Naročnina mesečno 2? Din, za inozera«
stvo 40 Din — nedeljska iztkija celoletno 96 Din, za inozemstvo 120Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2996. 2994 in 2050

VENEC
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.549 za inserute; Sara levo štv. 7503, Zagreb štv. >9.011. Praea-Duno j 24.797
U prava; Kopitur-jeva 6. telefon 2992
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsak dan ziutraj, razen pomleljka in dneva po prazniku
Trda resničnost
V drugi polovici tega meseca se sestane v Lausanni reparacijska konferenca in na svečnico se snidejo v Ženevi predstavniki vsega sveta, da pričnejo z javno razpravo o najtežjem svetovno-političnem vprašanju, ki ga pozna moderna civilizacija. Na prvo in na drugo zborovanje se vršijo z mrzlično naglostjo diplomatske priprave v presto-licah Francije, Anglije, Amerike in Nemčije, ki jim pojde v teb vprašanjih glavna beseda, potem ko je boljševiška revolucija ustvarila iz Rusije svet zase. Že versailleska mirovna pogodba 6e bavi ne samo z reparacijami, temveč tudi razorožitvijo, kolikor nalaga Nemčiji popolno razoroženje, ostalim pa zmanjšanje oboroženih sil v smislu pravil Zveze narodov, še bolj pa je Amerika zvezala medsebojno oba problema, ko je postavila razorožitev za pogoj svoje pomoči Evropi, to je morebitnega znižanja ali celo črtanja medzavezniških dolgov; Francija se izjavlja pripravljeno popustiti toliko na reparacijah, kolikor popusti Amerika na svojih vojnih terjatvah napram njej. Obe vprašanji sta res v medsebojni zvezi in idealno bi ju bilo rešiti skupno, in 6icer takoj.
Toda diplomati morajo računati s trdo resničnostjo. Vprašanje razorožitve je tako obširno in zapleteno, državniki so na njega tako malo pripravljeni, da ne bodo prišli v Ženevo niti 6 konkretnimi načrti, kaj še da bi se glede katerega mogli sporazumeti; narode razdvaja še vedno kljub hudi gospodarski stiski bolestni nacionalizem, ki jim potiska v roke orožje. Od razorožitvene konference ne smemo davkoplačevalci zaenkrat pričakovati mnogo. Diplomati, ki niso nič več kakor predstavniki 6vojih narodov, ne morejo delati čudežev; treba bo prej razorožiti narode duhovno.
Mnogo bolj konkretno in tudi bolj obdelano je reparacijsko vprašanje, saj so ga same številke, ki z vso težo pritiskajo na nemško gospodarstvo, a morda še težje na finance tistih držav, ki so radi Hooverjevega moratorija prišle ob reparacijo. Moratorij zapade junija in prizadete države so prisiljene najkasneje do tedaj nekaj ukreniti. Pravno so reparacije čisto drugi problem kakor razorožitev, saj n. pr. niti ne zadevajo Amerike, ki ni priznala vcrsailleske mirovne pogodbe in tudi ni bila povabljena v Lausairao, tudi verjetnost za uspehe pri reparacijski konferenci je mnogo večja kakor pri razorožitveni konferenci. Zato se problema obravnavata raje ločeno.
Pobudo za konferenco v Lausanni je dala angleška vlada. Za diplomatskimi kulisami sodijo, da bi Anglija rada prevzela vodstvo reparacijsko politike, potem ko je kongres z odklonitvijo vsake razprave o znižaniju medzavezniških dolgov potisnil Ameriko za delj časa z evropskega pozorišča. Amerika, ki je radi svoje intervencije pač tudi sama soodgovorna na zaključku svetovne vojne, ki ee je uzakonil v versailleski pogodbi — čeprav ni hotela podpisati — bi se morala čutiti moralno obvezano, da čvrsto sodeluje pri konsolidaciji nove Evrope, ki jo je med vojno sama pomagala ustvarjati. Ameriški kongres si je raje umil roke. Nemce je Hooverjev moratorij 6ilno ojunačil in zato danes toliko bolj obžalujejo ameriški umik. V tem trenutku ni tako važno vprašanje, ali si Anglija v resnici osvaja vlogo, ki jo je dosiej hotela igrati Amerika, in ali se morda Francija bori zanje. Dejstvo je, da je že formulacija angleškega predloga za sklicanje lausannske konference zelo razburila Nemce, ker v.-.ebuje ne majhno koncesijo Francozom, kolikor predlaga le delno in začasno rešitev reparaeijskega vprašanja. Veliki anglešiki dnevniki sicer insistirajo na tem, da se reparacijsko vprašanje reši defini-tivno, to jc, da se ne iSče izhod iz zagate z raznimi moratoriji na podlagi Youngovega načrta, temveč z radikalnim znižanjem, ako ne s popolnim črtanjem reparacij; toda nikakor ni nujno, da bi se pisanje konservativnega tiska moralo kriti z zunanjo politiko MacDonaldove vlade.
Na francosko-angleškc razgovore so Nemci rc igirali z vso silovitostjo. Veliko pozornost je v>:judil Hindenburgov novoletni nagovor, pa tudi prelal Kaas, vodja cenlruma, je v svoji božični izjavi nenavadno ostro poudaril, da je zunanjepolitični 6motcr vseh Nemcev eden in isti, to je popolna osamosvojitev Nemčije, le po taktiki se posamezne stranke ločijo. Črtanje reparacij in pravice do oboroževanja ne zahteva torej samo Hitler. Po najnovejših poročilih iz Berlina bo dr. Briining pri-tiel v Lausanne z odločno zahtevo po definitivni ureditvi reparaeijskega vprašanja in njegova pooblastila glede koncesij v tem pogledu bodo zelo omejena.
