Št. 144 (16.489) leto LV.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, dv 7 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla : 1.	'e edini tiskani partizanski DNEVNIK v za-
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax U40 772418 GORICA-Prev., 124 maggio 1 - Tel. 0481533382, fax 0481532958
'SOA - : jri 28-Tel.0432/731190	______________
www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
.lO POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI _ _ _ __ _ _ _ _
0,77 evra	NEDEUA, 20. JUNIJA 1999
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
OPČINE-Tel. (040)21491
TRST-NABREŽINA SESLJAN-BAZOVICA-DOMJO


MOK šeni ml m novosti
Rado Gruden
uoaemev zi. olimpijskih iger 1 Turinu predstavi) presenečenje. Pora Oarnrec programir rit Sion, ki je že tn didiral, v vseh som le bil omenjan k Pravi kandidat za
rumenih m dni " čeprav sta ko
SllOVP ioof fa-zlii
O10n morda pla Vek, ki bi ga la ^oli z besedo M Švicar Hodler je b^ti, ki je lani -
-"'Uti) MUH-
Privedlo do (
V; .	. . ..
'ko elanov, 1 Cmerili, da * svete« or; MOK-a
“*iu«piaca . Toda ni : ki lahko c ktOK-u ni j rebne kor
micpi^—•.
VRH INDUSTRIJSKO RAZVITIH DRŽAV / KLJUB VZTRAJNEMU ZAVZEMANJU RUSIJE
Skupina G8 proti pomoči Srbiji, dokler bo Miloševič na oblasti
V središču pogovorov tudi zunanji dolgovi, ki bremenijo Rusijo še iz časov SZ
KOELN - Danes se bo v Kolnu v Nemčiji zaključilo tridnevno zasedanje sedmero industrijsko najrazvitejših držav in Rusije. Zaključnega dela se bo udeležil tudi ruski predsednik Boris Jelcin. Rusija je na neki način glavni protagonist ko Inskih pogovorov. Včeraj je njen premier Stepašin postavil zahtevo, naj bo tudi Srbija deležna med-narodnie pomoči za obnovo. Večina se s stem ni strinjala, Ceš da se mora prej umakniti Miloševič z oblasti. Rusija pa je v središču pozornosti tudi zaradi velikih zunanjih dolgov, ki jo bremenijo še iz Časov SZ.
Na 2. strani
ZOI 2006 / RAZOČARANJE KOROŠKE, SLOVENIJE IN FJK
Kandidatura Brez meja ni prodrla: prevladal je Turin
SEUL - Skupna kandidatura Koroške, Slovenije in Furlanije-Julijske krajine za prireditev Zimskih olimpijskih iger v letu 2006 ni prodrla. Mednarodni olimpijski komite, ki je zasedal v Seulu, jo je odpisal že v predselekciji, v finalu pa je naposled prevladal Turin pred švicarskim Sionom.
Neuspeh kandidature Brez meja je močno razočaralo delegacije treh sosed, ki so jo šle predstavit v južnokorejsko prestolnico, pa tudi prebivalstvo ob tromeji. Mnogi so obžalovali, da tudi v svetu športa prevladuje logika ekonomske moči. Sicer pa je večina predstavnikov Koroške, Slovenije in Furlanije-Julijske krajine za to, da bi skupno kandidaturo ponovili za ZOI v letu 2010.
Na 2. in 3. strani
KOSOVO / KLJUB PRIZADEVANJEM KFORA SE NI MIRU
Begunci se vračajo, Srbi pa bežijo
V kratkem naj bi se začela razorožitev enot UCK kot predpogoj za pomiritev
Bill Clinton jutri na obisloi v Sloveniji
LJUBLJANA - Jutri zgodaj popoldne bo ameriški predsednik Bill Clinton s soprogo Hillary prispel na letališče Brnik, kjer ga bosta pričakala slovenski predsednik Kučan in premier Drnovšek. Clinton se bo srečal še s predsednikom DS Janezom Podobnikom, sestal pa se bo tudi s predsednikom Črne gore Djukanovičem. Pozno popoldne bo imel ameriški predsednik težko pričakovani nagovor na Kongresnem trgu. Hil-lary Clinton se ne bo udeležila vseh srečanj, saj bo imela deloma locen program.
Na 10. strani
Tržaški mestni redarji so slavili
TRST - Tržaški mestni redarji so vCeraj praznovali visok jubilej, 137. obletnico svoje ustanovitve. Priložnost so izkoristili za obračun delovanja v preteklem letu, njihov poveljnik pa je tudi orisal prizadevanja, da bi okrepili svojo vlogo pri zagotavljanju omikanega sožitja. Kar se tiče samega delovanja, so lani največ napora posvetili kontroli prometa in nasploh varnosti na cesti, dejavni so bili tudi na drugih področjih, na gospodarskem, gradbenem, pri varstvu okolja itd. Na 5. strani
Težave s privezi v Sesljanskem zalivu
SESLJAN - Med devinsko - nabrežinsko občinsko upravo in pomorskimi klubi, ki imajo svoje sedeže v Sesljanskem zalivu je prišlo do slabe krvi, zaradi sklepa uprave, da zaseže gradnjo novih privezov, Ceš da dela potekajo brez ustreznega gradbenega dovoljenja. Klubi pa se sklicujejo na mnenje luške kapitanije, da dovoljenja niso po-trebna.	Na 5. strani
Film o zdravniku Francu Basagli
GORICA - Včeraj so v Gorici posneli prve kadre novega filma režiserja Silvana Agostija ”11 Muro”. Film bo prikazal življenjsko pot in izkušnjo znanega zdravnika Franca Basaglie, ki je prav v Gorici, pred več kakor tridesetimi leti začel nov način zdravljenja umskih bolnikov in dotedanje "lagerje” začel spreminjati v bolnišnico. Na 8. strani
PRIŠTINA - Na Kosovo se vračajo izgnani Albanci, s Kosova pa bežijo pregnani ali samo prestrašeni Srbi: v obe smeri se premika na desettisoCe ljudi (na sliki: ganjeno srečanje kosovarske družine, telefoto AP). Tako mednarodne mirovne sile KFOR kot samo zavezništvo NATO se pogajajo z osvobodilno vojsko Kosova UCK za razorožitev enot kot predpogoj za pomiritev pokrajine. Medtem ko vsak dan odkrivajo nova skupna grobišča in druge znake srbskega nasilja, skušajo mirovne sile preprečiti nove primere nasilja in maščevanja. V Rusiji so tako v vladnih krogih kot v dumi ugodno ocenili dogovor o prisotnosti ruskih vojaških sil na Kosovu.
Na 2. strani
KUHINJE
arredamenti '/
MEsonrs
-50,
KUHINJE
Mod. RONDO kotna m 3,00 x 2,25 kompletna z gospodinjskimi stroji LUSftOOOTr 5.800.000 lir Mod. OLD FARM 4,20 M kompletna z gospodinjskimi stroji
18250* 9.375.000 lir Mod. ALTEA kotna m 3,45 x 2,25 kompletna z gospodinjskimi stroji 16220* 8.360.000 lir IDKOJŠNJII DOBOVA
TRŽIČ - Ul. Valentinis 18 - Tel. 0481/410395
KOSOVO / KLJUB ZAGOTOVILOM KFOR IN POZIVOM BEOGRADA
G8 / NA VRHU INDUSTRIJSKO NAJRAZVITEJŠIH DRŽAV
Begunci: Albanci se vračajo, Srbi bežijo
Umik jugoslovanske vojske - Začetek razorožitve UCK
PRIŠTINA - Visoki komisariat za begunce Združenih narodov ocenjuje, da je v zadnjih treh tednih s Kosova pobegnilo od 50.000 do 60.000 Srbov, približno toliko pa je bilo Albancev, ki so se vrnili iz Albanije in Makedonije. Včeraj so v Apuliji zabeležili zaCetek povratka beguncev: s trajektom jih je odplulo več sto proti DraCu, da bi se vrnili na Kosovo.
Evropska komisija sodi, da bo treba nameniti 3.300 milijard lir v štirih letih za potrebe beguncev s Kosova. Albanska osvobodilna vojska (UCK) je
po trditvah predstavnikov mednarodnih mirovnih sil KFOR privolila, da pripadniki v večjih mestih na Kosovu ne bodo nosili orožja, v južnem delu Kosova, ki je pod nadzorom nemških pripadnikov KFOR, pa ne bodo veC nosili uniform. Prav nemški vojaki so dvignili iz vodnjaka pri Dragajcinu, kjer so pobili večje število kosovskih Albancev, prva trupla, ki so jih pred pobegom srbski vojaki prekrili s kamenjem, vmes pa namestili več bomb. Na italijanskem območju Kosova so včeraj razformirali oddelek UCK, ki je prev-
zel vlogo civilne policije in je kmalu zatem aretiral tri Albance pod obtožbo, da so zažgali nekaj hiš srbskih beguncev. Tudi včeraj so zabeležili spopade UCK s skupinami Srbov in so italijanski vojaki pospremili večjo skupino srbskih civilistov do zatočišča v peškem samostanu. Očividci poročajo, da so v nekaterih primerih srbski begunci kar sami požgali svoje hiše pred odhodom, kar je očiten znak, da so se odpovedali upanju na povratek. Srbske oblasti iz Beograda jih zaman pozivajo, naj se ne umikajo s Kosova.
Medtem je umik srbskih vojaških s Kosova skoraj popoln: končal naj bi se danes opolnoči, vendar bi lahko pri umiku s severa pokrajine prišlo do logističnih težav, ker so jugoslovanske enote tam slabo opremljene z vozili. Morebitna zamuda ne predstavlja problema, so sporočilio z zavezništva NATO.
Ameriški obrambni minister VVilliam Cohen in vrhovni poveljnik sil NATO v Evropi Wesley Clark sta včeraj obiskala letalsko oporišče v Avianu, od koder sta poletela v Makedonijo, od tam pa s helikopterjem v jugovzhodni del Kosova, kjer sta obiskala ameriške pripadnike KFOR v Uroševcu in Gnjilanah, ob vrnitvi v Makedonijo pa tudi eno od begunskih taborišč.
Rusija je z rusko-ame-riškim sporazumom, doseženim v Helsinkih, po mnenju zunanjega ministra Igorja Ivanova dosegla dostojno udeležbo v mednarodnih mirovnih enotah za Kosovo. Ruski delegaciji je uspelo v celoti izpolniti vsa navodila predsednika Borisa Jelcina, je novinarjem dejal Ivanov, dogovor pa je ugodno ocenil tudi predsednik ruske dume Gena-dij Seleznjov.
Rusija se zavzema za pomoč Srbiji
Večino velikih po meni do moro prej Miloševič zopustiti oblost - Problem dolgov
KOLN - Na zasedanju skupine sedmero industrijsko najrazvitejših držav in Rusije G8, ki je v teku v Kolnu v Nemčiji, se je ruski premier Sergej Stepašin včeraj zavzel za to, da bi bila tudi Srbija deležna mednarodne pomoči za obnovo. Toda večina »velikih« se z njim ne strinja, točneje, zagovarja stališče, da Srbija ne sme prejeti rhkake pomoči, razen strogo humanitarne, dokler bo Miloševič v njej na oblasti.
To stališče najbolj odločno zagovarja Velika Britanija.Veliko bolj elastična je Italija. Italijanski ministrski predsednik D’Alema je včeraj po srečanju s Stepaši-nom dejal, da bi srbski narod ne smel plačati za napake, ki jih je napravil njegov predsednik. Sicer pa je jasno, da je tudi v tem primeru bistvenega pomena, kaj mislijo ZDA. Ameriški predsednik Clinton se o zadevi včeraj ni hotel dokončno izraziti. Gotovo bo to ena osrednjih tem, ki jih bo obravnaval danes na srečanju z ruskim predsednikom Jelcinom.
Sicer pa je na tridnevnem vrhu G8, ki se bo zaključil danes, Rusija v središču pozornosti tudi iz drugih razlogov. Moskva je namreč izrazila željo, da bi postala polnopravna članica skupine industrijsko najrazvitejših držav. Vse kaže, da pri tem ne bo uspela. Iz krogov francoske delegacije se je namreč razvedelo, da skupina za zdaj ne namerava spreminjati svoje strukture. Poleg tega je Moskva zaprosila svoje partnerje za pomoč pri odplačevanju ogromnega zunanjega dolga, ki jo bremeni še iz časov Sovjetske zveze. Zdi se, da je v tem primeru naletela na večjo razpoložljivost svojih sogovornikov.
Poudariti velja, da je vprašanje zunanjih dolgov revnejših držav ena osrednjih tem zasedanja G8. V Koln je tej priložnosti prispela tudi delegacija revnih po svetu pod vodstvom škofa Te-gucigalpe Oscarja Rodrigueza, ki je nemškemu kanclerju Schroderju izročila 17 milijonov podpisov za odpi® omenjenih dolgov.
NOVICE
Trčenje vlakov na srečo	——-_______________________________________________________________
brez hujših posledic	_______seul / po propadu kandidature brez meja za zoi v letu 2006
IGRE BREZ MEJA
PIACENZA - Nedaleč od ovinka, kjer je 12. januarja predlanskim v iztirjenem vlaku umrlo osem oseb (ranjenih je bilo 29), sta včeraj trčila »eurostar« Turin - Rim ter meddeželni vlak na progi Milan - Livorno. Posledice tokrat še zdaleč niso primerljive z omenjeno nesrečo, le nekaj oseb se je zaradi lažjih udarcev zateklo po zdravniško pomoč, zato pa so poročali o precejšnjih zastojih, še posebno na progi Milan - Firence - Rim. Do trčenja je prišlo ob vstopu na postajo, blizu neke kretnice, kjer je lokomotiva meddeželnega vlaka bočno oplazila dva vagona »eurostara«, pri čemer je demo iztirila, vagona pa sta se samo nagnila. Oba vlaka sta vozila zelo počasi, čemur se je verjetno treba zahvaliti, da ni bilo nič hujšega. Kaže, da sta za nesrečo kriva strojevodja meddeželnega vlaka. Po nepotrjenih vesteh sta to tudi priznala, javni tožilec, ki je že uvedel preiskavo, ju je obtožil nenamerne povzročitve nesreče: predno sta zapeljala na most nad Padom naj bi dobila signal, da zmanjšata hitrost, vendar kaže, da ga nista upoštevala.
Na kongresu PEN predlagali konferenco o Balkanu
VARŠAVA - Udeleženci Mednarodnega združenja književnikov PEN so se na svojem 66. svetovnem kongresu v Varšavi včeraj ob koncu srečanja odločili, da bodo sklicali mednarodno konferenco pisateljev, na kateri bodo obravnavali položaj na Balkanu po koncu vojnih spopadov. Konferenco naj bi "tako hitro, kot je praktično mogoče", sklicali v narodni knjižnici v Sarajevu. V izjavi so poudarili odgovornost pisateljev in intelektualcev za ozračje tolerance in vzpostavitve mirne in demokratične družbe. Na kongresu PEN so tudi obsodili "vse nacionalizme", ki so privedli do tragedije na Kosovu. (STA)
1
'
Razočaranje, a ne resignacija
TRST, LJUBLJANA - »Kljub razočaranju, da nam ni uspelo polno zadeti cilja, ki smo si ga zastavili, pa moramo vseeno biti zadovoljni zaradi naklonjenih komentarjev in mednarodnih priznanj, ki jih je požel duh, kateri je preveval kandidaturo Brez meja.«
Tako je predsednik deželne vlade Fur-lanije-Julijske krajine komentiral včeraj v Trstu vest, da v Seulu ni prodrla skupna kandidatura Koroške, Slovenije in Furla-nije-Julijske krajine za zimske olimpiske igre v letu 2006. Antonione je pristavil, da bo kandidatura Brez meja ostala simbol dobrih odnosov, ki so so jih vzpostavile tri sosednje dežele oziroma države v tem delu Evrope in da si bo Furlanija-Ju-lijska krajina prizadevala, da bi se ta prijateljska vez še utrdila.
Nekoliko drugače je na neuspeh kandidature Brez meja reagiral deželni odbornik FJK za turizem Sergio Dressi, ki je bil član delegacije iz te dežele v Seulu. »Obžalovati moramo, da se tudi v svetu športa namesto vrednot uveljavlja ekonomska moč,« je vidno razočarano povedal.
Podobno je v južnokorejskem glavnem mestu komentiral odločitev Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Janez Kocijančič. »MOK se je odločil za enega izmed kandidatov, ki je zaradi svojega vpliva denarja veljal za favorita,« je dejal. »Olimpiske igre bi kot izjemen dogodek za Slovenijo izjemno veliko pomenil ne le na športnem področju. Žal te priložnosti nismo dobili, velja pa vztrajati. Če bi sedaj odnehali, bi ostali na pol poti. Kandidatura je povezala ljudi treh držav, ki so se še v tem stoletju krvavo spopadali,« je izjavil Kocijančič.
Na Koroškem se že potegujejo za vnovično kandidaturo za 1.2010
CELOVEC - Razočaranje med Korošci po odločitvi Mednarodnega olimpiskega komiteja (MOK) o prireditvi ZOI leta 2006 v Turinu je bilo veliko. Mnogi so menili, da »merodajne osebe v MOK-u očitno niso hoteli razumeti poslanico iger brez meja«, dragi, da ni časa za resignacijo, zato je treba idejo skupnih prekomejnih iger graditi naprej. Skupna kandidatura je namreč v takšni meri zbliževala ljudi iz treh različnih držav in kultur, da ni razloga za obup. Tu in se je pojavila tudi glasna kritika in ogorčenje na račun MOK-a, češ da so delegati pri izbiri Turina očitno pozabili na strokovne kriterije. Odločali da so drugi motivi, mdr. da je Turin dobil ZOI 2006 kot odškodnino za neuspeh italijanske kandidature za igre leta 2000, ki bodo, kot znano, v Sidneyju.
Generalni menedžer družbe Celovec 2006 Dieter Kalt je z velikim razočaranjem dejal, da so številni člani MOK-a sicer ocenili predstavitev kandidature treh dežel za eno najboljših, kar pa žal na odločitev očitno ni vplivalo. »Kljub neuspehu smo lahko ponosni na naš skupen nastop«, je poudaril Kalt in napovedal, da se bo zavzemal za vnovično kandidaturo za ZOI 2010, »kajti ideja prekomejnih iger je usmerjena v bodočnost in si zasluži njeno uresničitev«.
Predsednik koroškega olimpijskega komiteja Michael Aussenvinkler je izjavil, da je večina članov MOK-a prišla v Seul že z dokončnim mnenjem o kandidatih, tako da njihova prezentacija dejansko ni več vplivala na njihovo odločitev. Župan mesta Celovec Harald Scheucher pa je šel še korak dalje in ugotovil, »da igre tokrat niso dobili najboljši«. Vrhu tega da so bila spremenjena pravila, kar je zagotovo imelo negativne posledice prav za kandidaturo treh dežel«.
Dokaj ogorčen je bil koroški deželni glavar Jorg Haider: »Pri MOK-u se vsaj toliko časa ne bo kaj spremenilo na boljše, dokler ne bo konec vladanja
nekaterih mumij v tej organizaciji«. Glede ide|® prekomejnih iger je Haider zagotovil, da zanj projef »iger brez meja« ni pogorel. Skupna kandidatura ] imela za Koroško in celotno alpsko-jadransko regi] izredno pozitivne učinke tako na športnem, g0SP°a darskem kot tudi na drugih področjih. Osnova »drugo dejanje« je vsekakor ustvarjena, je še dosta ^ Haider in menil, da je igre dobil eden izmed »n3) slabših kandidatov«.
Ne samo člani koroške delegacije v Seulu, t politični, gospodarski in športni krogi ter druga ui resna zastopstva na Koroškem so še v včerajšnjih poldanskih urah komentirali odločitev v Seulu. ^ so se zavzemali za koriščenje doslej dosežen^ uspehov kandidature treh dežel. Po mnenju Pr® šednika deželne turistične družbe za Koroško Fer nanda Posnika je že sama kandidatura celotni reg prinesla pomembne impulze za poživitev tmT ^ predsednik gospodarske zbornice za Koroško rr Pacher pa je izrazil prepričanje, da je skupno n _ panje močno prispevalo k promociji alpsko-jacu ske regije v mednarodni javnosti. Pacher je e podprl vnovično kandidaturo Celovca za ZOI 2	^
Slovenska športna zveza (SSZ), krovna org ^ cija vseh slovenskih športnih društev, ki se je . drage športne organizacije na Koroškem nJ0?n0oSta-zadevala za uspeh kandidaturo treh dežel, je i P za_ vila, da skupen nastop treh dežel nikakor m 0 man. Skupna kandidatura za ZOI 2006 je j/0. dvignila raven kot tudi stopnjo sodelovanja111 otraj roško, Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino- oSq Koroške pa je ustvarila vzdušje sožitja in s jn med večino in manjšino. »Pot zbliževanja j0 premagovanja meja se je izkazala kot praVJ na je treba nadaljevati«, je poudaril predsednik
Koroškem Marijan Velik.
Ivan
Lukah
RAZGLASITEV V SEULU
Dvajsete zimske olimpijske igre leta 2006 bo organiziral Tunn
Italijanskemu kandidatu 53 glasov, švicarskemu samo 36 - Nepopisno navdušenje v italijanskem taboru
SEUL - »Dvajsete zimske olimpijske igre leta 2006 bo organiziral Turin.« S temi besedami je predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch označil zmagovalca nekajdnevnih prizadevanj in prepričevanj v Seulu. Odločitev za Turin je bila prepričljiva, saj je italijanski kandidat dobil 53 glasov, švicarski pa le 36. V trenutku proglasitve je v italijanskem taboru zavladalo nepopisno navdušenje, župan Turina Valentino Castellani in predsednica odbora za kandidaturo Evelina Christillin pa sta se znašla na ramenih navdušenih članov turinske delegacije.
Izjave najvidnejših predstavnikov turinske kandidature so bile po proglasitvi rezultatov vse ubrane na isto struno: MOK se je odločil za inovacijo, za zimske olimpijske igre prihodnosti, ki jih s svojim konceptom ponuja Turin. Castellani je izpostavil tudi velik fair play Švicarjev, ki so po porazu gentlemansko čestitali nasprotniku, turinskemu županu pa izročili ploščico z enostavnim napisom: Con-gratulations.
Evelina Christillin pa je povedala, da je dosežek Turina še toliko večji, saj
je tokrat po izbruhu podkupninske afere prvič prišlo do novega načina glasovanja. »To pomeni za nas dvakratno priznanje, pa tudi dvakrat večjo obveznost, da vse izpeljemo tako, kot smo v svoji kandidaturi navedli,« je še dejala in poudarila, da je po njenem mnenju prihodnost olimpijskih iger v velikih mestih, ker pa je do izvolitve prišlo neposredno po škandalu, bodo še toliko bolj pod drobnogledom. Toda tega se ne bojijo, »mi poznamo samo delo«.
V taboru Turina poudarjajo, da pripravljajo zimske olimpijske igre 21. stoletja. Igre prihodnosti torej, za katere so očitno našli dovolj široko podporo, ali pa je morda bil glas za Turin bolj glas proti Sionu, ki v olimpijskih krogih ne uživa velikih simpatij (razen prav na vrhu). Očitno je bilo to dovolj, da Turin že v prvem poskus - ideja o kandidaturi je nastala med olimpijskimi igrami v Naganu, febraurja lani -premaga Sion, ki je kandidiral že tretjič, in ostale kandidate, od katerih je predvsem kandidatura »Brez meja« predstavljala tako novost, ki bi lahko prevladala nad futurističnim konceptom piemontske prestolnice.
Rado Gruden
RAZOČARANJE V TREH DEŽELAH ALPE JADRANA
Poraz ideje in konec sanj
SEUL - Sanje skupne kandidati re Koroška, Slovenije in Furlaniji Julijske krajine, da bi letos lahk bilo tisto pravo leto, ki bi v kraje o tromeji prineslo tudi olimpijsL igre, celotnemu področju pa dal novega zagona na vseh področjil s° se razblinile nekaj minut p 13-30 po krajevnem času (6.30 Italiji), ko je predsednik MOK Jua j^ntonio Samaranch razglasil oh nnalista: Turin in Sion. To je pov: J°Cilo navdušenje v obeh tabori ln razumljivo razočaranje v preč stalih štirih, ki niso prišli v pošte Za izbor. Tudi solz ni manjkali največje razočaranje pa je vladalo taboru kandidature »Brez meja. tu ne zaradi poraza kot takegi ernveč zato, ker je bila poražen ,eja, ki bi lahko pomenila zgode inski zasuk v zgodovini moderni §a olimpizma.
Takoj po razglasitvi finaliste srno zbrali nekaj še »vročih
nuienj.
Tjaša Andree-Prosenc, edin ®nska v osrednjem organizaci Uem odboru, sicer pa članica O ovenije in članica mednarodn jtoitraže predsedstva ICAS pi , ti K: »Mi smo naredili, kar se j , to. Naša prezentacija je bila gc . 0 najboljša, posredovala je tuc ®dno močno sporočilo za ol jijjtjanj6 olimpijskih idealov, ki 1 nko prispevali h graditvi mir ](')Vs°d po svetu. To naše sporoč j , s° sprejeli s presenečenjem i rej Casn° ugotovili, da zasluži i; ^ n° pozornost. Očitno pa člai lo ^ niso bili pripravljeni na m srf0’- tnko sporočilo tako hiti r^mejo. V ospredju so bi bil' °V* osebni interesi, ki pa s 'tned seboj konkurenčni. Gl; Se 1 s° se razdrobili in odločili s „2^' Podlagi renomeja, ki sta g 2ac abt Sion in Turin že od vseg dar' v tn ki so ga stalno por rani • Zame to pomeni oh in ^ailje tradicionalnega pristop prg^ ^ leta izgubo možnosti
svet,!1 novega pristopa, k sUi dokazal, da se je MOK Itačin°r|0c^clCib da bo sprem ram . 6 a in se vrnil na pot p , ia olimpijskih ideaL er Gerdol (na sliki),
ren za namestitve in koordinator tehničnega dela komisije v FJK: »Po tolikem času in vloženem delu je seveda razočaranje veliko. MOK ni razumel naše ideje. Mislim, da smo bili tehnično boljši vsaj od enega finalista, komisija pa je očitno spregledala velike novosti, ki bi jih naša kandidatura prinesla v olimpijsko gibanje. V tem trenutku si je nemogoče predstavljati, ali bi se splačalo še enkrat poskusiti. Sem pa prepričan, da je ta ideja zmagovita in če ne bo prodrla na olimpijskem, bo prodrla na drugih področjih.«
Piergiorgio Baldassini, generalni sekretar kandidature FJK: »Mislim, da izključitev kandidature »Brez meja« predstavlja največje razočaranje za tisoče športnikov v naši deželi, ki so bili pri svoji napovedih pregovorno previdni, toda na dnu srca je pri vseh le tlelo upanje na uspeh. Ta bi bil glede na vse, kar smo opravili tudi zaslužen. Vsi so nas cenili, na koncu pa je bilo vse zaman, saj je komisija MOK-a očitno izbrala po političnih in ne po tehničnih motivih.«
Franz Klanuner, 2 5-kratili zmagovalec smukov za svetovni naslov in nekdanji olimpijski prvak: »Za ves šport je to velik poraz. Toda končno smo vsi le razumeli, da se
MOK noče spremeniti in so besede o prenovi zgolj retorika. Daljšega komentarja pa taka odločitev, vsaj v tem trenutku, ne zasluži.«
Janko Zwitter, Slovenec iz Zahomca na Koroškem, član organizacijskega odbora za biatlon: »Po predstavitvi sem upal, da pridemo v finale, zdaj pa sem zelo razočaran. Leta smo se pripravljali na olimpijske igre, ki bi bile za celotno našo regijo izredno pomembne. To bi bil zgodovinski dogodek, da bi olimpijske igre povezale tri različne narode in kulture. Toda ta ideja mora predstavljati našo pot tudi na kulturnem, športnem in gospodarskem področju. Tesno sodelovanje bi nas vse skupaj utrdilo v Evropi, v katero sodimo. Glede opravljenega dela pa nimam slabe vesti. Vsi smo delali zelo dobro, tako da ne vem, kaj bi morali še storiti, da bi uspeli. Do odločitve ni prišlo na podlagi tehničnega dela in zgodovinske ideje, ki jo je naša kandidatura prinašala, temveč na podlagi političnih interesov posameznih članov MOK. Glede bodočnosti pa pravim, da moramo vztrajati na tej poti in si v čakanju na olimpijske igre zagotoviti vsaj razna svetovna prvenstva.«
R. G.
Juan Antonio Samaranch čestita nasmejani in presrečni predsednici odbora za torinsko kandidaturo Evelini Christallin
Napetost pred izbiro finalistov
SEUL - Včerajšnje dopoldne je bilo za vse delegacije šestih kandidatk za organizacijo zimskih olimpijskih iger leta 2006 najdaljše v teh nekaj dneh bivanja v južnokorejski prestolnici. Formalnih zadolžitev niso imeli več. Vse kar so imeli za povedati, so povedali, kogar so želeli prepričati, da je samo njihova kandidatura tista prava, so pač prepričali ali pa ne. Preostala je samo še končna odločitev. Ze ob izvolitvi posebne komisije, ki je med šestimi kandidati izbrala oba finalista, je bila napetost tako visoka, da bi se lahko od marsikje zaiskrilo. Komisijo je vodil predsednik MOK Juan Antonio Samaranch, ki sicer nima pravice glasovanja, toda s svojimi nastopi, pogovori s člani MOK in različnimi poudarki prav gotovo lahko usmeri mnenje posameznega elana na »pravega« kandidata. Poleg predednika je bil v komisiji še najstarejši član MOK Brazilec Joao Ha-velange, avtomatično mesto pa je imel tudi predsednik evaluaeij-ske komisije Japonec Ciharu Igaya. Poleg teh treh so iz vrst MOK-a izvolili še Portugalca Fernanda Lima Bella, Ukrajinca Valerija Bor-zova, Gvatemalca Wil-lija Kaltschmitta, Libanonca Tonija Khouryja, Francoza Jean-Claude Killyja, Svedinjo Gunil-lo Lindberg, Kitajca Shengronga Luja, Južnoafričana Sama Ram-sayja, zimske športe je zastopal Nemec Josef
Fendt, nacionalne olimpijske komiteje Spanec Feliciano Mayoral, aktivne športnike pa princ Albert iz Monaca, Šved Tomas Gustavson in Kazahstanec Vladimir Smimov.
Objava imen je v velikanski recepciji hotela Shilla takoj dvignila temperaturo, predstavniki posameznih delegacij pa so se začeli zbirati v manjše skupine in preverjati, kdo je, in če sploh, prejšnji večer na slavnostnem sprejemu, ki ga je pripravil korejski olimpijske komite, »obdelal« zgoraj omenjene. Člane komisije so tudi takoj klasificirali v posamezne kategorije in jih povezali s posameznimi kandidaturami. Tudi pri tem je imel največjo težo švicarski Sion, ki se je v vseh možnih kombinacijah pojavljal kot zanesljiv finalist. Bolj negotove so bile napovedi za drugega finalista. »Gotovo bo to predstavnik Finske, saj je tako zmaga Siona zanesljiva,« je bilo slišati od marsikod.
Veliko pričakovanje je vladalo seveda v vrstah Turina, kjer so posamezniki krožili po sprejemni dvorani z raznimi seznami v roki, ki so jih ljubosumno čuvali pred pogledi nepoklicanih.
V vrstah kandidature »Brez meja« je večer pred odločitvijo vladal zmeren optimizem, ki pa je, bolj kot se je bližala ura odločitve, plahnel, predvsem na podlagi govoric, da naj bi bili nekateri člani komisije jasno usmerjeni
proti Celovcu 2006, ki je s svojim delom za kandidaturo vsem v Seulu nagnal strah v kosti.
Najbolj mirni sta bili delegaciji Poprada in Zakopanov. Poljaki in Slovaki so se namreč jasno zavedali, da so prišli v Seul predvsem zato, da jih drugi spoznajo, o olimpijskih igrah pa naj bi se pogovarjali kdaj drugič. Slovaški predstavniki pa so bili kljub vsemu v središču pozornosti. Z nastopom folklorne skupine so namreč poživili dogajanje, marsikdo pa je njihov nastop izkoristil zato, da si je ob pogledu nanje in ob njihovi glasbi nekoliko pomiril napetost.
Na stavnicah pa je bila po mnenju večine najbolj pogosta sledeča kombinacija: Sion je zanesljiv finalist, njegov nasprotnik ne more biti Turin, ker je premočan, tudi Celovec 2006 ne, ker bi se potem lahko zgodilo, da v finalu premaga Švicarje, ki marsikomu niso simpatični. Tako ostanejo le Helsinki, ki pa so predvsem tehnično pomanjkljivi, tako da je zmaga Siona zagotovljena. Na Poprad in Zakopane ni stavil nihče. »Simpatični, vendar iger ne morejo dobiti,« je bil v zvezi z njimi najbolj pogost komentar. Kako točna so taka ugibanja, pa je na najbolj zgovoren način pokazala, kdo je imel prav in kdo je svoja predvidevanja gradil na napačnih podatkih.
R. G.
GM / SPOROČILO SINDIKALNEGA ZASTOPSTVA
zaposleni
Poudarek na treznem odnosu osebja
POKRAJINA TRST / PRIPRAVILA GA JE PRISTOJNA KOMISIJA
Neplačani SSk ostro proti predlogu
Sindikalno zastopstvo zaposlenih pri Glasbeni matici nam je poslalo tiskovno sporočilo, ki ga v celoti objavljamo.
Odgovoren nastop sindikalnega gibanja pri Glasbeni matici se je ob nedavni zaostritvi krize nase ustanove izognil pastem jalovih notranjih trenj in izčrpavanj. Omogočil je nemoten in uspešen konec šolskega leta, izvabil odmevno solidarnost v mestnem tkivu in pozornost pri pristojnih oblasteh, upravo ustanove pa odvrnil od enostranskega ukrepanja in nagovoril k tvornemu pogajanju.
Ob nadebudnih a še ne odločilnih vesteh, ki si sledijo v zadnjih dneh, pa nam občutek za treznost nalaga, da domaCo javnost seznanimo s kočljivim trenutkom, ki ga doživljajo uslužbenci pri Glasbeni matici in njihove družine. Osebje namreč še ni prejelo mesečnih osebnih dohodkov za april in za maj! Prav kmalu pa se bo iztekel izplačilni rok še za dva mesečna prejemka. Pričakujemo, da bo uprava z denarjem od predujma na celoletni deželni prispevek nemudoma in brezpogojno izplačala osebju že dozorele obveznosti.
Ob tej priložnosti pa ne bo odveC, Ce si v zvezi s pozivi k požrtvovalnosti in z zavajajočimi navedbami v javni izjavi upravnega sveta Glasbene matice izpred
NOVICE
nekaj tednov o prejemkih uCnega osebja osvežimo spomin.
Pred kakimi desetimi leti sta osebje in uprava dosegla dogovor o postopni izenačitvi delovnih in dohodkovnih pogojev uCnega osebja pri Glasbeni matici s tistimi, ki veljajo za kolege pri državnih konservatorijih. Po enem letu je spričo finančnih težav ustanove osebje pristalo na zaCasno zamrznitev dogovora. Ta začasnost še vedno traja... Se veC, učno osebje je bilo v tem Času deležno nenehnih pritiskov v smeri zniževanja doseženih in dogovorno zaCasno zamrznjenih meril!
Primerjava s kolegi na konservatorijih izkazuje danes sledečo podobo: delovne obveznosti so pri GM še vedno za 50% višje kot v državni službi. Letni bruto dohodek znaža pri GM pri začetniku (teh pa pri GM ni, saj so bili zadnji profesorji sprejeti v službo pred 7 leti!) 95% dohodka vrstnika na konservatoriju, pri profesorju z desetletnim stažem 87, 5%, pri dvajsetletni delovni dobi 79%, da o zaostanku pred upokojitvijo in o posledicah za samo višino pokojnine niti ne govorimo!
Vsaka požrtvovalnost trči prej ali slej na neke meje: pa naj gre za žep, za dostojanstvo ali za oboje! Ravel Kodrič
o spremembi statuta
Po oceni tajništvo stranke so zbrisane pravice Slovencev
Tržaško pokrajinsko tajništvo stranke Slovenske skupnosti (SSk) je na novinarski konferenci kritično ocenilo predlog o spremembi statuta tržaške pokrajine. Na-glašeno je bilo, da so bili iz predloga, ki ga je izoblikovala pristojna komisija pod predsedstvom predstavnice stranke Nacionalnega zavezništva (NZ) Angela Brandi, izbrisani vsi členi, ki obravnavajo prisotnost in pravice avtohtone in v tržaški pokrajini zgodovinsko prisotne slovenske manjšine. Tržaški pokrajinski tajnik SSk Peter MoCnik je ob tem napovedal, da bo stranka v prihodnjih dneh predložila vsem občinskim svetom v tržaški pokrajini resolucijo, ki bo obvezovala župane, da pri predsedniku tržaške pokrajine dosežejo po-
novno preučitev predlaganih popravkov k statutu in da se ohranijo norme, ki ščitijo pravice slovenske manjšine.
Za pokrajinskega tajnika SSk je osnutek statuta nesprejemljiv. Po njegovih besedah je tržaška pokrajinska uprava talec stranke NZ, in sicer njenega najbolj nacionalističnega in iredentistične-
ga dela, Čemur pa se morajo zoperstaviti vse demokratične sile. Pri tem je MoCnik izrazil začudenje zaradi zadržanosti levičarske opozicije in pa bojazen, da bo prišlo le do neke navidezne opozicije temu predlogu statuta. Po njegovem prihaja do nižanja ravni zaščite slovenske manjšine zaradi povezave med italijan-
Komunisti o evropskih volitvah
Predvčerajšnje zasedanje zveznega komiteja »Italijanskih in slovenskih komunistov« v tržaški pokrajini je bilo posvečeno poteku zadnjih evropskih in upravnih vohtev za SIK. Poročilo je podala tajnica Giuhana Zagabria, vsi posegi pa so si bili enotni v oceni, da izid vohtev potrjuje veljavnost pohticne usmeritve SIK, in demokratično legitimacijo njenega političnega obstoja. V Trstu je komaj nastala stranka, ki je bila tarča navzkrižnih napadov, je zapisano v tiskovnem sporočilu, prejela veC glasov kot je znašalo državno in deželno poprečje, kar jasno pomeni, »da načrt "levica, ki združuje”, prejema podporo«, kar je še zlasti opazno na upravnih volitvah, v Dolini, na Repentabru, v Zgoniku. Zvezni odbor ugotavlja, da so se volilci v glavnem držah navodil glede oddajanja preferenc, napoveduje pa, da bodo v bližnji prihodnosti priredili javna zasedanja, na katerih bodo komentirah rezultate vohtev in politiko stranke v zvezi z državnimi in krajevnimi vprašanji.
Alvaro Mutis v Trstu
Na pobudo zadruge Bonavventura in Theoreality v sodelovanju z občinskim odbomištvom za kulturo bo danes v muzeju Revoltella večer posvečen latinskoameriškemu piscu Alvam Mutisu. Znan je povsem po trilogiji osredotočeni na lik Maqrolla in prav preko njega se je navezal tudi na Trst, saj Dona Grabovvska, prijateljica, ljubica in pajdašinja »naše gore hst«. Ob 20. uri bodo v dvorani muzeja Revoltella predvajah film, ki ga je režiser Sergio Cabrera povzel po Mutisovi knjigi v italijanskem prevodu »Ilona arriva con la pioggia«, ob 22. uri pa bo srečanje na terasi, na katerem bo Mutis bral odlomke iz lastnih knjig.
Zasedanje o oskrbi neozdravljivih bolnikov
Zakonski dekret z lanskega decembra nalaga vsem deželam, da izdelajo smernice za uresničitev struktur, ki naj skrbijo za neozdravljive bolnike. Na severovzhodu države imajo zasebni zdravstveni ope-rateji že desetletne izkušnje na tem področju in sedaj zahtevajo priznanje svoje vloge. Da bi razjasniti cijje, upravne in zdravstvene psotopke za oskrbo teh nesrečnih bolnikov, bo revija »Sanita Nordest« jutri ob 9.30 v hotelu Savoia zasedanje, ki se ga bodo udeležili predstavniki dežel Veneto, FJK, Tri-dentinska-Južna Tirolska, kot tudi tehniki, politiki, izvedenci v bioetiki. Orisati bodo izkušnje, ki so si jih nabrati v Mestrah kot tudi pri nas.
Knjige o emigrantih
Na sedežu deželnega sveta (Trg Oberdan 6) bodo jutri ob 11. uri predstaviti knjigo Francesca Faita »L’emigrazione giuhana in Australia (1954-1961)«. Knjigo je izdala deželna ustanova za probleme emigrantov (ERMI). Posegla bo prof. Simonetta Ortaggi.

