UVODNIK VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 6 VZGOJA Z UMETNOSTJO – ŽLAHTNA IN POGOSTO SPREGLEDANA POVEZAVA V PEDAGOŠKEM DELOVANJU Education through Art – A Precious and Frequently Neglected Connection in Pedagogy Č e želimo vzpostaviti osnovne koordinate razmišljanju o pe- dagoškem pomenu umetnosti, ne moremo mimo dveh skrajnih točk, ki sta se izoblikovali v prvem stoletju razvoja akademske pedagogike. Prvo predstavlja Schillerjeva ideja iz pisem o estetski vzgoji človeka iz leta 1794, kjer zapiše, da si od lepote ne mo- remo obetati neposrednih vzgojnih učinkov ne na intelektualnem ne na moralnem področju oblikovanja zna- čaja, a si uresničitve razsvetljenskega ideala modrosti – drzniti si misliti – ne moremo zamisliti brez umetnosti, ki ogreje srce in vzburi imaginacijo (Schiller, 2003). Drugo pa predstavlja ideja Herberta Spencerja iz leta 1859, da umetnosti spadajo v človekov prosti čas, zato bi morale zavzemati enako mesto v vzgojnih dejavnostih, osrednje mesto pa naj seveda pripada znanosti (povzeto po Reimer, 1998). Znotraj istih koordinat se do danes razvija pedagoška misel o vzgojnem pomenu umetnosti. Na eni strani se ohranja ideja o specifični naravi umetnosti, »ki je, ko gre za podpo- ro razvoju človečnosti, ni mogoče enakovredno nadomestiti z drugimi mediji pridobivanja znanja in izku- šenj …« (Kroflič, 2019: 169), na drugi strani pa se iščejo dokazi o pomemb- nih vplivih »ukvarjanja z umetniškimi jeziki na razvoj uporabnih spretnosti (npr. izboljšanja jezikovne in mate- matične pismenosti) in zmožnosti (npr. radovednosti, ustvarjalnosti, domišljije, delovne discipline, sode- lovanja) …« (prav tam), ki bi zadostili pragmatičnim argumentom o »tržni vrednosti« ukvarjanja z umetnostjo v okviru vzgoje in izobraževanja. Nekako v tem duhu se gibljejo šte- vilne metaanalize raziskav o peda- goškem pomenu umetnosti in med- narodni dokumenti UNESCA, OECD in Evropske unije v podporo vključe- vanju umetnosti tako v splošno kot strokovno in poklicno izobraževanje, ki se vrstijo po letu 2000. A razpisi za raziskave in razvojne projekte dokazujejo, da se od poučevanja z umetnostjo pričakuje predvsem razvoj uporabnih spretnosti – pred- vsem za razvijajoče se kreativne in- dustrije (glej npr. Collard, 2017). Isto tezo na primer potrjuje tudi viralni uspeh predavanja Kena Robinsona Šole ubijajo kreativnost iz leta 2006, ki do danes beleži več kot 72 milijonov ogledov, v njem pa zagovarja po- membnost ukvarjanja z umetnostjo zaradi razvoja ustvarjalnosti. Seveda lahko razmišljamo malo manj »shematično« in rečemo, da so tudi uporabne spretnosti in zmožnosti nekaj, kar prispeva k dobrobiti vsa- kega posameznika, saj nam na primer širjenje sporazumevalnih zmožnosti (»pismenosti«) izboljšuje pogoje za uspešno učenje in razvoj, spodbu- janje radovednosti, ustvarjalnosti, domišljije itn. pa nam omogoča vzpo- staviti kritično in odgovorno držo v svetu. A tisto, kar moramo sprejeti kot obvezo, če želimo uspešno uvajati več umetniških vsebin in dejavnosti v šolsko realnost, je naša zaveza, da pozorno spremljamo učinke umetni- ških projektov in z evalvacijami do- kazujemo njihov pozitivni učinek na Dr. Robi Kroflič, Filo z o fsk a f akult eta Univ erz e v Ljubljani razvoj vsake učeče se osebe, posledič- no pa tudi na njen akademski uspeh, nadaljnje zaposlitvene zmožnosti in družbeni