Gotovo je, <la si Nemci z napovedano intran-singcnco ne bodo prav nič koristili. S takšno taktiko dajejo le orožje v roke francoskim nacionalistom in kvarijo razpoloženje mednarodne javnosti, ki je v zadnjem času glede reparaeijskega vprašanja dokaj ugodno. Saj je iz Francije same te dni prišel resen predlog — stavil ga je v južni Franciji silno razširjeni list »Depeche de Toulouse«, ki stoji blizu radikalov —, naj Francija kratkomalo privoii v definitivno črtanje reparacij in tako razoroži svojega največjega nasprotnika Hittlerja. Osrednje glasilo Iierriotovih pristašev, ki se pripravljajo na prevzetje vlade, je na ta predlog reagiralo, češ, da morajo prvi korak storiti Združene države in črtati medzavezniške dolgove, toda na drugi strani mora tudi Nemčija dati jamstva za ohranitev sedanjega stanja Evropi.
Tako ostre izjave, kakor 6e v zadnjem času sljšijo iz Nemčije, dajejo skoraj prav francoskemu desničarskemu tisku, ki pravi, da bi sc Nemčija ne zadovoljila niti s črtanjem reparacij in bi prišla potem z novimi zahtevami, kakor z zahtevo po svobodnem oboroževanju in revizijo poljske meje. Ako se zahteva od Francije in drugih zaveznikov tako velika gesta, kakor je črtanje reparacij, hi morala priti na plan Nemčija z drugo protigesto,
Reparacijska konferenca
v nevarnosti?
Anglija se nagiba k francoskemu stališču - Nemci proti vsakemu kompromisu
Pariz, 7. jan. ž. Danes je padla odločitev, da se reparacijska konferenca ne bo sestala dne 18. t. m. v Lausannu. Velika Britanija je načelno sprejela Lavalove razloge, da se sestanek konference odgo-di, to pa tembolj, ker gre le za dvo- do tridnevno odgodiiev, tako da se bo konferenca sestala 20. ali pa najpozneje 21. t. m. Današnji »Matin« je prepričan, da bo na konferenci v Lausanni odgoden Nemčiji moratorij za ono leto, oziroma največ za dve leti, kakršno mnenje imajo tudi nemški baučniki v Berlinu. Odločilna za tako rešitev je okoluost, da hočejo počakali, kakšno stališče bo zavzela Amerika v vprašanju zavezniških vojnih dolgov, ker se bo šele po rešitvi lega vprašanja lahko prešlo h konč-noveljavni rešitvi reparaeijskega problema. Pred rešitvijo tega vprašanja je reparacijski probleut nemogoče rešiti; v tem pogledu Francija ni izolirana.
Snoči se je vrnil iz Londona generalni tajnik v zunanjem ministrstvu Berthelot, ki jo imel konferenco s finaučuim ministrom Flandinom, katere so se udeležili tudi strokovnjaki. Danes je bila v poslopju Elizeja seja vlade, na kateri so se prouča-vali pogoji, pod katerimi naj bi se otvorila konferenca v Lausanni. Francosko delegacijo bo vodil Flatidin, ker so zdravniki prepovedali Briandu, da odpotuje v Lausanno. Laval se bo udeležil le začetka in konca konference.
Za usodo lausannske konference je značilen današnji komunike britanske Reulerjeve agencije, po katerem se Francija in Britanija res trudita, da bi prišli do sporazuma za skupen nastop na konferenci. Le na ta način se bo lahko dosegel namen, za katerega gre iu sicer za upostavo zaupanja v gospodarski položaj Nemčije. Manj optimističen je pariški dopisnik »Daily Telegrapha«, si ugotavlja, da je zelo neugoden vtis napravila okolnost, ker je generalni tajnik v francoskem zunanjem ministrstvu Berthelot odpotoval iz Londona pred povratkom britanskega zunanjega ministra sira Johna Simona. To je un vsak način dokaz, da sporazum med Veliko Britanijo in Francijo zaradi razorožitvene konference ni lako ugoden in perfekten, kakor ga pol-službeno prikazujejo z ene in druge strani. Osebna mnenja in prepričanja poedincev ne igrajo pri tem nobene vloge.
Angleški kompromisni predlog
Berlin. 7. jan. ž. Po konferenci, ki jo je imel tamkajšnji nemški poslanik baron Neurath z angleškim ministrom Simonom, so čuje, da bo Anglija na reparacijski konferenci predložila, da sc moratorij Nemčiji podaljša samo za kratek čas in sicer za polletno dobo, najdaljc pa za eno leto, to pa radi tega, ker zastopa Anglija stališče, ila jc sedaj nemogoče rešiti reparacijski problem, ker jc politična situacija popolnoma nejasna, tako v Franciji, kakor tudi v Nemčiji, da celo v Ameriki. Anglija zastopa stališče, da se morajo pred končno-veljavno rešitvijo tega vprašanja izvršiti najpreje francoske volitve, nato pa volitve v Pvusiji, katerim v iuozemstvu pripisujejo izredno veliko važnost, ter končno volitve za predsednika nemške republike. Med lem časom pa se bodo vršile tudi volitve predsedniških kandidatov v Zedinjenih državah. Šele takrat, ko se bo na ta način razčistil politični položaj, se lahko prične s končno rešitvijo reparaeijskega problema.
Pariz, 7. jan. ž. Echo de Pariš piše, da se morajo predstavniki reparacijske konference v L a u s a n n i brezpogojno postaviti na stališče bankirjev ter zahtevati, da sc podaljša Nemčiji moratorij za dobo enega leta. Za petek pričakujejo v Parizu prihod britanskih strokovnjakov, vendar pa že sedaj ugotavljajo, da se francosko stališče od britanskega v marsičem razlikuje. London uporno zahteva, da se nemški moratorij dovoli vsaj za nekaj mesecev. L'0evre; izjavlja, da je na berlinski konferenci bančnikov moglo priti samo do podaljšanja nemških zmrznjenih kreditov, ker nihče noče, da se v lem negotovem času učvrstijo sprejemljivi stabilizacijski pogoji. Torej ban-| kirji niso poslušali in se tudi niso ozirali na miš-i Ijenje baselskih strokovnjakov in tudi v Lausanni ne bodo drugače postopali diplomati.