lil


Na sedežu Dežele Furlanije-Jutijske krajine v Vid-	druge načrte muzeja, ki
mu (Ul. San Francesco 4) pa bodo v petek, 25. junija ob 18. uri predstavili knjigo Mattea Ermacore o mladoletniški zaposlenosti in emigraciji v Furlaniji v letih 1900-1914.
je s svojimi 700 tisoč eksponati tako utesnjen, da jih lahko razstavlja le manjši del.
racije. Obiskovalci si bodo v njem ne samo imeli možnost ogledati naprave in rezultate zunanstvene-ga raziskovanja, ampak bodo imeli priložnost resnično stopiti v svet znanosti in tehnologije, in to na interaktiven naCin š pomočjo pripomočkov, ki jih nudi najsodobnejša tehnologija.
Novi sedež laboratorija bodo odprli ob 18. uri. Takoj za tem bodo v novih prostorih podelili mednarodno nagrado Pri-mo Rovis za Sirjenje znanstvene in tehnološke kulture za leto 1998 znani astronomki Margheriti Hack in fiziku Giancarlu Ghirardiju. Prve ni treba predstavljati, drugi pa že dolga leta deluje na tržaški univerzi in v mira-marskem centru. V zadnjih letih se je posebno posvetil znanstveni divul-gaciji, in sicer s knjigaga-ma »Filosofia della fisica« in »Un’occhiata alle carte di Dio«.
NARAVOSLOVNI MUZEJ / VČERAJ URADNO ODPRTJE
Nova sekcija o človekovem razvoju
Dvorani posvečeni dolgi poti od praopice prek afarske Lucy do današnjega človeka
Tržaški naravoslovni muzej je od včeraj bogatejši za novo sekcijo, namenjeno človekovemu razvoju. Sekcijo je predstavil direktor muzeja Sergio Dolce med krajšo slovesnostjo.
Novo sekcijo so uredili v dveh dvoranah tretjega nadstropja. V prvi so na ogled praopice in sedanje antropomorfne opice, na steni pa je velika shema (na sliki), ki zaobjema obdobje zadnjih 30 milijonov let, od kar so se razvile prve opice, prek človečnjakov do današnjega Človeka. V naslednji dvorani so razstavili vrsto lobanj in rekonstrukcij naših daljnih prednikov, med drugim pa je na ogled tudi okostje najbolj znane Clo-veCnjakinje, afarske Lu-cy, meter in 10 centimetrov visoke praženske, ki je živela pred 5 milijoni let v vzhodni Afriki. Seveda ne gre za dragoceni original, pač pa za odlično kopijo, ki je navadni obiskovalec ne more ločiti od pravega okostnjaka.
Končno je na hodniku na ogled še diorama jame pri Altamuri v Apuliji, kjer so odkrili enega najpomembnejših praClo-veških okostij: izredno realistično uprizoritev je uredilo tržaško podjetje Stoneage, ki se je po-služilo najveCjega holograma, kar jih je na ogled v evropskih muzejih.
Direktor Dolce je tudi orisal posebne didaktične pobude za šolsko mladino, kot tudi skorajšnje odprtje nove dvorane, v kateri bodo vodili didaktične poiskuse, in
skimi levimi in desnimi silami. Pri tem je navedel podatek, da je v pristojni komisiji popravke predložil edinole svetovalec SSk Vladimir Vremec.
Iz osnutka statuta, je še dejal MoCnik, so bili izbrisani zelo pomembni členi, saj se nanašajo na prevajalski urad, na zaposlitev dvojezičnega osebja na slovenskih šolah, na pravico do uporabe slovenščine pri javnem pravobranilcu, na podpore slovenskim društvom. Po drugi strani je poteza koalicije, ki upravlja tržaško pokrajino, v popolnem nasprotju z vsebino statuta tako občine Trst kot drugih občin v tržaški pokrajini. Osnutek statuta pa je tudi v nasprotju z evropskimi dokumenti o manjšinah in z mednarodnimi sporazumi. Ce bo potrebno, je zaključil MoCnik, bo SSk priredila tudi javne manifestacije proti temu dejanju.
Svetovalec SSk v tržaškem pokrajinskem svetu Vladimir Vremec pa je dogajanje v pokrajini označil za nekaj nezaslišanega. Izrazil je tudi zaskrbljenost glede sprejemanja zaščitnega zakona za slovensko manjšino v italijanskem parlamentu. Odgovornost za dejstvo, da so danes odnosi med Slovenci in Italijani na tako nizki ravni, pa je pripisal poslancu NZ R°' bertu Menii in tržaškem pokrajinskem tajniku stranke Levih demokratov (LD) Steliu Spadarm Pri tem je izrazil upanje, da bo slednji s svojin1 vplivom preprečil, da se sprejme takšen predlog 0 spremembi statuta tržaške pokrajine, (iž)
GRLJAN / NAGRADA P. ROVIS
Novi sedež Laboratorija za znanstveni imaginarij
Trst znanosti bo jutri beležil kar dva pomembnejša dogodka. V Grljanu bodo odprli novi sedež Laboratorija za znanstveni imaginarij, ob tej priložnosti pa bodo tudi slovesno podelili mednarodno nagrado Primo Rovis za Sirjenje znanstvene in tehnološke kulture za leto 1998.
Novi sedež Laboratorija za znanstveni imaginarij bo v Grljanu tik ob morju.
Doslej je bil tako rekoč v gosteh v Tržaškem velesejmu. S pridobitvijo novega sedeža pa bo laboratorij napravil tudi kakovostni skok. Pa ne samo zato, ker bo imel na razpolago udobnejše prostore, in to tik ob znamenitem Mednarodnem centru za fiziko v Miramaru, ampak tudi in predvsem zato, ker bo bistveno izboljšal svojo ponudbo v prizadevanjih, da bi iz njega nastal pravi Science center, kot se imenujejo muzeji znanosti najnovejše gene-
__________PRAZNIK GLASBE ^
Tukajšnji slovenski rock Drevi v Mieli Vlado Kreslin
Pobudo Praznik glasbe - Give Peace a Chance je v tek zveCer uvedel nastop mladih glasbenikov, ki so občinstvu predstavili na odru gledališča Miela. , Slo je za koncert modernih glasbenih zvrsti, P11^ J različic rocka, heavy metala. S posebno pozornostjo) treba poudariti, da sta dve izmed osmih glasbenih sK pin, ki so nastopile v sklopu Odra mladih, pravzapr ^ slovenski zamejski glasbeni proizvod. Gre za skup1". Charge, s kraško-breškim sestavom in doberdobsko Panters. Obe skupini nastopata z lastnimi skladbaiUy skupina Charge je nastala pred kakimi osmimi naese Blek Panters pa so dejavni že dalj Casa.
»Pred občinstvom smo že nekajkrat nastopili, s cas pa se seveda izpopolnjujemo, tako da je tokra ^ preizkušnja za nas pomembna, ker se predstavljam ^ novim načinom igranja. Pridobili smo predvsem zvoku.«, je izjavil Marjan Milic iz Repnica (kitar ^ glas), eden izmed vodilnih stebrov skupine Charge-skupina poje na angleške tekste, doberdobski panter]^ se predstavljajo kar v doberdobskem narečju. Peter ^ golet (glas in kitara), eden izmed leaderjev skupme-^,^ Ivanom Lakovičem, ki igra bas kitaro, sva ustan .. skupino leta 1996. Od tedaj se je sestav skupine ve
spremenil.«	noiav:
Skupini Charge in Blek Panters nista edinstven P / ^ skupine moderne lahke glasbe so razširjene bo Tržaškem kot na Goriškem, so pa nedvomno do tuše tudi mladi radi soočajo s to zvrstjo ljubiteljske re. 2e danes bodo na Prazniku glasbe spet _P mpu »naši«: v Mieli bodo kot predskupina Vladu m igrali Kraški ovčarji, na trgu Unita pa bo ob deje koncert, kjer se bo predstavilo tudi sedem mladi ^ gre_ skupine Moron Brothers, ki so doma na Krasu i jpc gu in so v zadnjih Časih že doživeli uspeh.
USTANOVITEV / VISOKA OBLETNICA
Mestni redarji so praznovali
Prizadevanja za omikano sožitje
Včerajšnja slovesnos °h 137. obletnici ustano vitve rodu tržaških mest nih redarjev je bila po en strani priložnost z; °bracun delovanja v lan skem letu, po drugi pa z; Prikaz prizadevanj, da b Čimbolj stopili v korak Časom, da bi »reorganizi rali svoje strukture, taki ca bi bili vse bolj garan Pravil omikanega soži ija«, kot je povedal po 'jeljnik tukajšnjih re carjev Giandomenici motospataro. Slovesnos Se je pričela s prikazon Rodovine tržaških re carjev, z najbolj značilni ^i letnicami in dogodki Cakar je njihov poveljnil P°dal izčrpno poročilo m se ni nanašalo samo ni Navajanje opravljenegi '*,eia, temveč je zaobjeli .rršo vlogo, ki jo ta roi Caa v družbi, kot tudi so elovanje z drugimi poli Cliskimi silami. Zatem ji Prešel k podrobnejšem! episu posameznih po j;°cij, ki sodijo poi ^jrhovo pristojnost, v pr 1 Vpsti kontrole promet;
in nasploh zagotavljanja varnosti na cesti, čemur so posvetili preko 60% vseh svojih zmogljivosti, bodisi človeških kot tudi tehničnih (lani je bilo mestnih redarjev skupno 294, torej 6 manj kot leto dni prej): vsak dan je bilo na cestah 16 avtomobilskih izvidnic, 12 motociklističnih, 15 z manjšimi motornimi kolesi in preko 50 je bilo takih, ki so službo opravljali pes. Prevozili so preko 700 tisoč kilometrov, ugotovili 97.413 kršitev prometnega zakonika (1000 je kot posledico imelo tudi prepoved vožnje), odpeljali so preko 6 tisoč vozil, ki so bila parkirana na prepovedanih mestih, preko 300-krat so uvedli službo kontrole hitrosti, pri Čemer so ugotovili 2500 kršitev in v 160 hujših primerih so na licu mesta odvzeli vozniško dovoljenje. Prizadevali so si tudi, da bi Čimbolj prispevali pri zajezitvi sobotnih tragedij, pri čemer so ugotovili 137 ri-merov vožnje v vinjenem
stanju. Mestni redarji so se tudi angažirali pri cestni vzgoji, bili so glavni sogovornik šole. Nadalje so posegli ob 3900 prometnih nesrečah, pri katerih je bilo 1690 ranjencev.
Dejavni so bili tudi na drugih področjih, na gospodarskem, gradbenem, pri varstvu okolja in veterinarstvu. Pregledali so 4300 trgovskih obratov in .ugotovili preko 400 prekrškov, odkriil so razna divja odlagališča motornih vozil, kot sodna policija so aretirali 6 oseb in ugotovili 530 kaznivih dejanj, skupaj s policijo pa so si prizadevali pri zatiranju žalostnega fenomena prostitucije.
Po pozdravih tržaškega župana Riccarda Illyja so včeraj podelili še priznanja trem redarjem, ki so se najbolj izkazali. Priznanja so prejeli Armando Smilovich, Alessandro Fuccaro in Marco Degras-si, pred zaključkom 'slovesnosti pa je bila na vrsti še »molitev mestnih redarjev«.
Skupna pobuda šd bor in kd škamperle
"Svetoivanska« šagra pri Sv. Ivanu
Uit 0Vesno praznovanje farnega zavet-x22;.a )e postalo za SvetoivanCane pravi j.., v> obenem pa tudi preverjanje last-sp sP°sobnosti. Stvari se iz leta v leto Za T^ajo in letošnji obračun je, vsaj
jiv. V
ajem letu je namreč prišlo do po-^bnih premikov, ki jih najbolje po-j ai° priprave na šagro na Stadio-
ta " rr,aia- Obe društvi, ki tu domuje-ca’ sta r itev
(ja j\ ^ vse večjemu sodelovanju, take
r6(jS*a že pripravili nekaj skupnih pri-*ežijo k ^	naCrt za prihodnost
c6nt Stadion 1. maj lahko res postal pe iar’ ki povezuje in združuje; zaka;
1 Poskusili sprostiti ob telesu še °bca 111 sPortne dosežke vzporejali ■= teh Sll'Ini kulturnimi dogodki? Toda
se2o a.C^ih in ponudbah v prihodnji koncp1 °omo obširneje poročali oh teh j? Poletja, zdaj je pomemben spo-Cesije« 86 odviial °b »vilje« do »pro-
Zaef,^16^0 23. t. m. se bo dogajanje v (p. °o 20,45 s kulturnim sporedom Bel§afa?k Dani]"el Malalan in Vojke obredi °0sta na hudomušen način Truba . ^šo leposlovno bogastvo od ^atikar'	PreSerna do Levstika in
tiava]a )a-,s svežo dovtipnostjo obrav-Pevs]ca P^ore bo dopolnjevala ženska st0pu skupina S tu ledi. Takoj po napet j e V dvorani bo njihovo ubrane P°žlahtilo vzdušje ob kresu, kc
se jim bo pridružil še harmonikar Igor Spetič. Na velikem igrišCu so fantje namreč že pripravili kup lesa, da bo kres Cim lepši in višji, razpoloženje prisotnih pa Cim veselejše. Ze v sredo bodo od 17. ure dalje delovali s pijačo in jedaCo založeni kioski, od Četrtka 24. do nedelje 27. t.m. pa bo šagro razgibal ples: prvi večer bo vzdušje ustvarjal DJ Dario, v petek bo igral ansambel Juke box, v soboto bo na vrsti Zamejski kvintet, v nedeljo pa ansambel Status symbol in vse štiri dni bo od 21. do 22. ure tudi »happy hour« (urica presenečenj). Po začetnem kulturnem utripu se bodo zvrstili še športni dogodki: od Četrtka do nedelje bodo potekale tekme v malem nogometu in košarki. Obe društvi Bor in Škamperle sta s priredbo take šagre želeli primerno nazdraviti poletju in pripraviti v mestnem okolju prijetno razvedrilne dneve. Naj bodo njuni dobri volji naklonjeni še vreme in obiskovalci! BK
Zaradi napačnega preracunanja srednjih ocen dijakov pedagoškega liceja A.M. Slomška je prišlo v včerajšnji objavi šolskih izidov do napak, za katere se prizadetim dijakom in njihovim staršem opravičujemo. Pravilne srednje ocene bomo objavili v prihodnji številki.
SESLJANSKI ZALIV / UKREP OBČINE
Težave z gradnjo privezov v Zalivu
Devinsko nabrežinska občinska upravo se sklicuje na gradbena dovoljenja
Uprava občine Devin Nabrežina je odredila, da se zasežejo gradbena dela za namestitev priveznih mostičev v Sesljanskem zalivu, ki so jih pričeli 4 navtični klubi (med njimi tudi slovenski JK Cupa), ki imajo sedež na tem območju. Gre za obvezen poseg, pravi občinska uprava v svojem tiskovnem sporočilu, do katerega je ‘prišlo na osnovi opozorila deželne direkcije za teritorialno načrtovanje, ki oporeka omenjenim delom pomanjkanje dovoljenja v zvezi s krajinskim varstvom, to stališče pa je prisililo upravo, da je uradno posegla. Dela za priveze so doslej imela samo koncesijo luške kapitanije, je še reCeno v poročilu, vendar obstajajo različna tolmačenja o pristojnostih na tem področju. Navtični klubi imajo trenutno samo koncesijo državne domene, vendar sta za dela potrebni tudi občinsko gradbeno dovoljenje in deželno dovoljenje v zvezi s krajinskim varstvom. O tem vprašanju je še novembra lani potekalo srečanje, ki so se ga udeležili deželna direkcija za luke in prevoze, deželna direkcija za načrtovanje, občina Devin Nabrežina in luška kapitanija. Ob tisti priložnosti je občina izrazila namen, da reši vprašanje brez spo-
rov, v primeru, da bi bilo dokončno sprejeto tolmačenje, ki pripisuje pristojnost izključno luški kapitaniji. Občina v tem primeru ne bi posegla, pod pogojem, da bi bila izvedba privezov »začasna« in bi število privezov ostalo pod odstotkom, ki ga predvideva novi regulacijski načrt. Ob isti priložnosti je občina tudi spet podčrtala potrebo po tem, da sklene dogovor z luško kapitanijo za upravljanje«po-morskih« struktur na kopnem.
Po stališču, ki ga je zavzela deželna direkcija za teritorialno načrtovanje pa se občina ne more izogniti zasegu, je še reCeno v sporočilu. Istočasno skuša uprava rešiti zaplet v Cim krajšem Času in je v teh dneh župan prosil za srečanje s sodnikom za prekrške, da bi ugotovil, ali je mogoče doseči rešitev vprašanja na miroljuben način in preklicati zaseg.
V zvezi s tem ukrepom nam je predsednik JK Cupa Marino Košuta povedal, da so sesljanska pomorska društva zgradila nove pomole na osnovi koncesije tržaške luške kapitanija. Prošnja za gradnjo je bila vložena pred letom dni na osnovi norm novega regulacijskega načrta devinsko -
nabrežinske občine, ki predvidevva v tem predelu sesljanskega zaliva povečanje privezov za 20 odstotkov. Skratka, medtem ko Občina zahteva gradbena dovoljenja, luška kapitanija meni, da niso potrebna. Predsednik Košuta je še dodal, da se nameravajo pomorski klubi vsekakor konstruktivno prispevati k Cim boljšemu reševanju tega vprašanja.
VCERAJ-DANES
Danes, NEDELJA,
20.	junija 1999
JULKA
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.57 - Dolžina dneva 15.42 - Luna vzide ob 12.39 in zatone ob 1.06
Jutri, PONEDELJEK,
21.	junija 1999
VEKOSLAV
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 18,1 stopinje, zračni tlak 1017 mb ustaljen, 28 km na uro vzhodnik seve-ro-vzhodnik, burja, vlaga 61-odstotna, v nočnih in jutranjih urah je padlo 6,8 mm dežja, nebo spremenljivo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 19,3 stopinje.
OKOLICI
V pričakovanju zaposlitve Luciano Livoni in gospodinja Marilena Di Maria, delavec Andrea Zei in delavka Roberta Linardon, barist Diego Tommasini in gospodinja Fabiana Mian, informat-ski tehnik Paolo Russo in študentka Roberta Drozi-na, bančni uradnik Jur-gen Franz Wutscher in tajnica Roberta Bacci, novinar Fulvio Gon in novinarka Paola Boliš, trgovski potnik Roberto Schia-von in uradnica Mita Manzin, železničar Wal-ter Macor in prodajalka Roberta Maggio, kemik Francesco Addobbati in uradnica Cristina Scarbo-lo, univerzitetni profesor Giancarlo Serri in raziskovalka Carmen Liliana Moldoveanu, trgovec En-nio Madotto in trgovka Chiara Steffe, šofer Mau-rizio Stefani in hišna pomočnica Nkem Moureen Ede, finančni upravitelj Marco Bettini in trgovka Barbara Flego, delavec Luca Deotto in uradnica Daniela Flego, kmet Lenarti Vidali in profesorica telovadbe Tatjana Grgič, delavec Andrea Albertac-ci in zdravstvena asistentka Raffaella Finu, uradnik Franco Marason in upokojenka Stelia Va-scotto, šofer Ezio Mercan-del in delavka Cristina Diminich, s prostim poklicem Roberto Bertoli in uradnica Deborah Dean, uradnik Andrea Conti in prodajalka Michela Pom-pilio, avtoklepar Roberto Turina in uradnica Paola Bressan, uradnik Luciano Orsini in uradnica Daniela Tenze, uradnik Paolo Depangher in uradnica Sandra Scocchi, prodajalec Massimo Manzi in programerka Annalisa Benedetti, delavec Alessandro Emili in bolničarka Paola Gerdol,
uradnik Fabio Crasti in delavka Stefania Vignot-to, razsikovalec Davide Batich in raziskovalka Erina Erchova, delavec Maurizio Desabatta in v pričakovanju zaposlitve Antonella Me, tehnični risar Mario Scarcia in prodajalka Francesca Giurcovich, upokojenec Sergio Craievich in gospodinja Rožana Gorela, prodajalec Stefane Mer-candel in čistilka Maura Pison, uradnik Mario Ma-snada in frizerka Cinzia Piol, delavec Luigi Bezin in trgovka Antonella la-covich - Bianco, trgovec Stefano Spagnoli in uradnica Nicoletta Zuanni, uradnik Rossano Irmici in bolničarka Isabella Ar-mellotti, zidar Igor Cuco-vizza in v pričakovanju zaposlitve Amalia Muto, inženir Renzo Simoni in farmacistka Marina Pat-ti, bolničar’ Christjan Tambarin in fizioterapi-stka Silvia Miiller, trgovski konzulent Niko-laus Kurt Josef Schvvartz in profesorica Maria Ga-briella Caiazza.
C" LEKARNE
Nedelja, 20. junija 1999
Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Trg Cavana 1, Miramar-ski drevored 117 Barkovlje, Ul. Oriani 2, Boljunec.
Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Trg Cavana 1 (tel. 040 300940), Miramarski drevored 117 - Barkovlje (tel. 040 410928).
Boljunec (tel. 040 228124)- s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte od
16.00	do 20.30
Trg Cavana 1, Miramarski drevored 117 Barkovlje, Ul. Oriani 2.
Boljunec (tel. 040 228124)- s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
UL Oriani 2 (tel. 040 764441).
Od ponedeljka, 21. do sobote, 26. junija 1999
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30
Lekarne odprte tudi od
13.00	do 16.00
Trg Giotti 1 (tel. 040 635254), Ul. Belpoggio 4 (tel. 040 306283), Zavije -UL Flavia 89 (tel. 040 232253).
Fernetiči (tel. 040 416212).- s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 33, Zavije - Ul. Flavia 89.
Fernetiči (tel. 040 416212)- s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Istrska ulica 33 (tel. 040 638454).
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita.
Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111.
Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040	3995053 in 040
3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in četrtkih tudi od 14. di 17. ure. Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure.
r KULTURNE PRIREDITVE n
Vrsta gostovanj openske dramske skupine
V	Času, ko si ob koncu kulturne sezone naša društva običajno privoščijo nekaj zasluženega odmora, je na naših odrih kar se da živo. Vrstijo se premiere oziroma reprize, v mrzličnem pričakovanju, da se skupine udeležijo mavhinj-skega gledališkega festivala, ki je tik pred zdajci. Tako se po daljšem premoru spet pojavljajo tudi Openci SKD Tabor s svojo veseloigro iz openskega življenja v začetku soletja Rusa riga Crijez uograde, izpod peresa Ivana Artača in v režiji Igorja Malalana. Delo, ki je dosedaj povsod želo velik uspeh publike, si bo možno ogledati v sredo, 23. junija pri Banih, na brjacu pri Cukeveh, v Četrtek, 24. junija v Gabrovici pri Komnu, na brjaCu turistične kmetije Ostrouška-Pelicon v Coljavi, v petek, 25. junija pa v Škocjanu v okovru Škocjanskega festivala. In nazadnje 1. julija na trgu v Mavhinjah. Držite fige za skuho vreme in si predstavo oglejte na tej ali oni stani meje, ne bo vam žal.
Kresovanje na Padričah
V	sredo, 23. junija na predvečer sv. Ivana, se bodo po kraških vaseh prižgali tradicionalni kresovi, ki naj bi po nekdanjem verovanju spodili Čarovnice in zle duhove iz naših vasi in hiš. Kresovanje po prav tako stari tradiciji spremlja izdelava vencev ali »krancljev«, ki jih domačini pred večernim mrakom obesijo na domačo »kTjuonjo«. Teh starodavnih navad se še posebno radi držijo na Padričah, kjer je kresovanje še vedno pomemben kulturen dogodek. Tudi letos bodo namreč priredili krajšo prireditev. Zbirališče bo tokrat na padriškem vaškem trgu ob 21. uri, kjer bo najprej zapel domači zbor Slovan pod vodstvom Sveta Grgiča, sledilo pa bo slavnostno nagrajevnje najlepšega venčka, nakar se bo družabnost preselila na tradicionalni prostor »Zadzakal«. Tu bodo z mrakom prižgali kres in PadriCarji bodo poskrbeli za .prigrizek ter domačo kapljico. Kdor pa bo hotel, bo lahko še dolgo v noC spremljl plamene kresa, ki bo kot običajno očaral obiskovalce, (jn.g.)
H] OBVESTILA
SLOVENSKA KUL-TURNO-GOSPODARSKA ZVEZA sporoča, da so njeni tržaški uradi do konca avgusta odprti od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure.
UCENCI IN UČITELJICE GOS FINKA TOMAŽIČA iz TREBČ in SKD PRIMOREC sporočajo, da bo razstava VSAK DAN Z MLEKOM V TRST: Mlekarice iz tržaške okolice, na ogled še danes, 20. junija, od 10. do 12. in od 18. do 20. mre v Ljudskem domu v Trebčah. Prisrčno vabljeni!
POKRAJINSKI OBČNI ZBOR ČLANOV ZSKD bo
v torek, 22. km., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v dvorani SKD Valentin Vodnik v Dolini. Dnevni red predvideva: uvodno poročilo pokrajinskega predsednika, razpravo o opravljenem delu in predloge za dejavnost v novi sezoni, sestavo kandidatne liste in volitve novega odbora, razno. Vabljeni predsedniki in predstavniki včlanjenih društev in skupin.
KRUT obvešča udeležence 10-dnevnega bivanja na Lošinju, da je odhod avtobusa v sredo, 23. junija, ob 6.30 iz Trsta - Trg Oberdan (Deželna
SRENJA DOLINA vabi vse upravičence na občni zbor, ki bo v sredo, 23. km., v prvem sklicanju ob 18. uri, v drugem ob 20. uri na sedežu dolinske srenje (stara občina). Na dnevnem redu: poročili predsednika in blagajnika; odločanje o kupoprodajnem predlogu »Secoli«; razprava; razrešnica staremu odboru in volitve novega; razno.
ŠD SOKOL organizira 17. in 18. julija 1999 turnir 24 ur odbojke. Informacije in vpisovanje ob torkih in četrtkih od 20. do 21. ure na tel. št. 040-201197 (Elizabeta), vsak dan na tel. št. 040-200584 (Andrej) od 11. do 13. ure, in na igrišču ŠD Sokol v Nabrežini ob ponedeljkih in sredah, od 20. do 22. ure. Vpisovanje se zaključi 7. julija 1999.
KROŽEK ZVEZDA priredi danes, 20. junija, SVETOIVANSKI PRAZNIK v Ljudskem domu v Podlonjerju. Vabljeni!
OBČINA ZGONIK sporoča, da bodo ob priložnosti športne prireditve 1. PREIZKUŠNJA ZA MEDNARODNI .POKAL GRAND PRIX NA SKI-ROLKAH, ki ga prireja ŠD Mladina, danes, 20. junija 1999 od 9. do 13.30 zaprte za promet naslednje ceste: 1.) občinska cesta, ki iz komenske pokrajinske ce-
palača) in ob 6.45 iz Bazovice (Stara pošta).
ste (hišna številka 25 vasi Samatorca) preko vasi Brišče vodi na ozemlje občine Devin-Nabrežina; 2.) občinska cesta, ki od osnovne šole v Saležu preko vasi Samatorca pelje do križišča s pokrajinsko cesto v bližini hišne številke 24.
MOSP obvešča, da so na razpolago informacije o poletnem tednu za mlade IZOLA ’99 (organizira ZKS). Od 25. julija do 1. avgusta v Izoli. Program: športni del (plavanje, športne igre, plesne vaje), družabni del (plesni večeri, družabni večeri, izlet) izobraževalni del (predavanja in pogovori v skupinah o odnosih med fanti in dekleti in o človekovih pravicah, ustvarjalna delavnica) in duhovni del (aktivno krščansko življenje). Cena vključuje polni penzion, nočitve (skupna ležišča), enodnevni izlet, plesne vaje, material za ustvarjalno delavnico. Informacije in prijave: MOSP, Ul. Donizetti 3, Trst, tel. št. 040/370846, uradne ure, od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure.
ZBOR JACOBUS GALLUS vabi stare in nove pevce na tradicionalni piknik ob zaključku sezone, ki bo v nedeljo, 27. junija, od 17. ure dalje na domačiji Maria Dolenca na Opčinah (Konkonelska ulica št. 73 - na državni cesti 202). Družabnost bo ob vsakem vremenu, saj bo v primeru slabega vremena poskrbljeno tudi za zaprt prostor.
PEVSKO DRUŠTVO VESELA POMLAD vabi nove pevce v otroški pevski zbor. Ce si star od 6 do 10 let in rad poješ, se nam pridruži v POLETNEM PEVSKEM TEDNU, od 23. do 28. avgusta v Marija-nišču na Opčinah. Ob petju bodo potekale tudi druge dejavnosti, veliko pa bo tudi zabave. Prijave sprejema ga. A. Purič na telefonski številki 040-212207 od 19.30 do 21.30 vsak dan do vključno četrtka, 15. julija.
KD LONJER-KATINA-RA vabi otroke iz vrtca in osnovne šole na OTROŠKI TEDEN od 26. dd31. julija .v lonjerskh društvenih prostorih, od 8. do 13. ure. Informacije in prijave na tel. št. 040-910178 (Jana) ali 040-910387 (Tamara).
POLETNI VSEGAMA-LO 1999 - vabimo vse dijake slovenskih nižjih šol k skupnemu preživljanju poletnih dni...na tečaj informatike, na kopanje in na vrsto drugih kratkočasnih dejavnosti, od 2. do 27. avgusta, od 8. do 17. ure. Poskrbljeno bo za kosilo in malico. Informacije: Sklad Mtija Cuk, Opčine, Narodna ul. 77, v dopoldanskih urah. Tel. 040-212289.
MOSP obvešča, da so na razpolago informacije o
NAROČNIKOM
PRIMORSK6GR DN€VNIHR
ki želijo prejemati časopis v kraj letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom no počitnice no telefonsko številko
040-7786300 - vsak dan od 14. do 19. ure
Lotorijo	19. JUNIJA 1999
BARI	58	61	13	9	48
CAGLIARI	80	61	49	22	4
FIRENCE	68	76	63	11	28
GENOVA	30	35	26	88	71
MILANO	67	72	7	88	46
NEAPELJ	13	76	48	57	37
PALERMO	31	78	15	32	12
RIM	23	27	63	62	52
TURIN	70	18	65	51	47
BENETKE	22	71	10	70	51
Nagradni sklad 1 dobitnik s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 Jeckpot 73 dobitnikov s 5 točkami 5.767 dobitnikov s 4 točkami 197.098 dobitnikov s 3 točkami
14.062.244.300 - lir 2.812.448.900-lir 2.812.448.860-lir 38.526.700-lir 487.600-lir 14.200-lir
poletnem tednu za mlade DNEVI ŠPORTA POD ŠO-
TORI (organizira Mavrični most mladih). Od 12. do 18. julija v Luciji pri Portorožu. Program: športne in vodne aktivnosti. Spanje pod milim nebom ali v šotorih na vrtu župnišča v Luciji. Informacije in prijave: MOSP, ul. Donizetti 3, Trst. tel. št. 040/370846, uradne ure, od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure.
MOSP obvešča, da so na razpolago informacije o potovanju ŠPANIJA ’99 -OD KATALONIJE DO GA-
LICIJE (organizira ZKS). Od 30.7. do 10.8. Končni cilj potovanja: Santiago de Compostela in udeležba na mednarodnem srečanju mladih, ki bo potekalo v duhu svetovnega dneva mladih. Na poti: ogled Barcelone, Madrida in Lurda. Cena vključuje prevoz z avtobusom in štiri polpenzione. Informacije in prijave: MOSP, Ul. Donizetti 3, Trst, tel. št. 040/370846, uradne ure od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure.
SKD JOŽE RAPOTEC -
Prebeneg, v okviru 20-let-nice društva, organizira fotografski natečaj PODOBE V PREBENEGU. Za
pojasnila lahko kličete na tel. št. 040-231871 (Peter) ali 040-231873 (Petra) od 19. do 20. ure.
REPENTABRSKA OBČINSKA UPRAVA v sodelovanju z ZGONIŠKO organizira letovanje v toplicah za 50 upokojencev bivajočih v omenjenih občinah, starejših od 60 let. Letovanje se bo vršilo v Cervii (Emilia Romagna) od 7. do 21. septembra 1999. Morebitna prosta mesta bodo na razpolago prebivalcem občine Devin-Nabrežina. Časovni rok za vpis bo stekel jutri, v ponedeljek, 21. junija 1999. Potrebna pojasnila nudi repentabrsko občinsko tajništvo.
OBČINA ZGONIK ODREJA obvezno cepljenje proti steklini za pse, govedo, ovce, koze in konje, ki so prisotni v občini Zgonik. Obenem obvešča, da bo obvezno cepljenje psov proti steklini izvrševal brezplačno poverjeni živinozdravnik P.Z.S. št. 1 Tržaške pri županstvu v Zgoniku vsak torek in petek od 11. do 12. ure do 15. julija 1999. Lastniki psov morajo obvezno pripeljati pse s primernim nagobčnikom.
&	IZLETI
SKD BARKOVLJE
javlja, da je odhod avtobusa za izlet v Kamnik danes, 20. junija ob 7.15 izpred portiča V Barkovljah.
OPENSKI LETNIK ’58 vabi vse soletnike s Krasa, Brega in Trsta, da se jim pridružijo na tridnevnem septemberskem izletu v Umbrijo. Za morebitne informacije in vpise pokličite na tel. št. 040-213457, 0347-9604777 (Igor) in 040-211258 (Nadja). Pohitite, mesta so omejena.
3 ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVEN-SKE SOLE obvešča, da je tržaško šolsko skrbništvo dne 28. maja 1999 objavilo razpis natečajev po izpitih in naslovih za mesta učnega osebja v slovenskih otroških vrtcih in na osnovnih šolah. Prošnje sprejema tržaško šolsko skrbništvo, Ul. Cumano 2, do vključno 28. junija 1999. Informacije nudimo v uradu SSS, Ul. Carducci 8, tel./fax 040-370301 ob torkih in četrtkih od 16. do 17.30.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča učno osebje v sta-ležu, da zapade v sredo,
SEL SKD FRANCE PREŠEREN
vJUfir ‘z Boljunca
prireja
TRADICIONALNO VA5K0 ŠAGRO NA JAMI
Danes, 20. junija - ob 10. uri Lov na zaklad, ob 17. tiri odprtje kioskov, ob 18. uri kulturni program z Godbenim društvom Prosek in nagrajevanje, ob 20.30 ples z ansamblom STATUS SVMBOL
Jutri, v ponedeljek, 21. junija - ob 19. uri odprtje -kioskov in ob 20.30 ples z ansamblom
Status Svmbol.
SKD VALENTIN VODNIK - DOLINA
Junijski večeri
|| Pesem ob Studencu z oktetom Odmevi • 11 in nonetom SKD Primorsko
V petek 25. t. m. ob 21. uri na dolinski K’ luži,
v primeru slabega vremena pa v društveni dvorani
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
vabi včlanjena društva in skupine na
POKRAJINSKI OBČNI ZBOR ČLANOV NA TRŽAŠKEM
v torek, 22. junija 1999, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 drugem sklicanju v dvorani SKD Valentin Vodnik v Dolini s sledečim dnevnim redom:
1.	uvodno poročilo pokrajinskega predsednika
2.	razprava o opravljenem delu in predlogi za dejavnost v novi sezoni
3.	sestava kandidatne liste in volitve novega odbora
4.	razno
szgE. .
Narodna m frodijtio Ujižnicn . Trm
NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA
vabi na predstavitev zbornika
SLOVENSKA IZSEUENSKA KNJIŽEVNOST
(Evropa, Azija, Avstralija Severna in Južna Amerika) Predstavitev bo, v četrtek, 24. junija 1999, ob 19. uri v čitalnici Narodne in študijske knjižnice v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/1.
O publikaciji bodo spregovorili: glavna urednica Janja Žitnik, sourednica Helga Glušič, soavtor Marjan Drnovšek.
Na predstavitvi bodo prisotni predstavniki Založbe ZRC in Založbe Rokus
Mama in tata sta vesela, ker bosta ponoči pela.
Tatjana
je razveselila Igorja in Eleonoro.
Vso srečo mladi družini vošči MePZ Igo Gruden.
30. junija 1999 rok za vložitev prošnje za dodelitev tržaškemu šolskemu skrbništvu v smislu 7. člena zakona 932/73.
E3 ČESTITKE
Jutri bo mama z osmimi svečkami torto okrasila, da VERONIKA jih bo ugasnila in v lepi družbi se veselila! Da bi se pridno v šoli učila in na kotalkah še naprej vadila, ji želijo vsi, ki jo imajo radi.
JASMINA SMOTLAK se že veseli, ker jutri svoj 5. rojstni dan slavi. Tudi mi se z njo veselimo in vso srečo ji želimo. Sestri Katjuša in Anuška, nono-ti in vsi, ki jo imajo radi.
Dobrodošla bodoča športnica MARA VREMEC. Z Marino in Andrejem se veselijo brežan-ski košarkarji.
Danes se v Dolini sreča z Abrahamom RADO SANCIN. Veliko sreče in zdravja v življenju mu voščijo mu vsi domači.
Jutri praznuje naš dragi LUGA svoj 6. rojstni dan. Vse najboljše in najlepše mu voščita Petra in Veronika ter družini Carli in Berce.
Ravnatelj in učno osebje DPZIO J. Stefan z veseljem čestitata .bivšemu dijaku
Sandiju Skerku
ob uspeSno opravljeni diplomi iz strojnega inženirstva.
a PRIREDITVE
MoPZ in ZePZ TABOR
vabita svoje zveste poslušalce in ostale ljubitelje zborovskega petja na zaključni koncert in družabnost, ki se bo odvijala na vrtu Prosvetnega doma na Opčinah jutri, v ponedeljek, 21. junija, s pričetkom ob 20.30.
GODBENISKA SOLA VIKTOR PARMA prireja v torek, 22. junija, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah nastop gojencev ob zaključku šolskega leta. Program bo popestrila tudi godba. Toplo vabljeni!
PD SLOVENEC vabi v torek, 22. trn., ob 21. uri v Park Hribenca v Za-brežcu na ponovitev glasbene veseloigre v treh dejanjih »Obleka naredi človeka?« Izvedba: dramska skupina PD Slovenec in MePZ Slovenec-Sla-vec. Režija Boža Hrvatič
SKD VIGRED vabi v torek, 22. junija, ob 20.30 na »borjač« družine Rebula v Slivnem na KONCERT OKTETA ODMEVI.
SKD GRAD od Banov vabi ob priliki svetoivaji-skega praznika na pred-
ŠPORTNO REKREACIJSKO DRUŠTVO VAŠKA SKUPNOST PRAPROT ________
25. ŠAGRO V PRAPROTU
Program:
danes, v 20. junija ob 10.30 drugi memorial Radovan Doljak - tekma v skrlah, ob 14. odprtje kioskov, ob 16. uri tekma v košnji, ob 18.30 nastop Godbe na pihala iz Nabrežine, od 20. ure dalje ples z ansamblom California
jutri, v ponedeljek, 21. junija ob 17. uri odprtje kioskov, ob 20.30 ples z ansamblom Zamejski kvintet, med plesom tekmovanje v žaganju hloda
V primeru slabega vremena se bo šagra nadaljevala tudi v torek, 22. junija.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV
TRST
PnOLO P6TRONIO:
€VROPSH€ HIMNC V B€S€DI IN GLRSB€NIH POSN6THIH
Predavonje bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3,
jutri, v ponedeljek, 21. junija, ob 20.30
SKLAD MITJA ČUK
v sodelovanju s
SLOVENSKO ZAMEJSKO SKAVTSKO ORGANIZACIJO in TABORNIKI DRUŽINE SOKOLOV SELIVCEV
KRES
vabi prijatelje na
v sredo, 23.6.1999, od 20. ure dalje
na Openski »Pikic« - nasproti strelišča
Narodna in Študijska knjižnica v Trstu
Redni občni zbor
NARODNE IN ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE
bo v ponedeljek,
28. junija 1999, ob 19.30
v prvem sklicu ter ob 20. uri v drugem sklicu
v Trubarjevi čitalnici knjižnice v Trstu ul. sv. Frančiška 20/1
S0MPD Vesela pomlad
vabi na koncert
MePZ RESONET
zborovodja
Aleksandra Pertot
v torek, 22. junija, ob 20.30
v cerkvi LurSke Matere božje na Ferlugih
ŠZ GAJA
organizira

