljskega naraščaja v Nemčiji V Nemčiji se opaža precejšnje pomanjkanje učiteljev. Listi zato opozarjajo mladino obeh spolov na ta poklic, o katerem poudarjajo, da ima izredno narodno-poli-tično važnost V učiteljsko službo je mogoče sedaj priti v Nemčiji na tn načine. Prvi. redni nočin je dovršitev petletnega učiteljišča V prvi razred se sprejemajo dečki in dekileta z dovršeno meščansko Šolo in z izkazanim udejsitvovanjem v narod-dno-socialističnih mladinskih organizacijah. Dve nadaljnji poti sta odprti — vendar le začasno, dokler manjka učiteljev — za absolvente višjih srednjih šol. Ti se lahko po položeni maturi javijo v enoletni uči- teljski tečaj, ki se začne v aprilu, ko je v Nemčiji konec šolskega leta in začetek novega. Za nje je razpisanih več štipendij v znesikih do 80 mark na mesec. Absolvi-rani aredješolec, ki nima sredstev za po-sečanje enoletnega tečaia. pa se lahko javi tudi v samo tromesečni pripravljalni tečaj. Če ga z uspehom opravi, je takoj nastavljen ko pomožnž' učitelj s plačo 150 mark na mesec. Po dveletnem praktičnem pouku mora absolvirati še kratek zaključni tečaj, nakar je v vsem izenačen z absolventi učiteljišča in enoletnih abiturjentskih učiteljskih tečajev. Italijanski vojni cilji Turinska »Stampa« le nedavno priobčila uvodnik znanega katoliškega pisatelja Giovannija Papinija. ki so ga ponatisnili tudi drugi italijanski listi in ki je vzet iz Papinijeve knjige »Moja Italija«. Članek pravi v glavnem: Sedanja vojna, ki jo vodi Italija skupno z Nemčiio. ie eden izmed naiiasneiših dokazov poslanstva Italije v Evropi. Italija ie nekelikokrat merila svoie moči s silno habsburško monarhijo. Bilo je to L 1859. 1866 in 1915 ko se ie borila v glavnem za uresničenje svojih nacionalnih ciljev. da bi zedinila italijanski narod in zbrala vse one dežele, ki ii orinadnio po božanskem pravu zemliepisja jezika in omike. Danes se Italiia bori proti Anff1iji. ki je mno?o močnejša od Avstrije Največja zapreka novemu redu v Evropi je britanski imoerii ItaMia se ie oegumno dvitmila 1. 1935 in na angleški strani se 1e takoi Dokazalo nasorotovanie A^gM^a vidi v EvroDi povsod «mn kupce ki iib je treba prevariti. podi - žnike. ki iim ie treba ukazovati in hlapce k; s° maralo žrtvovati zanjo. V voini z Angliio se Italija zato ne bori samo zase m^rve* za obče dobro EvroDe Zato ie zasedla Libijo. Albanijo in Abesiniio Do teh zasedb ji dajeta pravico zemlieois in zgodovina, ki ii nalagata d^Tnost. da v teb no^rali-nah širi svojo omiko in ustvarja blagostanje. Konec članka se glasi: »D^našnia vojna ni nič drugega kakor osveta itaM^an-ffce kulture za odpor in nasprotovanje Francozov in Angležev Drot' dvigu Italije v preteklem veku Ta voina pomeni povratek na?e kulture na merio. ki ii pripada. Ta vojna voina kri^čnn zatfr^h narodov nr^i krivično privilegirani™ na-r~dom Vodi s® za or^nčnejšo razdelitev Evrope in ostalega sveta.« Madžarska revija za inozemstvo Prejeli smo najnovejšo (marčno) številko madžarske revije za inozemstvo »Nou-velle Revue de Hongrie«. ki izhaja v tej novi obliki že 10. leto kot nadaljevanje revije »Revue de Hongrie«. ki je poprej izhajala že 24 let. Predsednik redakcijskega odbora revije, ki izhaja v velikem obsegu, je baron B. Lang. Namen revije je, da seznanja inozemstvo z madžarskim življenjem, ki je drugim narodom po večini težko dostopno zaradi nepoznavanja madžarskega jezika. Revija noče biti navadno propagandno glasilo, temveč hoče delovati s prepričevalnostjc objavljene snovi same. Razen Madžarov sodelujejo pri reviji tudi inozemski pisci, zlasti z razpravami o srednjeevropskih vprašanjih. Najnovejša številka revije je posvečena raznim zgodovinskim in drugim zanimivostim. Na uvodnem mestu je daljša študija o prvem madžarskem balkanologu Thallo-czyju, ki jo je napisal vseučiliški profesor Toth. Poučna je razprava o madžarskem kazenskem pravu, ki jo je prispeval advokat Racz. O madžarskih emigrantih v Franciji piše Kosa. Zelo zanimiv je članek o urbanizmu na madžarski nižini, kjer je za primer vzeto mesto Debrecin. Portret slavnega madžarskega pesmika Pctofija (s slikami) podaja Ferdinand Varkonvi, slikarja Bdlo Czobela pa opisuje Gachot. Tudi pisatelju Didieru Szabu je posvečena študija, ki ji sledi objava pisateljeve epopeje »Danika«. V rubriki o jugovzhodni Evropi prikazuje Perenyi gospodarski položaj današnje Turčije. Slede nato še znanstveni pregled preteklega mesca ter izvlečki iz madžarskih listov o nekaterih perečih vprašanjih. Revija objavlja tudi poročila o prejetih knjigah. Gospodarski ukrepi Bolgarije Na svoji zadnji seji. ki je trajala dolgo v noč. ie bolgarska vlada skleni'a najeti posojilo 200 milijonov levov za gradnjo no ve palače prosvetnega minst-stva. Vlada je na seji obravnavala tudi druge go po-darske zadeve. Kakor je naslednii din minister trgovine izjavil novinarjem, je popis sladkornih zalog pokaral, da bodo zaloge zadostovale do prihod \ie let ne. Pridelek nove letine bo še večji od sedanje. ker so veliki predeli od Rummiie -pridob'jene Dobrudže zasajeni s sladkorno peso. Za preskrbo vin~gradn;k~v z bakreno galico je bolgarska vlada naročila 800 ton galice iz Jugoslavije. 