London, 7. jan. AA. Ministrski predsednik Mac Donald je danes prispel semkaj i/. Lossiemouthn. Prihodnje dni se bo posvetoval z raznimi ministri in strokovnjaki in proučil poročila ministrskih odborov, ki so zasedali v počitnicah. Poročajo, da je
razprava o pripravah za relacijsko konferenco v Lausannu ugodno napredovala. Sir Frederick Leitii Ross, ki je vodil razgovore s francoskimi strokovnjaki o reparacijskem vprašanju, bo imel priliko, da bo z ministrskim predsednikom razpravljal o tej zadevi na osnovi poročila včerajšnje seje ministrskega odbora. Jutri se vrne v Pariz, kjer bo nadaljeval pogajanja.
Poročajo, da bo angleška vlada na konferenci v Lausannu zastopala stališče, da je za ugodno rešitev reparaeijskega vprašanja neobhodno potrebna obnova zaupanja v Nemčijo. S tem ni mišljeno samo zaupauje Nemcev v njihovo državo, temveč splošno zaupanje sveta v bodočnost Nemčije. To je pravi namen razgovorov.
Upajo, da bo konferenca izdelala tak praktičen načrt, da bo obnovil zaupanje v nemško državo.
Optimizem v City
London, 7. jan.. AA. Funt jo bil danes trden. Zjutraj jc notiral toliko kakor včeraj.
Želja po sporazumu, ki se kaže v francosko-angleškili razgovorih glede reparacij, navdaja v City z velikim optimizmom, vendar si poslovni krogi prizadevajo, da bodo kratkoročni krediti, investirani v Nemčiji in v srednji Evropi, še dolgo ostali zmrzli. Iz tega razloga so akceptne banke izpreme-nile ustroj odbora angleških kratkoročnih upnikov in sklenile ustanovili permanentno tajništvo in tri posebne pododbore. Prvi pododbor bo proučeval vprašanje nemških izključno trgovskih kreditov, druga dva pa bosta študirala vprašanje avstrijskih iu madjarskih kratkoročnih kreditov ter druge angažmane, ki so jih sklenile nemška država ali pa nemške občine.
Nemci zavračajo vse predloge
Berlin, 7. jan. tg. Danes popoldne so se začeli že naznanjeni razgovori med kabinetom in nemškimi poslaniki iz Pariza, Londona in Rima, ki so prišli v Berlin. Nemška vlada naglasa, da bo sprejela samo končno rešitev reparaeijskega problema. V berlinskih krogih opozarjajo na gotove poskuse iz inozemstva, da bi se spričo ležkoč glede sporazuma med nemškim in francoskim stališčem lozan-ska konferenca "prekinila in se potem nadaljevala šele po francoskih volitvah. Naglaša se, da bi tako prekinjenje imelo lo tedaj pomen, če bi se s lem zajamčila končnoveljavna ureditev problema. Posebno sc naglasu, da je cilj nemške vlade ta, da se reparacije črtajo.
Berlin, 7. jan. AA. Nemška vlada bo še ta .utefl uredila tehnične priprave za reparacijsko konferenco v Lausanni. Državni finančni minister Dietrich, ki je nekaj dni bival na Cadenskem, se vrne v Berlin v četrtek dopoldne. Popoldne se sestane ministrski svet. Seji bodo prisostvovali tudi državni podtajniki, ki proučujejo vprašanje reparacij. Ministrski svet bo očrtal smernice, po katerih se bo ravnala nemška delegacija na konferenci v Lausanni. Nemški delegaciji bo na čelu dr. Briining sam.
Dr. Briining je bil včeraj na kosilu v ameriškem veleposlaništvu z veleposlanikom Edgom. Pri tej priliki je dr. Briining raztolmačil veleposlaniku Združenih držav stališče Nemčije napram Franciji. Ta sestanek ni bil političen in se je razgovor gibal v prosti obliki.
Staiišče nemške vlade do lausannske konference je že dognano. Nemčija bo zahtevala na tej konferenci končno rešitev reparaeijskega vprašanja. Nemška vlada si zamišlja to rešitev tako, da
hi konferenca proglasila, da Nemčija ni več dolina plačevati reparacij. Noinška javnost je sprejela r velikim nezadovoljstvom načrt, ki ga pripisujejo guvernerju angleške Narodne banke Normanu, naj bi lausan. konferenca uredila reparacijsko vprašanje le začasno za ,šcst mesecev, da bi moglo zainteresirane vlade sestaviti načrt o končni ureditvi rcpuracij. Prav tako je bila javnost nezadovoljna s predlogom francosko vlade, ki ga je Laval sporočit nemškemu veleposlaniku v Parizu v. Hoeschn. Po lem predlogu naj bi bil Iloovrov moratorij podaljšan do 1. julija 193-1. Oba predloga smatra nemška javnost za nezadostna. Uradni krogi opozarjajo na gospodarske razmere v Nemčiji, ki da so skrajno kritične in ki jih je mogoče urediti le, če bo lausannskn konferenca uspela in rodila končne sadove.
Uradni krogi so nadalje mnenja, dn morajo pogajanja o privatnih intobiliziraiiih kreditih v Nemčiji uspeti še pred sestankom lausannske konference. Nemško časopisje, zlasti berlinski listi opozarjajo danes na važnost vesti, ki jo je razširila »Havasc o tem, da je že bil dosežen načelni sporazum med inozemskimi bančniki in nemškimi bančnimi zavodi o enoletnem podaljšanju baselskega sporazuma. S tem je odpadla solucija o večletni konsolidaciji teh dolgov. Pogajanja se nadaljujejo. Po mnenju poučenih krogov bo sporazum o teh kreditih podpisan okrog 15. januarja.