ŠPORT
IN
ZABAVO
#—
od 25. junija do 4. julija
stavitev igre »Rusa riga črjez uograde«, dramske skupine SKD Tabor, ki bo v sredo, 23. t.m., ob 20.30, na brjaču pri Cukeveh. Toplo vabljeni!
KD SLOVAN PA-DRICE piredi KRESOVANJE ’99 v sredo, 23. junija, ob 21. uri na vaškem trgu. Spored: nastop vaškega pevskega zbora SLOVAN, nagrajevanje najlepšega venčka (venček mora biti sestavljen iz poljskega cvetja in obešen na k’luonjo dan pred Sv. Ivanom v popoldanskih urah, ob 21.45 Zadzakal -prižig kresa in družabnost. Padričarji bodo poskrbeli za pijačo, Padričarke pa prosimo, da poskrbijo za sladki prigrizek. Vabljeni!
SKD J. RAPOTEC -
PREBENEG, v okviru 20-letnice društva, vabi v četrtek, 24. junija 1999, ob 20.30 na KONCERT GODBE NA PIHALA IZ RICMANJ, ki bo na vaškem »placu« Pri Lipi v Prebenegu.
H
Kam
P°
bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale na' slednje črpalke:
AGIP
Ul. Giulia 76 Miramarski drev. 231 Furlanska cesta 5 Ul. F. Severo 2/4 Istrska ul. (nasproti poko palisca)	ITl
Naselje sv. Sergija - u Forti
Ul. O. Augusto
SHELL
Largo Giardino 1/4 Šentjakobski trg
Ul. Locchi 3 Trg Duca degli Abruz:
ESSO
Trg Foraggi 7 Ul. F. Severo 8/10 Zgonik - drž.c. 202
:zi 4/1
Trg Valmaura Miramarski drevored
Devin-Nabrežina
- drž.c-
ERG
Ul. F. Severo 2/7 Nabrežje R. Sauro 14
Drev. Čampi Elisi (v°§ Ul. Meucci)
NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE
TAMOIL - Ul. F. Severo 2 ESSO - Trg Valmaura AGIP - Istrska ulica l5J 49 AGIP - Miramarski dre ■
AGIP , Ul. A. Valeno
(univerza)	nr2avna
ESSO - Zgonik - Drz cesta 202
ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP	„cfa
Devin (sever) -avtoC Devin (jug) - avtocesta
ŠZ BOR, KD S. ŠKAMPERLE
in
ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA 1. MAJ prirejajo od 23.6. do 27.6.1999
PRAZNIK NA 1. MAJU
Sreda, 23.6., ob 19. uri odprtje kioskov; ob 20.45 Hudomušni prizori iz slovenske klasike z D. Malalanom in V. Belšakom ob petju ženske skupine Stu ledi in harmoniki I. Spetiča, nato prižig kresa.
Četrtek, 24.6.: v popoldanskih urah začetek turnirjev v malem nogometu in odbojki; ob 19. uri odprtje kioskov.
Petek, 25.6.: v popoldanskih urah nadaljevanje turnirjev; ob 18. uri odprtje kioskov; od 20. ure dalje ples/koncert z ansamblom Juke Box.
Sobota, 26.6.: popoldanskih urah nadaljevanje turnirjev; ob 18. uri odprtje kioskov; od 20. ure dalje ples z ansamblom Zamejski kvintet.
Nedelja, 27.6.: v popoldanskih urah zaključek turnirjev irf nagrajevanje; ob 16. uri odprtje kioskov; od 20. ure dalje ples z ansamblom Status Symbol.
Vsak večer od 20.30 do 21.30 Happy Hour.
V primeru slabega vremena bo zabava potekala v
pokritih prostorih Stadiona 7. Maj.
V dneh 25., 26. in 27. junija V ZGONIKU
FESTIVAL NOVEGA DELA IN UNIJA’

BF
S.R.L.
ZA TOPLINO VAŠ6GA DOMA, IZD6LAMO ZA VSAK PROSTOR, LONČ€N€ P€ČI V RAZLIČNIH BARVAH IN VZORCIH PO Ž€UI NAROČNIKA
RAZSTAVA
ULICA TIMEUS št.7 -TRST
® 040.370151 ® 0348.4117048
KINO
ARENA ARISTON (Poletni kino) - 21.30 »L’assedio«.
ENCELSIOR - 18.45, 20.30, 22.15 »Camere e corridoi«, r. Rose Troche.
EXCELSIOR AZZURRA -
18.30, 20.15, 22.00 »Romance«, i. Rocco Siflredi. Prepovedalo mladini pod 18. letom.
AMBASCIATORI - 15.30, 17.10, 18.45, 20.30, 22.15 »Star Trek - L’insurrezione«.
GIOTTO MULTISALA 1 (Ulica Giotto 8) 16.00 »Mu-lan« risanka; 17.40, 19,50, 22.10 »La voce delVamore«, i. Meryl Streep, VVilliam Hurt.
GIOTTO MULTISALA 2 -16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Gube« (II cubo). Prepovedan mladini pod 14. letom.
NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Terapia e pallottole«, i. Robert De Niro, Billy Cristal.
NAZIONALE 2 - 15.45,
17.50,	20.00, 22.15 »II cavalie-re di Lagardere«, i. Vincente Perez.
NAZIONALE 3 - 15.45,
17.50,	20.00, 22.15 »Matek«, i. * Keanu Reeves.
NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, »Tre amici un mateimonio e un fimerale«, i. Gwyneth Paltrovv in David Schvvimmer. Ob 22.15 »La vita per un’alta volta« r. Dome-nico Astuti, i. Jo Champa.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »Liquido caldo«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 17.45, 20.00, 22.10 »Shakespeare in love«.
ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Fuori dal mondo«, r. Giuseppe Piccioni, i. Silvio Orlando in Marhgerita Buy.
MALI OGLASI
tel. 040 7786333
VEČNAMENSKA REZIDENCA ZA OSTARELE iSCe osebe za asistenco, za dežurstvo in za čiščenje. Pričakujemo izkušenost in resnost. Tel. št. 040 327349.
VIŠJA MEDICINSKA SESTRA nudi terapevtsko in klasično masažo, masažo za sprostitev in proti celulitisu. Informacije in naročila na tel. št. 0038665-54251, od 17. do 20. ure.
PRODAJAMO prvovrstno naravno olivno olje iz Abru-cov in Moliseja; hladno stiskanje, cena 10.000 lir za liter. Tel. št. 040-824443 ali 0347-2387477.
PRODAM dve klavirski harmoniki 60 basov: eno z d verni registri, drugo s tremi registri. Tel.: 040-228168, od 19. ure dalje.
PRODAM veliko nedokončano dvonadstropno hišo v Mostu na Soči. Možnost obrtniške uporabe. Tel. in fax 0038665-26355.
V	OKOLICI GROPADE se je izgubila lovska psička rjave barve s svetlimi madeži, sliši na ime Terry. Tel. 040-226281.
PRODAM leseno hišico z oknom in vrati primerno za vrt ali kamp. Mere: 2,5 x 2 m. Cena po dogovoru. Tel. 040-567876.
OSEBA, ki je obiskovala tečaj učenja jezikov po Loza-novu, je vljudno naprošena, da se javi na tel. št. 040-639956 v dopoldanskih mah. Hvala.
V	NAJEM v Ul. Matteotti dajem skladišče ali delavnico z dostopom, 70 kv.m., visoko 4m40. Tel.: 0337/312003.
PRODAM Valvazorjevo Veduto Devina, bakrorez iz leta 1689. Ogled v Doberdobu, ul. Bonetti 2.
NEGUJEM starejše osebe, 24 ur na 24, s 15-dnevno menjavo. Imam že iskušnje. Tel. na št. 00386-67-31229 od 18. do 20. ure.
ZA 2.000.000 LIR prodam VW Golf 1300, s tremi vrati, letnik 89, 80.000 prevoženih km. Tel. na št. 040-910154 v večernih urah.
IZGUBILI smo velik zlat
Prodajamo
KEMIČNO
ČISTILNICO
MARY
Drevored
G. D’Annunzio 44/B TRST
TEL 040.393431
čertifikat UNI EN ISO 9002 zagotavlja kakovost naše dejavnosti proizvodnje in prodaje pražene kave ter nudenje Storitev tehnične pomoči pri vzdrževanju opreme za pripravo espresso kave.
SIKCERT
obesek z vrezanima črkama M in C. Bil je drag spomin. Najditelju nagrado. Tel. št. 040-228390.
VOLKSVVAGEN Polo 1050, letnik 90, tehnično neoporečen, po ceniku Eu-rotax prodam. Tel. št. 0347-7825836 ali 040-415797.
18-LETNO DEKLE sprejme delo kot baby-sitter ali družinska pomočnica v poletnih mesecih. Tel. ob uri obedov na št. 040-225023.
ODDAJAMO v najem približno 154 kv. m novih pisarniških prostorov v Gorici, Ul. Gen. Cantore št. 2. Za informacije tel. št. 0481-521383 v dopoldanskih urah.
PRODAM Opel Frontera 2.0 Šport, letnik 96, rumene barve, 67.000 km, 2 protivlomni varnostni napravi, električna stekla, servovolan, meglenkp, bull-bar, perfektna. Nikdar poškodovana. Zelo zanimiva cena. Tel. št. 040-211037.
PRODAM Pando 750, letnik 87, rdeče barve, po ugodni ceni. Tel. št. 0481-33892.
NA LEPI LEGI v Povirju pri Sežani dam brezplačno v najem približno 400 kv. m terena (vrta) za nedoločen čas. Tel. na št. 040-200442 v večernih urah.
OSMICO je v Slivnem odprl Iztok.
OSMICO 'ima družina Škabar v Repnu št. 91.
OSMICA na Katinari. Margaret in Boris z družino tudi letos ponujata vsem, ki jih bodo obiskali, poleg domače kapljice, tudi domače slanine in še kaj...
OSMICA je v Mavhinjah pri Normi Angelini Gabrovec.
BRUNO IN MARIJA imata v Borštu osmico.
NA BOŽJEM POLJU imata osmico Debora in Erika.
OSMICO imata Olga in Ladi Rebula, Repnic 2.
PRI KOVAČEVIH za cerkvijo v Doberdobu bo agroturizem odprt še do 20. junija (od četrtka do nedelje), tel. 0481-78125.
OSMICO ima družina Suc v Briscikih. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek.
MEDJA VAS 1, pri Zupanovih je osmica.
V ZGONIKU ima osmico Janko Kocman.
OSMICO imajo pri Goljevih, v Samatorci št. 20.
OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu.
20. 6. 1997	20. 6. 1999
Marija Križmančič vd. Micheli
S hvaležnostjo in ljubeznijo se jo spominjajo
vsi njeni
Gropada, Opčine,
20. junija 1999
ZAHVALA
Ob izgubi dragega
Josipa Furlana
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
Posebna zahvala cerkvenemu pevskemu zboru, pevskemu zboru Vaslij Mirk ter nosilcem krste.
SVOJCI
Gabrovec,
20. junija 1999
t
Nenadoma nas je zapustil
Boris Doglia
Pogreb bo v torek, 22. junija, ob 12. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga na pokopališče v Samatorci.
Žalujoča žena Loredana, sin Denis, hči Nataša, mati Vida, oče Pepi, brat Joško z ženo Marico ter ostalo sorodstvo
Samatorca,
20. junija 1999
Žalovanju se pridružujejo
družine Frandoli, Bevilacqua in Berlot
Ob boleči izgubi očeta izrekamo Nataši in njenim dragim občuteno sožalje
dijaki in starši tretjih razredov nižje srednje šole na Proseku
Denisu in Nataši Doglia ter njuni mami izrekajo ob prerani smrti dragega očeta Borisa občuteno sožalje
igralci in odbor SD Kontovel
Tamara, Maja in ravnateljica skupno z vsem osebjem izražajo Lore-dani in družini iskreno sožale ob prerani smrti dragega moža in očeta.
Tajnice vseh slovenskih šol sočustvujejo s kolegico Loredano Frandoli in družino ob nenadni izgubi moža.
Ravnatelj, učno in neučno osebje srednje šole Srečka Kosovela Prosek-Opčine izrekajo učenki Nataši, bratu Denisu in mami Loredani globoko sožalje.
Ravnatelj, učno in neučno osebje DPZIO J. Stefan izrekajo dijaku Denisu Dogli občuteno sožalje ob nenadni izgubi očeta Borisa.
Zapustil nas je naš dragi oče in nono
Karlo
Žerjal
Žalostno vest sporočajta sinova Roberto in Aldo z družinama ter drugo sorodstvo
Pogreb bo v torek, 22. junija, ob 10. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v boljunsko cerkev.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Boljunec, Turin, Neapelj, 20. junija 1999
Ob izgubi dragega očeta Karla izrekamo Robertu in družini iskreno sožalje
Vanja, Geri, Valentina in Sergio
Zapustil nas je dolgoletni član tamburaSkega ansambla KARLO ŽERJAL. Žalovanju svojcev se pridružuje KD France Prešeren iz Boljunca
t
Nenadoma nas je zapustil naš dragi
Pepi
Cattonar
Pogreb bo v torek, 22. junija, ob 12. uri, iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v nabrežinsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo sin Frank z ženo Novelio, vnuk Stefano in ostali sorodniki
Nabrežina,
20. junija 1999
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
Franca
Milkoviča
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in na katerikoli način počastili njegov spomin.
Posebna zahvala naj gre g. župniku Škrlju, pevskemu zboru Skala in predsedniku Saškotu za občutene poslovilne besede.
Družina Milkovič
Gropada,
20. junija 1999
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Josipa
Olenika
se iskreno zahvaljujemo g. župniku, cerkvenemu pevskemu zboru, nosilcem krste, darovalcem cvetja ter vsem, ki so počastili njegov spomin in ga pospremili na zadnji poti.
Družina
Dolina,
20. junija 1999
OBČINE / UMESTITVENE SEJE
MEJA / PO PETKOVEM SREČANJU
JAMLJE/ ŠKD KREMENJAK
Občinski svet v Doberdobu že prihodnji teden
Rok zapade 3. julija
Se ni odločitve o odprtju prehodov Mirniku
Skalnat breg nad cesto so sanirali popraviti pa je treba cesto - Odločil bo župan Dolenj
Danes zaključni del srečanja ljudskih godcev
Od 15.30 tekmovalni nastopi
Po upravnih volitvah, ki so bile prejšnjo nedeljo, se potrjeni župani treh slovenskih občin na Goriškem že pripravljajo na začetek dela v novem upravnem mandatu.
Kot prvi se bo po vsej verjetnosti sestal temeljito prenovljeni občinski svet v Doberdobu, ki ga župan Mario Lavrenčič namerava sklicati že v četrtek, 24. junija. Zupan je te dni tudi izpopolnil sestavo občinskega odbora, iz katerega je izstopil odbornik Janko Gergolet. Nadomestila ga bo Vlasta Jarc, diplomirana pravnica, ki službuje kot občinska tajnica v občini Turjak in je zato doma v upravnih zadevah. Jarčeva je tudi dobila največ osebnih preferenc na listi Občinske enotnosti, kar je bil dodaten razlog, da ji je župan ponudil od-borniško mesto. V upravi bo prevzela resorje financ, osebja in socialnega skrbstva, Lavrenčič bo ob županovanju obdržal resor javnih del, potrjeni podžupan Viljem Gergolet pa kulturo, Šport, okolje in Šolstvo.
Sestava občinskega odbora je že znana tudi za Sovodnje, kjer je župan Igor Petejan že pred volitvami napovedal, da bo potrdil tako podžupana Leopolda Devetaka kot odbornika Zdravka Kuštrina. Prvi bo Se naprej skrbel za kulturo, šport in socialno skrbstvo, drugi pa za proračun in finance ter osebje. Tudi v Sovodnjah je župan obdržal zase javna dela. Datuma prve seje občinskega sveta Se ni določil, povedal pa nam je, da bo predvidoma takoj po
občinskem prazniku, ki ga bodo v Sovodnjah praznovali ob koncu prihodnjega tedna.
V zadnjih dneh junija, morda v ponedeljek, 28., bo najbrž tudi prva občinska seja v novem mandatu v Steverjanu. Tako pravi župan Hadrijan Corsi, ki še ni sprejel dokončnih odločitev o imenovanju svojih sodelavcev v občinskem odboru. Svoje izbiro bo najbrž
javil Sele na prvi seji občinskega sveta, na kateri bomo torej izvedeli za imeni novih občinskih odbornikov in za porazdelitev resorjev v upravi.
Občinski sveti se morajo na umestitveni seji sestati v roku 20 dni po volitvah.
Mejni prehod Golo br-do-Mirnik bo še nekaj časa zaprt, čeprav so bile napo-
vedi povsem drugačne. Petkovo srečanje na Prefekturi, ki so se ga udeležili
poleg Prefekta tudi predsednik Pokrajine, župan občine Dolenje ter predstavnika Civilne zaščite ter državnega tehničnega urada je bilo prehodnega značaja. Na srečanju so ugotovili, da so bila dela za saniranje skalnatega brega nad cesto opravljena in da so bili obnovljeni tudi objekti na samem mejnem prehodu. Nerešeno ostaja vprašanje prenove ceste. Iz sporočila za javnost izhaja, da naj bi čez kakšen mesec izdelali in odobrili načrt, vendar pa se dela ne bodo pričela pred koncem leta. Kljub slabemu stanju, naj bi cesto (in prehod) le odprli prometu, čeprav z določenimi omejitvami. Odločitev bo sprejel župan občine Dolenje, ki je" z ukazom pred leti tudi prepovedal promet. Odločitev bo sporočil v prihodnjih dneh. Na sliki - foto Bum-baca - mejni prehod Mirnik 23. maja letos med obiskom ministra za evrospke zadeve Igorja Bavčarja.
V Jamljah se bo danes nadaljevalo in sklenilo srečanje ljudskih godcev na diatonično harmoniko. Srečanje se odvija na odprtem, na K’ržadi, v starem delu Jamelj Vreme je sicer mladim pri SKD Kremenjak, ki so v petek zvečer pripravili zabavo kar močno ponagajalo in bodo prireditev zato ponovili ob koncu prihodnjega tedna. Sinoči so v okviru praznika odprli razstavo diatočnih harmonik (frajtonaric), osrednji del prireditve pa bo danes popoldne. Več upanja - vsaj po napovedih vremenoslovcev sodeč imajo glede poteka današnje prireditve, ki se bo pričela že v prvih popoldanskih urah, sklenila pa zvečer s plesom ob narodnozabavni glasbi, tekmovanjem v plesu in nastopom plesne skupine. Harmonikarji, ki bodo sodelovali v tekmovalnem delu, pričakujejo udeležbo glasbenikov iz Slovenije, Furlanije in celo Avstrije, se bodo lahko prijavili že ob 14. uri, prvi nastopi pa bodo ob 15.30. Ob
19. uri je napovedano nagrajevanje, zatem pa bo Se predstavitev dveh knjig, ki sta nalašč za tiste, ki igrajo ali ki bi se radi naučili igranja na tako priljubljen in znan instrument.
In ker je treba ob domači glasbi ponuditi tudi dobro kapljico in okusne jedi, so prireditelji dobro poskrbeli tudi za to.
Naj povemo, da je na lanski prireditvi sodelovalo kar 29 harmonikarjev, dobra polovica pa se je udeležila tekmovalnega	dela.
Srečanje je letos petič, tretjič pa ima tudi tekmovalni del. Na sliki -znani beneški - goriški muzikant Lizo lussa na prireditvi leta 1996.
FILM / V NEKDANJI PSIHIATRIČNI BOLNIŠNICI
Začelo se je snemanje ”Zidu”
Film o znanem zdravniku psihiatru Francu Basagli
NOVICE
Jack Hirschman
Zanimivo srečanje napovedujejo v torek, na gradu. Gost pokrajinske uprave in knjigarne Equi-libri bo znani ameriški pesnik srednje generacije (rojen leta 1933) Jack Hirschman. Srečanje bo ob 21. uri v konferenčni dvorani pokrajinskih muzejev na gradu. Hirschman, ki je doslej objavil okrog osemdeset knjig, pesniških zbirk, prevodov in drugih tekstov, velja za enega najpomembnejših ameriških besednih in politično angažiranih ustvarjalcev. Bil je med najbolj ostrimi nasprotniki vietnamske vojne.
Opozorilo vinogradnikom
Opazovalnica za rastlinske bolezni obvešča vinogradnike, zlasti na Krminskem, da do torka poškropijo nasade s preparati proti grizdnemu zavijaču in drugim škodljivcem oziroma pe-našalcem glivičnih bolezni. Podrobnejša pojasnila nudijo vinogradnikom tudi po telefonu 0481/396241 oz. 0481/61833.
Ansambel in zbor liceja
V okviru poletnih prireditev v Tržiču bo jutri ob 21. uri na trgu Falcone in Borsellino koncert ansambla znanstvenega liceja ”M. Buona-rotti” in zbora omenjene Sole. V torek, 22. t.m. pa bo na trgu Republike, prav tako ob 21. uri, nastop gojencev plesne šole "Tersicore”.
Začasna zaposlitev
Na goriškem sedežu Deželne agencije za zaposlovanje bodo v torek, 22. t.m. opravili selekcijo za začasno zaposlitev (za tri mesece) zidarja. Zaposlitev je pri Občini Koprivno. Zahteva se pobdilo o obvezni šolski izobrazbi ter vpis v seznam nezaposlenih.
Včeraj so v nekdanju goriški psihiatrični bolnišnici posneli prve kadre novega filma Silvana Agostija ”11 Muro” (Zid). To je zgodba o znanem zdravniku Francu Basagli, ki je prav v Gorici, pred več kakor tridesetimi leti, začel novo pot na področju zdravljenja psihično prizadetih oseb. ”Lager” je začel spreminjati v bolnični-co. Spreminjal je način razmišljanja in življenja tistih, ki v "umobolnici” živijo, kakor tistih, ki tja Sele pridejo, je na včerajšnjem srečanju z novinarji posebej poudaril režiser Agosti. Zato je bilo o Basagli vredno posneti film. V glavnih vlogah nastopata Viktoria Zinni in Remo Girone, pri snemanju pa sodeluje še okrog 70 oseb, v glavnem amaterskih igralcev, pa tudi nekdanji bolničarji. Za organ izacijske zadeve je poskrbel center Kairos, ki ima sedež prav v psihiatrični bolnišnici. Snemali bodo do 4. julija, do konca leta pa naj bi film že pripravili za projekcijo. Na sliki - foto Bumbaca - med včerajšnjim snemanjem.
FINANCA / OBRAČUN ENOLETNE DEJAVNOSTI
Ugotovili so za preko 50 milijard lir davčnih utaj - veliko dela s priseljenci
Finančna straža bo juhi obeležila svoj praznik. Ta korpus je bil ustanovljen pred 225 leti. Obletnico bodo z uradno slovesnostjo obeležili jutri in to v Trstu, na deželnem poveljstvu korpusa, v vili Necher. Sedež pokrajinskega poveljstva v Gorici je namreč neprimeren za tako slovesnost, saj že dalj časa izvajajo obsežna prenovitvena dela.
Pred praznikom je poveljnik finančne straže na Goriškem, podpolkovnik Gaetano Rabuazza (na sliki - foto Bumbaca), na srečanju z novinarji predstavil enoletni obračun delovanja in sicer za obdobje od maja 1998 do maja letos.
Ker je ena glavnih zadolžitev finančne straže preprečevanje in odkrivanje davčnih utaj in drugih dejavnosti v zvezi z dohodki države in drugih ustanov, so tudi v lanskem letu največ pozornosti namenjali prav temu
področju. Opravili so 27 generalnih preverjanj poslovanja in 232 delnih. Odkrili so 21 osebkov, ki so se doslej znali uspešno skriti davkarjem in ki jih je mogoče označiti kot popolne utajevalce, (med temi je tudi neki zelo znan rejec psov na Tržiskem), pri šestih osebkih pa so ugotovili precejšnje utaje. Davkariji bo tako finančna straža pomagala vnovčiti davek na dodano vrednost na operacije v sku-
pnem znesku 27 milijard lir, in davek na neposredne dohodke na približno enaki vsoti.
Posebej obsežno delo so finančni stražniki opravili glede preprečevanja ilegalnega priseljevanja. Ustavili so 372 priseljencev in 41 vodnikov.
Podčrtati velja rezultate nadzora nad prodajo naftnih derivatov in koriščenjem različnih ugodnosti, kar Se zmeraj, zelo številni osebki krepko izkoriščajo in goljufajo državo. Tako so zasegli 24 ton naftnih derivatov in ugotovili nekorektno porabo za drugih 36 ton.
Uspešni so bili, tako piše v poročilu, ki so ga na srečanju izročili novinarjem, tudi na področju varstva okolja, saj so v zadnjem času odkrili pet nedovoljenih odlagališč in zasegli skoraj 17 milijonov kilogramov industrijskih odpadkov ter pristojnim organom prijavili 17 oseb.
m J a au plačilo
petek
, sto-
a ICL
stoike
za-
6,5
po-
_________GABRJE / V SOBOTO 12. JUNIJA_
Koncert na Borjaču v priredbi zbora Skala
Poleg domačinov nastopili gostje, člani mešanega pevskega zbora iz Saleža - Ta teden v Gabrjah občinski praznik
Moški pevski zbor "Skala” in kulturno društvo v Gabrjah sta tudi letos priredila lepo pevsko srečanje. V soboto, 12. t.m. sta na dvorišču nekdanje Pavletičeve domačije, na vsakoletnem Koncertu na borjaču, nastopila moški pevski zbor "Skala” pod vodstvom Mirana Rusije in, kot gost, mešani pevski zbor "Rdeča zvezda” iz Saleža, pod vodstvom Rada Milica. Kot prvi je nastopil moški pevski zbor "Skala”, ki je zapel sedem pesmi (napovedani program so morali zaradi odsotnosti solista nekoliko skrčiti) in svoj nastopil sklenil z znano Jerebovo in na ta koledarski fias ubrano pesem O kresu. V drugem delu večera pa so 2 zelo pestrim sporedom nastopili elani mešanega pevskega zbora "Rdeča zvezda” iz Saleža. Poslovili so se z znanim songom ”Happy day” in bili deležni toplega nplavza poslušalcev, ki so se ietos, morda nekoliko manj Številčni kakor druga leta, odzvali na pobudo kultume-Ba društva in zbora "Skala”. Napovedovala je Sara “oskin, medtem ko sta prireditev podprli Zadružna kreditna banka Sovodnje in Gbčina Sovodnje.
, Pevsko srečanj es s kate-rinr se Gabrci običajno poslavljajo pred poletnimi
počitnicami, se je sklenilo z družabnostjo v bližnji dvorani. K uspehu družabnosti so bogato prispevale gabrske gospodinje in žene pevcev zbora Skala. Ce smo zapisa-
V mesecu maju in juniju je v mali dvorani Kulturnega doma potekal začetniški fotografski tečaj, ki so ga priredili fotoklub Skupina 75,
li, da pomeni Koncert na borjaču običajno zaključek sezone pred poletjem, to letos ne bo držalo. V Gabrjah se prav te dni pridno pripravljajo na pravljajo na niz
kulturna zadruga Maja, Kulturni dom, Dijaški dom Simona Gregorčiča in Zveza slovenskih kulturnih društev.
To je bil prvi tovrstni skupni poskus zgoraj omenjenih organizacij v Gorici in priznati moramo, da je v polni meri dosegel zastavljene cilje. Namen pobudnikov je bil namreč po eni strani ponuditi tečajnikom vsaj prvi stik s fotografsko umetnostjo in ustvarjalnostjo, po drugi pa omogočiti tudi praktično strokovno uporabo fotoaparata. Zaradi tega je bil na tečaju tudi poudarek
prireditev, v okviru občinskega praznika. Na sliki - foto Bumbaca - z letošnjega Koncerta na borjaču - nastop moškega pevskega zbora
na vlogi, ki jo lahko ima fotografiranje še posebej pri arhivskem delu.
Tečaj so vodili člani fotokluba Skupina 75 Silvan Pittoli, VValter Nanut in Flavio Mosetti, ki so izmenično predstavili tečajnikom posamezne zvrsti fotografske dejavnosti (uporabljanje fotoaparata, kompozicija, foto-tehnike itd.). Tečaj je tudi iz vidika udeležencev uspel, saj se že razpravlja, naj bi to postala nekaka vsakoletna tradicija, ki naj bi se naknadno razvila v poseben fotografski tečajni ciklus raznih stopenj.
B ČRPALKE
Danes bodo na Goriškem obratovale naslednje bencinske črpalke:
GORICA
ESSO - Ul. Aquileia 40 MONTESHELL -Trg Municipio 20 AGIP -
Ul. Lungo Isonzo IP - Ul. Di Manzano 4 ESSO - Ul. Trieste 102 GRADIŠČE ESSO - Trg Unita MEDEA
ESSO - Most na Birši
TR2IC
AGIP -
Ul. Valentinis 65
MONTESHELL -
Drevored S. Marco 82/A
IP - Ul. IV Novembra
ROMANS
AGIP - Ul. Aquileia
ŠKOCJAN
ESSO - Trg Liberta
STARANCAN
ERG - Trg Repubblica 2
KRMIN
AGIP -
Drevored Ven. Giulia
FARA
ERG - Ul. Gorizia FOLJAN- SREDIPOLJE IP - Ul. IH Armata 58
VCERAJ-DANES
Podatki iz matičnega urada goriške občine od 12. do 18. junija 1999.
RODILI SO SE: Luca DAchille, Nicola Moise, Francesca Moise, Andrea Portaccio, Natasha Co-lombo.
UMRLI SO: 94-letna Angela Riaviz, 75-letni Tito Milanese, 69-letni Dino Sciotti, 65-letni Renato Fogliadini, 89-letni Bruno Zitteri, 56-letni Er-vino Geromet, 66-letna Maria Badin, 88-letna Francesca Zadel, 70-letni Gennaro Zema, 75- letni Franco De Nicolo, 78-let-na Jole Vončina, 65-letni Nino Bigarini, 70-letni Aldo Madotto, 91-letna Salvatorina Raspa, 68-let-na Loretta Cristanzig.
POROČILI SO SE: trgovec Claudio Falcone in mestna redarka Anna Vi-viani, skladiščnik Davide Donda in študentka Marina Munafo, šofer Mauri-zio Centazzo in delavka Michela Giacometti, uradnik Pedro Boschini in tekstilka Barbara Trampuš, avtoklepar Massimo Konič in uradnica Florin-da Romaniello.
OKLICI: uradnik Cri-stiano De March in uradnica Cristina DelVOrco.
s_____________IZLETI
KD DANICA VRH prireja 10. in 11. julija, ob prazniku cvetja in piva, izlet v Laško. Poskrbljeno bo za prevoz z avtobusom in prenočitev (samo za prijavljene). Prijave do 25. junija. Informacije in vpisnine pri: Dolores 0339 /7484533, Vesna 0339 /5696957.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV sporoča, da bo 8-dnevni izlet z avtobusom v Miinchen, Niirnberg, Hamburg, Oslo in Ko-benhavn od sobote, 10. julija dalje. Predpogoj je vsaj 40 vpisov.
SPDG priredi 26. in 27. junija visokogorski izlet na Špik v Martuljkovi skupini. Vodi Miran Co-tar. Prevoz z lastnimi sredstvi. Informacije in prijave udeležencev tel. 0481/30995
OBVESTILA
SEKCIJA SSK občine Sovodnje vabi svoje kandidate, somišljenike in prijatelje na družabno povolilno srečanje v gostilni Rubijski grad v So-vodnjah, v ponedeljek, 21. junija, ob 20.30.
KMEČKA ZVEZA GORICA, ul. Malta 2, obvešča, da 30. junija zapade rok za predstavitev (na krajevno trgovinsko zbornico) prijave goriva po znižani ceni za kmetijske namene za leto 1998 in obenem prošnje za dodelitev kontingenta za leto 1999. Za zamudnike so predvidene visoke globe.
POLETNO SREDISCE V ROMJANU bo odprto od 28. junija do 16. julija. Odprto bo od ponedeljka do petka med 8.00 in 13.30. Informacije nudita ga. Rozina Ferfoglia tel. 0481-78209 in ga. Anita Marušič tel. 0481-482634 ali 0338-4414655.
SLOVENSKI POLETNI	CENTER
KRATKOCASNIK bo deloval v Sovodnjah od 9. avgusta do 3. septembra od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure. Prijave in informacije do konca junija pri Damijani (tel. 0481-82087) v jutranjih, oz. večernih urah.
SLOVENSKO GO-SPODARSKO ZDRUŽENJE GORICA vabi import-export podjetja, ki niso še vrnila izpolnjenih anketnih listov o padcu prometa z balkandskimi državami, naj to naredijo čimprej na sedežu SGZ.
SLOVENSKO GO-SPODARSKO ZDRUŽENJE GORICA sporoča, da je urnik servisa SGZ: ob ponedeljkih in sredah od 8. do 16. ure neprekinjeno, ob torkih in četrtkih od 8. do 12. ure, ob petkih in sobotah zaprto. Za posebne sestanke izven uradnega urnika je potreben predhodni dogovor.
■ \M PRIREDITVE
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV in
pobrateno Društvo solkanskih upokojencev prirejata v soboto, 10. julija, s pričetkom ob 18. uri srečanje na sedežu solkanskega društva (bivša obmejna karavla po solkanskem mejnem prehodu). Na sporedu: kulturni program, tombola z bogatimi dobitki in prosta zabava z glasbo.
SKD KREMENJAK -JAMLJE vabi, v okviru glasbene revije Diaton ’99 danes, ob 19.30, na predstavitev dveh knjig na tematiko harmonike: Uvod v igranje na diatonično harmoniko Zorana Lupinca in »La fisarmo-nica« Aleksija Jercoga.
Pž KONCERTI
SCGV ”EMIL KOMEL” vabi v četrtek, 24, t.m. na glasbeni poklon ob zaključku šolskega leta 1998/99 Pod cerkvenim obokom. V cerkvi sv. Ivana v Gorici bodo ob 20. uri nastopili otroški pevski zbori, ansambli , solopevci, instrumentalni solisti.
\ ^(mutb fc \
\ (§ianftamc& \
--	I
PREKO 50 MODELOV
PREVLEK ZA KAVČE
■M FOTELJE IMA ZALOGI •
TENDE IN SENČILA
Morske brisače
^°lna in podloge za vzmetnice •
GORICA
ilLMorelli 19/B - 23/B, tel. 0481/533342
diaton
'99
“SKD KREMENJAK« JAMLJE
D Prireja Pr°gram
glasbeno revijo
ob fanes’v nede|j° 20. junija: ob 11.00 - odprtje kioskov 4.00 - začetek vpisovanja godcev; tekmovalni T-^tekmovalni nastop za pokal 0b »ON '99.. ob injtn" začetek nastopov ob io$" nagrajevanje zmagovalcev ZoO - predstavitev knjig: fa v i9ranie na diatonično harmoniko (avr ^oran Lupine) in »La fisarmonica«
°d ^OOdJfpiSamblom »I BINTARS« iz Na
tekmovanje v tržaškem mambu
^KsiDicijski nastop latinskoameriških plesov
na bo dobro založen buffet s pristnimi zvrstmi Uinz domačo kapljico.
PROST	VABUENI!
KRONIKA /PRI RUPI
Z avtomobilom podrta cipreso
Ranjena 53-letna Goričanka
53-letna Maria Cristina Zudini iz Gorice je bila ranjena v prometni nesreči, včeraj nekaj pred 19. uro pri Rupi. Z avtomobilom ford je silovito trčila v cipreso ob cesti in jo dobesedno izrula. Ostala je ukleščena v razbitinah avtomobila. Rešili so jo šele gasilci, na kraj so poklicali tudi helikopter, vendar poseg ni bil potreben, saj so ponesrečenko prepeljali na zdravljenje v Gorico. Foto Bumbaca.
"Skala”.
FOTOGRAFIJA / POBUDO BODO PONOVILI
Zaključil se je prvi tečaj fotografiranja za začetnike, na pobudo Skupine 75
3 ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča, da je goriško šolsko skrbništvo dne 19. maja objavilo razpis natečaja za poučevanje na slovenskih osnovnih šolah, dne 2. junija pa za vzgajanje v slovenskih otroških vrtcih. Prošnje je treba vložih na skrbništvo najpozneje 30 dni po razpisu zadevnega natečaja. Informacije nudi SSS ob sredah od 15. do 16.30 na sedežu v Ul. Malta 2.
KINO
GORICA
VHTORIA 1 18.00-20.00-22.20»Star trek IV - 1’insur-rezione«.
VITTORIA 3	18.00
"Doug” 20.15-22.15»L’infer-nale Qiunlan«.
CORSO Rdeča dvorana:
18.00-	20.00-22.15»Roman-ce«. L Čarobne Ducey in Rocco Siffredi. Prep. mladini pod 18. letom.
Modra dvorana: 18.00-
20.00-	22.15»Tre amici, un matrimonio e un funerale«. I. Gwyneth Paltrovv.
Rumena dvorana: 18.15-20.10 - 22.00 »Gube (II cu-bo) «.
TRŽIČ
EKCELSIOR 20.00-22.15»A prima vista«.
l" lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 1, Ul. S. Mi-chele 108, tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701.
DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU
AL LAGO - PRI JEZERU, Vrtna ul. 2, tel. 78300.
POGREBI * v
JUTRI:
Iz Gorice: 10.15, Bruno Tomasini, iz splošne bolnišnice v stolno cerkev v Krmi-nu in na tamkajšnje pokopališče; 12.45, lelma Caissutti, iz bolnišnice Janeza od Boga
v stolno cerkev v Krminu in na tamkajšnje pokopališče; 11.00, Rodolfo Mlakar, iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče.
Iz Tržiča: 11.00, Mario Del Bello, iz bolnišnice na tržiško pokopališče.
ZAHVALA
Globoko ganjeni od tolikih izrazih spoštovanja in sočustvovanja ob izgubi našega dragega
Giovannija
Pahorja
(JANKA)
ker nam je nemogoče se posamezno zahvaliti, se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin dragega pokojnika.
Svojci
Ronke, 20. junija 1999 (Pogrebno podjetje Preschern)
ZAHVALA
Družina Pahor se iz srca zahvaljuje zdravnikoma dr. Luigiju Borgioniju in dr. Paolu Plataniu za skrb in nego, ki sta jo nudila našemu dragemu
Giovanniju
Ronke, 20. junija 1999
LJUBLJANA / V OKVIRU TURNEJE PO EVROPI
Ameriški predsednik Bill Clinton bo jutri na uradnem obisku v Sloveniji
Sprejela ga bosta predsednik Kučan in premier Drnovšek - Clinton bo govoril no Kongresnem trgu
LJUBLJANA - Ameriški predsednik Bill Clinton bo jutri, 21. junija, zgodaj popoldne s soprogo Hillary prispel na letališče Brnik, kjer ga bosta sprejela oba gostitelja, predsednik države Milan KuCan s soprogo Štefko in premier Janez Drnovšek. Po pregledu Častne Cefe na letališču se bo gost odpeljal v predsedniško palačo v Ljubljani; poleg ločenih pogovorov s KuCanom in Drnovškom bo imel že prvi dan tudi srečanje s predsednikom DZ Janezom Podobnikom. Pozno popoldne bo imel javni nagovor na Kongresnem trgu, zveCer pa se bo na gradu Brdo pri Kranju udeležil slavnostne večerje. V torek, 22. junija, pred odhodom iz Slovenije naj bi se Clinton srečal še z osebjem ameriškega veleposlaništva v Ljubljani.
Na željo ameriškega predsednika, da bi se v Času obiska v Sloveniji sreCal s predsednikom Republike Črne gore Milom DjukanoviCem, je slovenski predsednik Milan KuCan Črnogorskega kolega povabil v Slovenijo. Kot je pred dnevi v Beli hiši napovedal predsednikov svetovalec
za nacionalno varnost Sandy Berger, naj bi Clinton Djuka-novicu "izkazal podporo demokratičnim težnjam Črne gore in trdnosti Črnogorcev v tem težkem Času".
Clintona bosta poleg soproge v Sloveniji v številčni delegaciji (približno 1000 ljudi) spremljala tudi državna sekretarka Madeleine Albright in predsednikov svetovalec za nacionalno varnost Sandy Berger. Oba se bosta z njim udeležila političnih pogovorov, imela pa bosta tudi ločena srečanja. Tako se bo Albrightova pogovarjala z zunanjim ministrom'Borisom Frlecem.
Del programa Hillary Clinton bo locen. Ne bo se udeležila pogovorov s KuCanom, Drnovškom in Podobnikom, imela pa bo pogovor s skupino Slovenk iz političnega in poslovnega življenja ter srečanje z ljubljansko županjo Viko Potočnik. Obiskala bo tudi center za rehabilitacijo Soča v Ljubljani, na Bled pa ne bo šla.
Pred Clintonovim nagovorom bo v ponedeljek popoldne na Kongresnem trgu kulturni program, za katerega so
poskrbeli vladni pripravljalni odbor, veleposlaništvo ZDA in Društvo slovensko-ame-riškega prijateljstva. Nastopilo bo veC slovenskih glasbenikov (Big Band RTVS, ansambel Vlada Kreslina, New Swing Quartet, Kvintet Slavka Avsenika ter Alenka Godec, Darja Švajger in Oto Pestner). Program, ki ga bo povezovala Tajda Lekše, se bo začel ob 16. uri, prireditelji pa poudarjajo, da je na trg potrebno priti prej.
Na slovesno večerjo na gradu Brdo pri Kranju je vabljenih približno 120 gostov, poleg ameriške delegacije tudi predstavniki slovenskega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja.
Po besedah državnega sekretarja v MZZ Ernesta Petriča, podpredsednika odbora za pripravo Clintonovega obiska, gre za delovni, prijateljski obisk ameriškega predsednika s poudarjeno željo opozoriti na partnerstvo in dobro sodelovanje med državama. Clinton se bo s slovenskimi predstavniki pogovarjal o dvostranskih odnosih, pa tudi o svetovnih in evropskih vprašanjih, še posebej o razmerah v Ju-
govzhodni Evropi. Obisk pomeni priznanje Sloveniji za njene dosežke na področju razvoja demokracije in gospodarstva ter za vlogo naše države kot dejavnika stabilnosti na območju, je pa tudi priložnost za promocijo Slovenije v ZDA in drugod po svetu.
Kot meni ameriška veleposlanica v Sloveniji Nancy Hal-liday Ely-Raphel, je Clintonov obisk znak vsem, da je Slovenija zgodba o uspehu in resnično tista država, ki je imela najuspešnejšo demokratično tranzicijo v tem delu Evrope,
ter priznanje slovenski pozitivni vlogi v odnosu do Balkana. Veleposlanica je poudarila pomen Clintonovega nagovora Slovencem na Kongresnem trgu in ob tem spomnila, da ameriški predsednik takšnih govorov ob obiskih v tujini nima prav pogosto; tako je npr. govoril v Berlinu po padcu zidu.
Sicer prihaja Clinton v Slovenijo v okviru turneje po Evropi, kjer se je v Ženevi udeležil zasedanja Mednarodne organizacije za delo (ILO), obiskal Francijo ter sodeloval na vrhu G-8 in ob tem na vrhu EU-ZDA v Nemčiji.
V Clintonovem spremstvu bo od 100 do 150 ameriških novinarjev, poleg njih je akreditiranih tudi približno 400 slovenskih in tujih, neameriških novinarjev. V Času obiska bosta v Ljubljani delovali dve novinarski središči; eno za slovenske in druge neameriške novinarje v Cankarjevem domu, drugo, za novinarje Bele hiše, pa po ameriškem izboru v Slovenski filharmoniji. Obisk bodo neposredno prenašale domaCe in tuje radijske in televizijske postaje. Urad vlade RS za informiranje je ob
obisku izdal posebno številko tednika Slovenia Weekly in pripravil spletno stran na internetu (www.uvi.si/clinton/).
V Času Clintonovega obiska bo v Ljubljani in na nekaterih drugih cestah zunaj mesta, predvsem na območju policijske uprave Kranj, veljala posebna prometna ureditev s popolnimi ali občasnimi zaporami ter nekateri drugi varnostni ukrepi. Med drugim bosta ovirana promet in parkiranje v središču Ljubljane, nekoliko spremenjen pa bo tudi promet na letališču Brnik.
Za varnost obiska bo skupaj z ameriškimi varnostnimi organi poskrbel Urad RS za varnost in zaščito; med drugim naj bi sodelovalo okrog 2000 slovenskih policistov in drugih delavcev MNZ.
Predvideni stroški obiska, ki še niso dokončni, so za zdaj po besedah notranjega ministra Boruta Sukljeta, predsednika odbora za pripravo Clintonovega obiska, okrog 75, 6 milijona SIT, zagotovili pa so jih s prerazporejanjem sredstev znotraj proračuna.
(za STA pišeta Nadja Po-dobnik in Tadeja Šergan)
novnseiem
51, MEDNARODNI VZORČNI VELESEJEM
7, EKPOMODEL
6. TROFEJA U BORA
OD 18.
. JUNIJA 1999
Fiera Trieste