500 ton iz Ne^č je in 2000 ton iz Belgije. Današnje zaloge znašajo okrog 1700 ton. lastna bo'garska proizvodnja bakrene galice na se ceni na 500 ton. Tako bo imelo bol^a^skn vinogradništvo letos na razpo'a ostanejo tudi nadalje v veljavi in znašajo od 3 do 3.50 leva za 1 kg. Porast draginje v Turčiji Po podatkih »Instituta za proučevanje konjunkture« pri turškem ministrstvu trgovine so življenjski stroški v letu 1940. porasli za 31°/».-Indeks cen. ki ga vcd: ta institut ima za osnovo cene v letu 1933 Od takrat do konca lanskega leta so narasli življenjski stroški za 56®/®. tako da znaša povprečen indeks ob koncu leta 1940. 156 točk. Najbolj se ie povečala draginja v mestih, zlasti v Carigradu. I Zdravstveno delo na Ptujski gor! Le redkokdaj je slišati krepke besede s podeželja, ki ima toliko tudi svojih senčnih strani posebej še v ptujskem sr-zu, ki glede tuberkuloze nekako predn_ači. Slišimo o bedi vinorodnih Haloz in st ki trdega dela na Ptujskem polju, venciar je vse to. če izvzamemo prizadevanje zdravstvenega doma ravno na Ptuiski gori in hvalevredne socialne akcije Higienskega zavoda, samo golo teoretiziranje, ki do danes ni moglo imeti nobenega vpl.va na socialne prilike ljudstva, ki ga tareio cd pamtiveka vkoreninjene navade, pomanjkanje zemlje in kruha. Te prilike in spoznanje, da se je premaknilo težišče tuberkuloznega obalenia na Slovenskem iz mesta na podeželje, ki pogreša vsakovrstnih zdravstvenih institucij. urejenejših higienskih razmer, stalnih prilik za izobraževanje in vsakovrstnih socialnih ooimči ie dovedlo nekai požrtvovalnih ooedincev do tega. da so ustanovili leta 1936 krajevno protituberku-lozno ligo na Ptujski gori. ki obsega okoliš z občinami Cirkovce. Sv. Lovrenc, Maišoerk in Ptujsko goro. S skron-Jiimi začetki 29 članov je bilo treba erati trdo ledino, prepričevati občinska zastopstva o življenjski potrebi protituberkuloznega dela. zbirati dokaze s številom tube k iloz-nih bolnikov in okuženosti šolske mladine. Tako se ie posrečilo s trudom u vide vne j ših posameznikov, s krepko podporo duhovščine in učitelistva ter s pom č-jo majšperške tovarne sezidati trdno stavbo. ki ie rastla v širino in višino vse do svojega petega občnega zbora, ki se je vršil preteklo nedeljo na Ptujski g*ori. Tu smo slišali po stat stičnih podatkih v zdravniškem delu. ki ga vodi liga povsem na dispanzerski način, da ie okuženih šolarjev od 120/« v Cirkovcah do 56°/« v Narapljah. da znaša število okuženih hiš 209 da ie v evidenci 72 jet čnih. od teh 15 z cdprto tuberku'ozo in da ie samo v preteklem letu umrlo 7 ietičnikov. trije bolehajo za odprto tuberkulozo ko- sti V propagandne »vrhe m Je vrBlo do danes 33 predavani, deloma s skiuptični-mi slikami. 5 filmskih predstav. 2 preti-tuberkulozni razstavi 1 tečaj razdelilo se je črez 2500 letakov, izvršenih Je bilo 1080 cepljenj po Pirquetu. prodanih je b lo 48 brošur o tuberkulozi itd. Da eč naokrog znane prireditve lige so omog:čile izvajanje izdatne socialne pomoči jetičnikom, ogroženim in šolarjem. Izdano ie bilo 58 podpor v znesku do 3625 dan. Šole so prejemale v početku kruh in nato Se ribie olje. Liga vdržuje dvoje šolskih kuhinj na Ptujski gori in v Narapljah. kjer ao zahtevale prilike, da sezida lisa nov šolski Drizidek za kuhinjo. V te svrhe je bilo izdanih 32.696.25 din. Samo v pretek em in tekečem šolskem letu je bilo izdanih okrog 17.000 porcij toplega kosila ter skoraj 1700 kg kruha Denarni promet ie dosegel vsoto 135 456.25 din. Vse to so dejstva, ki bi Hh v tei ob-ob-ni haložki prkraiini v današnjih pikrih časih ne mogli pričakovati. Zato zasluži delavna ligina družina vsestransko priznanje in podporo vsega, kar ima do ž-nost skrbeti za narodni napredek To tem bolj. ker pomeni to delo dvi°an;e soci-1-ne zavesti posebei na tako širokem p~lju. kakor ie proti tuberkulozno de'o Zato želimo orotituberkulozni ligi na Ptu^sk-' gori v bodočem oet^etju vsaj toliko uspehov, kakor v preteklem škodljive posledice sedanjih predpisov o vzdrževanju osnovnih šol Iz učiteljskih vrst nam pišejo: V zvezi s članki, ki se v zadnjem času pojavljajo v časopisju gledč šolskih zadev, je treba opozoriti na nekatere pomanjkljivosti sedanjega zakona, zlasti pa še uredbe o vzdrževanju ljudskih šol. V uvodnem članku »O reformi naše osnovne šole« z dne 15. t. m. ste opozorili na nesmiselnost sedanje uredbe o vzdrževanju ljudskih šol, ker banovina plačuje stanarino učiteljem, kjer šolska občina ne daje učiteljstvu naturalnih stanovanj. Isto velja tudi za ostale šolske prostore in poslopja. Res je sicer, da mnogo šolskih in upravnih občin ni bilo dovolj gospodarsko močnih, da bi zadostile vsem obveznostim v zvezi z vzdrževanjem šolskih poslopij in učiteljskih stanovanj in imajo morda še danes neplačane dolgove iz let pred 1937. Vendar je nova uredba o vzdrževanju ljudskih šol neprimerna, ker naravnost odvrača šolske občine od zidanja šolskih poslopij in učiteljskih stanovanj, saj bi si z zidanjem nakopale samo stroške, katere nosi sedaj zanje banovina. So pa poleg tega še drugi razlogi. Poglejmo, kako Izgleda v praksi tak primer, kjer občina nima svojega šolskega poslopja niti učiteljskih stanovanj, šolski prostori so v najetem privatnem poslopju. Mogoče je prostore dal v najem nekdo, ki ima kaj besede pri upravni ali šolski občini. Najemnino plačuje banovina. Ker ni prizadeta občina in domači davkoplačevalci, se skuša doseči čim višja najemnina. Najemodajalec je dolžan plačevati od najemnine vse davščine, od katerih prejme nekoliko tudi upravna občina na občinskih dokladah. Tako imnio od tn.kfga stania vsestransko korist: 1) najemodajalec, ki prejema najem- nino. 2) občani, ker jim ni treba vzdrževati šolskega poslopja. 