Berlin, 7. jan. ž. Na merodajnih mestih se v očigled prihodnje konference v Luzani odločno izjavlja, da se Nemčija v nobenem slučaju ne bo zadovoljila s provizorno odločitvijo, lemveč bo v tem slučaju prenehala plačevati svoje dolgove.
Pred rekonstrukcijo iranc. vlade
Maginot umrl
Pariz, 7. jan. tg. Preteklo noč ob 2 je umrl fran-j eceki vojni minister Maginot v starosti 5-1 let. Leta 1910 je bil prvič izvoljen v francosko poslansko zbornico in je bil od leta 1917 skupno 12 krat minister, med vojno tudi pod Millerandom in Poin-carejem kolonialni, vojni in penzijski minister. Bil je ožji rojak Poincarejev in je zastopal volivno j okrožje Bar le Duc. Ob zadetku vojne se je pro-! isto vol j no prijavil kot navaden vojak, napredoval l pa je samo do podčastnika, ker je že meseca no-| vembra 1914 radi hude rane postal invalid in bil odpuščen iz vojske. Pridobil si je odlikovanje častne legije in vojni križ. Po vojni je postal ustanovitelj desne patriotične, svobodomiselne skupine demokratične akcije. Njegovo zadnje delo je bil pas trdnjav ob nemški in italijanski meji.
Magiuotova smrt bo povzročila delno vladno i krizo. Radi bodočo razorožitvene konference se mora vojno ministrstvo čimprej zopet zasesti. Najlažje bi postal njegov naslednik morda Tardieu, ki pa ue kaže posebnega veselja, da bi opustil kmetijsko ministrstvo. Zato govorijo, da bo postal Ma-ginotov naslednik predsednik vojnega odbora v poslanski zbornici polkovnik Fabry, ki pripada Mo-ginotovi skupini, ali pa morda Painleve. Ker jc že govor o delni krizi, se čuje, da tudi zdravje Bri-anda ni posebno dobro ia da desničarske stranke želijo, da bi ga nadonicstoval kdo drugi. Vendar je mogoče, da Laval no bo hotel iti tako daleč in da bo Briandu pridelil kot drugega glavnega delegata in podporo za bodoče konference senatorja
ki bi to vsaj deloma odtehtala, to je « svečano izjavo, da priznava teritorialni status quo in nc misli na revanšo.
Da je gospodarska kriza v Nemčiji velika in da so je deloma, niti zdaleč ne povsem, krive reparacije, radi verjamemo; loda Nemci bi ne smeli pozabiti, kako veliko žrtev predstavlja črtanje reparacij za zaveznike, posebno za majhne države, kakor je n. pr. Jugoslavija, in temu spoznanju primerno bi morali uravnati svojo zunanjo politiko. Tistih 800 milijonov, ki smo jih izgubili na reparacijah, jc vrgel Hooverjev moratorij na ramena na-
šega, . ii1..',',./.,'.', ,'. .,'.'.' na ramena našega revnega kmeta, na ramena tisočih brezposelnih, ki ne uživajo nikake podpore, kakor se to godi v Nemčiji, in na ramena naše industrije, ki prehaja čedalje bolj v roke tujcev, morda povečini v roke Nemcev.
Na reparacijsko konferenco v Lausanni je i bila povabljena tudi naša država in prepričani smo, da bodo naši odposlanci znali ščititi interese našega ljudstva. Nikakor nismo načelni nasprotniki znižanja ali črtanjn reparacij. Toda zanje jc treba najti nadomestila.
Pavla Boncourja, ki lahko stopi v vlado, ker je i» stopil iz socialistične stranke.
Pariz, 7. jan. AA. Mornariški minister Do-mont, ki je začasno prevzel za pokojnim Magino-tom tudi vojno ministrstvo, je izdal proglas na armado, v katerem odreja, da se na vseh vojaških poslopjih v znak žalosti nad smrtjo vojnega ministra Maginota izobesijo zastave na pol droga. Zastave bodo visele do vštetega dne, ko bo pogreb.
Med mnogoštevilnimi osebami, ki so vojnemu ministrstvu izrazile 6ožalje o priliki smrti vojnega ministra, je bil tudi japonski general Tanj, zastopnik japonske armade pri DN.
Ghica na poti v Varšavo
Pojtfofanja z Rusijo
Bukarcšt, 7. jan. ž. Zunanji minister Ghica je danes zjutraj odpotoval v Varšavo, da napravi svoj prvi obisk v Poljski.
Varšava, 7. jan. tg. Listi prijazno pozdravljajo romunskega zunanjega ministra Ghico, ki pride jutri v Varšavo, iu smatrajo, da bo glavni predmet njegovih razgovorov z Zaleskijeni ta, da formulirat;! pogodbo o nenapadanju med Poljsko in Romunijo ter med sovjetsko Rusijo. Dasi se bodo direktna romunsko-ruska pogajanja vodila v Rigi, bo vsekakor prišlo do odločitve o pogodbi že pri tein obisku romunskega zunanjega ministra v Varšavi. Tesne zveze med Varšavo z Bukareštom in tudi Parizom so v teh dneh kažejo s tem, da bo tudi francoski poslanik v Varšavi priredil na čast Ghici večerjo.
Amerišho-iaoonskš incident zaključen
Ncwyork, 7. jan. AA. Opravičilo, ki ga je dala japonska vlada zaradi incidenta z ameriškim konzulom v Harbinu, se zdi, da je bilo v zunanjem ministrstvu ugodno sprejeto.
Zagrebška vremenska napoved. Pretežno oblttč no, toplo in vetrovno Poslabšanje vremena je nri-čakovali.
Dunajska vremenska napoved: Večinoma oblačno, verjetno tudi padavine, višja temperatura.