OCAAJUH
BUJE / V SPOMIN NA FULVIA TOMIZZO
»Večglasni« Inerami večer kot poklon
BUJE - Praznik, na katerem se obdaruje potnika, ki se podaja na dolgo potovanje: tako je po besedah enega od prisotnih literatov, Roberta Dedenara, izvenela četrtkova prireditev, ki so jo v spomin na pred kratkim preminulega velikega pisca v kulturnem domu organizirali istrska regija, krajevni Ljudska univerza in skupnost Italijanov. Literarnega večera se je udeležilo približno ti-deset pesnikov, pisateljev in esejistov iz Slovenije, Hrvaške, Istre in Trsta (med številnimi naj omenimo Loredano Boljun, Danijela NaCinoviča, Borisa Bi-letiCa, Mirana Košuto in Claudia Ugus-sija), vsakdo je prispeval oseben spomin na Tomizzo in je prebral odlomek iz svojega dela. Iz navedenih spominskih utrinkov je izšel lik človeka, ki je bil trdno zakoreninjen v rodno zemljo in z ljubeznijo navezan na naravo; lik pisatelja, ki se je moral Cesto soočiti s krivičnimi kritikami in nasprotstvi; lik posrednika kultur, vztrajnega zagovornika nuje po miru in sožitju na ob-
močju, ki sta ga uničevali vnešeni, ne pa samonikli sovraštvo in mržnja.
Literamo-spominski veCer sta vodila Ciril Zlobec in Claudio Magris, Zlobec, ki je uvedel prireditev, je prijatelju posvetil sonet, Magris, ki jo je zaključil, pa je podal intelektualni oris Tomizze. Na veCeru so prikazali tudi filmski intervju s pisateljem, ob zaključku pa so brali odlomke iz njegovih romanov.
Celotna prireditev je bila »večglasna«, saj se je vsakdo izražal v svojem jeziku (brez prevajanja); s tem pa so želeli podčrtati pisateljevo naravnanost.
spoštovanje za vse kulture, predvsem pa bogastvo tega mejnega območja-Slišati je bilo pravcati polifonski zbor. pravo simfonijo kultur in jezikov, me katerimi je dolžnostno spoštljivo mesto našlo tudi krajevno narečje, saj si v Bujah s Fulviom Tomizzo - kot je spom nil krajevni župan - govoril v ljudskem jeziku, v jeziku rdeče prsti in svetlo zla te barve koruze in malvazije.
Patrizia Vascotto
Jubilejni tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu
ŠENTVID - Letošnji jubiljeni 30. tabor slovenskih pevskih zborov se je včeraj v Šentvidu pri Stični zaCel s koncertom petih slovenskih zamejskih zborov, nadaljeval pa se bo danes s sklepnim nastopom 260 zborov s približno 6500 pevci in sodelovanjem policijske godbe. Dirigiral bo Igor Švara. Pevce naj bi nagovoril predsednik države Milan KuCan.
Letošnji tabor je razdeljen na tri tematske sklope. Prvi bo v znaku domoljubnih pesmi, nadaljevali bodo z ljudsko ljubezensko liriko, zaključili pa z dvema venčkoma. Kriteriji pri izboru pesmi so ohranjanje ljudskih pesmi, ki so bile že na robu pozabe, spodbujanje avtorjev k novim glasbe-
nim delom in ohranjanje ravnovesja med tujo in domačo glasbo. Organizatorji prav tako poskrbijo za strokovno izobraževanje zborovodij in nudi)0 pevcem dostop do ustrezne literature. Kjub želji po strokovnosti pa je prv° , ni namen tabora ljudsko rajanje, ki na) med Slovenci ohrani ljubezen do pre pevanja.
Tabor se je pred tridesetimi leti raz vil iz Šentviškega kulturnega tedna, tem času se je zvrstilo že okoli 20.0 pevcev, 801 zbor in 874 zborovodm Večina zborov taboru ostaja zvesta, 1 pa zaradi družbenih sprememb Pr padlo veliko dobrih in številčnih p® skih zborov, ki so delovali v °kvl podjetij. (STA)	___.
P R E
Kar nekaj dogodkov postavlja v tem tednu v ospredje pozornosti širše območje Severnega Jadrana. Gre za dogodke, ki sicer navidezno niso med seboj povezani, vendar dajejo ljudem, ki jih opazujejo, vtis, da jih le povezuje nekakšna rdeča nit, ki tokrat vodi v eno samo smer.
Zaceli bomo pri dogodku, ki ga še ni, to je pri jutrišnjem obisku predsednika Clintona v Sloveniji.
Gre za paradni obisk, na katerem se ne bo zgodilo prav nic novega.
Kot vedo povedati tisti, ki so o obisku dobro obveščeni, je vsebina, ki jo Washington pripisuje prihodu svojega predsednika v Ljubljano, simbolnega pomena.
Slo naj bi za nekakšen zgled ostalim državam evropskega jugovzhoda, da je vstop v »elitni klub« možen z uvajanjem demokracije in s približevanjem zahodnim standardov. Mnogo propagande, vendar tudi nekaj resnice, kajti Slovenija je v zadnjih letih zastavila velike napore v vključevanje v širši kontekst, katerega sestavni del je - še zlasti zaradi geopolitične danosti - tudi sama. Ameriški predsednik pa bo prišel požeti to, Cesar ni sejal, saj so bile prav ZDA med tistimi, ki so pred osmimi leti močno ovirali osamosvojitev Slovenije in zavlačevali z njenim priznanjem, v vseh kasnejših letih pa so s svojim taktiziranjem in s stalnim odlašanjem soodgovorne za dogajanja na Balkanu. Če je torej v nekem oziru Slovenija lahko res zgled ya evropski jugovzhod, je pa zagotovo res, da ameriški predsednik ni najbolj poklicana osebnost, da to poudarja.
Dejstvo je namreč, da je bila Slovenija še pred tremi leti zelo daleC od zastavljenih ciljev ter da ji Berlusconijeva in kasneje Dinijeva vlada sploh nista pomagali, da bi se prebila iz začaranega obroča, v katerem se je znašla. ZDA pa so jo v nekem oziru nklenile v ta obroč; ne smemo nam-cec pozabiti, da je vsa ameriška strategija vključevala Slovenijo v balkanski kontekst in jo je tudi zaradi tega Pridržala na pragu zveze NATO. Treba je bilo počakati na zmago leve sredine in na Tassinov preblisk o ita-ujanski ostpolitik, da Je Slovenija končno ^plavala iz močvirja.
To, kar bo Clin-ton poskušal jutri Požeti, torej ni zraslo fta njegovem zel-niku- Ker je najvplivnejši clo-vek na svetu, vodi-
t e 1 j
edine
Kjer ni dejstev, zapolni praznino špektakeL.
preostale velesile, in ker si je za svoj prihod izvolil prej cirkuško parado kot državniški nastop, mu bo to morda tudi uspelo; vendar pa, kot rečeno, ne nosi zaslug za vsebino, Id danes v evropski in mednarodni areni označuje Slovenijo in ki jo je dejansko umestila na prag kluba najrazvi-tejših, torej elitnega kluba, kot nekateri zelo radi trdijo.
* * *
Da je tako, smo videli v torek, ob mariborskem vrhu trilaterale, kateremu je sledilo dvostransko srečanje med Drnovškom in D’Alemo. Za novinarje je bilo to srečanje pravzaprav nezanimivo, kajti na njem se ni dogajalo nic bistvenega. Ni bilo isker in le s težavo je človek našel kako razliko v odtenkih; v vsebini še zdaleč ne. Če pomislimo na Cas, ko je Italijo zastopal Caputo, nam bo takoj jasno, kako so seti odnosi spremenili.
Te spremembe seveda niso šle samo v eno smer, oziroma niso koristile samo enemu partnerju. Integracijski procesi so taki prav zato, ker potekajo v vse smeri. Otoplitev italijan-sko-slovenskih odnosov je torej posledica trenda, ki koristi
Bojan Brezigar
vama: Slovenijo približuje Evropi, Italiji pa odpira pot proti Vzhodu. In dejstvo, da je med državama Čedalje manj odprtih vprašanj ter da sta se premiera pozitivno pogovarjala tudi o tistem, kar še ni bilo rešeno (in v to košarico spada tudi zakon za zaščito slovenske manjšine), je znak, da so odnosi dosegli domala najvišjo stopnjo medsebojnega sodelovanja, in to v komaj treh letih.
Ti odnosi niso nastali sami, ampak so posledica drugačnega razmišljanja o razvoju območja Severnega Jadrana, ne glede na meje. So torej posledica tistega razmišljanja, ki je bilo značilno za ljudi ob meji že dolga leta in ki smo ga Slovenci v Italiji vseskozi poudarjali: da se namreč Trst in Dežela ne moreta razvijati brez povezave z naravnim zaledjem. Takrat so prihajali očitki petokolonaštva, Id jih je narekoval predvsem Cas, Čeprav jih dejstva niso potrjevala. Potreben je bil vzvod, ki je sprožil proces in ta vzvod je prinesla zmaga leve sredine na volitvah pred tremi leti.
Sedaj vse kaže, da je proces nepovraten. Postal je stalnica tudi za tiste, ki ga nekoč niso hoteti, Id so
nekaj normalnega. Ali bi lahko še pred kakim letom pričakovati, da bi to idejo tako vehementno podpirali ljudje, kot je Haider na Koroškem ati Dressi v Furlaniji - Julijski krajini? Znanec mi je na to trditev pripomnil, da bi raje videl, da bi tista mesta zasedati drugi ljudje. Seveda, ampak to je drugo vprašanje. Ker pa se moramo soočati s stvarnostjo, v kateri živimo, lahko reCemo, da je proces zadnjih let umestil celotno območje Severnega Jadrana v novo geopolitično stvarnost in mu začrtal nove razvojne smernice; slednje naj ne bi bile več odvisne od muhavosti politikov, ki trenutno zasedajo posamezna mesta.
Stisk rok v Seulu torej ni le nekaj občasnega, dogodek, ki je sam sebi namen, ampak je sestavni del tega procesa. V ospredju tega procesa sta Italija in Slovenija, Avstrija se je nanj prilepila po sili razmer, ker ne more tvegati, da bi jo os Rim - Ljubljana - Budimpešta prepustila na milost in nemilost Nemčiji; sk-
nekakšen gospodarski Ansch-lufi vstavil nemški filter pri odnosih z Evropo in kasneje tudi z Vzhodom. Tako pa je postal srednjeevropski prostor spet smiseln pojem z lastno gospodarsko in politično funkcionalnostjo. Skratka, po osemdesetih letih, ko je bila srednja Evropa samo označba za skupne kulturne korenine, pridobiva to območje ponovno na homogenosti tudi na področjih, ki so bila odločilnega pomena pri njegovem nastajanju.
Italijanska ostpolitik je torej mnogo vec kot avtocesta in železnica do Budimpešte; je povezava med Italijo in srednjeevropskim prostorom, ki temelji na modernih konceptih evropske integracije ter vrednotenja vseh odtenkov, ki prispevajo k integracijskim procesom.
Prav tu pa se ta politika bije z ameriško. Bije se z rekom Deli in vladaj, tistim znanim Di-vide et impera, ki je od starorimskih časov aksiom vseh velikih oblastnikov. Bije se s pojmovanjem sveta kot domene ene same velesile. Bije se s poplitvitvijo pojmovanja demokracije po ameriškem vzorcu.
Clintonov paradni obisk bo prav poudarjanje tega vzorca, zviška dajahje ocen Sloveniji in drugim državam, vsebinsko enosmeren, skoraj nekakšna igra mačke z miško; to pa tudi zato, ker za Ameriko obstajajo samo njeni interesi in samo tem se mora podrejati vsa strategija.
Evropa zaman že desetletja išče izhod iz tega oklepa. Na regionalni bazi je Italija nakazala smer, kako je mogoče tak izhod iskati. Ta smer pa vključuje naCelo medsebojnega spoštovanja, torej prav tisto, ki je ljudem onstran luže tuje. Italijanska ostpolitik je to načelo sprejela za osnovo. Zato lahko reCemo, da je sedaj že jasno, da je to sodelovanje postalo vsebinsko: v politiki, v gospodarstvuu, v kulturi, v športu, povsod so se veje zopet razrasle po prostoru med Jadranom in Donavo ter še malo preko nje. Ta vsebina temelji na dejstvih.
Kjer ni dejstev, zapolni praznino Spektakel.
Jutri bo Ljubljano obiskal Ciin-
NEDELJSKE TEME
NASI
OTROCI
RIŠEJO
IN
PIŠEJO
Nedelja, 20. junija 1999
Bazovski učenci
obiskali Velike Lašče
V četrtek, petnajstega aprila smo šli na šolski izlet v Velike Lašče. Vabljeni smo bili na obisk in na ogled vrtca in osnovne šole Primoža Trubarja iz Velikih Lašč. Takoj po prihodu smo si najprej ogledali vrtec Sončni žarek. Videli smo otroke in dojenčke, ker so tam tudi otroške jasli.
Nato smo šli v šolo. Gospod ravnatelj nas je sprejel zelo prisrčno in nam razkazal šolske prostore. Bili smo tudi v nekaterih razredih, kjer smo se predstavili.
Po končanem kosilu so nas nekatere učenke intervjuvale za njihov šolski časopis Lešniki. Zanimalo jih je od kod prihajamo, kako živimo in kaj delamo.
Nato smo se z avtobusom odpeljali na ogled krajevnih zanimivosti. V teh krajih so se rodili: Primož Trubar, Fran Levstik, Josip Stritar in drugi znameniti Slovenci. Ogledali smo si Ilijev kozolec, kjer
je Fran Levstik napisal Martina Krpana. Nato smo šli v vas Slevico, kjer stoji cerkev Marije Kraljice angelov. Na pragu cerkvenega vhoda se še danes vidi sled turškega kopita in biča. Nato smo se odpeljali proti Rašci, kjer je Trubarjeva domačija. V njej je raz-stavljenjih mnogo zanimivosti. Ogledali smo si Trubarjev Katekizem. To je bila prva slovenska tiskana knjiga. Zraven hiše stoji mlin, kjer so ljudje mleli pšenico. Potem smo šli še na grad Turjak. Je zelo velik. Napadali so ga Turki, toda grofje rodbine Auersperg so ga vedno branili. Od druge svetovne vojne je bil zapuščen. Ko smo se vračali domov, smo si še ogledali mali živalski vrt. Videli smo tudi medveda.
S tega izleta sem se vrnila zelo vesela, ker sem spoznala nove kraje, ljudi in videla tudi mnogo zanimivosti.
Tina Krizmancic
!Ae,coZrl>«v k l n f
j	A 6:: V o t*
r-K?



-
Rok Crisnancich, 5^J
	
	
	F	___
	
Tako smo izHoristili priložnost in si ogledali tudi Trubarjevo domačijo v Rašci. Vodič nam je obširno pripovedoval o Trubarjevem življenju in nam obenem postavljal razna vprašanja v zvezi. Seveda smo se morali precej potruditi, da bi iztisnili iz spomina v šoli pridobljene podatke. Napisal bom torej nekaj o tem velikem slovenskem izobražencu, ki je začrtal pot slovenski književnosti.
Primož Trubar spada med največje slovenske protestantske pisce in je začetnik slovenske književnosti.
Rodil se je na Rašci pri Velikih Laščah. Oče je bil kmet in mlinar, turjaški podložnik, toda z graščaki, Turjačani, v dobrih odnosih.
Rašca je bila tedaj sredi obrtne in prometne pokrajine, zato je Primož, v mladih letih, videl mnogo popotnih ljudi in od njih izvedel marsikaj. Z dvanajstim letom je, s pomočjo Turjaških, dal slovo
domači hiši, da bi se izobrazil v duhovnika. Šolal se je na Reki, v Salzburgu, v Trstu in na Dunaju. Odločilno zanj je bilo šolanje v Trstu, kjer je kot dober pevec, postal učenec škofa Bonoma. Taje bil Trubarju tako naklonjen, da mu je podaril župnijo v Loki. Služboval pa je tudiv Ljubljani, v Laškem in v Trstu.
Trubar seje kmalu priključil protestantizmu. V svojih pridigah je začel oznanjati novo vero, ker je povzročilo, da je moral leta 1548 zbežati na Nemško.
Ko so ga leta 1561 izbrali za najvišjega predstavnika slovenske protestantske cerkve, se je vrnil v Ljubljano, a je moral že leta 1565 zapustiti domovino. Zatekel se je v Derendingen na Nemško, kjer je tudi umrl.
V pregnanstvu je 1.1551 sestavil in izdal prvo slovensko knjigo Katekizem. V njem
je razlagal najvažnejše nauke protestantske vere ter objavil nekaj cerkvenih pesmi. Hkrati s katekizmom pa je izšla še drobna knjižica osmih listov - Abecednik, s katero bi se »ti mladi in preprosti Slovenci mogli v kratkem času brati naučiti «< kakor je Trubar napisal v naslovu.
Pri sestavljanju in izdaji teh knjig je Trubar moral prebresti mnogo težav, saj ni pred njim še nihče napisal knjige v slovenskem jeziku. Moral je rešiti vprašanje jezika in črkopisa. Kot nam je povedal vodič, se je Trubar odločil za dolenjsko narečje, kakršno so govorili v njegovem rojstnem kraju, kot črkopis pa je uporaoi nemško gotico.	„
Trubar je neutrudno delal do svoje s ti. Sestavil in izdal je prevode najpomembnejših novoverskih knjig in Pe' smaric ter tako položil temelje sloven-ski književnosti. chr|st|an Španci*
OS Primoža Trubarja, 5. razreu
Dan z najljubšim gledališkim junakom
NAŠI
OTROCI
RIŠEJO
IN
PIŠEJO
Otroci, ki obiskujejo slovenske otroške vrtce in osnovne šole na Goriškem, so si v letošnjem šolskem letu lahko ogledali cel abonmajski spored njim namenjenih gledaliških predstav, ki so se zvrstile v obeh goriških kulturnih domovih v okviru Goriškega vrtiljaka v organizaciji Kulturnega centra Lojzeta Bratuža, Kulturnega doma, Slovenskega stalnega gleda-
lišča iz Trsta in Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice.
Po koncu predstav so organizatorji razpisali tudi likovni in literarni natečaj na temo Dan z najljubšim gledališkim junakom. Malčki iz vrtcev in prvošolčki so risali, učenci od 2. razreda navzgor pa pisali o gledaliških junakih, ki so jih najbolj prevzeli in vzburili njihovo domišljijo. Na natečaju
je sodelovalo tudi precej otrok z novogoriškega območja, kjer so se zvrstile iste gledališke predstave. Ocenjevalni komisiji sta tako izbirali in nagradili najboljše med 175 likovnimi izdelki in 244 spisi. Nagrade so podelili na prireditvi pred dobrim mesecem v goriškem Bratuževem centru, pred kratkim pa so nam organizatorji poslali v objavo izbor risb z natečaja.
Zgoraj: Taca muca; Nicole de Palma, 1.r. OS Frana Erjavca, Standrež; mentorica Manuela Gravnar
Zgoraj: Taca muca; Veronika Srebrnič, 1.r. OS Ludvika Zorzu-ta na Plešivem, mentor Dario Leban
Spodaj: Razbojniki iz Kardemomne; Samuel Devetak, otroški vrtec v Rupi; mentorici Nives Gravnar in Danijela Colja
^Podaj: Dan s Piko nogavičko; Elena Čermelj, 1. razred o.š. °bravlje, podružnica Črniče; mentorica Dolores Trošt
Spodaj: Z gusarjem Bertom gremo iskat zaklad; Alida Passon, otr. vrtec v Sovodnjah, mentorici Vera Cešut in Anica Gravnar
Zgoraj: Oj, čudežni zaboj; Anja Gregorc, o.š. Ivana Roba, Šempeter
Spodaj: Dan z zvezdico Zaspanko; Lucija Cesnik, 1.r. o.š. Dobravlje, podružnica Črniče; mentorica Dolores Trošt
Naša
Tacamuca
Pravljico Naša Tacamuca so ilustrirali učenci 2. razreda OS Prežihovega Voranca iz Doberdoba.
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 20. junija 1999
3. zamejski festival amaterskih dramskih skupki v Mavhinjah
In že smo tu, pri tretji iz vedbi Zamejskega festivala amaterskih dramskih skupin. V Četrtek, 24. junija bodo odrske deske na mavhinjskem vaškem »pla-cu« prvič zaropotale, nakar bo ta ropot spremljal drugače mirno vaško življenje vse do nedelje, 4. julija, ko bodo nagrajeni najboljši oz. za najboljše ocenjeni. Zamejski festival amaterskih dramskih skupin: res briljantna zamisel, ki se je porodila v nekem vročem poletnem veCeru leta 1994, na mavhinjskem trgu pred cerkvijo. V tistem poletju je vaško društvo Cerovlje-Mavhinje pripravljalo spominsko svečanost ob 50-let-nici požiga štirih kraških vasi. Rečeno, storjeno! Naslednje poletje je že bil na vrsti prvi festival, ki se ga je udeležilo kar sedm-najst skupin, to število pa je dve leti kasneje naraslo na petindvajset prijavljenih nastopov.
»Od kod se je pobrala tolikšna množica nastopajočih igralcev, kostumografov, scenografov, režiserjev in ostalih, ki gravitirajo okrog uprizoritve? Ta je prva ugotovitev-vprašanje, ki se postavlja ob koncu festivala. Kajti množičnost, v kateri so zastopane vse generacije, pomeni spajanje kulturnih hotenj, uživanje skupnih intenci}, ki se ne izražajo le v
odrski upodobitvi, ampak širše, socializacijsko. V obdobju vsakršnih odtujitve-nih vab je mavhinjski festival dokazal in prikazal neverjetno živost in ustvarjalnost, ki je v naši skupnosti vseskozi prisotna, a premalo ovrednotena in organizacijsko disciplinirana. Ta je druga ugotovitev, ki vzporedno pokriva še naslednjo: vlaganje v kulturno delo je edino smotrno in v naši družbi, ob razpadu in krcih gospodarskega mita, življenjskega pomena. In nenazadnje gre še za kakovost, ki resda v mnogih postavitvah zelo škripa, a je po drugi strani v dveh treh inscenacijah korektna, celo polnokrvna, da se posameznim skupinam ni treba sramovati niti nastopanja v gledališko bolj razvajenih slovenskih sredinah. Mavhinjski festival opozarja na vse to in na še kaj drugega. Dobro bi bilo, da ga ne bi po stari zamejski navadi razvrednotili in mu odvzeli izrazno-povedno moC«
Tako je ob zaključku druge izvedbe mavhinjskega festivala dejal znani zamejski novinar, sicer pa priznani gledališki kritik Marij Čuk. V svoji oceni je najverjetneje zadel bistvo tega festivala, ki ob izredno kvalitetnem izstopanju nekaterih skupin, izraža neko skupno željo po socia-
lizaciji, željo po združevanju v imenu skupnih zanimanj, v tem primeru tudi v imenu kulture.
Pri vsem tem pa ne gre pozabiti dejstva, da je ogromno vloženo delo v bistvu zastonjsko. Na prostovoljni podlagi sloni delo stotin amaterskih igralcev, ki
skrbno vadijo, izboljšujejo lastne izrazne sposobnosti, ustavrjajo neko odrsko kreaturo, v kateri utripa trud celotne skupine, celotnega - in vselej amaterskega - ansambla.
Seveda, ansambla v najširšeni pomenu, saj so ob igralcih Se kostumografi,
ŠPORTNO KULTURNO DRUŠTVO
pod pokroviteljstvom
OBČINE DEVIN - NABREŽINA
ter v sodelovanju s
PRIMORSKIM DNEVNIKOM SVETOM SLOVENSKIH ORGANIZACIJ ZVEZO SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV

lil. ZAMEJSKI FESTIVAL AMATERSKIH DRAMSKIH SKUPIN
tehniki, scenografi, režiserji... V dobi vsakovrstnega zapiranja v vsakovrstne partikularizme predstavlja prostovoljno vloženo delo pravi zaklad in obenem pljuča te naše živahne skupnosti. Znak je, da mi smo tu, da mi smo še vedno tu. In tukaj ustvarjamo, in ustavrjamo na veliko. Nenazadnje pa gre pohvaliti idejni in organizacijski napor, ki ga premore šport-no-kulturno društvo Cerovi j e-Mavhinj e, ki pod pokroviteljstvom Občine Devin-Nabrežina ter v sodelovanju z našim dnevnikom, Svetom slovenskih organizacij ter Zvezo slovenskih kulturnih društev postavi na noge enajstdnevni neprekinjeni program prireditev. Tudi letos bo namreč društvo postavilo dva odra, prvega na mavhinsjkem trgu, drugega pa pod šotorom na vrtu nekdanje osnovne šole Josip Murn Aleksandrov. Tudi letos se bodo dve do tri dnevne uprizoritve hitro vrstile od enega odra na drugega, obenem pa bo velik šotor festivalu zagotavljal nemoteno odvijanje ob kateremkoli vremenu.
V prostorih osnovne šole bosta na ogled umetnostni razstavi akvarelov Petra Antoniča ter kamnitih izdelkov Andreja Merviča. Na voljo pa bo tudi »ok-repCevalni pult«. Ob vsem
tem pa si je društvo izpraskalo Cas in energijo, da se tudi samo predstavi občinstvu z Linhartovim Matičkom.
Strokovno komisijo III. festivala amaterskih odrov bodo sestavlajali Sergij Ferrari, Iva KorsiC, Ma-tejka Petrlin, Marko Sosič in Igor Tuta. Ker je to tekmovalni festival, mora paC nekdo dvajset prijavlejnih uprizoritev tudi oceniti. In delo res ni lahko, še manj pa hvale?no, saj mora komisija pazljivo slediti vsem nastopom, nakar mora izdelati neke splošne ocenjevalne parametre, sledi pa usklajevanje mnenj. In še poslednja sodba, ki je najtežja. Nagrad pa je veliko, same nastopajoče skupine pa so razdeljene na dve kategoriji, in sicer na otroško in kategorijo odraslih. Anomalija bo tukaj le v tem, so v otroški kategoriji letos le tri skupine, vse ostale po spadajo med odrasla. Predvidevamo torej določeno nagradno inflacijo, ki bo osrečila najmljajše...
Sedaj pa tišina! Igrači so že na odru: nekteri trepetajo, drugi potihoma ponavljajo svoje vloge. Vsi pa so žejni aplavzov, prizannja publike, kateri namnejajo
svoj trud.
Nasvidenje v Mavhinjah!
Strani pripravil Igor Gabrovec
Tekmovalo bo 19 skupin v dveh kategorijah
Otroška kategorija
(igralci do 14. leta starosti)
ČAROVNICA, KI NI MOGLA BITI ZLOBNA (M.C.Machado), pravljica v skupni izvedbi otroške dramske skupine KD »Kraški dom« in osnovne šole »Alojz Gradnik« z Repentabra.
Nastopajo: Maruška Guštin, Veronika Milic, Julija Berdon, Darma Milic, Katja škabar, Matija Rupel, Daniel Attanasi, Alex Vitez, Dimitrij Purič, z njimi pa še Nik škabar, Arianna Simeone, Alen Cok, Robert škabar, Sofija Guštin, Soraja Cibic, Jasmin Guštin, Teri Žužek, Jan škabar, Aljoša Cok, Jan Cok, Tina Šinigoj, Nikol škabar, Martina Sobani.
Režija: Stana Milič
ČAROVNIK Z OZA (L.Frank Baum), otroška glasbena igra v dveh dejanjih v izvedbi združene dramske skupine z Brega v sodleovanju z nižjo srednjo šolo »Šimom Gregorčič« iz Doline.
Nastopajo: Veronika žerjal, Katja Spetič, Manuel Sulli-Aljoša Ota, Ylenia Zobec, Ketty Slavec, Peter Sosič, Eva Stepančič, Urška Ota, Aron Mihelič, Nataša Zerjul, Aliče Crepaldi ter »miške, opice, prebivalci z Oza in Vihar«.
Režija: Štefan Job
SHOW STRAHOV (S.Makarovic), otroška galsbena pravljica v izvedbi mladinske skupine SDD »Jaka Stoka« s Proseka-Kontovela.
Nastopajo: Meta Starc, Neža Kapun, Jan Sossi, Jernej Bufon, Emil Bukavec, Tereza Pertot, Martina Lisjak, Peter Lisjak, lija Bufon, Valentina Vescovi, Jarmila Kodrič, Nicole Starc, Zinajda Kodrič, Jaruška
Majovski, Vesna Hrovatin, Alenka Verša, Tjaša Korelc.
Režija: Suzi Bandi.
Kategorija odraslih
TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE žENI (A.T.Linhart), komedija v izvedbi dramske skupine šKD »Ce-ro vlje-Mavhinj e «.
Nastopajo: Andrej Mervič, Katja Legiša, Jožko Okretič, Paolo Antonie, Alojz Semolič, Bruna Antonie, Tanja Leghissa.
Režija: Maja Lapornik.
JUR, ZANICEN MOž (J.B.Molie-re), komedija v izvedbi Beneškega gledališča.
Nastopajo: Adriano Goriup, Gra-ziella Tomasetig, Renzo Goriup, Te-resa Trusgnach, Manuela Cicigoi, Roberto Bergnach.
Režija: Marjan Bevk.
KARLO NE MORE ENA... D VE...TRI... (T.Turko), komedija v izvedbi dramske skupine SKD »Slavec« z Ricmanj.
Nastopajo: Peter TerCon, Tamara Rodella, Ivana TerCon, Mairim Che-ber, Tjaša Ruzzier, Neva Kuret.
Režija: Tatjana Turko.
ZARES ČUDEN PAR (N.Simon), komedija v izvedbi dramskega odseka PD »Standrež«.
Nastopajo: Cristian Benedetti, Marko Tabaj, David Vižintin, Božidar Tabaj, Marko Brajnik, Danjela Puja, Federica Bello.
Režija: Emil Aberšek.
BEAUTY CLINIQUE (skupinsko delo), komedija v izvedbi dramske skupine »Metronom«.
Nastopajo: Matteo Ferruglio, Mairim Cheber, Dajana Kočevar, Andraž Mermolja, Erika Floreancig, Katja Sancin, Tina Sossi, Lara Spinazzola, Tanja Tuta.
Mentorja: Adrijan Rustja in Neri-na švab.
GOSPA MINISTRICA (B.Nusič), komedija v izvedbi dramske skupine SKD »Igo Gruden« iz Nabrežine.
Nastopajo: Marjana Golemac, Si-donja RadetiC, Niko Pertot, Martina Golemac, Jožko Okretič, Valentina Visentin, Aljoša Terčon, Jožko Sirca.
Režija: Maja Lapornik.
N‘PREJ ALI N‘ZEJ? (T.Turko), komedija v izvedbi dramskega odseka KD »France Prešeren« iz Boljunca.
Nastopajo: Ingrid Werk, Tatjana Turko, Peter TerCon, Magda Švara, Boris Boneta, Ivana TerCon, Tamara Rodella.
Režija: Tatjana Turko.
OBLEKA NAREDI ČLOVEKA?
(B.HrvatiC-I.Mahnic), glasbena igra v dveh dejanjih, v izvedbi dramske skupine SKD »Slovenec« iz Boršta in Zabrežca.
Nastopajo: Marjan KosmaC, Ivana Mahnič, Boža Hrvatic, Carmen Che-rin, Loredana Hrvatic, Sonia Mauri, Noemi Cisera, Tamara Rodella, Ser-gio Petaros, Aleksander Corbatto, Anamarija Scroccaro ter pevci in pevke.
Režija: Boža FIrvatiC.
ŽIVLJENJE JE VEČEN BOJ, lepljenka Kettejevih poezij v izvedbi mladih SKD »Tabor« z Opčin.
Nastopajo: Tomaž Ban, Daša Bolčina, Katerina Citter, Staška Cvelbar, Dragotin Danev, Jan Ferlu-ga, Melita Malalan, Martin Sosič,
Diego Spera, Armando škerlavaj, Maša stanj, David Vidah.
Režija: Olga Lupine.
ČUDNA BOLEZEN in ČLOVEK BREZ SMEHA (M.Marinc), edve enodejanki v izvedbi dramske skupine PD »Standrež«.
Nastopajo: Makda Zavadlav in Božidar Tabaj.
Režija: Janez Starina.
DOKTOR ZAVRTENIK (T.
Turko), igra v narečju v izvedbi Mladinskega krožka »Bazovica« in SKD »Lipa«.
Nastopajo: Damjan Križmančič, Saša Carli, Andrej Šuligoj, Adriano Longo, Jana Ban, Kristina Berce, Eva Carli.
Režija: Tatjana Turko.
MI SMO Z ROVT DOMA (skupinsko delo), narečna igra v izvedbi dramske skupine KD »Rovte-Ko-lonkovec«.
Nastopajo: Marina in Sergio Zam-pieri, Alberto Furlan, Ermengildo Jerman, Eletta Giorgi Delmestre, Ileana Komar, Marcella Kobec Cerk-veniC, Pietro GerkveniC, Silvano Sa-resin, Jolanda Micheli Gustinčič.
Režija: Drago Gorup.
AN LJEP SPOMIN (S.Petean), veseloigra v borštanskem narečju, v izvedbi dramske skupine PD »Slovenec«.
. Nastopajo: Maks Stefančič, Tjaša Ruzzier, Stojan Parovel, Tjaša Petti-rosso, Črtomir Rapotec, Irina Družina, Andrej Canziani, Ingrid Werk.
Režija: Ingrid Werk.
KAKŠNE, KAKŠNE SAMO TAKSNE (T.Turko), komedija v izvedbi dramske skupine »Vigred« iz šem-polaja.
Nastopajo: Lara Iskra, Barbara Santini, Tjaša Trampuž, Aliče Visin-tin, Martina Švara, Patrick Kocjančič, Jasna Milkovič, Peter Santini, Jernej Milic, Jure Rogelja, Kristjan Rebula, Tomaž Sirca, Jana Jaklič, Jagoda Milic, Nataša Milic. Kristjan Legiša, Veruška Kuk in Jelka Bogateč.
Režija: Tatjana Turko.
RUSA RIGA CRJEZ UOGRADE
(I.Artač), komedija v izvedbi dramske skupine SKD »Tabor« iz OpChi-
Nastopajo: Viktor Sosič, Lilijana Hrovatin, Marko Piccini, Karla Malalan, Dolfi Puric, Loris Tavčar, Andrej Šuligoj, Dunja Sosič, Alua Sosič, Sandi Stefančič, Leo Kreva-tin, Melita Malalan, Mateja Piccini.
Režija: Igor Malalan.
OBTOžENI VOLK (ž.Petan), pravljica v izvedbi Slovenskega o ra
v Trstu.	, ■
Nastopajo: Tomaž SusiC, An rej Maver, Rok Oppelt, Jasna Simci > Mira Fabjan, Nadja Roncelli, štetan Pahor, Aleksij Stoka, Mirjam Cer-melj, Ivo Lachi, Matjaž Rustja, ar tin Rustja, Peter Raseni.
Rezija: Lučka SusiC.
KRAšKI TER(A-O) N (skupinsko delo), kabaretna igrica v izvecm MTKB-Male tržaške kabaretne na
Nastopajo: Jasna Tuta, Fabrizio P° lojaz, Aljoša Saksida, Paolo Tanze.
Režija: »samoupravna«.
JAZ SEM BERTO (R.Anderson), komedija v izvedbi dramskega o
seka PD »Standrež«.
Nastopajo: Majda Zavadlav, dar Tabaj in Marko Brajnik ______
Pravilnik
Pravilnik Zamejskega festivala ernaterskih dramskih skupin
1-CLEN
Festival Zamejskih Dramskih Skupin organizira SKD »Cerovlje-Kfavhinje« in se praviloma vrši v Mavhinjah
2. ČLEN
K sodelovanju lahko društvo priva-}* se druge ustanove, organizacije ali
društva.
3- ČLEN
Festival se praviloma vrši vsaki dve leti in je tekmovalnega značaja.
4- ČLEN
Festival hrani svoj simbol, delo slikarke Vesne BenedetiC na sedežu društva SKD »Cerovlje-Mavhinje«
5- ČLEN
« Ob priliki Festivala lahko odbor KD » Cerovi j e-Mavhinj e « organizira ^)samezne predstave, še v drugih
6-	ČLEN
co ^fustveni odbor si pridržuje pravi-■ da sam določa o maksimalnem evuu nastopajočih skupin.
7-	ČLEN
vaPrUStVen* odbor bo lahko k Festi-11 Privabil tudi gostujoče dramske Pine izven konkurence.
-	najboljša izvedba eksperimentalne igre
-	najboljša izvedba tradicionalne ljudske igre
-	najboljša moška vloga
-	najboljša ženska vloga
-	najboljša stranska moška vloga
-	najboljša stranska ženska vloga
-	naj lepša scena
-	najlepši kostumi
-	najboljša.režija
-	najboljša glasba
Nagrade za otroško kategorijo so sledeče:
-	najboljša izvedba igre
-	najboljša moška vloga
-	najboljša ženska vloga
-	najboljša stranska moška vloga
-	najboljša stranska ženska vloga
-	najlepša scena
-	najlepši kostumi
-	najboljša režija
-	najboljša glasba
10.	ČLEN
Predvidena je tudi ena nagrada občinstva.
11.	ČLEN
Komisija lahko po svoji uvidevnosti podeli tudi posamezna priznanja.
12.	ČLEN '
V komisiji ne smejo biti elani, ki kakorkoli sodelujejo pri kaki drugi nastopajoči skupini.
8-	člen
sl^d^ljene igre lahko nastopajo v _ 'Kbi kategorijah:
sti) Otroška (igralci do 14. leta staro-' odrasla
9-	člen
sledefra^e Za 0f^ras^0 kategorijo so
13.	ČLEN
Društveni odbor si pridržuje pravico, da sam sestavi komisijo. V komisiji je tudi elan društva.
14.	ČLEN
Društveni odbor določi datum zapadlosti vpisa in ima pravico izključiti skupino z nepopolno ali zapadlo prijavnico.
Letošnji spored
Četrtek, 24. junija
ob 20.30: TA VESELI DAN ALI MATČEK SE v izvedbi dramske skupine ŠKD »Cerovlje-Mavhinje«. ob 22.00: JUR, ZANIČAN MOž v izvedbi Beneškega gledališča
Petek, 25. junija
ob 20.30: KARLO NE ZMORE ENA...DVE...TRI v izvedbi dramske skupine SKD »Slavec« z Ricmanj
Sobota, 26. junija
ob 18.00: ČAROVNICA, KI NI MOGLA BITI ZLOBNA v izvedbi otroške dramske skupine KD »Kraški dom«
& Oš »Alojz Gradnik« z Repentabra
ob 20.30: ZARES ČUDEN PAR v izvedbi dramske skupine PD »Standrež« ob 22.00: BEAUTV CLINIQUE v izvedbi dramske skupine Metronom
Nedelja, 27. junija
ob 18.00: ČAROVNIK IZ OZA v izvedbi združene dramske skupine z Brega & Nižje srednje šole »Simon Gregorčič« z Doline
ob 20.30: GOSPA MINISTRICA v izvedbi dramske skupine SKD »Igo Gruden«
ob 22.00: NTREJ ALI N'ZEJ v izvedbi dramskega odseka SKD »France Prešeren« z Boljunca
Ponedeljek, 28. junija
ob 20.30: OBLEKA NAREDI ČLOVEKA? v izvedbi dramske skupine SKD »Slovenec« z Boršta in Zabrežca ob 22.00: ŽIVLJENJE JE VEČEN BOJ v izvedbi mladinske skupine SKD »Tabor«
Torek, 29. junija
ob 18.00: posvet režiserjev, mentorjev in društvenih delavcev o amaterskem gledališču v našem prostoru ob 20.30: ČUDNA BOLEZEN in ČLOVEK BREZ SMEHA v izvedbi dramske skupine PD »Standrež« ob 22.00: DOKTOR ZAVRTENIK v izvedbi mladinskega krožka SKD »Lipa«
Sreda, 30. junija
ob 20.30: Ml SMO Z ROVT DOMA v izvedbi dramske skupine društva »Rovte-Kolonkovec« ob 22.00: AN LJEP SPOMIN IN TUDE... v izvedbi dramske skupine PD »Slovenec«
Četrtek, 1. julija
ob 20.30: KAKŠNE KAKŠNE SAMO TAKŠNE v izvedbi dramske skupine SKD »Vigred« iz šempolaja ob 22.00: RUSA RIGA ČRJEZ UOGRADE v izvedbi SKD »Tabor«
Petek, 2. julija
ob 18.00: OBTOŽENI VOLK v izvedbi Slovenskega odra
ob 20.30: KRAŠKI TER(A-O) N v izvedbi Male Tržaške Kabaretne Bande
ob 22.00: JAZ SEM BERTO v izvedbi dramske skupine PD »Standrež«
Sobota, 3. julija
ob 18.00: SHOVV STRAHOV v izvedbi mladinske skupine SDD »Jaka Štoka« s Proseka in Kontovela ob 20.30: gostovanje amaterske gledališke skupine iz Bohinjske Bistrice (predstava izven konkurence)
Nedelja, 4. julija
ob 20.30: slavnostno nagrajevanje
ob 21.30: klepet Vanke in Tonce »Čakole po festivalu«, sledila pa bo družabnost
Na slikah od zgoraj navzdol: - pogled na občinstvo na lanskem festivalu: - nagrajevanja predstavnikov Male tržaške kabaretne bande, ki je uprizorila uspešno delo »Tierra, dentierra y libertad« in prejela nagrado za najboljšo (skupinsko) režijo; - dramska skupina PD Slovenec iz Boršta, ki je prejela prvo nagrado občinstva na lanskem drugem festivalu za delo »Teku je b'lo ambet u Bueršte«.

Gostilna »Pri lipi« je spet zaživela
Sredi Bazovice blizu Trsta je pričel letos poslovati nov hotel-sko-gostinski obrat »Pri lipi«, v sklopu katerega delujeta tudi restavracija in picerija. Restavracija je začela s poslovanjem konec januarja, hotel pa v začetku maja. Lastnik nepremičnine je družba Lipa, v kateri je šest Bazovcev, ki so jo odkupili leta 1994, nakar so prenovili celotno stavbo in so v njej uredili poleg gostinskih storitev tudi sodoben in udoben hotel s tremi zvezdicami, ki posluje predvsem s turisti konec tedna in s poslovneži med tednom. Že v prvi fazi delovanja se je naložba izkazala kot posrečena zamisel, o zgodovini tamkajšnje stvarnosti, razlogih za odprtje novega obrata, njegovem poslovanju in o obetih za prihodnost pa smo se pogovorili s predsednikom upravnega sveta družbe Lipa Karlom Mezgecem.
Gospod Mezgec, preden preidemo na razloge za tako investicijo, bi lahko kaj povedali o zgodovini te za Bazovico značilne strukture?
»Obrat sredi Bazovice predstavlja najstarejše gostišče v Trstu, saj so ga zgradili že leta 1743. O tem priča napis v latinščini, vklesan na marmornati plošči nad vhodom hotela: "Hospitium una cum cisterna et adiacentibus aere puhlico terg. a fundamentis errectum MDCCXLIII“, ki priča o tem,
kako so gostišče s sobami zgradili z javnim denarjem. Slednje je bilo tako last tedanje tržaške Občine in se je 24 let po razglasitvi proste luke rodilo po vsej verjetnosti na temeljih že obstoječe krčme. V tistem času je že tri leta vladala Marija Terezija, občuten pa je bil problem, kako zagotoviti varnost popotnikom in voznikom, ki so prevažali blago v notranjost cesarstva ter se podajali do Dunaja, tako da je za to poskrbela javna
uprava. Gostišče se je nahajalo na križišču treh poti, ki so od Trsta peljale proti Reki, Vremski dolini in Sežani (t.i. cesarska cesta).«
Kako je gostišče delovalo do današnjih dni?
»V letih 1830-40 ga je Občina prodala zasebnikom, med najbolj znanimi pa je bila družina Urbančič-Gruntar, ki je obrat upravljala prek 60 let. V tej dobi je gostišče pridobilo pomembno vlogo, saj so se tam zbirali vaščani, poleg tega je bilo sad številnih kulturnih in gospodarskih pobud. Leta 1899 so npr. ustanovili pevsko društvo Lipa, a tudi konzumno društvo in vzajemno zavarovalnico za govedo. Danilo Gruntar, ki je vodil gostišče do leta 1956, je leta 1926 ustanovil športno društvo Zarja, med uglednimi gosti, ki so obiskovali gostišče, pa gre omeniti Ivana Cankarja. Leta 1956 je obrat odkupil priznani gostilničar Maks Hrobat, ki je tudi obnovil med vojno požgani del poslopja in povečal njegovo zmogljivost. Upravljal ga je vse do 70. let, ko je imovi-no prevzela družba Dom in jo upravljala do leta 1994, čeprav je gostišče prenehalo delovati v začetku 80. let. Naj omenim, da si je tedaj v "skednju" uredil svoj sedež Tržaški partizanski pevski zbor, iz katerega se je pred kratkim umaknil zaradi slabe strehe.«
Zakaj ste odkupili obrat in kako ste prišli do take odločitve?
»Leta 1993 je prišlo na dan, da je nepremičnina na prodaj (2.200 kvadratnih metrov, od katerih 550 na pokritem). Z drugimi petimi Bazovci smo tako ustanovili društvo Lipa in leta 1994 odkupili imovino s ciljem, da bi ga povrnili njegovemu prvotnemu namenu in smo v tem smislu prenovili celotno stavbo. Naj dodam,
da je imela svojo težo tudi želja po'tem, da ostane gostišče v rokah oziroma v lasti domačinov.«
Kako izgleda dandanes hotel-restavracija »Pri Lipi« in kdo ga dejansko upravlja?
»V pritličju so picerija, hotelska recepcija, kuhinja in restavracija. V prvem nadstropju je sedem dvoposteljnih sob, katerim gre dodati še enoposteljno sobo, poleg tega je tudi skupinska dnevna soba. Vse sobe so opremljene s kopalnico, telefonom in televizorjem. Hotel upravlja neposredno družba Lipa, restavracijo, bar, picerijo in hotelske storitve pa upravlja družba Veto oziroma družabnika Nada Debenjak in Erino Fabrizi.
V piceriji je pri mizah prostor za 70 mest, v restavraciji za 40 mest, ob lepem vremenu pa je strankam na razpolago obsežen vrt. Ob vsem tem je za goste hotela tudi parkirišče na zaprtem dvorišču za stavbo, ki premore več kot dvajset avtomobilov. Naj poudarim, da sta bodisi hotel kot restavracija dostopna prizadetim osebam, saj sta med drugim dve sobi izrecno prilagojeni zanje.«
Zakaj ste se v trenutku, ki ni z ekonomskega vidika najbolj rožnat in zanesljiv, odločili za odprtje hotela?
»V Trstu primanjkuje hotelske ponudbe, zlasti kar zadeva srednje kategorije. Naši potencialni gostje niso vsekakor turisti, ampak so med tednom poslovni ljudje, trgovski potniki itd., dosti dela imamo tudi z raziskovalci pri sinhrotronu in pri podjetjih raziskovalnega centra na Padričah, s turisti pa delamo konec tedna.«
Kakšno je stanje po prvih mesecih poslovanja?
»Po računih se je izkazalo, da se bo naložba sama pokrila. Po začetni fazi delujeta namreč bodisi hotel kot restavracija uspešno in so gostje vedno številnejši.«
Kako gledate na kratkoročno obdobje?
»Ko bi šlo vse po načrtih, imamo v mislih preureditev preostalega dela zgradbe. Pritličje
(kjer je bil sedež TPPZ, op. p.) naj bi namenili trgovskim dejavnostim (trgovine itd.), v prvem nadstropju pa bi morale nastati druge sobe.«
V Bazovici obstaja tudi drugi hotelsko-gostinski obrat. Ali bodo problemi zaradi konkurence?
»Mislim, da ne. Gre pač za drugačno kategorijo, tako da ni konkurenca neposredna. Povedati pa gre, da sodelujemo s hoteli iste kategorije.«
Bazovci so nedvomno ponosni na svojo vas, običaje in stalno sledijo tamkajšnjim dogajanjem. Kakšen je bil
njihov odziv na to novost?
»Sprva so bili dokaj skeptični, ko pa so videli rezultate nove pobude, so jo sprejeli z navdušenjem, tako da danes številno obiščejo obrat, ki jim je v ponos. To so dokazali tudi ob priliki uradnega odprtja, ko so vaške komponente sodelovale pri kulturnem programu.
Naj še omenim, da so v naših prostorih 2. junija tudi snemali zadnjo oddajo TV Koper "Sportel" (ki bo na sporedu v ponedeljek, 26. junija), pri kateri so sodelovala vsa vaška športna in kulturna društva.«
V zadnjem času je na Tržaškem iz številnih razlogov vedno manj investicij oziroma novih gospodarskih pobud, vaša iniciativa pa dokazuje, da je vendarle možno uresničiti nekaj pozitivnega in nenazadnje dobičkonosnega. Kako gledate na to in kaj bi povedali ljudem, ki bi se radi podali na lastno pot? »Upam, da ne bo ostala naša pobuda izolirana in da bo vzbudila podjetniško žilico tudi v vaščanih ter v zamejstvu nasploh. Upam nadalje, da bo utrdila prepričanje, da je mogoče z združenimi močmi doseči tudi zahtevne cilje.«
Pogovor zapisal Aljoša Gašperlin
Za razvoj je pomembno sodelovanje med obrtniki in stanovskimi organizacijami
Pogovor z načelnikom obrtne sekcije SGZ Dragom Tomšičem
Slovensko gospodarsko združenje Gorica je pred kratkim pristopilo h koordinacijskemu odboru ekonomskih združenj goriške pokrajine, ki je sicer še neuradno telo. V njem so razne organizacije, SGZ pa je predlagalo, da bi vanj vključili tudi zvezo industrijcev, tako da bi imel koordinacijski odbor večjo težo. O tem in o drugih problemih ter o sodelovanju z novogoriško stvarnostjo smo se pogovorili z načelnikom obrtne sekcije SGZ Dragom Tomšičem, po mnenju katerega bo tovrstna pobuda prinesla pozitivne rezultate.
Kot je povedal, so se za sodelovanje odločili po sestanku, ki je bil konec marca, še danes pa čakajo na srečanje, na katerem bo govor o naknadnih skupnih korakih. Trenutno torej čakajo na povabilo, ko bodo določili smernice in ko prišlo na dan, kako se bo zadeva razvila. Kot omenjeno, je SGZ predlagalo, da bi pri odboru sodelovali tudi industrije!, začetek dela pa bo odvisen od združenja obrtnikov Apa, ki je v odboru dejansko vodilna organizacija.
Po Tomšičevem mnenju je vloga koordinacijskega odbora Se kar pomembna, saj daje možnost medsebojnega'sodelovanja raznim organizacijam. Trenutno gre namreč vsak svojo pot, ne da bi vedel, kaj delajo ostali, važno je
tudi medsebojno poznanje med obrtniki in malo industrijo ter vedeti, kaj vsakdo nudi. Bistveno je delati skupno, da bi skušali rešiti zadostiti potrebam vseh, od političnega in organizacijskega pristopa pa bo odvisno, koliko bodo od tega pridobili. Slovensko gospodarsko združenje je aktivno tudi na drugih področjih, še najbolj kar zadeva sodelovanje z Novo Gorico. S tem v zvezi so pred kratkim npr. na sestanku na novogoriški zbornici spoznali novega predsednika obrtne zbornice Jožeta Elersiča, ki je izrazil svoje zadovoljstvo in željo po sodelovanju. Teden kasneje je bil sestanek v Gorici, na katerega so povabili tudi združenje Apa in državno konfederacijo obrtnikov CNA, na katerem je bil govor o možnem sodelovanju med obrtniki tudi v luči vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Ljudje ob meji bi lahko po njegovih besedah namreč že izkoristili razne možnosti, »na žalost pa obstaja še vedno meja.«
Potrebno bi bilo torej pritisniti na politične sile in bolje izkoristiti pakt o čezmejnem sodelovanju in prehiteti birokracijo, še najbolj kar zadeva delovno silo. Slednja namreč na Goriškem primanjkuje, delavcem onstran meje pa bi morali dati posebna dovoljenja, tudi za začasna delovna mesta. Problem
dandanes skoraj nemogoče dobiti, slednji pa bi lahko prišli iz Slovenije. Ni lahko spremeniti rimske ali lju' bljanske zakone, je podčrta Tomšič, lahko pa bi skušati rešiti probleme na deželni ravni.
Sodelovanje je vsekakor plodno, saj je prišlo me
rJmrnm 1 1 nimiA H O
srečanja med SUZi (zasiug so ga predsednik Vito Pr1 možic, ravnatelj Igor Orel m sam Drago Tomšič), rndu sirijsko zbornico Nove O cm
ce in italijanskim združenjem industrije6 ■ Tomšičev vtis je, da )e Prl do izraza velika želja p medsebojnem spoznanj • tako da se bodo vno srečali septembra meseca.
V zvezi z obrtnim se^or^fli je Tomšič menil, da med člani SGZ ni velikega zanimanja za sodelovanj > saj so »na Goriškem °	.
niki razdrobljeni in ma\ g žal pa vsak misli na svoj. delo in ne gleda na
Pri SGZ bomo vsekakor n
prej iskali stike in nadati
ET ADIACENTiBVS /ER.EPV-B .TERG.
A FVNDAMENTK ERRECTVI
: i
___________ŠKODLJIVCI / KAKO SE JIM ZOPERSTAVIMO_
Zatiranje nadležnih rilčkarjev, ki povzročajo znatno škodo
Gre za vrsto insektov, ki je pri nas zelo razširjeno
V tem obdobju se pojavlja sicer manj znana a precej nadležna vrsta insektov, ki lahko povzroči na raznih kulturah znatno škodo. V mislih imamo majhne hrošče, ki jim pravimo rilckarji. Skoraj ni kmeta ali vrtnarja, ki ne bi opazil na njegovih rastlinah znake poškodb po teh hroščih, zato smatramo za koristno, da jim posvetimo malo pozornosti.
Rilckarji (ottorrynchus) so pri nas zelo razširjena vrsta, saj jih je približno 240. Najpogosteje se pojavljajo otioriynchus sulcatus , o. armadillo, o. saliciola, o. ovatus in o. cribricollis. Za nas sta zanimiva predvsem prvi, ki napada vinsko trtonn zadnji, ki mu pravimo tudi jajčasti rilekar, ki napada več kmetijskih kultur," med katerimi so najvažnejše oljka, vinska trta, breskev, agrumi in mandelj. Hrošči grizejo mehke in sočne robove listov v obliki polkroga. Ta vrsta Predstavlja določeno nevarnost predvsem v mladih nasadih oljk. Hrošč je Črne barve in doseže kot odrasel 15 mm. Pojavi se Pomladi. Mlade liste in Poganjke objeda predv-sem ponoči, podnevi pa se skriva pod rastlinami ali grudami v zemlji, kjer samice odlagajo jajčeca. Ličinke, ki se izvalijo iz teh jajčec, se skrijejo v tla io od jeseni do naslednje Pomladi ogrizejo korenike številnih rastlin. Poškodbe na oljčnih nasadih so v nekaterih prime-rih lahko zelo velike, in s° na listih hitro opazne, °ljčne rastline pa hirajo in Se tudi lahko posušijo Predvsem v drevesnicah. udrasle rilekar j e zatiramo
s sedstvi, ki vsebujejo azinphos-metil, acephate in chlorphiryphos. Najdemo jih v trgovini pod naslednjimi imeni: acefac, ortoval, melathion, da-skor, purital in azition. Glede na to, da se napadi rikčkarjev nadaljujejo 4-5 mesecev, moramo posege večkrat ponoviti.
Rilckarji so izazito po-lifagna vrsta, ki napada tudi zelo razširjene okrasne rastline, med katerimi so najvažnejše: azaleja, kamelija, rododendron, bršljan, snežna kepa, božje drevce, hortenzija, ciklama in lovorikovec.
Okrasne rastline napadata predvem otiorryn-chos sulcatus in o. armadillo, katerih biološki krog je zelo podoben že omenjenemu krogu oljenega jajčastega rilčkarja.
Ta dva hrošCa se pojavita pomladi, predvsem v mesecu maju. Odrasle za-
tiramo s sredstvi, ki smo jih navedli za zatiranje oljčnega rilčkarja. Odrasli po navadi ne povzročajo
rastlinam večje fiziološke škode. Večja pa je ekonomska škoda, ki jo povzroča drevesnicam, ker gredo ogrizene okrasne rastline težje v prodajo. V zasebnih vrtovih pa daje rastlinam neprijeten videz, kot je lahko na primer objedena zelena meja iz lovorikovca ali objedeni rododendroni, kamelije itd.
Hudo škodo pa lahko povzročijo ličinke, ki napadajo korenine rastline in je škoda, predvsem pri mlajših rastlinah, včasih nepopravljiva.
Zatiranje ličink je težavno. Izvajamo ga z kemičnimi ali biološkimi sredstvi. Kemično jih zatiramo s sredstvi v obliki granulata, ki vsebujejo chlorophiryphos (dusban, lorsban, 12 ec, lorsban 40 ec itd). Ta sredstva pomešamo s substratom, ko presajamo rastline. Nemalokrat pa ne dosežemo za-
dovoljivih rezultatov. Zaradi tega in tudi zaradi neškodljivosti za okolje se uveljavlja biološko zatiranje. Uporabljajo se mikrobiološki pripravki na osnovi entomopatogenih bakterij ali glivic. V še večji meri se uporabljajo, ker se učinkovitejše, ne-matode. Slednje so namreč izrazito polifagne, z lahkoto najdejo ličinke in jih hitro umorijo s sicu-bioznimi bakterijami vrste henorhabdus. Uporaba nematod, ki jih razmnožujejo in prodajajo razna podjetja kot Ciba-Geigy, Ropper in Biotest, je uspešnejši, če jih uporabljamo v zemlji z visoko vlago ter primemo temperaturo (12 do 30 stopinj Celzija).
Zatiranje z nematoda-mi uporabljamo pomladi (maj) ali jeseni (oktober) in ga po potrebi ponovi-
dr. Mario Gregorič
Srečanje predstavnikov KZ z Massimom Veronesejem
Prejšnji teden so se predstavniki Kmečke zveze na sedežu stranke Levih demokratov v Nabrežini sestali s tajnikom občinske sekcije LD Massimom Veronesejem.
Pogovor je bil namenjen poglobitvi vprašanj kmetijstva v tržaški pokrajini in njegovih možnosti razvoja. Predstavniki vodstva stanovske organizacije so tudi Ve-roneseju izrazili zaskrbljenost zaradi regulacijskega načrta občine Devin - Nabrežina, ki ga je izdelala prejšnja uprava, odobril pa naj bi ga sedanji občinski svet približno v roku dveh mesecev. Res je - tako so podčrtali predstavniki stanovske organizacije -da je bilo k načrtu narejenih več popravkov in za nekatere izmed njih je poskrbela tudi sama uprava. Vendar je načrt ohranil togosti in omejevalni duh, ki jih kmetje ne morejo sprejemati.
Predstavniki KZ so dejali, da ne gre le za
načelno stališče, pač pa za ugotavljanje, da je regulacijski načrt kot tak bistvena politična izbira, take usmeritve kot jih vsebuje na-brežinski pa imajo nedvomno omejevalne
Predstavniki KZ so sogovornika prosili, naj stranka ponovno poglobi pripombe in predloge, M so bili izraženi v dokumentih
drobnostnih načrtov, ki jih kmetje ne sprejemajo in nameravajo nasprotovati takemu načrtu z vsemi možnimi metodami nastopanja.
Veronese je za argumente sogovornikov pokazal razumevanje. Dejal je, da vprašanje še zdaleč ni enostavno, a je zagotovil, da bo po svojih močeh skušal priti naproti potrebam kmetov.
NOVICE
Ministrstvo za trg in proizvodne dejavnosti
Kot je znano, je v Italiji v teku reorganizacija ministrstev, po kateri naj bi jih z začetkom naslednje parlamentarne dobe ostalo 11 od sedanjih 18. Na seznamu tistih ministrstev, za katere je predlagana ukinitev, je tudi ministrstvo za kmetijstvo, ki bi ga po načrtih priključili novemu ministrstvu z nazivom ”za trg in proizvodne dejavnosti".
Razprava o tej reformi precej buri duhove, kajti mnenja so si precej deljena. Proti reformi, ki jo je predlagala vlada, je glasoval tudi sam minister za kmetijstvo Paolo De Castro, ki je dejal, da načrt ni v skladu z Evropsko skupnostjo. Prejšnje dni je proti ukinitvi ministrstva nastopil tudi predsednik vsedržavne Confcoltivatori Giuseppe Avolio. Dejal je, da se na ta način Italijo prikrajša za bistven instrument, s katerim je lahko enakopravna z drugimi državami, članicami EU. Avolio je opozoril, da ima vseh ostalih 14 držav članic EU močna ministrstva za kmetijstvo, vladni sklep pa je kritiziral tudi zato, ker ni bil sprejet po posvetovanju s pristojnimi stanovskimi organizacijami.
Sporočilo oljkarjem
Kmečka zveza obvešča oljkarje, da je sedaj pravi čas za predstavitev prošenj za dopolnilo k ceni olivnega olja. Vse ustrezne informacije lahko zainteresirani dobijo v uradih Zveze in njenih podružnicah.
Obvestilo
Kot je znano bo letos konec avgusta Kraška oh-cet. Kmečka zveza in Zveza neposrednih obdelovalcev- vabita vinogradnike, ki proizvajajo ustekleničena vina z zaščitenim poreklom Kras in bi želeli sodelovati na vinski razstavi ob priliki Kraške ohceti, naj se do srede, 30. junija javijo na sedežih stanovskih organizacij.
O ceni mleka
Pogajanja o ceni mleka za obdobje 1999/2000 so še vedno v teku in pravzaprav doživljajo zastoj. Kot je znano, je pogodba zapadla 31. marca. Od tega datuma je bilo med predstavniki Unalat (združenja proizvajalcev mleka) in predstavniki predelovalne industrije že več srečanj, ki pa doslej niso obrodila uspehov. Assolatte predlaga 600 lir/liter vključno s hlajenjem in brez IVA. Unalat pa zahteva vsaj potrditev pogojev iz obdobja 1998/99. Pogalajci vsekakor upajo, da bo možno doseči dogovor do konca junija.
KORISTNI NASVETI
Gojenje, oskrba in varstvo jagode
. Jagoda je vrtna, trajna rastlina. Bota-. 1Cn° pripada družini rožnic (Rosacee) n r°du Fragaria. Iz nekaterih vrst, ki Popadajo temu rodu izhaja veliko Sojenih sort.
Značilnost jagode je podaljšek, ki se azvije iz rastline, na koncu katerega aste nova rastlinica. To lastnost izko-■ o®10 tudi za razmnoževanje. Dovolj ’nove rastlinice odtrgamo in pre-mtno. Drugi način razmnoževanja, ki °a po navadi ne uporabljamo, je s se-Ul. Slednja se nahajajo na zunanji
Strani zrelih plodov.
Jagoda se dobro prilagodi različnim be?e^em' Občutljiva pa je na poze-tio	ie za rastlino lahko usod-
Uo ^Cutljiva je tudi na slano, poseb-v ]P0niladi. Slana namreč lahko slabo P iva na cvetove, iz katerih se raz-jJjlj0 ,sadeži slabše kakovosti. Jagoda visok UsPeva P® 20 do 25°C. Ce pre-iaKH iaruparatura nastopi takrat, ko in s 6 Zorij°’ sadeži postanejo mehki va Zed° hitro pokvarijo. Jagoda zahte-tr0v e Lo sonca in ne mara mrzlih ve-
8odj^0<*a ie glede talnih razmer prila-L)bc rn’ sai raste v različnih zemljah. ZyQ . jiva je na zastajanje vode v tleh, Je posebno pri glinastih tleh važna
dobra priprava tal pred sajenjem. Jagoda ima najraje rahlo kisla in propustna tla, z veliko organske snovi.
SORTE - V glavnem delimo jagode v tiste, ki cvetijo le enkrat na leto, in sicer spomladi, in v sorte, ki obrodijo nepretrgoma od pomladi do jeseni. Obstajajo tudi nekatere sorte, ki cvetijo dvakrat na leto, in sicer spomladi ter mesec kasneje. Sorte delimo tudi v zgodnje, srednje in pozne. Nekatere bolj razširjene sorte, ki obrodijo le enkrat in ki so primerne tudi za naše kraje, so: Addie, Idea, Elsanta, Marmolada in druge. Za mali domači vrt so bolj zanimive sorte, ki obrodijo nepretrgoma. Naj omenimo nekatere: Regina delle Valh, Selva, Irvine in Fem..
NABAVA SADIK - V prodaji dobimo tri tipe jagodnih sadik: sveže, zmrznjene in v lončkih. Ce kupimo sveže sadike, jih moramo takoj saditi. Ce to ni mogoče, pomočimo enkrat na dan korenine v vodo in jih držimo v hladnem prostoru. Paziti moramo, da ne močimo listov. Zmrznjene sadike hranijo pri temperaturi -2/-3oC. Cvetijo sicer nekoliko pozneje, so pa bujnejše in sadeži so večji. Obenem imajo to prednost, da jih lahko sadimo skozi vse leto. Sadike v lončkih imajo to do-
bro lastnost, da je sajenje bolj uspešno. Stanejo pa več. V domačem vrtu uporabljamo lahko tudi enoletne rastline iz starega nasada.
PRIPRAVA TAL IN SAJENJE -Zemljo za sajenje jagodnega nasada pripravimo vsaj mesec prej. Zemljo obdelamo globoko 40 do 50 cm. Se prej pognojimo bodisi s hlevskim gnojem kot z umetnimi gnojiti. Na 10 m2 površine potrosimo 70 kg hlevskega gnoja. Ista površina potrebuje še: 70 gr čistega dušika, 50 gr čistega fosforja in 100 gr čistega kalija. Da zadovoljimo te količine umetnih gnojil, portosimo 750 gr mešanega gnojila, ki ima približno razmerje med elementi 10-7-15. Med rastjo dognojimo še z 140 gr dušika, 50 gr fosforja in 200 gr kalija. Omenjene količine so zelo približne.
Pred sajenjem pripravimo gredice, ki naj bodo po možnosti rahlo na visokem, da voda ne zastaja. Gredice naj bodo tako široke, da je prostora za dve ali več gredic. Da bolje pobiramo pa, naj bo vrst čim manj. Gredice naj bodo postavljene v smer sever-jug, saj jagoda zahteva veliko sonca. Pred sajenjem zemljo zrahljamo. Dan pred sajenjem po potrebi zemljo rahlo zalijemo. Gredico pred sajenjem lahko pokrijemo s
črno folijo. To ima številne pozitivne posledice. Sadeži ostanejo čisti in zdravi. Obenem je to dober način zatiranja plevela.. Negativna lastnost tega je, da porabimo veliko več časa za zalivanje. Ce jagode sadimo poleti, uporabljamo za pokrivanje belo plastično folijo, ki odbija žarke. Folijo moramo dobro pritrditi in je ne smemo preveč nategniti. Pred sajenjem naredimo luknje za rastline.
Rastline sadimo v razdalji 30 do 40 cm v vrsti, kakih 40 cm pa med eno vr-što in drugo. Sadimo v bolj hladnih urah dneva. Sorte, ki nepretrgoma obrodijo, sadimo spomladi ali pa tudi jeseni. Tiste, ki proizvajajo le enkrat na leto, sadimo poleti, in sicer avgusta ali septembra. Takoj po sajenju jagode zalijemo.
OSKRBA - Jagoda zahteva stalno, a zmerno zalivanje. Posebno moramo pravilno zalivati komaj sajene rastlinice. Tudi ob zorenju jagoda zahteva precej vode. Z zalivanjem pa ne smemo pretiravati, da se sadeži preveč ne mehčajo. Stalno moramo odstranjevati plevel. Približno konec februarja očistimo jagodni nasad starih listov. Odstranimo morebitni plevel. Vse skupaj uničimo, da ne bi prenašati škodljiv-
cev in bolezni. Po navadi nasad obnovimo vsako leto. To lahko storimo tako, da na istem prostoru le zamenjamo rastline. Vsakih nekaj let pa je bolje, da menjamo prostor.
Jagode pobiramo takrat, ko so popolnoma rdeče, v najbolj hladnih urah dneva. Takoj po pobiranju jih postavimo v senco.
VARSTVO - Najbolj razširjena bolezen pri jagodi je siva plesen ati Botri tis. Pojavi se predvsem ob dolgotrajnem vlažnem ali deževnem vremenu. Na še zelenih plodovih opazimo temne madeže, ki postanejo sivi. Na zrelih sadežih pa opazimo tipično sivo plesen. Bolezni se delno izognemo tako, da ne sadimo pregosto in z uporabo črne folije. Ob pobiranju bolne sadeže odstranimo, da ne bi prenesle bolezni naprej. Ce je pomlad izredno vlažna in smo imeti napad že prejšnje leto, škropimo tik pred cvetenjem z RONILANOM (10 gr/10 1 vode) ati drugimi sredstvi.
Jagodo lahko napade tudi oidij. V tem primeru opazimo na spodnji strani listov belo prevleko. Listi se nato posušijo. Škropimo z žveplom.
dr. Magda Sturman