3) občina, ki prejema občinske doklade na zgradarino. Vse te privilegije uživajo občine, ki nimajo lastnih šolskih poslopij, na škodo ostalih občin, ki so si z velikim trudom, stroški in dolgovi zgradile lastna šolska poslopja. Poleg tega, da merajo same skrbeti za vzdrževanje in popravila svojih poslopij ln odplačevati dolgove, ki so nastali pri zidanju, morajo v obliki banovinske šolske doklade plačevati najemnino drugim občinam. Ker so točno zadostile zahtevam zakona, da so postavile šolska poslopja in učiteljska stanovanja, so sedaj na slabšem. One občine pa, ki niso Izvršile svojih dolžnosti po zakonu, so sedaj nagrajene za svojounalomarnost! Značilno za Izrabljanje uredbe o vzdrževanju ljudskih šol je, da so se najemne pogodbe Izredno povišale, ko je prevzela vzdrževanje banovina. Cerkvene občine v Prek-murju n. pr. so najemnino povišale kar za stokrat ali še večkrat, čeprav so dobivale poprej le nekako priznavalnino, največkrat po 10 din na leto. Sllčnih primerov bi lahko našteli še več. Toda že ti zadostujejo za dokaz, da je treba predpise o preskrbi in vzdrževanju šolskih poslopij ln učiteljskih stanovanj ter o najemninah za nje, tako spremeniti, da nobena občina ne bo Intereslrana na tem, da si ne zgradi lastnega šolskega poslopja ln ne preskrbi učiteljskih stanovanj. Pri tem na1 gospodarsko šibkim občinam čim bolj priskočita na pomoč banovina ln država. Naj bodo te podpore v skupnem znesku Se tako velike, pri končnem obračunu bo banovina srotnvn bolje odrezala kakor pa pri današnji ureditvi Elektrika in nova šola v šmarjeti Pojasnilo o posojilu krajevnega šolskega odbora TNSERTRAJTE V „JUTRU"! »♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦o Šmarje ta pri Novem mestu, 20. marca Marsikateremu je znana naša šmarieta, posebno, ker se po njej imenujejo tudi bližnje tcplice, katere se zadnje čase prav lepo razvijajo. Zato sodim, da pisec članka pod naslovom »šola v šmarjeti«, ki je bil objavljen v nedeljo, zatajuje naš kraj, ker ga je dal pod rubriko iz Novega mesta Ne bom op'sovai okolice niti šmarjeških toplic okoli katerih je šel p's*c članka. da je prišel do svojega žulja. Ne do-mišljiriem si. niti si ne lastim sumnje da sem ovira, ker se ne gradi nova šola v šmarjeti. Pač pa si pridižuj m pravico, da se tiče članek v »Jutru« od 16. t. m. pod naslovom »šola v šmarjeti« le mene. Prepričan sem, da je ta članek pisala oseba, ki ima do nove šole vsekakor interes. Ni pa lepo, da pisec ne pove, za kaj se je do-t čni fond porabil. Da kot m~der mož v šmarjeti poj"enim onim, kateri zadevo različno komentirajo, navajam nnslednje: 2e v letih od 1932 do 1936. ko se je začelo m"»;e javno delovanje, sem za časa šolskega upravitelja pipa naredil marsikateri korak k pristojnemu oblastvu, da bi se zidala nova šola v šmarjeti. Takratni banovinski šo^kl nadzornik g. škuli in g. banovinski inžen^er Navlnšek bi vedela povedati. koMkokrat sem bil na banski upravi zaradi zMania šole. Da bi bilo do mojem ln bi bili začeli zid "tj z že rabranim fondom, b) šo'a d?nes že stala. Tako pa se je zahtevala le podpora. Nedelavnost nekaterih činiteljev je kriva, da je šola še danes v takem stanju. Sam pri-nam. da je naša šota ena izmed najslabših v naš^m srezu in menda tudi ne zaostaja po starosti za najstarejšo v banovini. Prepričan sem. da so posebno tisti, kateri moralo dnevno po nekaj ur prebiti v njej poklicani zato, da delujejo med Hud-stvom ln jih navdušujejo, da se zid-mle začne. Pisec nedeliskega dopisa Imenuje pokojnega nadučltelja Gebauerja. Slava Istemu, zakai malo je takih učiteljev. Stari ljudje pripovedujejo o njem. ksko je hodil med ljudstvom in j;h navduševal za vse ter jim bil učitell ne samo v Soli. temveč tudi zunaj, na polju, vrtovih ln drugod. Nikdo tudi ne more pozabiti upokojenega nadučltelja Demšarja. To so bili učPeljl ki ao čutili z občani ln delovali z njimi. Že nekaj let se bori naSa občina za napeljavo električnega voda od strani Kranj- Podaljšanie vojaškega roka na Madžarskem Budimpešta, 20. marca. AA. (DNB.) Madžarski vojni minister je podaljšal dobo vojaške službe v hitrih oddelkih, ki jim pripadajo motorizirane enote, konjenica in kolesarji, od dveh na tri leta. Ta ukaz začne veljati takoj. Eksplozije v Bostonu New Vorfe. 