99
Nevarnost diktature Guardije Civit" v Španiji
Skrajna beda žene prebivalstvo v revolucijo — General Sanjurjo
grozi z diktaturo
Madrid, 7. jan. Politične razmere v Španiji so se v zadnjem času zelo poslabšale. Borbe za ustavo, posebno pa ločitev cerkve od države, je povzročila, da so je velika koalicija vseh meščanskih republikanskih strank skupaj s socialisti razbila. Potem ko se je od te koalicije odcepilo desno krilo, ki ga vodi Zamora, in potem ko je bil Zamora izvoljen zn predsednika republike, je tudi Lerroux, voditelj zmerne republikanske sredine, zapustil vladno koalicijo, tako da sedanji ministrski predsednik Aza-na vlada samo z republikansko levico.
Ker svetovna gospodarska kriza tudi Španijo vedno bolj stiska, zato se množijo nemiri, štrajki in druga nasilna dejanja, s katerimi skuša množica izboljšati svoj obupni položaj. V zadnjih nemirih je bilo v spopadih med množico in orožništvom — tako zvano Guardia C i v it — vsega skupaj ubitih 21 oseb, kar je povzročilo po celi deželi veliko raz-
burjenje. Zadnji spopad se je zgodil v Villa Anedo, kjer so štrajkujoči poslali v prvo vrsto pred orožnike ženske in otroke, sami pa 60 na orožnike metali odzadaj kamenje. Ker je kaimenje ranilo orož-niškega poveljnika, so le-ti začeli streljati in so med drugim ubili štiri ženske in enega otroka, vrhtega sta bila ubita dva moška, 30 oseb pa ranjenih. Še hujši dogodki pa 60 se odigrali nedavno v Castillo Blanco, kjer je množica orožnike naravnost strahovito poklala. Nekateri so imeli na telesu po 35 težkih ran.
Razumljivo je, da eo zaradi tega tudi konservativni krogi in pa zmerna republikanska večina silno ogorčeni. Poveljnik orožništva, general Sanjurjo, ki je 14. aprila zapečatil usodo monarhije, ko je s celokupnim orožništvom prešel na stran republike, je vladi ministrskega predsednika Aza-ne izročil ultimatum, v katerem zahteva, da vlada nemudoma energično nastopi preti voditeljem rc-
| volte v Castillo Blanco in jih strogo kaznuje, če ne ho 011 sani z orožništvom upostavil mir in red v Španiji.
Ta korak pomeni skrajno nevaren n front proti sedanji vladi, ker general Sanjurjo nima samo podpore orožništva, ampak uživa tudi simpatije zmernih republikancev pod vodstvom bivšega ministra Lerrouxa. Vendar pa se Azaua ne misli umakniti pred grožnjo orožniškega generala, da bo proglasil orožniško diktaturo. Verjetno je, da bo Azana organiziral proti orožništvu armado in preprečil namero »demokratične diktature« generala Sanjurjo.
Ker utegnejo anarhisti te homatije izrabiti v svoj prid in ker so na drugi strani socialni demokrati v ostrem sporu tako z anarhisti kakor z desničarskimi republikanci, zato je pričakovati, da se j bo položaj v Španiji še bolj zapletel. Vrh tega je I tudi akcija za generalno stavko postala bolj živahna.
Orkan v Rokav skem prelivu
Povodntf v Ufafesu
London, 7. jan. AA. Vihar, ki je včeraj dosegel pri Falmouthu 82 milj hitrosti na uro, je snoči nekoliko potihnil. Ladje so tako lahko dvignile sidra in odplule.
Davi je bilo nebo jasno z lahnim vetrom. Kri-žarke »Norfolk«, »Dorsetshire« in »Exeter« so odplule iz Plymoutha v Zapadno Indijo. V Rokav-■skem prelivu ni moglo naprej več ladij. Vsem so prihiteli rešilni čolni pravočasno na pomoč.
Oklopnica >Royal Sovereign« in križarka >Exeter« sta skupno z rešilnimi čolni prihiteli na pomoč parniku, ki je blizu svetilnika pri Eddy-stonu izgubil vijak. Vojni ladji sta ostali blizu par-nika več ur, dokler ni prenehal vihar.
Davi je prispel v Piymouth parnik »Rajpu-tana«. 9 katerim je Lloyd George potoval v Ceylon. Dejal je, da je bilo viharno, vendar da se potnikom ni zgodilo nič hudega.
Velike poplave so včeraj napravile mnogo škode. V več krajih, posebno pa v severozapadni An-jliji. so reke prestopile bregove in poplavile ceste.
Med Sheffieldom in Manchestrom se je na
cesti utrgala zemlja. V Južnem Walesu je povodenj popolnoma odrezala od ostalega sveta več kmetij in ponekod prekinila železniški promet.
London, 7. jan. AA. Včeraj so divjali nad južno Anglijo silni viharji. Prihrumeli so z Atlantskega oceana. Metereološki krogi so jih že pred dnevi napovedali. V Rokavskem prelivu je bila plovba močno ovirana. Pripetilo se je več nesreč.
Pariz, 7. jan. ž. V Kanalu La Manche divja grozovit orkan. Nekoliko manjših ladij se je potopilo ob francoski obali. Prekooceanski parniki, ki prihajajo iz Amerike, imajo poldnevne, nekateri celo dnevne zamude. V 9evernih krajih Francije so viharji »pustošili cele pokrajine. Poštni zrakoplov, ki vzdržuje promet med Parizom in Kiilnom, jc moral pri Maubegeu prislafi, vendar pa ga je vihar tako treščil ob tla. da se je popolnoma razbil. Pilot je na Čuden način ostal nepoškodovan. Z Atlantskega oceana pihlja topel veter, tako da je temperatura po vsej Franciji znatno narastla. Pri ponesrečenih ladjah jc izgubilo življenje Sest oseb.
Borba v Indiji se poostruje
Vsi člani kongresa aretirani
London. 7. jan. Britanska oblast zelo odločno izvaja svoj načrt, da potlači nacionalistično gibanje v Indiji. Vlada je proglasila vsega skupaj 500 društev kot nelegalna, tako da policija lahko brez vsakega pooblastila zapre kateregakoli člana toh udru-ženj. Policija je zasedla vsa poslopja vseindskega kongresa in ua njih razvila britansko zastavo. Raz-puščen ni samo kongres, ampak tudi njegove ženske. mladinske in verske organizacije, kakor tudi strokovna udruženja, ki so bila pod vodstvom kongresa.