NOVICE
ATLETIKA / V PARIZU
KOŠARKA / V GORICI
Danes VN Katalonije
BARCELONA - Danes bo v BArceloni VN Katalonije v motociklizmu za SP. Na včerajšnjem treningu je bil v politrskem razredu najhitrejši Nizozemec Goorbergh pred Itiajanom Biaggijem, tretji je bil Francoz Gibemau pred Spancem Crivillom. Do 250 ccm je bil najuspešnejši Japonec Ukawa pred Italijanom Rossijem in drugim Japoncem Naka-nom. V razredu 125 ccm je bila premoč itlalijan-skih pilotov več kot očitna, saj so posegli po vsem prvih štirih mestih. Najboljši čas je dosegel Locatel-li pred Cecchinellom, Sarmo in Melandrijem.
Smrt mladega kolesarja
BARCELONA - Včerajšnji etapa mednarodne kolesarske dirke po Kataloniji se je končala tragično. V množčičnem sprintu 10. etape v Vilanovi je padel mladi 22-letni španski kolesar Manuel Sanroma, ki je dobil težke udarce v glavo. Nesrečnega kolesarja so nemudoma prepeljali v bolnišnico. 2e med potjo pa je umrl.
VVorlcHeague: Italija se je Rusom oddolžila
MOSKVA - Po petkovem porazu z 1:3 so se »azzur-ri« v vvorld-league včeraj Rusom oddolžili in zmagah s 3:1 (25:22, 25:18, 20:25, 25:21). Najboljši mož na igrišču je bil Papi.
RUSIJA: Khamuckik 3, Goničev 16, Kazakov 9, Di-neikine 12, Culepov 13, Olikver 9, Gerasimov, Or-lenko 1, Jakovlev 4, Oučakov, libero: Mitkov nato Tetioukhine.
LTALIJA: Meoni 1, Papi 18, Mastrangelo, Nuzzo 16, Bovolenta 12, Sartoretti 5, Zlatanov, Giombini 4, Fei 4, Vermiglio, Casoh 2. Libero: Farifia.
»Nottingham« Piolinu
NOTTINGHAM - Francoz Cederic Pioline je zmagovalec teniškega turnirja ATP v Nottinghamu z nagradnim skladom 325.000 dolarjev. Nekdanji finalist VVimbledona in US Opna je v finalu v dveh nizih s 6:3 in 7:5 opravil z Zimbabvijcem Kevinom Ullyettom, ki se je na glavni turnir uvrstil skozi kvalifikacije.
Oliseh k Romi in nekJuventusu
TURIN - Nigerijski nogometaš Sunday Oliseh, ki je zadnjih nekaj let nastopal za amsterdamski Ajax, naj bi sprva podpisal pogodbo s turinskim Juventu-som. V azdnjem trenutku pa je turinski klub prehitela Roma, ki je ponudila Ajaxu 24 milijard lir ijn si tako zagotovila tega odličenga nogometaša.
NBA liga: S. Antonio že 2:0
S. ANTONIO - Košarkarji moštva San Antonio Spurs so zmagah tudi v drugi tekmi finala severnoameriške fige NBA. Tokrat so New York Knicks premagah z 80:67. Moštvi igrata na štiri zmage, na-sednja tekma pa bo v jutri v New Yorku. Igralci San Antonia so z 12. zaporedno zmago v končnici postavili nov rekord, saj so presegli 11 uspešnih tekem Los Angelesa iz leta 1988. Za zgodovinsko zmago se Ostroge niso preveč namučile. Zadosto-vali so razpoloženi Tim Dunacan, ki je tokrat dosegel 25 točk, in nerazpoloženi košarkarji New Yorka.
Evropski pokal: Nemci in Rusinje po prvem dnevu
Coslovichevo 7. s 53,80 m
Vrstijo se ostri protesti, toda...
Množična manifestacija v športni palači
PARIZ - Po prvem dnevu evropskega atletskega pokala v Parizu so v vodstvu Nemci in Rusinje. Nemčija je v moški konkurenci zbrala 52 točk, 3, 5 točke več od Italije in sedem točk več od branilke naslova Velike Britanije. V ženski konkurenci so Rusinje na dobri poti, da še tretjič zapored zmagajo, prvi dan so zbrale 67 točk, pred Francijo imajo 12, pred Romunijo pa 15 točk prednosti.
Za letošnji evropski pokal ni veliko zanimanja ne pri tekmovalcih in ne pri gledalcih. Prvi dan tekmovanj si je namreč ogledalo le 6.000 ljudi, ki so bili prikrajšani za nastope številnih zvezdnikov reprezentanc.
Kljub temu, da je bila konkurenca močno okrnjena, pa so atleti vseeno dosegli nekaj zelo solidnih rezultatov. Pri moških sta izstopala izida Nemcev Oliverja Svena Buderja in Martina Bussa. Prvi je kroglo sunil 20 metrov in 53 centimetrov, drugi pa je v višino preskočil 234 centimetrov.
V ženski konkurenci se je izkazala evropska prvakinja in rekorderka v teku na 100 metrov Francozinja Christine Arron, ki je razdaljo pretekla v času 10, 97. Omeniti velja še zmagi Rusinje Natalije Ciganove v teku na 800 metrov (1:58,	18) in njene
rojakinje Natalije Sadove v metu diska (66, 84).
Za Italijo je večraj nastopala tudi Claudia Co-slovich v metu kopja, ki pa se je morala zadovoljiti le s 7. mestom in
skromnim rezultatom 53, 80 m. Zmagala je Nemka Tanja Damaske s 65, 44 m.
Dirka po Švici:
Simoniju etapa
in skupno vodstvo
GRINDEVVALD - Italijan Gilberto Simoni je zmagovalec četrte, kraljevske etape 63. kolesarske dirke Po Švici od Bellinzone do Grin-dehvalda. Simoni je tako kot drugouvrščeni, njegov rojak Francesco Ca-sagrande, 171, 4 kilometra dolgo progo premagal v petih urah, 23 minutah ter 59 sekundah. Z etapno zmago je prevzel vodstvo v skupnem seštevku, saj je doslej vodilni Francoz Laurent Jala-bert za njim zaostal 47 sekund.
Po začetnem šoku ob novici, da je košarkarska ekipa A-l fige v trenutku izginila, Gorica skuša reagirati in se z vso energijo upreti takemu nepričakovanemu razpletu sicer že napovedane krize.
Vrstijo se tako razni sestanki in javna srečanja. Med katerimi bi omenili v zad-nih dneh skupščino članov društva UGG in pa množično srečenje v goriški športni dovorani. Glede skupščine Gin-nastice Goriziane, ki je kot znano društvo, s katerim je Gorica v vsem pojnem odbobju nastopala v najvišjih košarkarskih ligah in ki je tudi po nastanku Pal-lacanestro Gorizia vsekakor obržalo v svoji lasti vse športne pravice, bi omenili predvsem nastop člana public com-pany, znanega podjetnika Benito Zollia. V svojem izredno ralističnem posegu je Zollia obnovil težave in probleme v ka^ gerih so se znašli člani in upravitelji društva, saj niso uspeli finančno kriti visokega primanjkljaja. On sam pa je še nakaj mesecev iskal pomoč pri goriških upraviteljih in podjetnikih ni pa dobil nobenega pozitivnega odgovora, tako da je današnje stanje le logična posledica brezbrižnosti mesta. Jasen, in dokaj po-
gumen poseg pa so nekateri prisotni kratkomalo prekinili s živžganjem, saj je za marsikoga veliko bolj sprejemljiva demagogija. In te je bilo na pretek v športni dvorani, kjer sta nagovorila skoraj 2 tisočglavi množici goriški župan Valenti in predsednik UGG-ja Germano Pettarin. Ob burnem ploskanju prisotnih sta oba govorila o veleizdaji in nesramni odločitvi upraviteljev Pallacane-stro Gorizia, saj je nesprjemljivo po njihovem menenju, da se delajo take kupčije s košarkarsko ekipo, ki predstavlja premoženje vse Gorice in celo zgodovino samega mesta. Zelo čustveni nastopi torek, kjer sploh ni bilo omenjeno, da goriški podjtniki se za šport ne menijo. Ko gre za zunaj e sponzorje in podjetnike pa jih Goričani s težavo sprejemajo, če že ne odklajnajo. In prav odklonilni pristop je Gorica dokazala do možnega pokrovitaljstva Hita iz Nove Gorice, saj je le to postalo celo tema političnega vprašanja na občini, kjer je marsikdo poudaril, da je tako pokroviteljstvo slovensega sponzorja nesprejemljivo. Torej tujega nočemo, našega ne damo. Denarja seveda. L. S.
SKIROLL / DANES
Mladinin Grand Prix
Rekordno število prijavljenih (210)
Za današnjo mednarodno tekmovanje v skirolkah, ki ga organizira SD Mladina, se je prijavilo 210 tekmovalcev, kar je nov rekord prireditve. Razdeljevanje štartnih številk bo ob 8.30 pri spomeniku v Križu, medtem ko se bo tekmovanje samo začelo uro kasneje pri Samatorci, na pokrajinski cesti.
Hokej in line: ZKB Kwins danes na Opčinah
Danes ob 20. uri bodo hokejisti Zadružne kraške banke Kwins nastopili v 8. kolu prvenstva A-l lige na domačem igrišču na Opčinah (v primeru dežja na igrišču AS Edera pri Sv. Ivanu). Tokrat se bodo srečali z moštvom In Line Veršilia, ki zaseda drugo mesto na lestvici B skupine. Prvo srečanje so dobili hokejisti iz Toskane z rezultatom 10:7. Kvvinsi so se dobro pripravili in upajo, da se jim bodo na domačem igrišču oddolžili in se tako približali vodilnim na lestvici.
MALI NOGOMET / TURNIRJI
Vse več zanimanja
Gabrski turnir
13. gabrski turnir v malem nogometu v organizaciji KD Skala je v polnem teku. V tem tednu so dosegli naslednje izide: ZENSKE: Steverjan - Stadnrež 2:1, Sovodnje - Medja vas 3:0, Rupa/Peč - Vrh Danica 2:1; Doberdob - Gabrje 1:0, Standrež - Medja vas 0:0, Steverjan - Sovodnje 4:3.Finalna srečanja so anticipi-rana na sredo, 23. t.m.
MOŠKI: Martinščina - Medja Vas 5:3, Dol/Poljane
-	Gabrje 5:4,
Turnir SZ Gaja
Tudi letos se bo na Padričah od 21. t.m. do 4. julija odvijal tradicionalni turnir na majhnem igrišču, kjer se bedo pomerile številne ekipe, za katere bodo nastopali predvsem igralci naših enajsteric, ki nastopajo od pro mocijskega prvenstva do 3. AL. Turnir postaja iz leta v leto zanimivejši in kvalitetnejši, saj bodo najprej kvalifikacijska srečanja, nato pa se bosta prvi dve uvrščeni ekipi pomerili z ostalimi najboljšimi. Organizator je moral zatoletos podaljšati trajanje turnirja. Nastopajoče ekipe: Carrozzeria Guštin, Prosek, Impianti elettrici Paolet-ti&Dominici, Bar Oxis, Carrozzeria Argentin, Medja vas
-	Stivan, Bazovica, Kraške zvjezde, Gurian, Carrozzeria Colja&Kante, Canziani&Ota, Evergreen. (Jn.G.)
KOŠARKA / OD JUTRI V FRANCIJI EVROPSKO PRVENSTVO
Jugoslovani nesporni favoriti, Italijani in Slovenci ne skrivajo ambicij
Poznavalci in košakarski strokovnjaki so v napovedih pred pričetkom 31. evropskega prvenstva v košarki enotnega mnenja, da bo to doselj najbolj uravnovešeno prvenstvo stare celine.
V sedmih francoskih mestih bo gotovo šestnajst najboljših ekip. Štirinajst si je nastop izborilo v kvalifikacijah, Francija, kot gostiteljica in ZRJ, kot aktualni evropski prvak pa sta se neposredno uvrstila na zakjlučni turnir. Košarka je v marsikateri državi tudi po zaslugi igralcev, ki igrajo na tujem v kvalitetnih prvenstvih, že tako napredovala, da so si reprezentance po moči dokaj enakovredne. Favoritov za odličja je kar nekaj, za zlato odličje pa ni dvoma, da ga bo težko odvzeti aktualnim in svetovnim prvakom, reprezentanci ZRJ, ki je kljub nekaterim odpovedim zaradi poškodb in nepopolnim pripravam zaradi vojne na Balkanu še vedno vsega spoštovanja vredna košarkarska velesila. Med resne favorite za zlato odičje sodi tudi Litva, ojačena z orjakom Arvidasom Saboni-som, in nenazadnje tudi Francija, ki je sestavila zelo dobro ekipo, hkrati pa se lahko vsaj delno zanaša tudi na prednost domačega terena in bučno podporo s tribun. Sicer pa med zmagovalci tokrat ne bodo le nosilci medalj, kajti prvih šest reprezentanc si bo kupilo vozovnico za olimpijske igre v Sydneyu, prvih sedem
pa si bo direktno zagotovilo nastope na prihodnjem evropskem prvenstvu v Carigradu leta 2001. Po sklepu evropskega odbora FIBA naj bi s tem razbremenili najmočnejše reprezentance, posredno pa jim zagotovili zanesljiv nastop na EP, kar pa se seveda nihče ne upa na glas izreči.
V skupini A sta prva favorita ZRJ in Francija, ki sta se v minulih dveh letih nekajkrt pomerili v prijateljskih tekmah, za tretje mesto pa kandidira Izrael z zvezdnikom Katashem v glavni vlogi. V skupini B je na papriju zanesljivo najslabša Madžarska, ki pa se je nikakor ne sme podecenjevati. Tu je tudi svetovni* podprvak Rusija, ki je zaradi zapletov v ekipi prava zuganka. Spori med igralci in selektorjem Sergejem Belovom so minuli teden dosegli vrh, ko je napovedal odhod, že tedja pa na pripravah ni bilo najboljšega Rusa Fetisova, manjkal naj bi
Mihajlov in zaradi poškodb tudi še nekateri igralci. Slovenija gre na prvenstvo brez enega stebrov reprezentance Marka Tuška, ker je zaradi njegove igre pod košem in strelskih sposobnosti malce vprašljiva, a zaradi poškodbe pokostnice v obdobju glavnih priprav tudi razumljiva rašitev. Doma sta ostala tudi Primož Brezec in Slavko Duščak. Selektor Boris Zrinski je v Francijo popeljal pet branilcev: Jaka Daneu, Jure Zdovc, Sani Bečirovič, Ervin Dragišič, VValter Jeklin; tri kirlne igralce: Matjaš Tovornik, Marko Milič, Goran Jagodnik; štiri centre: Matjaž Smodiš, Radislav Nesterovič, Marijan Kraljevič, Ivica Jurkovič. Trenerskemu tandemu Borisa Zrinskega in Aleša Pipana se bo na prvenstvo priključil tudi trenerski maček Slobodan Subotič. Ob tem seznamu se naketeri zmrdujejo le ob imenu skoraj 40-letnega Matjaža Tovornika - Digla, za katerega je pot na EP
Tako od jutri na evropskem prvenstvu
-7RW; 20.45 Makedonija - Fran-"	------- "	~ ‘ia; 20.45 Madžarska ~ g -------------
pravzaprav svojevrstna nagrada za velik delež pri uspešnih kvalifikacijah. Od najboljših slovneskih košarkarjev zadnjih let manjkata še Teoman Alibegovič, ki najbrž ni na isti valovni dolžini s selektorjem Zrinskim in Boris Gorenc, ki je že nekaj mesecev oddaljen od igrišč, zardi hude poškodbe kolena. Slovenija je doslej sodelovala na treh evropskih prvenstvih, na vseh treh pa je po uspešnih kvalifikacijah ostala praznih rok že v prvem, predtekmovalnem delu. Tokrat bi se ji vsaj uvrstitev v drugi krog ne bi smel izmuzniti, saj ima doslej daleč najmočnejšo reprzentanco, v kateri igrata dva NBA igalca, ostali pa so s klubi igrali bodisi v evroligi ali v pokalu Saporta. Španija že od leta 1984 išče svoje mesto v evropskem vrhu. Od tedaj traja sušno obdobje vrhunskih uvrstitev za špansko košarko, ki ni zmogla izkoristiti niti prednosti domačega (Katalonskega) igrišča pred dvema letoma. Njihova prednost naj bi bila v uigrani ekipi, iz katere nihče ne izstopa in dobri obrambi.
Tretja skupina je zanesljivo najbolj izenačena. Bosna in Hercegovina je močna pod košem. Zanaša se na izkušenje starejših »tujcev« (Markovič, Firič, Alihodžič) in na potencial mladih igralcev, ki se kalijo v bosanskem prevenstvu. Hrvaška, nekdanja velesila, se mora poleg menjave generacije ukvarjati še s spo-
ri med vodstvom zveze in nekaterimi igralci, ki ne želijo igrati za reprzentanco-S prihodom zvezdnika NBA lige in C"1 caga Bullsov Tonija Kukoča, se bo v Franciji poslovil od dresa z drežavim ff bom, so porasli tudi apetiti javnosti i »izbornika« Boška Božiča - Pepsij^-Turčija prihaja željna dokazovanja m najmočnejši zasedbi. Italija bo brani drugo mesto iz Barcelone.
V četrti skupini je favorit nedvom no reprezentanca Litve. O moči lit0^. ske vrste so dovolj prepričljiv3 imena - Sabonis, Karnišovas, Stom gas - s seznama selektorja Kazlau sa, ki je z Žalgirisom osvojil evr0P.L klubski naslov. Grčija prihaja z ve i mi apetiti in pomlajeno vrsto, 1 sposobna presenetiti. V Grčiji le ne velja le zlata medalja in če rpPr?Z jg tanci spet ne bo šlo po načrtih, podobno kot že sedaj selektor nakis, ki mu očitajo neizkušeno ^ ti deležni medijskega P08r°mki-Nemčija prihaja s skromnimi a cijami in z reprezentanco, ki ne 0_ buja upanja na večji uspeh. Up_,rVa lagajo na
ija na večji uspeu- -r ^ novega NBA igralca j ' •------------doslej Se .
Novvitskega, ki pa se izkazal. Cehi so,
kot
podobno^gj Madžari najslabša ekipa, še P° ajca zaradi odpovedi najboljšega ig r Jiržija Zideka	®°k
KOŠARKA / TROFEJA POKRAJIN
ŠZ DOM / REDNI OBČNI ZBOR
V izbranih vrstah več naših igralcev
Nastopajo za tržaške reprezentance
Uvio Semolič: »Pomembna vloga društva pri krepitvi slovenske prisotnosti v mestu«
Poseben poudarek soudeležbi pri projektu šport/šola
Da naša košarkarska društva na Tržaškem dobro delajo na mladinskem področju, priCa tudi dejstvo, da so v raznih pokrajinskih reprezentancah, ki nastopajo ali so že končala svoje turnirje v Miljah, številni naši mladi košarkarji.
NarašCajniški turnir se je končal z zmago tržaške selekcije, ki jo je vodil Borov trener Matija Jogan, v njej pa so igrali borovci Posar, Jevnikar in Flori-dari ter jadranovec Ferfolja. Trst si je v polfinalu privoščil Pordenon z 82:69 (naši strelci: Posar 9, Ferfolja 6, Flori-dan 4, Jevnikar 2), v finalu za 1. mesto pa je premagal še Gorico s 96:89 (Ferfolja 15, Floridan 10, Posar 8, Jevnikar 2).
Na turnirju dečkov je Trst, za katerega so igrali tudi borovca Kralj in Mado-nia ter Kontovelca Turco in Kažem, osvojil 3. mesto z zmago nad Gorico s 104:64.
V ženski tržaški reprezentanci propaganda, ki je osvojila prvo mesto, je igrala tudi poletovka Mateja Piccini, v moški pa so nastopili Rogelja (Konto-
vel), Facco (Jadran) in Sancin (Bor).
V kadetski reprezentanci, ki je v polfinalu odpravila Pordenon z 92:84, nastopajo tudi borovca Lovriha in Štokelj ter Kontovelca Budin in Semec. Ta teden bodo stopili na igrišče tudi mladinci. V tržaški selekcija sta tudi jadranovec Valente in Kontovelec PaoletiC, ki sta letos nastopala z Borove združeno ekipo.
Turnir »ne veC mladih« Jadranu old boys
Pred kratkim se je v telovadnici »Ervat-ti«, v organizaciji SZ Jadran, odvijal turnir za »ne veC mlade« košarkarje, ki pa bi lahko še sedaj tudi mlajšim igralcem pokazali, ka se zares igra basket. Turnir je potekal v pristnem prijateljskem vzdušju, zmagali pa so stari jadranovci.
Polfinale: NBCTKB - Julon 45:26 (25:10), Jadran old boys - Sava 59:33 (27:22); finale 3. mesto: Sava - Julon 45:25 (22:14); finale za 1. mesto: Jadran old boys - NBCTKB 46:39 (23:15); vrstni red: 1. Jadran old boys, 2. NBCTKB, 3. Sava Kranj, 4. Julon Ljubljana.
NABREŽINA / V ORGANIZACIJI $D SOKOL
Tudi letos 24 ur odbojke
Tudrnir bo od 17. in 18. julija - Zaključek vpisovanja 7. julija
V soboto, 17. in v nedeljo, 18. julija 1999 se bo odvijal na odprtem igrišču ŠD Sokol v Nabrežini že Peti turnir 24 UR ODBOJKE. Tradicionalni poletni odbojkarski maraton bo zaCel v soboto, 17. julija ob 20. uri in se .bo zaključil v nedeljo, 18. julija, ravno tako ob 20. uri. Zadnjemu žvižgu bo sledilo nagrajevanje ekip, ob zaključku tega pa še družabnost. Na to športno srečanje so seveda vabljeni vsi ljubitelji odbojke, iurnir je namreč odprt Vsem, tako aktivnim igral-cern in igralkam kot tudi amaterjem, saj imajo na
tem odbojkarskem srečanju glavno besedo vsi tisti, ki bi radi preživeli nekaj Časa v veselem vzdušju in širši družbi. Javijo pa se lahko tudi tisti, ki bi na katerikoli naCin (npr. pri sojenju tekem) želeli pomagati organizatorjem za uspeh te manifestacije.
Vpisovanje se bo zaključilo v sredo, 7. julija 1999, oziroma v trenutku, ko bo vpisanih 12 ekip. Ekipe morajo biti v mešani zasedbi, vsaka ekipa pa lahko vpiše do največ dvanajst igralcev. Za ostale informacije in vpisovanje lahko kličete ob
torkih in Crtrtkih od 20. do 21. ure na tel. št. 040-201197 (Elizabeta), vsak dan od 11. do 13. ure na tel. št. 040-200584 (Andrej), ali pa se javite na igrišču SD Sokol ob ponedeljkih in sredah od 20. do 22. ure.
Prvorojenka
Mara
je osrečila Marino, Andreja in tudi nas košarkarje.
Družini čestita in želi vse naj...naj...
košarkarska sekcija Polet
Na rednem obenem zboru so se v ponedeljek zvečer zbrali elani in prijatelji Športnega združenja Dom iz Gorice. Skupščina društva je bila volilnega značaja in je potekala v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. Svoj daljši uvodni poseg je predsednik društva Livio Semolič usmeril zlasti v pomembnost vloge, ki jo SZ Dom odigrava pri krepitvi slovenske prisotnoti v mestu. Obenem se je Semolič dotikal številnih vidikov, ki na tak ali drugačen način zaznamujejo dodobo društva. Prav zaradi raznolikosti dejvnosti, se mora ta športna sredina vsakodnevno spopadati s številnimi vprašanji in izzivi, ki še zdaleč niso le telesnokul-turnega značaja. Poleg športa in naprezanja za dosego dobrih športnih uspehov, ki so cilj vsakega društva, se Dom že od svojega nastanka zavzema, da bo v svojo sredo priklical Cim veC slovenske mestne mladine ter ji nudil vse tiste oblike delovanja, ki jim druga okolja posvečajo premalo pozornosti. Tudi sama zasnova mestnega društva je nekoliko drugačna od tiste, ki velja za društva na vasi. Pri vaških društvih gre za organizirano skupnost ljudi, ki se v večini primerov poznajo že iz vsakodnevnega življenja. Pri mestnem društvu pa je tako skupnost posrtebno šele ustvariti in so zato pristopi do dela povsem drugačni. Ob vsem tem je potrebno upoštevati še razmerom visok odstotek- mešanih zakonov, ki je v nekaterih vaških okoljih manj opazen. Ob koncu svojega poročila se je predsednik Semolič zahvalil še
vsem sponzorjem, javnim ustanovam in drugim organizacijam, ki so s svojimi finančnimi pristopi omogočili, da je društvo sicer skromno, vendar vzorno izpeljalo pravkar zakluCeno sezono.
Sledila so poročila košarkarskega odseka, ki ga vodi Marko Komel in pa poročila, ki so vezana na razne telovadno-ritmiCne zvrti. IzCrpen pregled teh oblik dejavnosti je podala Damjana CešCut, ki je podrobno orisala delovanje športnega vrtca ter uspešnost ritimCno-gimnatiCnega odseka. Se poseno velja poudariti soudeležbo društva pri projektu šport/šola, ki se je v dogovoru s šolskim skrbništvom in ravnateljstvi osnovnih šol, izoblikovala-v sklopu griškega CONI-ja in predvideva konkretnejšo prisotnost krejevnih športnih društev med rednimi urami šolskega pouka telesne kuluture. Košarkarska sekcija je sicer doživela (ne) uspeh svojim članskim moštvom, medtem ko so nadpovprečno dobre rezultate dosegale tri mladinske ekipe, od katerih so najmlajši postali celo pokrajinski prvaki. Domovi
košarkarji tudi nadaljujejo z negovanjem odličnih stikov, ki so jih prek kakim letom vzpostavili s Košarkarskim klubom iz Kromeriža na Češkem. Finančno stanje društva je prikazal Vili Prinčič. Domov občni zbor je v imenu ZSŠDI pozdravil Marko
Lutman, v imenu Kulturnega doma, kjer društvo opravlja večino svojih dejavnosti pa ravnatelj Igor Komel.
Sledile so volitve novega odbora, ki bo vodil društvo v naslednjih dveh sezonah. Izvoljeni so bili: David Ambrosi, Francesca Bruno, Ugo Dornik, Igor Komel, Renza Pelesson, Vili Prinčič, Livio Semolič, David Gej in Dino Roner. V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni: Katja Culot, Tanja Sokol, in Claudio Vi-sintin. Po statutu so elani odbora še načelniki sekcij, ki so: Damijana Ceščut, za športni vrtec, Mija Ceščut za sekcijo ritmike in športne gimnastike ter Marko Komel za košarko. Izvoljeni odbor se bo Cez kak teden sestal in porazdelil društvene zadolžitve. (VIP)
Obvestila
SMUČARSKA KOMISIJA PRI ZSSDI vabi na srečanje odbornike smučarskih društev in starše, ki bo na sedežu SK Devin v Slivnem jutri, v ponedeljek, 21. t.m. ob 20.30. Nadaljevali bodo s pogovorom glede skupnih treningov smučarjev.
ŠD SOKOL organizira 17. in 18. julija 1999 turnir 24 ur odbojke. Informacije in vpisovanje ob torkih in Četrtkih, od 20. do 21. ure na tel. št. 040-201197 (Elizabeta), vsak dan na tel. št. 040-200584 (Andrej) od 11. do 13. ure, in na igrišču ŠD Sokol v Nabrežini ob ponedeljkih in sredah, od 20. do 22. ure. Vpisovanje se zaključi 7. julija 1999.
MALI NOGOMETAŠI NK BOR, stari od 6 do 10 let - nadaljujemo z nogometom tudi v mesecih juniju in juliju, vsako sredo od 19. ure dalje na novih, lepo urejenih igriščih Stadiona 1. maj. PRIDI TUDI TI, zelo se bomo zabavali!
TPK SIRENA - ODSEK ZA ŠPORTNI RIBOLOV obvešCa, da se bo 28. junija zatel celodnevni (dvotedenski) teCaj športnega ribolova. Informacije dobite na sedežu društva, Miramarski drevored 32 ob sobotah od 14.30 do 17.00 ali po telefonu
__ŠPOPTEL
ŠOLSKI ŠPORT / NA PEDAGOŠKEM LICEJU
Tokrat trije noši župani
. Jutri se SPortel na P6r pričela nutno zarr Pjenosa obi n*a ZDA C V o«
f1’ ki so i
treh obči Pokrajini.
28°niški °DCini? v lah '•'sekakor
Cl- Skar tiskali
irixa v gladin,
^Ut p;
^dno
Maverjj r°Cal ,
p7°Ps]
^anciji
Zaključek na posebno prijeten način
Na sporedu odbojka in košarka - Predaja ključev in še marsikaj
Na Pedagoškem liceju se je pouk zaključil na posebno prijeten način, in sicer s športnim dnem. Na vrsti je bil že tradicionalni medrazred-ni odbojkarski turnir. Prva tekma na sporedu se je pričela db 8.30, ko sta stopili na igrišče ekipi 3. A in 4.razreda. Tretješolci so brez vsake težave prekosili nasprotnike in se uvrstili v finale. Tudi naslednja tekma je bila zelo neenakovredna, saj je prvi razred v dveh setih dosegel le borno točko proti zagrizenim drugošolcem. Nekoliko privlačnejša (in daljša!) je bila tekma med 3.B in 5. razredom, ko so se maturantje morali kar potruditi, da so lahko napredovali v polfinale. Sicer pa jih je v predzadnji tekmi premagal drugi razred, ki se je tako pomeril s 3.A v velikem finalu. A tudi v tem zadnjem boju so tretješolci dokazali
svojo premoč in zasluženo osvojili naslov zmagovalca (drugo leto zapored!).
Po odbojki je prišla na vrsto košarkarska prijateljska tekma . Fantje (in punca!) Pedagoškega liceja so se pomerili z reprezentanco DPZIO J. Stefana, kjer so tudi s pomočjo energičnih navijačev slavili zmago s 35:27. Zagrizeno ekipo "Pedagomšek" (na sliki) so sestavljali: Edvvin Bukavec (Burgundovec),
Boštjan Korošec (Korod-man), Jaka Nemanič (Nema 0), Sandi Stefančič (Teponis), Tadej Sirca (Tiger koš), Erik Zeriali, Matevž Peterlin, Erika Biekar in Erik Sancin.
Tej tekmi je sledil nastop harmonikašice Giu-lie Valassi, nakar je neutrudna prof. Loredana Kralj nagradila najuspešnejše dijake na športnem področju. To so: Martina bogateč, Petra Dilli, Meggy Mauri, Erika Gre-gori, Biserka Cesar, Ma-
tevž Peterlin in Nina Milič. Poleg njih so dobili kolajno tudi vsi tisti, ki so na katerikoli naCin pripomogli k uspehu tega športnega dne (odbojkarji, košarkarji, sodniki, zapisnikarji, "spikerji"...).
Nazadnje je bila na vr-stu še predaja ključev, ki pa je letos zgledala nekoliko drugače, saj so pe-tošolci z utemelitvijo, da se Časi spreminjajo, predali Četrtemu razredu elektronsko kartico "PASS AMS".
Tako se je v sproščenem in prijatejskem vzdušju zaključilo tudi to šolsko leto. Nekateri dijaki so brezskrbno zapustili stavbo na ulici Caravaggio do jesenskih dni, drugi pa imajo pred seboj še poslednjo "tekmo": novi državni izpit! Ti sicer vestno "trenirajo", a na skritem tudi upajo, da ne bodo "sodniki" prestrogi...
Jasna Tuta
422696 in 414006.
KOŠARKARSKA SEKCIJA SD POLET prireja, pod pokroviteljstvom ZSSDI, Košarkarski kamp Opčine ’99 za letnike 1985 in mlajše. Kamp bo v dveh izmenah: od ponedeljka, 21. do sobote, 26. t.m., ter od ponedeljka, 28. t.m. do sobote, 3.7. Za prijavo, vpisnino in eventualne informacije na sedežu SD Polet na Opčinah, Prosvetni dom, Ul. Ricreato-rio 1, tel. in fax 040-213403, ob ponedeljkih, sredah in sobotah od 10. do 12. ure.
SD POLET vabi vse otroke od 4. do 10. leta starosti na začetniški teCaj kotalkanja, ki bo trikrat tedensko na Pikelcu pri Poletu od 16. do 17. ure pod vodstvom strokovnih trenerjev. TeCaj je brezplačen! TeCaj bo potekal do 25. junija. Za podrobnejše informacije tel. št. 040-211758.
SK DEVIN priredi poletni smučarski kamp v Avstriji, v treh izmenah: od 21. do 25. t.m., od 5. do 9. julija in od 19. do 23. julija t. 1. V programu je predvidena dopoldanska smučarska šola na ledeniku in popoldanska razvedrilna dejavnost. Kampa se lahko udeležijo otroci in odrasli. Zaradi omejenega števila je zaželjeno rezerviranje mest v kratkem Času. Informacije nudi tajništvo v urah obedov na tel. št. 040-2024017.
TPK SIRENA sporoča, da so v teku vpisovanja v jadralne teCaje za otroke od 7. do 14. leta, in sicer: I. od 21. 6. do 2. 7., EL od 5. 7. do 16. 7. in UL od 19. 7. do 30. 7. Informacije in navodila vam nudimo na pomorskem sedežu - Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure, tel./fax 040-422696.
JK CUPA prireja celodnevne tečaje jadranja za letnike ’87 do ’93, in sicer od 28. 6. do 9.7., od 12.7. "do 23.7. in od 26.7. do 6.8. Za informacije tel. št. 040-299858.
Na enajsturni vožnji po gorati pojkrajini severovzhodnega Yunnana se je pred mojim avtobusnim oknom zvrstilo folklorno bogastvo te Čudovite dežele. V skromnih vasicah grajenih iz zemljenih zidov, se je kmečko življenje vilo v enakih ritmih kot pred sto ali morda še. veC leti. Zenske, v tipičnih dolgih oblačilih s širokimi črnimi pokrivali in oprtanimi otroki na hrbtu, so po prašni cesti v vedrih prenašale vodo. Otroci, v umazanih in strganih oblekicah, so gnali maloštevilno živino na pašo. V natrpan avtobus, v katerem je bil le malokdo nekadilec, so na vmesnih postajališčih vstopale ženske v tradicionalnih oblekah in vanj zanesle tisti poseben vonj po dimu, ki je tako značilen za te kraje.
Avtobus je zvečer skoraj tri ure stal na zaprašeni makadamski cesti zaradi lažje prometne nesreče, ki je onemogočala prehod vozil. Sele v poznih večernih urah smo prispeli v vasico ob jezeru Lugu. Vas nas je sprejela v popolni temi. Z Nemko Petro sva dobila prenočišče na domu nekega domačina. Tu smo pod košatim drevesom ob sveči pojedli skromno večerjo, ki nam jo je pripravil gospodar, ter se utrujeni odpravili spat. Zjutraj me je prebudil hrup helikopterja. Stopila sem na hišno dvorišče, kjer je kolovratila druščina mladih prašičev. Na pragu sosednje hiše je sedela stara ženska in, kot da bi dojila otročička, držala dete tesno ob prsih. Malce čudno se mi je to zdelo, saj je bila ženica otrokova babica. Očitno je šlo le za otrokov dotik dojke oziroma za samo sesanje pri čemer materino mleko ni bilo pomembno. Prestopila sem lesen portal in pred mano se je odprl čudovit in pravljični razgled na modro jezero, ki se je začenjalo nekaj korakov stran od mene in se širilo do vznožja okoliških gora. Ob bregu se je dvigal drevored, v senci katerega so vaščani izdelovali iz drevesnih debel značilne čolne. Prišla sta Petra in Bjong Du. Obraz jima je zažarel ob pogledu na okolico. Iz jezera smo v vedrih prinesli na dvorišče vodo in se umili. Nato sva z Bjong Dujem prijela za culo umazanega perila in ga vrgla v jezero ter ob lesenem tramu, ki-je molel iz vode, vse to oprala.
Vojaški helikopter je kar naprej preletaval jezero. Zvedela sva, da so te vožnje namenjene turistom, ki bi si radi tudi iz zraka ogledali okolico. Vojaški piloti so namreč te ekskurzije opravljali nelegalno in tako prihajali do dodatnega, čeprav nepošteno zasluženega denarja. Sam razgled in tudi mračni posli kitajskih vojakov me v tem trenutku niso zanimali, zelo mikavna pa je bila sama vožnja s helikopterjem. Pogledala sem Bjong Duja in stvarjo bila že dogovorena. Naslednje jutro sva se s široke ploščadi za borih trideset juanov, to je bilo 6000 lir, dvignila s helikopterjem nad jezero in okolico. Vožnja je bila kratka, le slabih šest minut, a spomin na mojo prvo vožnjo s helikopterjem bo večno ostal v meni.
To kar sem resnično želela videti na Kitajskem, je bila prvomajska parada v Pekingu. Okoliščine pa so nanesle, da sem bila ta dan približno dva tisoč kilometrov stran od glavnega mesta. Nič ne de, sem pomislila, morda pa'bo tu prav tako zanimivo. Z velikim pričakovanjem sem se prvega maja prebudila in stekla iz hotelske sobe, nič, niti ene rdeče zastave, niti enega rdečega nageljna, niti ene note Internacionale. Tudi vse trgovine v vasici Vong Ning in podeželskem mestecu Ning Lang, v katerega smo se ta dan pripeljali, so bile kot običajno vsako nedeljo običajno odprte. In še enkrat je bilo potrjeno dejstvo, kako daleč je Yunan od Pekinga... S Petro sva zapeli Internacionalo. Bjong Du naju je začudeno opazoval in nama ni mogel slediti, saj v kapitalistični in še pred leti fašistično usmerjeni Koreji delavskega praznika ne praznujejo. Spomnila sem se na svoja tržaška prijatelja Robija in Maksija, kako, odimljena od bazoviškega kresa, osvajata hrib Kokoš
Po enem mesecu svojega bivanja v Yunna-nu sem se v prvih majskih dneh še zadnjič vozila po zaprašenih in luknjičastih makadamih yunnanskega goratega sveta. Se zadnjič se je avtobus ustavil v vasi polni folklore, kjer smo se okrepčali. V avtobusu sva čakala na odhod in opazila sem, da se je nekaj domačinov zbralo ob avtobusnem oknu in strmelo vame. Nasmehnila sem se jim in jim z roko
pomahala. V nekaj minutah se je tu zbralo kakih pedeset ljudi in me gledalo. Bjong Du se je presenečen nad prizorom nasmehnil, meni pa je bilo nerodno, toda razumela sem jih... Ko je avtobus odpeljal, sem jim pomahala v slovo in s tem pomahala v slovo tudi deželi, ki sem jo zapuščala. Cesta se je spuščala proti dolini, za nami so ostajale visoke gore pokrajine, v kateri sem preživela najlepši del svojega potovanja. Za mano je ostala dežela, ki mi bo ostala v spominu kot svet, kjer se je dejansko čas ustavil, kjer sem med njenimi ljudmi, tako skromnimi in preprostimi, res začutila Svobodo.