20 marca. AA. (DNB). Po številnih eksplozijah v ladjedelnici v Bostonu je izbruhnil velik požar Pcžar ie uniči] naprave v ladjedelnici in je 6.000 delavcev brez dela Vzrok eksplozije še ni znan in škoda še ni ocenjena. sk*h deželnih elektrarn. Prvotno je občina dobila ponudbo, da dobi vod za 330% višine doklad davčne osnove. Elpktrtflkaclja približno tretjine občine bi torej vezala 83.000 din. Poleg tega bi morala občina najeti za KDE 250.000 din posojila. S'eer posojilo obrestujejo elektrarne, toda skrb je bila vseeno, posebno zato. ker obč na nI mogla ioblti zaradi tega drugje posojila za svojih 83.000 din, katere bi morala plačati kot svoj prispevek. Zaradi težkih razmer ln splošne draginje ie b'lo pričakovati, da bodo KDE svojo zahtevo nasproti občini povišale. Ker obč na ni mogla dobiti ni-k er posojila ln se Je bilo bati, da bo elektrifikacija naše obč ne za nekaj let padla po vodi. sem se odločil in preskrbel občini nosojTo v znesku 80.000 d'n, katero sem dobil od stavbnega fonda krajevnega šo'skega odbora v šmarjeti. Kako je ta procedura tekla ln kako je bila izpeljana, ve marsikdo in o njej ne bom na tem mestu ra pravijal. Povem le toliko, da je b;l proti temu celotni učiteljski zbor kljub mojemu osebnemu zagotovilu da jamčim s svojo osebo, da se bo Sola zidala, odnosno da se bodo začele Driprave v teku tega leta aH vsaj v začetku prihodnjega. Istotako sem zastavil svojo besedo pri odVJčujoMh cb'astvih ln zato ie posodilo tudi bilo odobreno. Čeprav sta nam b'la v šnvrieti podpis delovodje in uradni žig odk'onjena, smo posodilo dob:ll. Dobili smo ga zato, ker ,1e ta denar lest vse obč:ne, last vseh občanov, ne samo nekaterih faktorjev. Dasiprav smo nato vso gotovino snravlll vkup, sr KDE zahtevo DOvišale od 330 na 410 odstotkov. Namesto 83 000 din smo morali plačati 129 565 din. Ce pa ne bi bili tega zneska takoj plačali, bi morali v teku enega mesca plačati spet kak'h 30 000 din več. Nismo zato grešniki, ki bi jih naši občani obsijali. Jasno je, da smo vzeli stavbni fond krajevnega Šolskega odbora v šmarjeti v posojilo do 30. decembra 1941 samo ?ato, da prihranimo obč ni 30 do 50 tigoč din. Ker smo to prlhran!li, je ustvarjena večja možnost za zidavo nove Sole kakor b1 bila sicer. Vsakemu mora biti Jasne. da danes m mogoče začeti zidati novo Šolo. Vsekakor pa se bo to zgodilo, čim se bo politični stanje malo umirilo. Do tega časa pa se bom jaz prizadeval, da se posojilo vrne krajevnemu šolskemu odbora. I In kadar bomo zidali novo Solo, jo bomo veliki Italijanski časopis za politiko, literaturo, vedo, umetnost in zabavo, se je znal uveljaviti v enem letu pri čitalcih po vsej Evropi. 100 fotografij v vsaki Številki V Jugoslaviji se prodajajo v vseh večjih knjigarnah ln časopisnih agen-turah dve Izdaji Tempa: vsak teden Italijanska izdaja ln vsak drugi beden dvojezična ttalijansko-nemška Izdaja, obe po 5.— din izvod. TEMPO velja v Italiji kot »ČETRTKOV ČASOPIS«. Razpečava v Jugoslaviji: Časopisno založništvo »A VAL A«, Frankopanova 24 — Beograd. zidali z zavestjo, da bodo vzgajali našo nilaomc taki vzgojitelji, kateri bodo tako 'nie rash.: h ter bJl^ » vojim zn njem pnsket ti nai emu kmetu in občanu tudi izvm svojih de'ovnih ui na pomoč. Fran Karlovšek ©blave Uradništvo Prve hrvatske štedionice, podružnice v Ljubljani daruje Podpornemu društvu za gluhonemo mladino 200 din, namesto venca na grob blagopokojne gospe dr. Vračonove iz Varaždina. Gospa Marica Bllnc lz Ljubljane je darovala mestni občini ljubljanski 200 din za osirotele revne otroke namesto venca na grob kapetana g. Radmlla Todorovlča. V počaščenje Spomina blagopokojnega strica rana Blažona darujeta bežigrajski Ciril-Metodovi podružnici i00 din Romana Vasičeva in Minka Gov carjeva. Naše gledališče DRAMA Petek, 21.: Brez tretjega Red B. Gostovanje Hinka Nučiča in Vike Podgorske, članov zagrebškega Nar. gledališča. Sobota, 22.: Zaprta vrata. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Nedelja, 23.: šesto nadstropje. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Konflikt med ljubosumnim možem ln zvesto ženo, ki ga je čakala ln ki se povrne osem let po koncu svetovne vojne, je vsebina Begovičeve drame »Brez tretjega«. V njej gostujeta člana zagrebškega Narodnega gledališča, Vika Podgorska in režiser Hinko Nučič. V soboto zvečer bodo uprizorili dramo »Zaprta vrata«. Dramatik Praga je orisal v svoji sodobni Igri prvi duševni konflikt osemnajstletnika iz dobre, imovlte družine, ki zasluti, da ni sin očeta, čigar ime nosi. Duševna borba matere in njegovega pravega očeta, preden razkrijeta sinu resnico, izpolnjuje dejanje. O P E B A Petek, 21.: zaprto. (Generalka Faust). Sobota, 22.: Faust, premiera. Premierski abonma. Nedelja, 23.: Rusalka. Izven. Gostovanje tenorista Josipa Gostiča, člana zagrebške opere. Znižane cene od 30 din navzdol. Gounodov »Faust« na našem odru. V soboto bo za red premierski popolnoma nova uprizoritev Gounodove opere »Faust« s Franclom v naslovni partiji, Vidalijevo kot Margareto, Jankom kot Valentinom, Popo-vom kot Meflstom. Novi kostumi, in in-scenacija ln zanimiva koreografija, obetajo slikovito predstavo. Dirigent ljubljanske opere Niko Stritof bo praznoval 28. t. m. 251etnlco svojega dirigentskega dela. Pod njegovo taktirko bodo Izvajali Blzetovo »Carmen« z gostoma Zlato Gjungjenčevo v partiji Carmen ln Aldo Noliijevo kot Micaelo. To gostovanje dveh priljubljenih odličnih pevk bo dalo operi zopet novo privlačnost. Zaradi velikih priprav, ki jih zahteva Gounodova opera »Faust«, bo ostala drevl ln jutri naša opera zaprta. Vršili se bosta glavna in generalna skušnja. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota. 22.: Na Trški gori. Stoti nastop g. Pleveja. Nodelja, 23. ob 15.15.: Visoka pesem. Popoldanska predstava. Ob 2015.: Na Trški gori. R D I O Petek 21. marca. Ljubljana 7: Jutmji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 11: Šolska ura: V marcu na Jadranu in na otočku Silbi (ga Mira Engelman). — 12: Iz domačih ga:ev. (plošče). — 12.30: Poročila. ob:ave. napovedi. — 13.02: Spored sloven-k h skladateljev (Radirki orkester). — 14: Napovedi — 14.10: Tu j s k op^ometno poročlo: Smuk v planinah. — 17.39: Narodne pesmi ob spremljevanju klavirja. — 18.10: Ženska ura: Mati in otroci (gdč. Marija Kovač). — 18 30: Plošče. — 18.40: Francoščina (g. dr. Stanko Leben). — 19: Napovedi. poročila, objave — 19.25: Aktvalna ura: Strokovna socialna šola (g. Jože Tome). — 19.40: Plošče — 19 50: Izseljenska poročila. — 20: Koncert radij kega orkestra. — 21: Sonatna ura II za viol-'no in klavir ga. Lotte Paumgarten (viol na), g. prof. M. Lipovšek (klavir). — 22: Napovedi. poročila. Beograd 20.25: Simfonični ko-cert. — 21.50: Plošče. — Zagreb 20: Orkestralni koncert. — 21: Pomladne pesmi. — 21 .?0: Plesna muzika. — Praga 19.15: Spomladanski motivi. — 20.10: Pucdnijeva opera (La Boheme). — 21.40: Vesela muzika. —• 22.30: Nočni koncert. — Sofija 19.30: Prenos Blzetove opere Carmen. — Berlin 19.15: Operetna muzika. — 21.15: Orkester in solisti — 23.10: N~čna oddaja. — Rim 19.40: Pester glasbeni spored. — 20.30: Prenos Verdijevega opere *Moč usode«. ŠPORT Kaj bo v nedeljo na zelenem polju? Zagrebški Redarstveni v Ljubljani — Začetek tekmo* vas&ja za pokal SNZ SK Ljubljana se pridno pripravlja za ■korajšnje nastope v državni ligi. Nedeljo za nedeljo sprejema razne nasprotnike in za to nedeljo je hotela dobiti v Ljubljano — zagrebške Haškovce. žal pa so akademiki iz Zagreba stavili previsoke finančne zahteve, tako da jih Ljubljana ni mogla prevzeti in se je morala za enkrat odreči temu zanimivemu srečanju. Ker pa so pogajanja že tekla v Zagrebu, se je vodstvo ozrlo za drugim hrvatskim nasprotnikom in ga res tudi dobilo. To moštvo trenutno res nima zvenečega imena, toda poznavalci nogometnih moštev v Zagrebu pravijo, da je Redarstveni po znanju in borbenosti skoraj enakovreden današnjemu Hašku. Omembe vredno je, da je ta klub skupno z Zetom najboljši prvorazredni klub v hrvatski prestolnici. Spričo tega se bo morala enajstorica Ljubljane, ki bo proti gostom nastopila v kompletni postavi, pošteno potruditi, če bo hotela zmagati. Glavna tekma bo ob 15.30, v m-edtekrrJ ob 14.30 pa bosta igrali rezerv; Ljubljane in Marsa. V ostalem je za to nedeljo tudi že razpisano prvo kolo tekem za pokal SNZ. Za to kolo so bili izžrebani pari kakor sledi: V nedeljo dopoldne na Hermesovem stadionu širšemu občinstvu gotovo še ni znano, da se ie v območju slovenske nogometne zveze ustanovilo tako imenovano pokalno tekmovanje, v katerem sodelujejo vsi prvorazredni in ligaški klubi. Glavna zanimivost pokalnih tekem je v tem, da klub, ki eno tekmo izgubi, ne more več igrati dalje in je tako, da bodo finale igrali res samo najboljši klubi, ki bodo ostali ne-poraženi. To dejstvo bo imelo pri živahnosti pokalnih tekem odločilno vlogo, ker se vsako moštvo dobro zaveda, da je treba stvar takoj prijeti z najresnejše strani ln zaigrati z vso voljo in elanom. Po žrebu sta za nedeljo določena Hermes ln Grafika, naša dva najboljša ljubljanska prvorazredna kluba, ki se bosta resno potrudila, da se eden Izmed njiju uveljavi za nadaljnje tekmovanje v tej nad vse zanimivi konkurenci. Celje—Atletiki V nedeljo 23. t. m. bodo otvorili nogometno sezono tudi v Celju, ln sicer s pokalno tekmo med SK Celjem ln Atletiki. Imeni obeh nasprotnikov jamčita, da bo začetek nogometne sezone zanimiv, saj se bosta srečala stara lokalna rlvala Obeta se torej napeta borba. Tekma se prične ob 15 30 na Glaziji s predtekmo. V nedeljo je bila na Glaziji odigrana tekma za trening med SK Celjem ln SK Jugoslavijo. Rezultat je bil 3:3. Razen te tekme boste v Ljubljani še dve v enaki konkurenci. In sicer med Jadranom ln Svobodo ter med Korotanom in Mostami. Ostali spored teh prvih pokalnih tekem in obenem otvoritvenih nogometnih sreč- ij letošnje sezone obsega še tale srečania: v Kamniku: Kamnik—Disk, v Brežicah: Brežice—Hrastnik, v Celju: Celje—Atletlk, v Murski Soboti: Mura—Lendava, v Ptuju: Drava—Ptuj, v Mariboru: Slavila—Rapld ter v Guštanju: Slovan—Slovenj Gradec. Haškovd v Ljubljani Drevi ob 20. table-teniški dvoboj Hašk—JNAD Jugoslavija Danes gostuje v Lo ta akcija imela uspeh, naj bi se sklicala skupna konferenca, na kateri naj bi se ta dolgotrajni spor spravil s sveta. XXI. redni letni občni zbor SK Jadrana bo v soboto 22. t. m. ob 20. v prostorih gostilne Soklič v Trnovem z običajnim dnevnim redom. V slučaju nesklepčnosti bo občni zbor pol ure kasneje ne glede na število navzočih. SK Grafika. Jutri ob 19.30 važna odbo-rova seja, ob 20. članski sestanek zaradi nedeljske pokalne tekme. Načelnik. STK Moste. Drevi ob 20. pri Bajcu važen sestanek, ki naj