V Bombayu je policija napravila preiskavo v dveh indskib bankah, kjer je zaplenila 4000 funtov šterl ingov, ki so last kongresa. Podobno je policija napravila tudi po drugih mestih, večinoma pa brez uspeha, ker je kongres svoje depozite že prej dvignil. V Bombavu je policija tudi aretirala skoraj vse znamenitejše nacionaliste, meti njimi tudi ženske. Ženski člani kongresa se vedno bolj množijo. Tvorijo močne oddelke, ki nosijo posebno obleko ža-Iranaste barve. Trosijo male letake, v katerih po-sivljejo t imenu boginjo Kali na umor Bvropeev, na atentate in na revolucijo. Ker se bojkot nadaljuje in ker na poziv kongresa mnogi trgovci pre-klicujejo naročila v Angliji, zato je oblast primo-rana. da vedno na novo aTetira pristaše nacionalnega gibanja.
Konservativno časopisje odobrava akcijo podkralja, zahteva pa še bolj odločnih odredb. »Daily EipreaBc zahteva celo deportacijo Gandhija, kakor tndi stroge kazni za vse dosedaj aretirane voditelje vseindskega kongresa Izid borbe je čisto negotov, ker na eni strani podkralj razpolaga z mogočnimi sredstvi, da nveljavi avtoriteto britanske oblasti, na drugi strani pa ima kongres mnogoštevilno skrajno fanatične pristaše, ki so pripravljeni iti do skrajnega.
Za enkrat se podkralj pogaja z voditeljem liberalne indske stranke, sir Saprujem, glede položaja.
Po ulicah kri
Gandi pa prede
London, 7. jan. ž. Reuterjev urad poroča iz Bombaya, da je tamkajšnja policija aretirala vse člane panindskega kongresa.
Bombay, 7. jan. ž. Po vsej Indiji jc omrtvelo gospodarsko življenje. Vso trgovine so zaprto in no vrše se nobeni sejmi. V deželi vlada mir, vendar pa poznavalci razmer trdijo, da ta mir pomeni mir pred viharjem. V Benaresu, kjer je policija streljala v množico, s'a bili dve osebi ubiti, 40 težko, <i0 pa lažje ranjenih. Zjutraj je bilo aretiranih 30 oseb, ki so člani vseindskega kongresa.
London, 7. jan. ž. Indska vlada v Bombayu je izvršila nadaljnje aretacije. Do sedaj je bilo aretiranih 200 oseb in vsi lokali narodne indske stranke so bili zasedeni po policiji, prav tal«) tudi glavni stan dobrovoljcev. V Bombayu je policija pregledala poslovanje vseh tamkajšnjih bank in zaplenila ves denar, ki je bil nakazan od kongresa na privatne osebe. Istočasno je bankam zapovedala, da ne smejo denar kongresa izplačati nobeni stranki. V IJornbayu so bile zaprte vse borze in menjalnice. Pred trgovinami stoje straže, zlasti žene, ki pazijo, da Indci ne zahajajo v evropske trgovine. V Benaresu je prišlo do krvavih spopadov med nacionalisti in policijo, ki je streljala v množico. Število mrtvih in ranjenih še ni znano. V Karašiju so nacionalisti skušali pridobivati sol, pa jih je policija aretirala. Do krvavih demonstracij je prišlo tudi v Puni. Koliko mrtvili in ranjenih jo bilo, še ni znano. Gamlhi vsak dan vsfane rano zjutraj, navadno ob štirih, in stalno prede ali pa čita. Dovoljeno mu je, da kupuje kozje mleko. Prav tako pa sme govorili z zunanjim svetom.
Bomba?, 7. jan. A A. Sethna. Jajnkar in šinto-inani, ki eo bili indski delegati na konferenci za okroglo mizo, so dobili povabilo od podkralja, da pridejo k njemu na razgovor.
Hitler rovari tudi v Romunili
Bukarešt, 7. jan. ž. V Romuniji se Je tri tedne nahaju Karel Motz, voditelj Hitlerjeve mladine, iz Nemčije. Pred tremi ledni je prisostvoval kongresu romunske fašistične mladine. Ta teden je bil s petimi svojimi tovariši v Jassyju, kjer je sklenil svežo med Hitlerjevo stranko in romunsko krščansko (?) stranko, katere šef je profesor Cuza. Sporazum je podpisal sam Cuza. Dogovor o sporazumu določa, kaj vse se mora ukreniti za rueitev sedanjega režima v Romuniji in Nemčiji. V neki točki Hitlerjeva stranka priznava današnje romunske meje in se obvezuje, da bo, če pride na oblast v Nemčiji, delala proti reviziji mirovnih pogodb in bo
Atentat na ital. konzulat
Ženeva, 7. Jon. ž. Pred vrati poslopja, v kate-r«ai se nahaja italijanski konzulat v Luganu, so nušli dve bombi. Policija je pravočasno preprečila eksplozijo. Atentatorje, ki so položili bombe, poli-lito 5e tii našla.
N Newyork, 7. jan. ž. Trije Italijani, ki so bili
gledala na to, da se romunske meje ne bodo spreminjale. V neki drugi točki se romunska krščanska (?) stranka obvezuje, da bo delala za ustvaritev madjarsko-Tomnnske personalne unije.
Argetoianu pri sv. očefu
Rim, 7. jan. 2. Romunski finančni minister Ar-getoiano jo bil sprejet včeraj v privatno avdienco pri papežu Piju XI. V kratkem času njegovega bi-vanja v Riinu se je romunski državnik sestal tudi z 1 italijanskim finančnim ministrom Mosconijem in odpotuje danes v Pariz.	, (
aretirani zaradi suma, da so izvršili atentnle s peklenskimi stroji v Kastonu, so bili danes izpuščeni na svobodo. Policija jih je konfrontirala s poštnimi uradniki, kateri pa so enoglasno izjavili, da ti trije niso prinesli na pošto paketov s peklenskimi stroji.