Zaradi svojega orientalskega videza je Bjong Du zlahka dobil vozovnici za trda sedeža po ceni, ki jo za vožnjo z vlakom plačujejo domačini. Iz mesta Kichang (Sičang) na jugu province Sichuan sva se v večernih urah peljala v natrpanem vlaku proti glavnemu sičuanskemu središču. Noč sva preživela v zakajenem jedilnem vagonu, kjer je nasproti naju sedel mlad kitajski učitelj, s katerim sva se nekaj časa pogovarjala. Povedal mi je, da zasluži mesečno 250 juanov, kar je znašalo 50.000 lir in da mu vožnja v Chengdu (Čengdu) pomeni zelo velik strošek, ki si ga lahko le redko privošči. Po dvanajstih skorajda neprespanih urah sva z Bjong Dujem prišla v mesto Chengdu in se v naslednjih nekaj dneh s kolesom vozila po širokih in modemih mestnih ulicah. V majhni trgovinici z vojaškim materialom sem si kupila podložen plašč in ga po pošti poslala domov, z željo, da bi me grel v mrzlih tržaških zimah. V njem pa se bom vselej spominjala mojega prvega dne v Pekingu.
Sedela sva v prijetni restavraciji v bližini najinega hotela, ko sem opazila fanta v beli majici z velikim slovenskim napisom, ki je reklamiral pivo Uni. Prijetno presenečena sem ga v angleščini nagovorila, češ da je to majica iz moje dežele. »Tudi iz moje«, mi je v angleščini odvrnil. »Potem pa si Slovenec?!«, sem ga vprašala. »Seveda«, je odgovoril in se nasmehnil. Obšel me je neverjetno lep občutek, saj sem končno po več kot treh mesecih prvič na Kitajskem lahko govorila slovensko z mladim Mariborčanom.
Na Kitajskem je vse polno zasebnih turističnih agencij in prekupčevalcev, ki se ukvarjajo s črno borzo vozovnic, saj je te zaradi velikega števila ljudi, ki neprestano potujejo z vlaki, največkrat težko dobiti. Na ta način si lahko kot tujec, dobil za trdo ležišče znatno cenejšo vozovnico, ki jo je pred tem prekupčevalec kupil po kitajski ceni, prodal pa ti jo je tudi do štirikrat dražje. Ti oderuhi, ki stalno kolovratijo na železniških postajah, so v bistvu dobrodošli, vendar tolikokrat prekleti tudi med samimi Kitajci zaradi njihovih dragih storitev, in ker ti včasih lahko prodajo celo neveljavno karto, na kar je treba biti vselej zelo pozoren.
Pri zasebni turistični agenciji, ki se je med drugim nelegalno ukvarjala tudi s preprodajo voznih kart, sva kupila vozovnici za trdi ležišči do mesta Taiyuan v provinci Shanxi (Sansi), kamor sva prišla po tridesetih urah
vožnje. Mesto je bilo sicer le 'najina vmesna postaja proti severu. Na ploščadi pred železniško postajo sem z vso prtljago čakala na Bjong Duja, ki je kupoval vozovnico za mesto Datong. Počasi so se okoli mene začeli zbirati ljudje in me radovedno opazovali. V nekaj minutah sem že bila v središču pozornosti kakih šestdesetih ljudi, ki so se v gruči prerivali okoli mene. Vrnil se je Bjong Du in me čez ramena radovednežev zaskrbljeno, glasno poklical: »Katja, kaj se dogaja?« »Nič, le na tebe čakam«, sem mu v zadregi odgovorila. Kmalu nato je prišel policaj in ljudem velel, naj se razidejo. Presenečena nad dogodkom sva ujela prvi vlak in se po skoraj devetih urah vožnje na trdih sedežih pripeljala v nekdanjo cesarsko prestolnico mesto Datong.
V času vladanja severnih Wejev v 5. in deloma 6. stoletju n. št. je bilo mesto Datong pomembno središče zaradi strateškega položaja v bližini Velikega zidu na meji z mongolsko ravnino. V drugi polovici 5. stoletja so bila v skale zahodno od mesta izklesana budistična svetišča, kamor so prihajali vladarji dinastije Wei in pred več kot petdeset tisočimi kipi, ki krasijo izklesane votline vzdolž enega kilometra, molili in prosili bogove za dež. Votline Yungang, ki so najpomembnejša atrakcija tega kraja, se nahajajo šestnajst kilometrov stran od središča Datonga. In predno jih dosežeš, se v mestnem avtobusu prav pošteno očrniš s prahom, ki vsepovsod lebdi v zraku zaradi številnih premogovnikov, kateri se nahajajo v okolici mesta.
Petinsedemdeset kilometrov vzhodno o<f Datonga, kraljuje še en biser iz kitajske preteklosti. To je Viseči budistični samostan, katerega izvor sega v čas pred1400 leti. V pokriti prikolici starega motorja sva pošteno pretresena zaradi vožnje po obupnem makadamu ter z buško na čelu prišla do soteske. Pred nama se je dvigala ogromna, navpična stena. Podprt s številnimi tramovi pa je v njenem naročju kraljeval lesen rdeč samostan. Ko si ga ogleduješ z notranje strani, težko verjameš, da se tu nahaja štirideset prostorov, porazdeljenih v molilnice, paviljone in bivalne sobe. Po škripajočih stopničkah sva zapustila pisano zgradbo in se po stezici napotila proti šoferju, ki naju je potrpežljivo čakal ob svojem motorju.
TA TEDEN EDINOST
PRED 100 LETI
EDINOST
GLASILO P0UT1CNK8A BEOŠTVA JDUTOST ZA POHORSKO.
"Naraodi tega sveta so sešli na sredi zemlje,da bi si razdeliii njene darove, lahi so rekli: "Mi hočemo modrost", Angieži: "Mi hočemo morje", Rusi: "Mi novce in rudo", Francozi: "Mi denar in vojsko". In potem so vprašali Jugoslovane, kaj pa hočejo oni? Ti pa so odgovorili: "Počakajte da se domenimo." Ali do danes se še niso domenili. Vsakdo je vzel svoje, a Jugoslovani so odšli praznih rok. Sapient sat! Tu je povedano lapi-darno, zakaj smo siromaki!! In mi... se prepiramo dalje!"
V nedeljo 11. junija se je vršil v prostorih "Slovanske čitalnice" občni zbor Kmetijske družbe za tržaško okolico. Družba ima 286 članov in šest podružnic: v Sv. Križu, na Proseku, v Trebčah, Bazovici, Lonjerju in Rojanu, v Bazovici pa se ji je tudi posrečilo zasnovati "zavarovalnico za govejo živino". Na občnem zboru je bilo tudi poudarjeno, da si Družba prizadeva ustanoviti po vsej tržaški oklici mlekarske zadruge, za kar je od Slovenske hranilnice in posojilnice v Trstu že prejela 100 goldinarjev prispevka. Za predsednika Kmetijske družbe je bil ponovno potrjen "neumorni, za prospeh družbe požrtvovalni predsednik" Ivan Goriup z Opčin,
Slovenski starši so vložili priziv tudi proti drugemu odloku tržaškega namestništva, ki prepoveduje ustanovitev slovenske ljudske šole v mestu. Prošnja je bila odklonjena z utemeljitvijo, da "se smatra mesto tržaško z okolico vred za jeden sam šolski okraj, v katerem je že slovenskih šol" in je torej potreba po šoli v mestu samem neutemeljena. Novi priziv slovenskih staršev, ki ga je sestavil odvetnik dr. Gregorin pa tej trditvi osporava in navaja podatek, da je samo v starem mestnem okrožju (vecchio parimetro) vsaj 3200 Slovencev, "ki imajo gotovo zadostno število otrok, dolžnih obiskovati šolo".
TEDEN PRIMORSKI EVNIK PRED 50 LETI
4 PHIHOHSKI DHEVNIK
ot-esit-o oevoeoou.fi* ffont* evoeooNca* t*****soa o**«vj*
Predsednik rimske vlade De Gasperi, ki se je minuli konec tedna mudil v Trstu, je med zborovanjem na Velikem trgu zahteval “uresničitev anglo-amerisko-francoskega predlogama priključitev Trsta k Italiji". “Naparfu-mirana italijanska tržaška buržoazija" je De Gasperijeve besede sprejela z navdušenim ploskanjem... “Ne! De Gasperi naj ve da nismo pozabili gorja, ki ga je naše ljudstvo pretrpelo v sedemindvajsetih letih italijanskega suženjstva." In da se taka grozodejstva ne bodo nikoli več ponovila, naj vsak pošten Slovenec “odda svoj glas Slovansko-italijanski ljudski fronti!"
Tudi končni rezultati upravnih volitev v Trstu pa kažejo, da je bolj malo volilcev prisluhnilo pozivu Primorskega dnevnika in volilo Slo-vansko-italijansko ljudsko fronto, ki je prejela samo 2,3% ali 3957 glasov; v tržaškem občinskem svetu jo bo tako zastopal samo dr-Jože Dekleva. “Od kot skromni votivni rezultat Ljudske fronte?" Razlog je nedvomno v “stalni klevet niški protijugoslovanski kampanji in političnemu, moralnemu in fizičnemu terorju", s katerim so tako italijanska reakcija kot Vidalijevi frakcionaši zbegali ljudi-Velika zmagovalka nedeljskih volitev Je vsekakor Krščanska demokracija, ki je preJe' la 39,4%, medtem ko se je za “Vidalija-likvi' datorja protiimperialistične fronte" oz. Ko munistične partije odločilo 21,1% volilcev. Medtem pa se zborovanja Ljudske fronte na daljujejo po podeželjskih občinah, kjer bo volilci šli na volišča prihodnjo nedeljo. V likem Repnu je tako spregovoril tov. Fra.n Bevk, pisatelj in podpredsednik Ljuds skupščine LR Slovenije, ki je meddrugim P01^, daril potrebo po skupnem nastopu Slovenc in “tistih poštenih Italijanov, ki so ostali -v.^ sti borbi, idejam nacionalnih in soCia,/ia. pravic". Pred njim se je tržaški pisatelj dimir Bartol spomnil nedavno umrlega p snika Otona Žunančiča.
FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Rossetti
Foyer Gledališča Rossetti
Stalno gledališče Fjk predatavlja 20. junija ob 11.00 Marcelo Serli v »II sentiero ovvero il racconto dentro«. Ponovitve bodo 21. junija ob 11.00 in 12.00 ter 22. junija ob 11.00.
Gledališče Miela
TS Festival
Stalno gledališče Fjk predatavlja 22. junija ob 20.30 igro »Emmin beg«. Ponovitve bodo 23. in 24. junija, vedno ob isti uri
Gledališče »dei Fabbri«
TS Festival
Stalno gledališče Fjk predatavlja 22. junija ob
22.30 igro »Barella il magnifico/Guarda che luna«. Ponovitve bodo 23. in 24. junija, vedno ob isti uri
Trg Hortis
V	petek, 9. in v soboto 10. julija, ob 21.00 prirejata Gledališče La contrada in Mestna knjižnica gledališko predstavo »Časa Joyce: Piazza Hortis n°4«.
V	petek, 16. in soboto 17. julija bo uprizoritev igre »Giacomo Joyce, la Trieste poetica e irlan-dese« v priredbi Gledališča La contrada in Mestne knijžnice.
MAVHINJE
Vaški trg
Od četrtka, 24. junija, do nedelje 4. julija se bo v večernih urah na trgu v Mavhinjah odvijal
»3. zamejski festival amaterskih dramskih skupin«.
GORICA Kulturni dom
Pomladna sezona Gorice - Kinema se bo zaključila v četrtek 24. junija z večerom »Film Video Monitor Preview«, na katerem bo predstavljena 14. izdaja Film Video Monitorja, ki bo oktobra in nova realizacija Kinoateljeja.
______________SLOVENIJA_________________
NOVA GORICA
Primorsko dramsko gledališče
Vpis abonmajev za sezono 1999/2000: za dosedanje abonente: do 26. junija, z‘a nove 'abonen-
te: od 28. junija do 3. julija. Pri blagajni gledališča so na voljo brezplačne programske knjižice.
KANAL OB SOČI
V sredo, 23. junija ob 21.00 Angelo Beolco Ru-zante »Muhca«, komedija v domačem narečju. Ponovitve bodo 24., 25., 26. in 28. junija vedno ob 21.00.
LJUBLJANA
Mestno gledališče ljubljansko
Bernard Shaw »Pigmalion«, 21. junija, ob 20. uri.
Dne 22., 23., in 24. junija, vedno ob 20. uri, v torek, 22. junija ob 15.30, v torek, 29. in v sredo, 30. junija ob 21.00 Dario Fo, »Burkaški misterij«.
FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
Abonmaji
Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
Gledališče Verdi sporoča, da so v predprodaji vstopnice za Festival »Trst-Operetta« 1999. Blagajna bo odprta sledečim urnikom: od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
V	slopu festivala »Trst-Operetta« 1999. bo v torek 29. junija ob 20.30 krstna uprizoritev operete »Rose Marie«. Ponovitve bodo 4. julija ob
18.00,	9. julija ob 20.30, 11. julija ob 18.00 ter 13. in 17. julija ob 20.30.
Avditorij Muzeja Revoltella (Ul. Diaz 27)
V	ponedeljek, 21. junija ob 20.30 v okviru poletnih koncertov, nastopa pianist Ruslav Bez-brozh.
V	ponedeljek, 28. junija ob 20.30 v okviru poletnih koncertov, nastopa pianist Alberto Nose.
Gledališče Miela
Praznik glasbe »Give peace a chace«
V	nedeljo 20. junija, bo ob 20.30, bo nastop skupin »Kraški ovčarji« in nato »Vlado Kreslin in ^ladi bogovi«. Vstop prost.
Trg Unita dltalia
Praznik glasbe »Give peace a chace«
V	nedeljo, 20. junija, ob 10.30 bo koncert godbe ^Arcobaleno«.
Ob 12.00 bo sledil koncert gojencev Glasbene
Matice. Popoldne ob 17.00 pa bo koncert godbe »Vecia Trieste«.
Zvečer ob 21.00 uri bo na sporedu rock koncert, nastopajo skupine Deadlock, I Virose, Link in Maron Brothers.
V	ponedeljek, 21. junija bo na sporedu ob 17.00 koncert godbe »Refolo«, sledil bo ob 18. koncert godbe »Triestenissima«.
Ob 21.00 bo na sporedu koncert skupine »Ari-bus« in nato »»Balcan Babau Cirkus Orke-star«.
Cerkev sv. Justa
V	sklopu Praznika Glasbe »Give peace a chan-ce« bo v nedeljo 20. junija, ob 17.00 predstavitev sakralne glasbe s skupino »Cappella Civica«.
Cerkev S. Spiridione
V	sklopu Praznika Glasbe »Give peace a chan-ce« bo v nedeljo 20. junija, ob 18.00 predstavitev sakralne glasbe s zborom, ki deluje v sklopu pravoslavne cerkve.
Muzej židovske skupnosti »Carlo in Vera VVagner«
V	sklopu Praznika Glasbe »Give peace a chan-ce« bo v nedeljo 20. junija, ob 19.00 predstavitev sakralne glasbe s skupino »Kodesh Vechol group«.
Cerkev S. Silvestre
V	sklopu Praznika Glasbe »Give peace a chan-ce« bo v nedeljo 20. junija, ob 21.00 koncert dua Longo-Di Martino (orglje-flavta). Predstavili bodo francosto glasbo iz 19. stoletja.
Konservatorij Tartini
V	sklopu Praznika Glasbe »Give peace a chan-ce« bo v ponedeljek, 21. junija, ob 20.30 koncert gojencev.
DOLINA
Na K’luži
V	petek, 25. junija, ob 21.00 prireja SKD Valentin Vodnik, v okviru Junijskih večerov, Pesem ob studencu z oktetom »Odmevi« in nonetom »Primorski«. V primeru slabega vremena bo prireditev v društveni dvorani.
CERVIGNANO DEL FRIULI
Trg neodvisnosti
V	okviru »Udine Jazz 99«, bo v četrtek, 1. julija ob 21.30 nastopal kvintet Bearzatti - Massaria in Flavio Boltro.
VIDEM
Park palače Florio Ul. Cosattini
V	okviru »Udine Jazz 99«, bo v torek, 6. julija ob 21.30 nastopal trio Martial Šolal, ter Fran-cois Moutin in Daniel Humair.
V	okviru »Udine Jazz 99«, bo v torek, 13. julija ob 21.30 nastopal na trgu del Castello »Yossou N’Dour & the Super Etoile de Dakar«.
V	okviru »Udine Jazz 99«, bo v petek, 30. julija ob 21.30 nastopal na trgu del Castello »Richard Galliano in Filarmonični orkester iz Vidma«.
_____________SLOVENIJA_________________
NOVA GORICA
Cerkev na Kostanjevici
V	torek, 22. junija ob 20.00 nastop komornega zbora ZKD Nova Gorica. Zborovodja Ambrož Čopi.
V	torek, 13. julija, ob 20.00 bo na sporedu koncert Primoža Parovela (harmonika) in Chen Hsin-Ying (sopran).
V	torek, 27. julija, ob 20.00 bo na sporedu koncert Andrea Rudija (klavir) in Eve Mauri (reci-tatorka).
PORTOROŽ Amfiteater Avditorija
Od četrtka, 24. junija, do sobote, 26. junija se bo odvijalo pod pokroviteljstvom Plesne zveze Slovenije »Svetovno mladinsko prvenstvo v show plesih«. Sodeluje približno 4000 plesalcev iz 20 držav.
Amfiteater Avditorija
V	torek, 29. junija, ob 21.00 bo nasporedu koncert zabavne glasbe. Nastopil bo italijanski izvajalec R&B »Zucchero«.
IZOLA
Festival Mediteran
Na Manziolijevem trgu bo 25. junija zvečer koncert skupine »Super Cayor De Dakar« iz Senegala. 26. junija bo na sporedu koncert skupine »Hoven Droven« iz Švedske.
LJUBLJANA
Križanke
Od 1. do 3. julija ob 19.30 bo v ljubljanskih Križankah 40. Jazz Festival Ljubljana 1999. V vseh treh večerih bodo nastopili priznani mojstri. Začela se je predprodaja vstopnic. Na dan prireditev bodo cene vstopnic višje.
AVI
FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA
IBST
^ XII dvorani Miramarskega gradu razstava ki-P°v iz Geissa. Ogled možen vsak dan od 9.00 do
18.00.	Razstava bo odprta do 30. maja.
^ bivših konjušnicah miramarskega gradu bo 110 30. junija odprta razstava Exils Češkega foto-8rafa Josefa Koudelke. Razstava je odprta vsak , n> in sicer od 9.30 do 18.45, na voljo je tudi katalog.
^bramarski park in muzej sta odprta od pone-el)ka do sobote od 9.00 do 19.00 (blagajna do 8-30), ob nedeljah od 9.00 do 20.00 ob sobotah
Podaljšek od 21.00 do 24.00.
°stna palača na Trgu Vittorio Veneto: odprt je Postni in telegrafski muzej. Ogled je možen Vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (za-Prto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pok-tCete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. galerija d’Arte Antiča (P.zza della Liberta 7): ®0 kot 85 del in zbirk na razstavi, ki zaobjema n.) °bje °d leta 1400 do 1800. Odprta celo leto ^ 9-00 do 13.00.
Užej Revoltella: do 15. septembra razstavlja - Michel Basquiat. Urnik: do 30. junija od v,'PO do 20.00, od 1. julija do 31. avgusta ^ jucno veliki Šmaren od 10.00 do 23.00, od 1. torkih SePtem^ra °d 10.00 do 20.00. Zaprto ob
Razstavna dvorana letoviscarske ustanove - ul. Sta 1^*C°1^ 20:	21' iuniia do 6 julija bo raz-
dpi ^a a Anna Donati - Iskra. Ogled je možen ob d0 !Vnikih od 9.00 do 19.00, v soboto od 9.00 j .	3-°0, ob nedeljah zaprto,
njj .aPuntin Artecontemporanea: do 23. ju-n' 1® na ogled razstava kalifornijskega avtorja perona Slocuma.
stav aliSCe Miela: nadaljuje »IV-3 Unietnika Andrea Petrone z
se do 30 junija raz-
-------------- „„one z naslovom
neaPltPOUrt0to’ 2000«. Razstava je posvečena i^fkemu komiku Totoju in obsega slike in
20m,tI:!koba Ukmarja: »Slovensko plavžarstvo
pgiedclcffo
Jeseniški plavži«. Razstava je na in pg,un 30. septembra 1999, in sicer vsak torek Pol4„ k °d 15. do 17. ure ter vsako nedeljo do-mda»odii.doa2.ure.	1
MILJE
Beneška hiša - sedež občinskega muzeja: do oktobra 1999 bo odprta razstava arheoloških predmetov, ki so jih odkopali na miljskem območju. Razstavo si je mogoče ogledati vsak dan od 9.00 do 12.00.
Razstavna dvorana letoviscarske ustanove v Miljah: se nadaljuje do 26. junija razstava »Rože iz keramike« Rite Gsaller Sodnic. Ogled je možen ob delavnikih od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.00, ob nedeljah zaprto.
SESUAN
Razstavna dvorana letoviscarske ustanove v Sesljanu: se nadaljuje do 27. junija razstava avstrijskega umetnika »Ruperta Reberniga« . Ogled je možen vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.00.
TRNOVCA - BAJTA
V umetnostni galeriji »Skerk« je odprta razstava; L. Spacal, Pomlad na Krasu. Urnik obiskov: četrtek, petek in sobota od 18.00 do 20.30, ob nedeljah od 10.00 do 13.00. Razstava bo odprta do 3. julija.
GORICA
Goriški grad, do 30. junija, razstava o življenju v srednjem veku »La spada e il melograno - vita quotidiana al castello medioevale 1271 - 1500«. Urnik: od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Ob ponedeljkih zaprto.
Pokrajinski muzeji na gradu: do 27. junija je na ogled razstava grafičnih del in slik Vittoria Bo-laffia (1883-1931).
Sinagoga (Ascolijeva ul. 19): do 20. junija na ogled dokumentarna razstava o Ani Frank, ki jo je pripravilo Društvo prijateljev Izraela. Odprto: ob ponedeljkih, petkih in sobotah od 16. do 19. ure, ob torkih in četrtkih od 18. do 20. ure ter praznikih od 10. do 13. ure.
PALMANOVA
Sala Civica, G. B. Bison, Borgo Udine 4: razstava aktov Raffaelle Busdon. Ogled je mogoč do 27. junija, vsak dan razen ob sredah, od 10. do 12. in od 16. do 19. ure.
_______________VENETO_________________
BENETKE
Gallerie delPAccademia di Venezia: do 25. julija razstava risb »Od Leonarda do Canaletta«.
SLOVENIJA
PORTOROŽ
Avditorij: razstava grafik Ljerke Kovač in Janeza Mateliča. Urnik ogleda od 9.00 do 12.00 ob delavnikih in v času večernih predstav.
PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni 52 (Pucer), 066/781028.
ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure.
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in. fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do
17.00.
LIPICA
Kobilama Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne.
LOKEV
Vojaški muzej Tabor: Orožje in oprema, stalna razstava.
KROMBERK
Na gradu Kromberk je na ogled razstava Spomini naše mladosti (Življenje pod zvezdami) -etnološki pregled povojnih dogodkov na Goriškem. Na ogled so Se naslednje zbirke: lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Urnik: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, ob sobotah zaprto, ob nedeljah od 13. do 17. ure. Za najavljene skupine tudi izven urnika.
VIPAVA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soske fronte, stalna razstava.
NOVA GORICA
Mestna galerija: do 20. junija je na ogled razstava skulptur akademskega kiparja Janeza Lenassija. Odprto od torka do petka od 9. do 13. ure in od 14. do 19. ure, v soboto in nedeljo od 13. do 18. ure.
SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00.
KANAL OB SOČI
Galerija Rika Debenjaka: razstava slikarja Andreja Kosiča. Odprta bo do 25. junija.
SVETA GORA
Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. me.
MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, St. 125.
DOBROVO Grad Dobrovo
V galeriji Zorana Musiča je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled Se razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto.
SNEŽNIK
Pristava gradu Snežnik, lovska zbirka in polharski muzej.
KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure.
LOKAVEC
Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava.
LJUBLJANA
Ljubljanski grad: odprta je razstava rokodelskih izdelkov Slovenije »Mojstrovine Slovenije«. Razstavo je postavil prof. Janez Bogataj. Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije.
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure.
TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi.
A RAI 3 mik slovenski program
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
Cirkuška učna ura TV dnevnik
20.55
Materada
® RAI 1
6.30 6.40
7.30
8.00
8.30
9.55
12.20
13.30
14.00
15.55
18.00
18.10
19.50
20.00
20.35
20.45
22.40
22.45
23.35
0.10
0.30
1.00
Euronevvs Nan.: Očetov pes Otroški variete: La Banda dello Zecchino - Aspetta la banda! (vodita Ales-sandra Bellini, Marco Dl Buono), vmes risanke Variete: Piavo drevo Variete: La Banda dello zecchino, vmes variete Topo Gigio, pravljice in risanke
Maša iz svetišča Divino Amore v Rimu Angelus in papežev blagoslov
Aktulna oddaja o naravnih dobrinah in kmetijstvu: Linea verde - V živo iz narave Dnevnik
Variete: Varieta (pregled varietejev od leta ’54 do ’98)
Film: Superman III (fant., ZDA ’83, r. R. Lester, i. C. Reeve, Richard Pryor) Dnevnik
Film: Fuga verso la fron-tiera (kom., ZDA ’96, i. Joey Lawrence) Vremenska napoved Dnevnik Rai Šport
Nan.: Linda e il brigadiere -Oče in hči (i. Nino Manfredi, Glaudia Koli)
Dnevnik
Aktualna odd.: Frontiere (vodi Lamberto Sposini) Dokumenti
Nočni Tgl, pregled dnevnega tiska, zapisnik, vremenska napoved Sottovoce - Potihoma: Andie McDovvell Film: L’ agenda nascosta (thriller, VB ’90)
I RAI 2
Aktualno: 7 minus 7 Variete za najmlajše: Go cart, vmes risanke 9.00,13.00 Dnevnik Film: Quanto sei bella Roma (kom., It. ’59)
Nan.: Saranno famosi a
Los Angeles
Dnevnik
Variete: Nedeljski Disney Motoviklizem: VN Španije, 125 ccm Variete: Nedeljski Disney Dnevnik
TG2 Motorji, vreme Motociklizem: VN Španije, 500 ccm Film:	La tempesta
(dram., r. A. Lattuada, i. S. Mangano, V. Heflin) Film: I ladri (kom.)
Tg2 Dosje
Šport: Domenica sprint
Risanke
Dnevnik Tg2
TV film: Ossessione fata-le - Malicious (thriller, ZDA ’95, i. M. Ringwald) Športna nedelja Dnevnik, vreme Rubrika o židovski kulturi: Sorgente di vita Nan.: Law & Order
I
§8 RETE 4
RAI 3
Nan.: Vendetta d’ amore Pregled tiska Nedeljski koncert Aktualno: La domenica del villaggio MaSa
La domenica del villaggio
Dnevnik
Aktualna oddaja o okolju in ekologiji: Melaverde Dnevnik Tg4 Film: Sette donne per i Mac Gregor (vest, It. ’67, r. F. Giraldi, i. A. Flory) Film: Golia alla conqui-sta di Bagdad (pust., ’64) Nan.: EZ Streets Dnevnik
Film: Sapore di mare (kom., It. ’82, i. J. Gala, M. Suma, C. De Sica) Film: Stella solitaria (dram., ZDA ’96, i. C. Cooper) Pregled tiska Maurizio Costanzo Show
CANALE 5
Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Nan.: Happy Days - (i. Ron Hovvard, Henry VVinkler)
			rine Cyran, i. Kirsten
	Aktualno: Fuori orario		Dunst, Zachry Bryan)
	Koncert: Opera		Nan.: Robinsonovi (i. Bill
	Film: Tuppe tuppe, ma-		Cosby)
	rescih! (kom., It. ’58)		Dnevnik
	T3 Evropa		Film: Le nuove avventu-
	Aktualno: TeleCamere		re dei Robinson (pust.,
	Motociklizem		ZDA 79, r. John Cotter, i.
	Aktualno: Okkupati		Robert F. Logan)
	Deželni dnevnik, vreme,		Film: Inferno di cristallo
	14.15 dnevnik		(dram., ZDA 74, r. John
	Pravljice in risanke		Guillermin, i. Steve Mc-
	TV film: Spili (thriller,		Queen, Paul Nevvman,
	ZDA ’96, i. B. Bosvvorth)		VVilliam HoldenJ
	TV film: Doppio gioco (krim., Kan. ’91)		Variete: La sai o non la
			sai? (vodita Pippo Franco
	Vreme, dnevnik, deželne		in Pamela Prati)
	vesti		Dnevnik TG 5 in vreme
	Aktualno: Tisoč in ena		Aktualna oddaja: Colpo
	Italija		di scena (vodi Maria De
	Variete: Blob		Filippi)
	Film: 11 mio nome e Nes-		Variete: 11 mattattore -
	suno (vestern, It.-Fr. ’74,		Corso accelerato di pic-
	i. T. Hill, H. Fonda)		cole verita (vodi Vittorio
	Dnevnik, deželne vesti		Gassman)
	Aktualno: Ragazzi del ’99,		V parlamentu
	0.00 TeleCamere		Nočni dnevnik
	T3, pregled tiska, Meteo		Film: 11 viaggio fantastico
	Fuori orario: Evropa		di Sindab (pust., VB 74,
	2001, film: Vol (dram..		i. John P. Law)
	Turčija ”81)		Nan.: Hill Street
ITAUA 1
Nan.: Nel tunnel dei miste-ri con Nancy Drew e gli Hardy Boys
Variete za najmlajse, vmes
_____risanke
Q Risanka: Neverjetni Hulk ^ Šport: Rally in racing M Nan.: Mr. Cooper ^ Šport: Grand Prix (vodi I Andrea De Adamich)
6.30
7.00
12.25
13.00
14.00
14.30
17.45
18.30
19.00
20.00
20.30
22.30
23.00
1.15
1.50
Odprti studio Glasba: Super Variete: V pričakovanju 36. glasb, tekmovanja Fe-stivalbar
Nan.: Melrose Plače (i. Heather Locklear), 16.00 Detective Extralarge - In-dians (i. Bud Spencer) Dokumenti: Ushuala Odprti studio Risanke
Variete: Benny HU1 Show Nan.: X-Files - Arcadia (i. David Duchovny, Gillian Anderson, G. Lewis) 7\ktualno: Moby’s Film: L’ ultimo cacciato-re (pust, ZDA ’95, i. Tom Berenger)
Variete: festivalbar TV film: II ragazzo dal kimono d’ oro - II texano
3.15
(pust, It.-ZDA ’92) TV film
# tele 4
Detective per amore Tržaška popevka Automobilissima Osebnosti in mnenja Film: Una ragione per ama-re
Detective per amore Film: I due volti della vendetta
® MONTECARLO
y 18.45, 20.40, 22.40. 1.50
BI Film: Oltre la riserva
Hgjj Aktualno: Blu & Blu IFIDi Film, ki ste ga vi izbrali TV film: Fear Stalk (thriller, ZDA ’89)
Nan.: Ainvolf Film: Sirene (kom., ZDA ’90, i. Cher)
Film: Mano pericolosa (krim., ZDA ’53)
16.00
18.05
20.35
23.50
14.00
17.00
19.30
20.30
21.00
22.45
0.00
IT Slovenija 1 {r Slovenija 2
7.25
8.00
9.50 9.55 11.00
11.30 12.00
13.00
13.10
14.10
16.00
17.00
18.00
18.10 18.40 19.15
19.30 20.00 21.35
22.30
22.50
23.50
0.20
Napovedniki Ziv žav: Živahni svet iz zgodb R. Scarryja, 8.25 Zelodko, 8.55 Babar, 9.20 Telerime, 9.25 Pika Nogavička Ozare Masa
4x4, oddaja o ljudeh in živalih Obzorja duha Ljudje in zemlja Poročila, vreme, Šport 30 let pevskega tabora Sen-tivid pri Stični Slovenska popevka 99 Potepanja Po domače
Obzornik, vreme, šport Alpe-Donava-Jadran Dok.: Po Sloveniji Risanka, 19.20 Loto TV Dnevnik, vreme, šport Zoom
Očetje in sinovi Poročila, vreme. Šport Riverdance v New Yorku, oddaja o irski plesni skupini
Dok. film: Po Sloveniji (pon.)
Potepanja
TV PRIMORKA
8.00
16.05
16,40
18.20
18.45
20.00
20.30
20.50
21.20
21.50
16.00 Videostrani Brez šminke: B. Pahor Kvartopirci Videostrani Otroški parlament Dolina adrenalina: Bovec Spoznavajmo zamejstvo: Sovodnje, Vrh, Rupa Pozdravljeni, g. direktor: V. Uršič, Zavar. Triglav Brez šminke Glasb, odd.: Naj spot
8.00
8.30
9.00
9.30
11.00
11.30
11.55 12.25
13.15
14.55 16.30 19.10 20.00
20.55
21.50
22.35
Vremenska panorama TV prodaja Videoring z Natalijo Film: Peščeni grad (Slovenija)
CikCak
Nan.: Murphy Brown -Hočem svojo voditeljico z MTV
Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski 13.55, Motociklizem: VN Katalonije
Košarka NBA Action VSP v kajakih in kanujih Šport
Kolesarstvo: Vn Kranja Nad.: Ščuke pa ni... - Nazaj na center, nazaj v partizane (T. Partljič, r. J. Babic, i. P. Ternovšek, D. Bezlaj, 4.)
Dok. : Nacisti - Svarilo iz zgodovine (VB, 1. del) Šport v nedeljo Film: Natalia (Fr.)
IC Koper
	Euronevvs
	Risanke
	Film: Zaseben pekel 36 (ZDA ’54, i. Ida Lupino)
	Odmev
	Program v slovenskem jeziku: TV Poper
	Minute za
	TV dnevnik, šport
	Risanke, 20.00 Vesolje je..., 20.30 Istra in...
	Film: Človek, ki je naslikal smrt (ZDA '84)
	Vsedanes - TV dnevnik
	Športni dnevnik
	Mali nogomet (Izaola)
jp	Potovanje po Nemčiji Vsedanes - TV dnevnik
OVEN 21.3.- 20. 4.: Čeprav bosle v delo vlagali^ ogromno energije, vidnejših uspehov ne bo. Zaradi tega boste nervozni in med vami ter sodelavci se bodo vrstili nepotrebni spori.
BIK 21.4. - 20. 5.: Pred vami je prijetno obdobje. Vsako prosto urico boste znali izkoristiti. Razganjalo vas bo od ustvarjalne energije, poleg tega pa boste imeli tudi dober občutek za denarne naložbe.
DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Pred vami je pomembna odločitev in čeprav sloHte po lahkomiselnosti, vam bo tokrat težko izbrati pravo pot. Ne hitite. Pustite času, da pove svoje.
RAK 22. 6. • 22. 7.: Zadnje čase ste bili nekoliko nervozni. Prihodnje obdobje vam prinaša več energije in samozavesti. Upoštevajte nasvete svojih prijateljev, ker vam resnično želijo le najboljše.
r
"N
Radio Trst A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik;
9.00	Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Neskončna zgodba (M. Ende, r. M. Peterlin); 10.30 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.15 Soft mušic; 11.30 Nabožna glasba (I, Florjane); 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Obzornik: 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Drama: Zid, jezero (D. Jovanovič, r. M. Uršič); 15.00 Z naših prireditev; 16.00 Z naših prireditev (2. del);
17.00	Poročila, nato Potpuri; 17.30 Šport in glasba; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30,
12.30,	18.30 Poročila v ital.; 9.30 Zrno v etru (pon., vsakih 14 dni); 10.30 Nedeljska matineja ali Jutranji val; 14.00 Radio gol.
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 - 100,6 -104,3- 107,6 MHz)
7.15 Otvoritev in napoved; 7.30 Kmetijska oddaja; 7.45 Po domače; 8,15 Radijska kronika; 8.30 Jutranjik; 10.00-11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?! (humoristična odd); 14.30-19.00 Nedelja na šport-
nih igriščih; pregled vesti, oglašanja z nogometnih tekem; 20.00-22.00 Večer več-nozelenih (Tulio Fulanič); 22.30-0.00 Iz naše diskoteke.
Radio Koper
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15,
12.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 7.30 Horoskop; 7.40 Glasb.-literarna odd.; 8.00 Kontaktna odd.; 9.30 V knjigarnah; 10.15 Kino-Gledališče; 11.00 Ob 11-ih; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Športna nedelja; 18.00 Lestvica albumov; 189.00 Potopisna odd.;20.00 Večerni pr. RK; 0.00 RMI.
Slovenija 1
5.00,	6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00.	17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Sledi časa; 9.35 Razvedrilna oddaja; 10.05 Odrske luči; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Obvestila; 13.25 Za naše kmetovalce; 15.30 DIO; 16.00 Pod lipo domačo; 17.05 Reportaža; 17.35 Klasika;
18.05	Igra; 18.35 Zbori; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila.
Slovenija 2
5.00,	6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Prireditve; 9.00 Nedeljski izlet; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Gori, doli; 10.35 Gost; 13.00 Šport, Gost izbira glasbo, zimzelene melodije; 15.30 DIO;
16.05	Popevki; 18,00 Morda niste vedeli; 18.45 Črna kronika; 19.30 Top albumov;
20.30	Študentski rock; 21.30 Na piedestal;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30 Piedestal:
Slovenija 3
8.00.	10.00.11.00.13.00.14.00.18.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 Maša; 10.05 Orkestri in solistii; 10,40 Izbrana proza; 13.05 Amaterski zbori;
14.05	Humoreska; 14.35 Operno popoldne;
15.30	DIO; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba, 20.00 Sedmi dan; 20.15 Nove operne plošče; 22.05 Prevodne strani: 22.30 Vokalno-instrum. glasba; 0,00 Poročila.
Radio Koroška
6.08-7.00 Dobro jutro, Koroškai-Guten Mor-gen, Karnten- Duhovna misel (mag. Martin Dovjak); 18.00-18.30 Glasbena oddaja; -
13.30	ORF 2. Radio Agora: dnevno 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: dnevno 2.00-10.00/14.00-18.00.