se ga zaradi nedeljskih tekem udeležijo prav vsi igralci. SK Slavija. Drevi ob 20. važen članski sestanek za vse aktivne igralce. Važno zaradi nedeljskega gostovanja. Juniorji igrajo v nedeljo ob 9. z Marsom na Igrišču za Kolinsko tovarno. Nameššeasi KID so zborovati V četrtek zvečer so se v Delavskem domu na JesenicaJh. zbrali nameščenci KID k svojemu 20. občnemu zboru. Predsednik g. Drago Cerar je po pozdravu v izčrpnem poročilu med drugim omenjal, da šteje društvo 518 članov in članic in da je ena izmed najmočnejših nameščenskih strokovnih edinic v državi. V preteklem letu je bilo delo društvene uprave zelo obširno in uspešno. Društvo je po svojih članih bilo krepko zastopano pri Pokojninskem zavodu, pri Delavski zbornici, pri TPD, pri ZDPN in pri name-ščenski kreditni zadrugi v Ljubljani. Tudi doma je bilo delo uprave zelo uspešno. Uprava je imela 19 sej, izvršni odbor 4. Med letom je bilo več članskih sestankov in dve znanstveni predavanji, člani uprave so izvršili 11 raznih posredovanj, predsednik sam pa je posredoval v 25 primerih. Med letom so bili trije razgovori s predstavniki Krajevne bratovske skladnice za zboljšanje zdravstvene službe, s predstavniki podjetja so bile pa sklenjene tri kolektivne pogodbe, s katerimi so bile določene draginjske doklade. Podjetje je letos tudi nameščence počastilo za 401etno zvesto službovanje in jim izplačalo lepo nagrado. Uprava se je zanimala za gradnjo stanovanj za nameščence. Ob zaključku je g. Cerar omenil, da so bili odnošaji vedno korektni in da so predstavniki podjetja imeli vedno polno razumevanje za potrebe nameščencev, zato je predlagal, da se pošlje na pristojno mesto pismena zahvala, kar je bilo z odobravanjem sprejeto. Tajnik g. Mirko štebih je poročal, da društvena uprava stremi za tem, naj dobi društvo primerno zastopstvo v upravi Krajevne bratovske skladnice, ker le na ta način se bodo sporazumno lahko reševale razne zadeve zavarovancev. Društvo, ki šteje preko 500 članov in zavarovancev, ima polno pravico, da sodeluje in soodloča pri tej važni delavski in namešečnski socialni ustanovi. Blagajnik g. Lojze Po-ženel je poročal, da je društvo imelo 98.580 din dohodkov in 88.846 din izdatkov, tako da je 9.733 din prebitka. Za na-meščen3ki zobozdravstveni sklad je poročal g. Avgust Ravhekar. za Pokojninski zavod g. Srečko Cop, za TBPD g. Cerar, za Kreditno zadrugo pa g. Prevc. Vsa poročila so bila z odobravanjem vzeta na znanje. V imenu revizorjev je zelo ugodno poročal g. Herman Marn. Razrešnica je bila soglasno sprejeta. O novelizaciji za- kona o pokojninskem zavarovanju nameščencev je poročal zastopnik ZDPN g. Ma-kše iz Ljubljane. Njegovo poročilo je bilo vzeto z velikim odobravanjem na znanje. Novo upravo tvorijo ' naslednji gospodje: predsednik Avgust Ravhekar, člani uprave pa: Arnež Peter inž. Bleivveis Jana, inž. Briifach Roman, Bohinc Andrej, Cebulj Dane, čop Srečko, Kuharič Boris, Marinko Aleksander, Odlasek Ciril, inž. Pipan Lev, Poženel Lojze, Prevc Peter, Rabič Tine, Sušnik Matija, šalamon Jakob, šo-berl Pavel, štebih Mirko, Velepič Ivan, namestnik: rozar Karol, revizorja pa: Llura Herman in Pohar Ivan. Z Jesenie s— O Gregorčevi opereti »Ljubezen naj živi« je napisal Ljubljančan, ki je prisostvoval jeseniški predstavi, naslednjo sodbo: Z veseljem je treba pozdraviti marljive Jeseničane, ki so ne glece na trud in delo uprizorili prvič Gregorčevo opereto »Ljubezen naj živi«. Janko Gregorc je na Jesenicah že dobro vpeljan in priljubljen skladatelj, saj je njegova opereta »Erika« pred leti neštetokrat polnila dvorano. Od operete »Erike« do »Ljubezen naj živi« je velik napredek. Glasba je sočna in že pri uverturi je bil stik z občinstvom sklenjen. Opereta je pisana v večjem formatu, popev ke ao melodiozne, glavne se približujejo obsegu arije. Opereta ima več plesnih šla-gerjev, zlasti tangov in fokstrotov; vmes pa je mnogo domače folklore. Finali so do podrobnosti izdelani in tvorijo lep zaključek vsakemu dejanju. Instrumentacija je zelo barvita in zahteva dobre Izvajalce. G. Simončič je napisal besedilo. Motiv je prisrčen in delo bo še lepše, čim se nekateri nedostatki odstranijo. Izvajalce same je treba najlepše oceniti. Pre-vsem naj bo omenjen dirigent Rado Kleč, ki je zastavil ves trud ln znanje in je vodil opereto za-nosito. Režiser Klavora je smisel operete pravilno doumel in vse scene spravil v skladno celoto- Med solisti je predvsem Liana (gdč. Pavlica Frlanova) rešila svojo vlogo izvrstno in je občinstvo osvojila že a prvo arijo. Pozna se ji odlična šola prof. Angele Trostove. Vsi ostali so rešili svoje vloge dobro, zlasti komični par Vister ln Kozarjeva. Omeniti je treba tudi starega karakternega Igralca Pogačnika. Zbor, ki ga Je naštudiral g. M. Jeram, je bil dobro uvežban, priporočamo pa več razmaha na odru. Balet je bil dober, zlasti solistka gdč. Sorgova je s svojim španskim plesom navdušila Občinstvo in je morala ples ponoviti. Ples Je naštudirala pri inž. Gciovinu, ostale plese solistov pa je na- Stuclrala ga- Cernlvčeva. Scenerija Je poživila vso opereto in se je g. Skružn^, scenograf ljubljanske opere, izkazal zlasti z Bledom. Kostumi so