Para, 7. jan. AA. Včeraj s-o v Parizu prijeli tri Italijane in pri njih načli eksplozivni materijah Uvedena je preiskava, da se ugotovi, ali niso are-tiranci pripravljali atentate v Italiji
Sklicanfe konzistoriia
Rim, 7. jan. ž. Papež Pij XI. bo sklical v prvi polovici meseca februarja tajen konzistorij, na katerem bodo imenovani nekateri škofje za nove kardinale. Pri tej priliki bo spopolnil število kardinalov. Italijanski listi trdijo, da bo papež skušal izenačiti število italijanskih kardinalov z inozemskimi kardinali. Trenotno je 26 italijanskih in 29 inozemskih kardinalov.
Francozi so korektni
London, 7. jan. ž. Objavljeno je službeno poročilo. v katerem se odločno demantira vest laburističnega >Daily Heralda«, da so v zadnjih dneh francoske banke dvignile svoje rezerve v Veliki Britaniji ter izzvale nov padec angleškega funta šterlinga. V službenih krogih poudarjajo, da je vest laburističnega organa popolnoma izmišljena, ker je po ukinitvi zlate paritete v Veliki Britaniji stališče francoskih bankirjev bilo korektna in depoziti, ki jih imajo franooske banke, v prvi vrsti emisijska banka Banque de France, niso bili dvignjeni v Londonu.
Dunaj, 7. jan. ž. Iz sodnih krogov se čuje, da bo konoem februarja ali pa v marcu atentator Ma-tuška izročen Nemčiji in eskortiran v Potsdam, nato pa v Berlin, kjer ga bodo zaslišali, nato pa ponovno vrnili avstrijskim oblastem.
Moskva, 7. jan. ž. Centralni eksekutivni odbor Sovjetske Unije je imenoval tri ljudske komisarje. Za težko industrijo je bil imenovan Orkonidze, za lahko industrijo Ljubimov, za lesno industrijo pa Lobov.
Sakser State Bank v New Yorhu
Za naše izseljence je bfla Sakserjeva banka ▼ New-Yorku izcednega pomena in to posebno pri-četkoni svojega delovanja, ko še društva naših ljudi niso dosegla one viiine, na kateri so danes, tudi kot vez med izseljemci, ki so bili razkropljeni po celi Ameriki. Posebno je do tega pripomogel časopis, ki ga je izdajal Sakser, »Glas Naroda«, potom katerega so iskali izseljenci drug drugega in si sporočali novice, ki so bile važne za večji krog izseljencev. List je sčasoma vsled povezanosti interesov članov posameznih jednot precej izgubil na pomenu za člane ijednot in društev, vendar je pa banka radi svoje solidnosti uživala slejkoprej zaupanje med našim narodom po celi Ameriki.
Umevno je, da je novica o ustavitvi plačil Sakserjeve banke dne 4. decembra min. leta, izzvala veliko presenečenje in napravila težke skrbi našim rojakom v Ameriki, pa tudi vsem Amerikan-cem, ki se tukaj nahajajo začasno, pa tudi njihovim svojcem, ako so imeli še kake čeke, katerih niso še vnovčili. Ker je tudi širša javnost interesirana nav tem vprašanju, smatram za potrebno, da poročam javno o tem, kar sem mogel doznati o položaju banke po ustavitvi plačil.
Tukajšnji listi so prinesli pred približno enim mesecem krajšo notico, ki je bila povzeta po »Glasu Naroda« in je navajala, da se ni bati izgub, ter da bo izgubil Ie Frank Sakser, če bo kdo kaj izgubil, ker je on naložil vse svoje premoženje v svoje bančno podjetje. Skoro istočasno je prinesel dnevnik »Sun« v Newyorku pod naslovom »Sakser State Bank zaprta« sledeče poročilo: »Sakser State Barak, 82 Cortlandt St. je ena najmanjših bank v Newyorku. Kot je izjavil državni superintendent bank, je bila banka zaprta na lastno prošnjo njenih ravnateljev. Kot vzrok so navedli, da se je vrednost imetja znižala. Obveznosti so znašale v petek 4, dec. 950.000 dolarjev. Sakser State Bank je bila ustanovljena leta 1920 kot Frank Sakser Stale Bank in sedanji uradniki so Frank Sakser, predsednik, A. Ausenik in Roland Kuss, podpredsednika, A. Škulj, blagajnik, F. Lupša, tajnik. Mr. Broderick (to je eden izmed državnih nadzornikov) je izjavil, da obstoja upanje, da se bodo prva izplačila že mogla začeti v 90 dneh.«
Dalje navaja isti časopis važno poročilo državnega izvedenca in pregledovalca računov, Mr. Artur R. Seaton-a, ki je bil imenovan za posebnega bančnega nadzornika in prideljen k likvidaciji banke. Po njegovem mnenju je vse imetje Sak-kser State Bank znašalo 30. junija 1931 1,473.415 dolarjev. Kapitala je bilo 100.000 dol., prebitka 75.000 dol., nerazdeljen dobiček je pa znašal 25.423 dol. Dne 3. sept. istega leta je znašalo vse premoženje za skoro sto tisoč manj, kapital je bil isti, prebitka je bilo pa le še 50.000 dol. Bančne vlogo so znašale še nekaj nad en milijon dolarjev, nerazdeljen dobiček je isti.
Iz tega poročila A. R. Seaton-a ni razvidno, kako se bo likvidacija banke izvedla, vendar je razumljivo, zakaj so ravnatelji zahtevali ustavitev obrata. Padec papirjev in veliki dvigi so narekovali to samoobrambno sredstvo, s katerim bo vsem vlagateljem omogočeno, da po gotovem času dobo svoj denar, ki bi bil sicer v nevarnosti, če bi banka ne zaprosila za likvidacijo. Ko bodo vse prijave končane, bo položaj banke jasnejši, ter bo takrat mogoče o tem več poročati.