angažma. Mednarodne iniciative za več vklju- čevanja umetnosti v (pred)šolske kurikulume so odmevale tudi v stra- teških dokumentih o pomenu kultur- no-umetnostne vzgoje v Sloveniji in odprle številne možnosti, da v okviru mednarodnih, nacionalnih in lokal- nih projektov preizkušamo različne načine za krepitev vzgojnih dejav- nosti, ki se naslanjajo na umetniške prakse, pa naj gre za poučevanje o po- menu umetnosti, vzgojo v umetnosti ali vzgojo in poučevanje s pomočjo umetnosti. Pričujoča tematska šte- vilka revije prinaša vrsto teoretskih, analitičnih in praktičnih prikazov projektov, ki so v zadnjih letih nastali na izobraževalni vertikali od vrtcev do srednjih šol, omogočili pa so jih projekti Evropskih socialnih skladov (SKUM – Razvoj sporazumevalnih zmožnosti s pomočjo umetnosti, Igri- šče za gledališče), sredstva Kreative Evrope (Cinemini), Evropska sredstva za regionalni razvoj ((So)delujem, rastem, prispevam), pa tudi nacional- ni projekti (Kulturni bazar, KUD Pozi- tiv) in pobude na ravni posameznega vrtca oziroma šole (DrugaDruga) ali vzgojitelja/-ice oziroma učitelja-/ice (potujoči kovček – kamišibaj). Poudarek pričujočih razprav, analiz in prikazov je na dejavnostih, ki sega- jo na področje vzgoje z umetnostjo. Gre za uresničitev ideje, da lah- ko obravnava vzgojno-izobraževalnih vsebin, v kateri se prepletajo klasični UVODNIK | 2022 | št. 1–2 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 7 didaktični pristopi posredovanja učnih vsebin z umetniškimi praksa- mi, ki obravnavajo iste kurikularne vsebine, poveča zanimanje za same vzgojno-izobraževalne vsebine, po- globi razumevanje, otroke oziroma mladostnike spodbudi k iskanju po- menov in smisla obravnavanih vse- bin, v sam pouk pa vnese nove kre- ativne didaktične pristope, ki jih razvijajo posamezne zvrsti umetni- ških praks. Če k tem ciljem dodamo še idejo, da bi vzgojno-izobraževalne ustanove ne le v manjših krajih po- novno postajale žarišča kulturnega življenja v lokalnem okolju (pomis- limo samo na bogato kulturno-ume- tniško dejavnost Druge gimnazije Maribor in KUD Pozitiv, ki deluje v okviru Dijaškega doma Ivana Can- karja v Ljubljani in ki daleč presega zgolj popestritev šolskega življenja za dijake), dobimo ambiciozen načrt kulturno-umetnostne vzgoje, ki smo ga izoblikovali v projektu Razvoj in udejanjanje inovativnih učnih okolij in prožnih oblik učenja za dvig splošnih kompetenc – razvoj sporazumevalnih zmožnosti s kulturno-umetnostno vzgo- jo (SKUM), posamezne elemente tega ambicioznega načrta pa uresničujejo tudi številni drugi projekti, ki jih pri- kazujejo objavljena besedila. Uresničitev zapisanih ciljev seveda ni mogoča brez stalnega sodelovanja vrtcev in šol z umetniki/-cami in kul- turno-umetniškimi ustanovami. Kot sem zapisal pred časom, lahko pouk o umetnosti uspešno izvajajo za to ustrezno izšolani vzgojitelji/-ce in uči- telji/-ce, pristne umetniške izkušnje, ki so izhodišče vzgoje z umetnostjo, pa lahko pričarajo samo umetnice in umetniki (Kroflič, 2019). Če za izbor umetniških produkcij, primernih za posamezne starostne skupine, otrok, učenk/-cev in dakinj/-ov, že več kot desetletje skrbi nacionalni projekt Kulturni bazar, pa je še posebej v šolah mnogo teže zagotoviti kontinuirano sodelovanje učiteljic/-ev z umetnica- mi/-ki pri rednih urah pouka. Zasnova skupnega načrtovanja učnih