bili lepi. Skratka, opereta je dosegla pcpoln uspeh in je treba Jeseničanom sam0 čestitati, da so dali prednost domačemu avtorju, ki se je s tem delom uvrstil med naše vidne skladatelje operet. Opereta zasluži vso pozornost ln jo želimo čuti na kakem večjem odru. Iz Kamnika ka— Navodila ln spored velike vaje v obrambi proti letalskim napadom, ki bo v nedeljo 23 t. m. ob 15. v Kamniku, združena z veliko župno gasilsko vajo. Sodelovalo bo nad 300 gas lcev z 21 motornimi Drizgalnami. Ob 15.10 bo dala sirena na Barutani znak za bombni napad na Kamnik ki ga ponovita tudi tovarni Knafllč ln Titan Občinstvo se opo arja, da se takoj po danem znaku umakne a cest in trgov v najbližje veže ln hiše. Nikdo se ne sme muditi na Glavnem trgu. Grabnu in šutni. Nemoteno pa občinstvo lahko opazuje vaje na Poljinah, Malem gradu ln na sejmišču Za red v mestu bo skrbela posebna policijska ekipa Po po-plahu se bodo slišale detonacije kar znači. da so bombniki napadl; mesto. Takoj nato nastopijo posebni oddelki za ugotovitev plinov po 10 minutah pa dalo sirene znak, da je nevarnost minila. Občinstvo lahko zapusti veže in zaklonišča, vendar pa naj p^zi. da ne bo oviralo gasilskih edinic, ki nastopijo za gašenje požarov. , ka— Koneeri »Ure« bo v soboto 22 t. m. ob 20 30 v sokolski telovadnici. Na sporedu so poleg ostal h del domačih skladateljev tudi tri pesmi pevovodje Vremšaka in p. Fr Ačka »Lovski rog«. Koncert »Lire« bo, kot vsako leto. gotovo tudi letos na višin; ln bc nudi) mnogo pevskega tn umetniškega už:tka Iz Litije 1— »Moč uniforme« pri šmarsklh Sokolih. Dramatski odsek Sokolskega društva Šmartno pri Litiji je vprizoril v nedeljo popoldne tridejansko spevoigro »Moč uniforme«, ki jo je napisal Jaka štoka. Delo je posrečeno ln prinaša obilo prilike Igralcem in pevcem, da se Izkažejo s svojimi talenti; mnogo zabave prinaša gledalcem, šmarska prireditev je bila v razprodani hiši kljub izredno lepi pomladni nedelji. K premieri je prišlo tudi precej Litijanov, ki so se tako navdušili nad vprizoritvijo, da so povabili vrle šmarske sosede, naj gostujejo tudi na litijskem Sokolskem odru. šmarčani bodo »Moč uniforme« ponovili drevi, na Jožefovo, ob 20. uri. šmarsko vprizoritev je zrežiral br. Marijan Kolšek, glasbo je navežbal pevovodja »Zvona« br. Maks Kovačič. Vsi sodelujoči so dostojno izvedli svoje vloge, da so bili ves čas deležni toplega priznanja razigranih gledalcev. Iz Trbovelj t— Krajevni cdb»r za obrambo pred napadi iz zraka ie organiziral p edavanja za vodje hišnega gasilstva Prvo pred vanje je bilo v nedeljo vgas lskem domu Trbovlje tr*. Predavanje ie b lo dobro obiskano ter so se ga ude.e rili po vab jenci iz gornjih Trbovelj. Gasilc-ka četj bj ponovila predavan ie 23. t. m. v svoj m gasilskem domu za cstale občane Svojega področja. t— Pri. atleti vaščani iz Bevškega, ki so pristojni v zagorsko občino, se vprašujejo, zakaj morajo že preko pol mesca čakati na krušne nakaznice za tekoči mesec. Dan za dnem trkajo na vrata občinskega urada Zagorje in prosijo za nakaznice na moko, ld je gotovo najvažnejša prehrana za rudarje. Občinski urad trdi, da še ni prejel nakaznic ter jih zaradi tega ne more izročiti strankam. Z zavlačevanjem so seveda prizadete mnoge rudarske družine za skromen košček kruha, saj trgovci baje izjavljajo, da zaostankov ne bodo dajali ker nimajo zadostne zaloge. Prizadeti občani prosijo pristojno oblast, da čimprej uredi zadevo ln pravočasno dostavlja nakaznice na občino Zagorje. t— V duševni zmedenosti je obupal 48 letni Albin Grum, rudar na Tereziji, Do zadnjega je bil še v veseli družbi svojcev. Ko sta prišla z ženo domov, je prišlo do prepira, Grum je poslal ženo lz stanovanja ter se zaklenil v kuhinjo. Vzel je baje žensko svileno nogavico jo zvll ter se z njo obesil na kuhinjski žebelj. Ko se je žena vrnila ter s pomočjo sosedov odprla kuhinjska vrata, je na veliko grozo videla kako njen mož visi ob steni. Grum je bil seveda že mrtev. Grum Je zapustil odraslega sina, ki je žalostno novico izvedel pri vojakih. Pokojni je bil priden delavec in dolga leta uslužben pri rudniku. Iz Krškega k— preprečite dragmio. Minu'1 teden so v Krškem stavkali vsi mesarji ter zahtevali, da se jim dovoli podražitev mesa goveje živine kar za 4 din. Stavka j:m je uspela ter sedaj prodajajo meso goveje živine po 20 din. Občuten porast cen mesa je predvsem zadel uradnlštvo Mero-dajne činitelje vprašamo, ali je taka podražitev v skladu z zakonom o pob janju draginje ? Iz Brežic br— Namesto moke pš?n'ca. TuteršiH trgovci že deli časa niso ime'i v zal gl enotne moke. čeprav so za č'mo ejšnio dobavo intervenirali pri vseh oHoHijoVh činiteljih. Moke ni bilo. pač pa i? d^spe a pšenica, katero ie sre^k' pre^r n e nlni cdbor razdelil med rb čnsk^ ore-k Vval-ne urade. Preieli so io oa 1? tis i prehranjevalni uradi. k; morajo os' rb -ti r>a:-več revneiših in de av k'h sloiev. O tali bodo pre;el: p?en'co v feku t~dna. br— Proda'al je les lz sosedovem gozda. Porestn'k Miha ima 'en g~zd p i Sv. Vidu rad Čatežem Skrdi s? mu ie zdvo prodajati iz svojega go^da lepih javoro-vih in k staniovih d^v^s. pa 1e k-pen odkazal. nai poseka drevesa ka" v sosedovem gozdu. Kunec ie pridno sek l. posebno še. ker ie bila kupnina 7.