ra


kh
LEV 23. 7. - 23.8.: Prizadela vas bo izjava dobrega prijatelja. Ne kuhajte še vi zamere, raje se odkrito pogovorite z njim in razčistite, kaj stoji v ozadju. Na delovnem mestu vam bo uspelo izboljšati status.
DEVICA 24 8. - 22. 9.: Zagrizeno se boste lotili dela in ob tem pozabljali na svoje zdravje. Vzemite si več časa zase; bodite sami svoj gospodar in ne suženj obveznosti. Kos boste različnim obremenitvam.
TEHTNICA 23. 9. - 22. 10.; Čeprav vse teCe kot po mlasu, niste zadovoljni. Nekaj vam manjka, pa58 sami dobro ne veste kaj. Umirite se, pozabite na vsakdanje skrbi in se malo posvetite sebi.
ŠKORPIJON 23. 10. - 22. 11.: Čeprav boste '
prihodnjem obdobju pogosto zamišljeni in sem tja kar nekoliko depresivni, se boste v vsakem ko retnem položaju dobro znašli.
STRELEC 23.11.-21.12.: Prav zdaj niste v najboljši formi. Tako prav bi vam prišla spodbuddna ^ seda in topel pogovor, a nikakor ne boste znan p namigniti svojim bližnjim, kaj od njih pričakujete.
KOZOROG 22.12.-20.1.: Iz službe se ne bos« vračali le utrujeni, paC pa tudi napeti. Najlažje se ste sprostili ob kakšni aktivnosti, ki vam je v V8SC Lenarjenje vam bi le škodilo.
saj vas bodo nadrejeni kar obsipati
Ižnostmi. Vzemite si vsaj nekaj časa tu 1 bite na službene dolžnosti.
a RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
Miki Makin črkopis (pripravlja Eva Škofič -Maurer)
TV DNEVNIK
® RAI 1
6.00
6.30
6.40
10.15
12.00
12.25
12.35
13.30
14.10
15.30
16.00
17.50
18.00
18.10
19.50 20.00 20.35
20.50
23.15
23.20
0.15
Euronevvs Pregled tiska Jutranja oddaja Unomat-tina (vodi Paola Saluzzi), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Aktualno:	Obletnica
ustanovitve finančnih stražnikov '
Aktualno: Izbor razvedrilne oddaje La vecchia fattoria
Vreme in dnevnik Nan.: Remington Steele Dnevnik, 13.55 gospodarstvo
Film: Due notti con Cleo-patra (kom., It, ’53, i. Soha Loren, Alberto Sordi) Aktualna odd.: Evropski dnevi
Mladinski variete: Solle-tico (vodi Mauro Serio), vmes risanke Gargoyles, nan. Pustolovščine Shir-ley Holmes in Časa Sol-letico
Danes v parlamentu Dnevnik
Nan.: Gospa v rumenem -Kdo je ubil Sherlocka Hoomesa? (1. del), 19.00 Gospa iz VVesta (i. Jane Seymour)
Vremenska napoved Dnevnik Kviz: La zingara Film: Un mondo perfetto - A Perfect World (dram., ZDA ’93, r. Clint Ea-stvvood, i. Kevin Kostner. J. Griffin)
Dnevnik
Dokumenti: Passaggio a Nord Ovest (vodi Alberto Angela)
Nočni dnevnik, pregled tiska, vreme
RAI 2
6.50
7.00
8.00 10.00 10.30
11.25
11.45
12.05
13.00
14.00
16.30
17.00
18.10
18.40
19.05
20.00
20.30 20.50
22.30
23.30 0.25
1.50
Aktualno: 7 minus 7 Nan.: I ragazzi del muret-to
Jutranji Go cart Rubrika o protestantizmu Nan.: L’ arca del dr. Bayer
Tg2 - Medicina 33 Dnevnik in vreme Nan.: Nas prijatelj Charly Dnevnik, 13.30 Navade in družba, 13.45 Zdravje Nan.: Primer za dva, 15.10 Marshall, 16.00 Law & Order Poročila
Nan.: Ai confini deli’ Arizona, vmes (17.30) poročila
Vremenska napoved, kratka poročila, Šport Sereno variabile Nan.: Sentinel (i. Richard Burgi, Garett Maggart) Loto ob 8-ih Večerni dnevnik Nan.: ER - Medici in pri-ma linea (i. A. Edwards) Glasba: Pop večer Dnevnik, v parlamentu Košarka NBA: Italija - Hrvaška (EP)
Andiam andiam...
^4 RAI 3
	6.30, 7.00, 7.30 dnevnik
	11 grillo, 8.55 Zgodovina smo mi, 9.55 Lenima
	Dok. Geo magazine
	Nan.: Charlie Grace, Schvvarzvaldska klinika, vmes Meteo
	Dnevnik, šport, 12.30 Melevisione
	Aktualno: Telesogni
	Deželne vesti, dnevnik
	Znanstveni dnevnik
	Pravljice in risanke
	Šport: ženski nogomet, Italija - Nemčija (SP), 16.45 T3 Neapolis
	Dok.: Geo magazine
	Vremenska napoved
	Nan.: Projekt Eden
	Dnevnik, deželne vesti
	Variete: Blob
	Nan.: Tutti a časa di Ron
	Nad.: Un pošto al sole
	Variete: Saranno maturi
	Dnevnik, deželne vesti
	Dok.: Zingari
	Aktualno: Italia Maastricht
	Dnevnik, pregled tiska
	Fuori orario: Pred 20 leti
§5 RETE 4
ITALIA 1
Slovenija 1
Slovenija 2
	Dokumenti, 6.30 nad.:		Nan.: Ocean Girl		Vremenska panorama
	Vendetta d’ amore		Otroški variete, vmes.na-		Napovedniki
	Pregled tiska		nizanke in risanke		TV prodaja
hm	Nad.: Aroma de cafe, 9.45		Nan.: Mac Gyver - Svet		Tedenski izbor: Oddaja
	Cuore selvaggio, 10.45		tišine		za otroke, 9.45 Rdeči gra-
	Febbre d’ amore		Film: Vacanze in Florida		Ut, 10.20 dok. serija Na-
	Dnevnik		(kom., ZDA ’85, r.-i. John		tional Geographic - Razi-
Jftn	Aktualno: Forum		Candy, Karen Austin)		skovalec ZDA, 2. del),
Mm	Dnevnik		Odprti studio, 12.25		11.10 Na vrtu, 11.35 dok.
mm	Kviz: Kolo sreče		Šport, 12.50 Fatti e mi-		Svet Čudes (Avstral.),
m	Nad.: Sentieri - Steze		sfatti		12.00 Alpe-Donava-Ja-
	Film: I figli del secolo		Nan.: Agli ordini papa		dran, 12.30 Utrip, 12.45
	(kom., ZDA ’53, i. J.		Risanke		Zrcalo tedna
	Lewis, D. Martin)		Variete: Colpo di fulmi-		Poročila, vreme, šport
	Kviz: OK, il prezzo 6 giu-		ne, 15.00 Fuego!		Film: Izvrstna ekipa
	sto		Nan.: Gli amici del cuore		(Francija)
	Dnevnik in vreme		(i. Helene Rolles)		Napovedniki
	Nan.: Un giustiziere a		Variete za najmlajše Bim		Tedenski izbor: 4X4,
	New York		Bum Bam, risanke		oddaja o ljudeh in živa-
	Variete: Bravo Bravissi-		Nan.: Baywatch		lih, 15.20 Polnočni klub
	mo		Odprti studio, vreme.		Dober dan, Koroška
	Film: Scacco al re nero		18.55 Sp,ort studio		Radovedni TaCek: Kepa
	(dram., ZDA ’93, i. W.		Nan.: V osmih pod eno		Nanizanka: Pika Noga-
	Snipes, M. VVright)		streho, 19.30 Pappa e		vicka
	Pregled tiska		ciccia (i. John Goodrnan)		Obzornik, vreme, šport
	Variete: Ric in Gian		Glasb, odd.: Sarabanda		Recept za zdravo
			Nan.: L. A. Heat - Čuden		življenje
			par (i. Števen VVilliams,		Žrebanje 3X3 plus 6
@ CANALE 5			VVolf Larson) Nan.: Millenium (i. Lan-		Risanka TV dnevnik, vreme, šport
			ce Henriksen)		Nan.: Gozdarska hiša Falkenau(NemCija, 3.
			Glasbena oddaja: Tribe		
	Na prvi strani, vreme		generation		epizoda)
	Jutranji dnevnik Tg5		Odprti studio, šport		Gore in ljudje
	Nan.: Happy Days, 9.30		Gymmy, svet fitnessa		Odmevi, univerzitetni
	Nick freno, 10.00 Nove				razgledi, kultura, vreme
	Flipperjeve pustolovsci-				šport
	ne, 11.00 Sedma nebesa,	S TELE 4			Panel: Genetika, znanost
	12.00 Vsi ljubijo Ray-				3. tisočletja
	monda				Recept za zdravo
	Nan.: Cosby				življenje
	Dnevnik TG 5		16.45, 23.00, 1.30 Do-		
	Aktualna odd.: Sgarbi		godki in odmevi		
	quotidiani		Vendetta di una donna		
	Nad.: Beautiful		Marco Polo Express		
	Nad.: Vivere (i. Fabio		Dottor Chamberlain		
	Mazzari, F. Marchegiani)		Film		
	Aktualna oddaja: Uomini		Katts and Dog		
	e donne - Moški in žen-		Film: I due volti della		
	ske		vendetta		
	Nan.: Chicago Hope (i. Hector Elizondo, Mandy				TV PRIMORKA
	Patinkin, A. Arkin)	(•) MONTECARLO			
	Aktualna oddaja: Verissi-				
	mo (vodi Cristina Parodi)				16.00 Videostrani
	Variete: Passaparola (vo-				Dolina adrenalina
	di Claudio Lippi)		19.45, 22.40, 1.10 Dnev-		Spoznavajmo zamejstvo
	Dnevnik TG 5	ij	nik		Pozdravljeni g. direktor,
	Variete: Paperissima sprint		Film: 52 miglia di terrore		V. Uršič, Zavar. Triglav
	(i. Raul Cremona, Naike RT		(dram., ZDA ’67)		Brez šminke
	velli)		Nan.: Quincy, 13,05 11		Glasba: Naj spot
	Film: IO no špik inglish (kom., It. ’95, i. Paolo		Santo		Videostrani
			Film: Mano pericolosa		Program za otroke
	Villaggio, P. Quattrini)	igR	Film: Svegliami quando 6		Videostrani
	Variete: Maurizio Costan-		finito (kom., ZDA ’60)		Dnevnik, vreme, iz tiska
	zo Show		Film: Non ti conosco piu		Za zdravje srca in ožilja
	NoCni dnevnik		amore (kom., i. M. Vitri)		Športni ponedeljek
Rm	Paperissima sprint		Film: La vera storia di		Film: Helena iz škatlice
	Nan.: N.V.P.D.		Jess il bandito (ZDA ’57)		Dnevnik TV Primorka
12.00
12.25 12.50
12.55
13.45
14.35
15.05
‘16.35
17.25
17.55
19.40
20.00
21.00
22.30
23.00
0.00
1.20 Teletekst Vremenska panorama TV prodaja Tedenski izbor Sobotna noč:
Koncert: Chris Jones Koncert: Melissa Etherid-ge
Nadaljevanka: Otok Jer-sey (VB, zadnji del) Nanizanka: Simpsonovi (ZDA, 17. ep.)
Danes in nikoli več? Kondor
Dok. serija: Z Michaelom Palinom okoli oceana Dokumentarna serija: Nacisti, svarilo zgodovine Euronevvs Kinoteka
Film: Dama iz Šanghaja (ZDA, 1948, r.-i. Orson VVelles, Rita Hayworth, Glenn Anders) Nadaljevanka: Sestre (ZDA, 22. del)
Oddaja TV Maribor: Po Sloveniji
EP v košarki: Slovenija -Rusija
Glasbena oddaja Gospodarska panorama: Test in atest Studio City
Humoristična serija: Leteči cirkus Montya Pythona
Brane Rončel izza odra EP v košarki: Hrvaška -Italija
IC Koper
15.00 16.55
17.25
18.00
18.30
18.45
19.00
19.25
21.00
22.00
22.30
23.30 23.45
Euronevvs Istra in...
Obisk predsednika ZDA Program v slovenskem jeziku: Športna mreža Športni portret Primorska kronika Tv Dnevnik, vreme, šport EP v košarki: Slovenija -Rusija
Na naslovni strani: Osebnosti našega časa (vodi Tatjana Juratovec) Vsedanes - TV dnevnik Program v slov. jeziku: Sportel
Primorska kronika Športna mreža
/"
A
Radio Trst A
7'00,13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00,14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, Vnnes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kro-r*ika; 8.10 Sardinci; 8.40 Soft mušic; 9.15 Od-Prta knjiga: Cesta s cipreso in zvezdo (A. R©bula, r. M. Prepeluh); 9.30 Glasba za vse °kuse; 10.10 Koncert s slavnimi izvajalci; 11 '00 Aktualnosti na pladnju (pripr. V. Va-lenčlč); 12.40 Najlepše pesmi koroških Slo-Vencev; 13.20 Glasba; 13.30 Kmetijski ted-Pik-' 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški ko-'icek; 15.00 Potpuri; 15.30 Vsi ljudje vse ve-P° (I. Peterlin); 17.00 Kulturna kronika, nato 71' in glasba: Simf. orkester Rene Gulikers;
8.00	Znanstveno raziskovanje: M. Jugg f^olek - pisateljica slov. porekla; 18.25 Priljudne melodije; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
®.30- 12.30. 18.30 Poročila v ital..11.30, ^■lO, 17.10 Poročila v slov.; 10.30 Mati-2qJ?; Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); ■30 Loža v operi - Un palco ali' opera.
Radio Koper
(slovenski program)
^00-9,00 Jutranji pr.; 6.30 Poročila; 6.45 Radij-Q kronika; 7.00 Jutranjik; 8,50 Kulturni kole-11 ^ Glasb, rubrika Od vrha do dna; l3 m_P°letne akciie Mi; 12.30 Opoldnevnik; . PO-15.00 Daj, povej: kviz in glasb, želje po-
slušalcev, avtomobilistična rubrika; 15.30 DIO; 16.10 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-19.00 Glasba, svežih 20 modrih, kronika; 18.45 Informativni koledar;
19.00	Dnevnik; 19.33 Vroči ritmi - tematska glasba; 20.00 Bla bla radio.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 7.35 Bubbling; 8.00 Modri val; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Pogovor o; 9.33 Pred mikrofoni; 10.05 Sigla single; 10.33 Na prepihu; 11.00 Literarna odd.; 11.15 Dialogi; 11.45 7 popevk; 12.55 pesem tedna; 13.07 Čestitke; 13.00 L'una blu; 14.33 Sigla single; 14.45 Vse o šoli; 16.00 Ob 4-ih; 8.00 Magic bus; 18.45 Pogovor; 19.25 Sigla sih-gle; 20.00 Večerni pr.; 0.00 RMI.
Slovenija 1
5.00,	6.00,6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila;
19.00	Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 9.45 Ringaraja; 10.00 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetisjki nasveti; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih;18.15 Kultura; 18.20 Zunanjepolitični feljton; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja;
21.05	Melodije po pošti; 22.00 Zrcalo dne-
va; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Etnofo-nija; 23.05 Uterarni nokturno; 0.00 Poročila.
Slovenija 2
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30,
11.30,	12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40-Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 13.45 Gost izbira glasbo, drobtinice; 14.45 Zagon; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna;
17.00	Hip hop galerija; 18.45 Črna kronika; 19.30 Popularnih 40; 21.00 Telstar; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov; 23.15 Mala nočna filmska.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Čas in glasba; 13.05 Repriza; 13.30 Zbori; 14.05 Izobraževalni pr.;
15.00	Pihalne godbe; 15.30 DIO, šport; 16.15 Glasb, generacije; 17,15 Ekonomska politika; 17.30 Slov. glasb, ustvarjalnost; 18.45 Kulturni globus; 19.30 Operni koncert;
20.00	Dvignjena zavesa; 20.30 S tujih koncertnih odrov; 22.30 Komorni studio.
Radio Koroška
6.08-7.00 Kratek stik; Radio Agora dnevno 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan dnevno 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ),,
Primmki dnevnik
Lastnik: Zadraga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 UT -100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t j. PRAE DZP št 11943347
Letna naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12.1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
r _ _ SREČ
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER
SREDISCE
TOPLA HLADNA	SREDISCE ANT1-
MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZIJA CIKLONA CIKLONA
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.57. Dolžina dneva 15.41.
PLIMOVANJE
Danes: ob 1.36 najvišje 8 cm, ob 8.42 najnižje -32 cm, ob 16.37 najvišje 30 cm, ob 23.57 najnižje -5 cm.
Jutri: ob 3.25 najvišje -2 cm, ob 9.48 najnižje -23 cm, ob 17.42'najvišje 32 cm.
(!
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije
TEMPERATURE V GORAH
°c	°c
500 m............ 18	2000 m.............8
1000 m............ 14	2500 m ............5
1500 m........,... 11	2864 m.............2


IZREDNA PONUDBA ZA NOVE NAROČNIKE
KS
■g
§mM "
KDOR SE BO NAROČIL NA
m
. jlvIMORSKEGA DNEVNIKA!
PRIMORSKI
DNEVNIK
do 30. junija, bo plačal samo 200.000 lir naročnine do konca leta
POLEG UGODNE CENE, BO IMEL TUDI POPUST
V	VIŠINI 50.000 LIR ZA NAKUP DARIL ALI KNJIG
V	NASLEDNJIH KNJIGARNAH:
-	TRŽAŠKA KNJIGARNA V TRSTU
-	KATOLIŠKA KNJIGARNA V GORICI
Vse potrebne informacije lahko dobite na sledečih telefonskih številkah:
0407786300 TRST ali na 0481533382 GORICA
Člani Zadruge Primorski dnevnik imajo še 10% popusta pri ostalih storitvah
SVET / SLIKA PRI SLIKI,..ZGODBA PRI ZGODBI.
Princ Edward včeraj »vzel« meščanko Sophie
VVINDSOR - Včeraj se je v kapeli sv. Jurija v VVindsorskem gradu poročil najmlajši sin angleške kraljice Elizabete II. princ Edvvard, zvestobo in podložnost mu je (v nasprotju z Diano Spencer Charlesu in Sarah Fergusson Andrevvu, ki sta se po-služili sodobnejših besedil) obljubila Sophie Rhys - Jones, pripadnica trdnega meščanskega sloja (f. AP). Kraljica, ki je mladoporočencema naklonila naslov vojvod Wessexa, upa, da bo ta zakon le zdržal. Razvpitim ločitvam prestolonaslednika in princa Andrevva je treba dodati še bolj diskreten razdor prvega zakona princese Ann.
Vsekakor pa je kraljici in kot kaže tudi podanikom všeC zadržanost tega para, ki ga sestavljata 34-letna izvedenka za stike z javnostjo in 35-letni producent dokumen tarcev. Ne glede na prisego zvestobe po starem vzorcu (zlobneži so sicer pripomnili, da je
izbira tega teksta dobra reklamna p0" teza in da Sophie že ve, kaj dela) pa je Sophie izjavila, da svoje zaposlitve ne bo opustila. Po njej se ne pretaka niti kapljica modre krvi, zato pa izva ra iz dobre, trdne družine srednjeg razreda, v kateri so vselej vsi delali si složno pomagali. Tako Dianini 0 Sarahini starši so bili namreč ^o(fn^ otrokom pa so med drugim »podar li« vrsto nevroz.	,
Tudi tokratna kraljevska poro je seveda potekala pod žaronie medijske in splošne pozornos, Slovesnega obreda se je udeie ^ 550 povabljencev, sorodnikov prijateljev, veliko številnejši i3 . vedneži pa so se morali zadovo z neposrednim televizijskim P nosom ali pa z bežnim vtisom. . tim na ulicah ob gradu. V trap . spomin so lahko kupili sponu^^. saj se je tovrstna »industrija« tokrat izkazala.