enot in tandemska izvedba pouka v okviru rednega programa, izbirnih vsebin ali projektnih tednov sledi idejam iz mednarodnega prostora in je še vedno manj prisotna v naših vzgojno-izobra- ževalnih ustanovah. V zvezi s predstavljenimi projekti povezovanja umetnosti in vzgojno- -izobraževalnih vsebin pa je treba izpostaviti še eno dimenzijo. Izved- ba številnih projektov sega v čas pandemije covida-19, ki je temeljito zamajala običajno delovanje vrtcev in šol, pri otrocih in mladostnikih pa pustila številne negativne posledice (upad motivacije in koncentracije za vzgojno-izobraževalno delo, psihične stiske, strah, da usvojeno znanje med šolanjem na daljavo ne bo enako trajno in kakovostno kot tisto, ki so ga pridobivali med izobraževanjem v šolah, pomanjkanje socialnega prostora za druženje z vrstniki itn.). Pozornost izvedbe projektov vzgoje z umetnostjo smo tako poskušali usmeriti v nevralgične točke šolanja na daljavo in tako ublažiti negativne učinke, ki smo jih sproti beležili s številnimi raziskavami in analizami. Umetniški projekti so postali neka- kšni mini laboratoriji za raziskovanje možnosti kreativne rabe IKT, ki omo- goča tesen osebni stik med umetni- cam/-ki in otroki, učenkami/-ci ter dijaki/-njami, naslavljanje vsebin, povezanih s pandemijo in življenjem v fizični izolaciji (ki ni nujno tudi so- cialna izolacija!), ohranjanje prostora medvrstniškega sodelovanja in stika z najbolj ranljivimi posameznica- mi/-ki, pa tudi možnosti za družbeni angažma v času preventivnozdra- vstvenih omejevalnih ukrepov. Pričujoča dvojna številka revije Vzgo- ja in izobraževanje prinaša predsta- vitev raznolikih pedagoških praks, ki so v zadnjih letih nastajale v Slo- venskih vrtcih in šolah na področju povezovanja pedagoškega dela in umetniških praks. Glede na številne kakovostne prispevke, ki smo jih pre- jeli ob snovanju te dvojne številke, pa lahko že vnaprej najavimo objavo še nekaj prikazov dobrih praks v nas- lednjih številkah tega letnika revije. In upamo, da bodo te objave delovale kot spodbuda vzgojiteljem/-icam in učiteljem/-icam, kakor tudi umetni- kom/-icam, da nadaljujejo s to zani- mivo in koristno obliko sodelovanja. VIRI IN LITERATURA Collard, P. (2017). Kaj je kreativno učenje in zakaj je pomembno? (Plenarno predavanje na Kulturnem bazarju). https://www.youtube.com/watch?v=UCOj- nFbjyHs Kroflič, R. (2019). Preschools' and Schools' Coope - ration with Artists and Cultural Institutions (SLO: Povezovanje vrtcev in šol z umetniki in kulturimi in- stitucijami). V: Skubic Ermenc, K. in Mikulec, B. (ur.). Building Inclusive Communities through Educati- on and Learning. Cambridge Scholar Publishing, str. 169-182. Slovenska predloga besedila dostopna na spletu: http://www2.arnes.si/~rkrofl1/Teksti/Pove - zovanje%20vrtcev%20in%20sol%20z%20umetni - ki%20in%20kulturimi%20institucijami1.pdf Reimer, B. (1998). What knowledge is of most worth in the arts? V: Hirst, P. H. in White, P. (ur.) Philosophy of Education. Mayor Themes in the Analytic Tradi- tion. Volume IV. Problems of Educational Content and Practices. London, New York: Routledge, str. 145–170. Robinson, K (2006). Šole ubijajo kreativnost (TED predavanje). https://www.ted.com/talks/sir_ken_ro- binson_do_schools_kill_creativity?language=sl Schiller, F. (2003). O estetski vzgoji človeka. V vrsti pisem. Ljubljana: Študentska založba.