^0 n!zka. Mihovemu sosedu pa se i* č d-"o zdelo, da iz njegovesra gozda P ča-i izgin ajo baš najlepša drevesa, ne da bi vedel kdo mu iih seka Stvar ie kmal uorišln n^ dan in Miha bo moral po'e? kazni pla"ati sosedu še le*>o odškodnino br— Mezde in delo v vinogradih. Po naših vinogradih so začeli že a prvimi poni Is^ansldml deli. Obrezanim trtam mraz mnogo bolj škoduje ko neobrezanlm, ln ker c pričako- :iti top^«'* ar. so po vinskih gorirazačeli tud ž«♦ > 'brezovaneni Trs'e je zaradi zadnje pozebe ln perono-spore precel cslabMeno. poleg tega se opažajo še razne bolezni, r^ikj bolj je zdaj vinograd potreben skrbnejte nege, gnojenja ln uničevanja Škodljivcev. Ker je mnogo delavcev odšlo na orožne vaje, ln ker so cene življenjskim potrebščinam precej narasle, je razumljivo, da so se tudi mezde vinogradniškim delavcem Izboljšale. Dober delavec zasluži od 30 do 40 din dnevno, vsaj tako Jih plačujejo okrog Krškega. Višjih mezd pa Itak vinogradniki ne zmorejo, posebno l-stos, ker jim je lanska mrzla zima uničila mnogo trsja ln s tem se jim je zmanl^a! tudi d">iod.;k. Svoj čas je viničarsko društvo predlagalo kr. banski upravi, da bi oblast razpisala čim več Javnih del in bi se s tem omogočilo boljše življenje vsaj v pasivnih krajih. MALI OGLAS CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za Dttaedu Din 3.— davKu at v*am ogitus Ui enK.ra.inu pri ■tojblno Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni. ki išCeji •lužbo Najmanjši znesek za enkratno objavo oglaaa Din 15 . Dopis, In Ženltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davk« za vaak oglas in enkratno pristojbino Din S.— za ftlfro ali dajanjt naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20 Val ostal) oglasi se zaračunajo po Din l.— za besedo. Din 3 davka ■a vsak oglaa in enkratno pristojbino Din 5,— za šifro ali dajanj* dovov Ka enkratne nblavo oglasa Din 'M - Kupim v Z srebro - plotino BRILJPNTE IHMRRCOE SPM*» ««11*1 BISERE ITD. ITMIrtJKI MRKITE TIR UMETNIM PO NtUVliJIH CENAH STARA TVRBKA 3os EBERLE *JUBLJflNR TTRiEVA 2 HOTEL W SION Službo dobi Brivskega pomočnika sprejme takoj Knol Ru dolf Tyrševa 15 Llub IJana. 6169 1 Dva čevljarska pomočnika sprejmem. Glač Gosno ska 4 _ 6^86 1 Služkinjo erednjih let. popolnoma samostojno v kuhi in drueem eospodinlske i aelu. snažno, redno In varčno. ki se razume tudi na nego otrok. Išče celo natančna gospodi nla z dvema otrokoma (7 let. 7 mescev) Samo res zaneelllve naj se oglasijo od 14 do 15 ure na naslov, ki ga do be v vseh posl. Jutra 6198 1 Frizersko pomočnico spretno ln hitro, takoj sprejmem. Plača po do govoru Mila Petkovlč. friz. salon, Domžale 6137 1 Plačilni natakar z kavcijo, se išče. Po nuabe pod »Stalno me sto* podružnici Jutra. Maribor. 6205-1 Prodajalko peciva in II. sobarico iSče Hotel Kontinenta! Su^ak. Ponudbe 6 sliko poslati na upravo ho tela 6202-1 Službe iiie Odeje lz vate ln piiha, stare in nove, prevzamem v prvovrstno delo. Hribar. Marijin trg 2-III. 6192 2 Vrtnarski vajenec •se sprejme takoj z vso oskrbo v hiši. Trgovsko vrtnarstvo Brečko, Jesenice, Gorenjsko. 6167-44 Pouk Prihodnji prikrojevalni tečaj za vsa danska oblačita se bo vrMl od 10 do 31 Ve« TI d crri ■ fpojasi.Ua dobite na joja.-i.ila dobite na ob istveno dovoljeni krolm iOlI Teodor Kune Ljubljana Aleksandrova c. 5-II Za pismen odgo vor priložite znamko 4418 J Gospod ki bi pouce^aj Klavirsko tiarmoniko. naj se zgla si danes ali Jutri od 19 do 20. zvečer Voskoboi alk, Povšetova 96 6196 4 Posest • RE A11TETA« posestna posredovalnica * Ljubljani je saoo « PREŠERNOVI ULICI 54 Nasproti glavne poŠt« Telefon 44 - 20 Krasno posestvo z vpeljat«, trgovine in hotelom vse v najbolj em stanju, naprodaj za 2 do 3 milijone Ponud be na ogl odd Jutra Dod »Savinjska dolina« 6027 20 Naprodaj večje podjetje z velikim kompleksom sveta, po leg elektrika, vodovod, kanalizacija v najlep Sem kraju Ljubljane — vsled bolezni. Ponuobe na ogl. odd. Jutra pod 7Dobra naložba«. 6188 20 l.epa stavbna parcela zdrava solnčna lega, ob Tyrševi cesti, naproaaj. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Gotova bodočnost«. 6200 20 mm7nrt Prazna soba blizu koloavora solnč-ca svetla, primerna tu dl za pisarno, vhod s stopnišča se odda. Naslov v vseh posl. Jutra 617623 Opremljeno sobo lSCe gospod za 1. april na Poljanski cesti ali v bližini. Ponudbe na ogl oddelek Jutra pod »Pre prosto št. 1904«. 6182 23 Sobo z dvema posteljama ln vso I krbo oddam za I. aprii. Resi Jeva c. 3. II. nadstr. Jenko. 5785 23 Vajenca za elektrO' tehnično obrt lz LJubljane ali bližnje okolice z dovršeno nižjo srednjo šolo sprejmem. Pismene ponudfoe na ogl. oda. Jutra ood 61-Iro »Mala matura«. 6166 44 BIVrVV avto mali. nova guma. ugod no naproaaj. Na osled Garaža Lojze. Tyrieva c 6112 10 Prodam 20 nizkih vrtnic očarlj . Gure dobre. Goti Grad^ni tehnik. Gotov co-ac. Ho'cm d?latl. Ineir. Izolacija. K'ip m K no-->r>erater. Krar.a le-a. Kongresni tn. Lepa 'e tra. Lepa p ' ava, T ^-- a stroka. MarlM o de'*'e Maj. Mt>*na h' a M ad fant Nakup Nova h '.a St. Vid. Nada. Opu miin. Prilo.nost, Pro met. Pri-oro eno. P-s *r