Dr. Čertie Ivan. c
idr
Tunis, 7. jan. AA. Sem je prispel italijanski letalski minister Italo Balbo. Sprejel ga je generalni rezident.
Hindenburg dosmrtni predsednik
Berlin, 7, jan, tg. Nemška državna vlada je izdelala načrt zakona, po katerem naj bi se uradna doba predsednika republike Hindenburga podaljšala. Ta zakon, ki izpreminja ustavo, bi se mogel v državnem zboru sprejeli seveda le z dvetretjin-sko večino. Državni kancler je 6topil zato v stike z najvažnejšimi strankami, ki pridejo v poštev, najprej pa z narodnimi socialisti. Če bodo vse
stranke pristale, bo vlada v torek predlagala starešinskemu odboru, da naj bi se državni zbor sklical še pred Iozansko konferenco, da bi v par dneh sprejel po predpisih zakon o Hindenburgu. Adolf Hitler se je že včeraj delj časa razgovarjal z Gro-nerjem, danes pa bo v prisotnosti Gronerja sestanek državnega kanclerja s Hitlerjem.
Problem Daljnega Vzhoda se čedalje bolj zapleta
Japonci se ne ustavljajo - Anarhija v severni Mandžuriji
London, 7. jan. Japonci, ki so zavzeli Cinfov, t nego da se prerekajo z evropskimi velesilami In nikakor ne smatrajo, da je njihova okupacija Man- Ameriko. Toda Nanking še ni izpreaovoril toke
nv.liriif* g tam l:on/>nna lun.»...i	........n: i______i _
cižurije s tem končana. Japonci so sedaj zasedli tudi meslo Hulatao in bodo v kratkem najbrž zasedli tudi luko šanliajkuan, jugozapadno od Oin-čova, ki leži ob morju v zalivu Liaotung na točki, kjer se konča, oziroma začne Veliki zid. Vzrok so seveda »banditi«, o katerih pravijo Japonci, da ogrožajo njihovo armado na vseh koncih in krajih.
Ker se s tem akcijska sfera japonske okupacije vedno bolj bliža Tiencinu in Pekingu in ker je železnica iz Mukdena v Peking v rokah angleške akcijske družbe, so prizadeti tudi angleški interesi, tako da ni popolnoma izključeno, du ne bi Angleži poslali v činčov oddelek svoje garnizije, ki se nahaja v Tiencinu, da ščiti angleške interese — vendar to ni verjetno.
Nevaren moment obstoji tudi v tem, ker so Japonci izkrcali v mestu Fučou v zalivu Liaotung sto mornarjev in ker v zalivu križarijo japonske vojno ladje.
Ker je Mandžurija sedaj raztrgana v dve zoni, v južno, kjer gospodarijo sedaj neomejeno Japonci, in pa v severno, kjer so nahajajo še kitajsko oblasti, ni čudno, da se tam širi anarhija. To se je
pokazalo te dni v glavnem mestu severne Mandžurije, H a r b i n u, kjer so se ondi prebivajoči mnogoštevilni Itusi spoprijeli s kitajsko policijo in je prišlo naravnost do poulične bilke. To je nevaren incident, ki hi mogel sprožiti vprašanje, komu naj po zasedbi juine Mandžurije pripade severna, kjer mrgoli raznih kitajskih generalov, od katerih se eni prodajajo Japoncem, drugi Rusom, tretja pa zopet poskušajo, da bi se proglasili zn saanozvanee in diktatorje v severni Mandžuriji. Da se Rusi zn usodo Severne Mandžurije zelo bojijo, dokazuje pisanje moskovsko > K oni interne«, ki razkriva v posebnem komunikeju neko tajno japonske, načrte gledo Vlarlivostoka.
Odkrito pa podpira Japonsko francosko časopisje in oficiozni »Tempa« celo svetuje kitajski vladi, naj začne direktna pogajalija z Japonce, ker bi laka politika prinesla Kitaju bolj dragocene rezultate, nego pozivanje na Zvezo narodov, ali pa upanje na inozemsko pomoč. V Tokiu v tem oziru res pričakujejo inicijntivc od slrani Nanking;;, ker hi se glede Mandžurije rajši sporazumeli s Kitajem
besede.
Washington, 7. jan. ž. Stimson je včeraj popoldne konferiral z angleškim in francoskim poslanikom. Verjetno je, da so razpravljali o Mandžuriji, to pa radi tega, ker prihajajo iz daljnega Vzhoda vesti, da se Japonci pripravljajo, iia zasedejo Peking, kar dokazuje novo ojačenjc jaoonskih čet v Tiencinu. Združene države, Anglija in Francija so se načelno sporazumele, da, pozivajoč se na dogovor, ki je bil sklenjen leta 1922 in katerega ie podpisalo devet velesil, napravijo pri japonski vladi energične korake, da preprečijo namero Jnpon-ske. S pogodbo iz leta 1922 je zasigurana suverenost Kitajske.
London 7. jan. tg. Japonci so zasedli Hulatao, južno od Cmčova. Ke; so Japonci poslali ultimatom gec.ralu Čansuljanu, naj sc umakne še bolj
TUnlt Sg b°'ii0 Kita'ci' da nc bi Jnponci zascili
ZadovoJ/m Japonci
Wa3liington, 7. jan. ž. Japonska vlada je obvestila ameriško, da v nobenem slučaju ne namerava prekoračiti velikega kitajskega zidu in zasesti pravo kitajsko področje.
Kitajski delegat p ti ZN
Pariz, 7. jan. AA. Iz Ženeve še ni prišlo potrdilo vesti, da bi bila Kitajska zahtevala nupno sklicanje Sveta DN. G. Vu, član kitajske delegacije pri DN, je prispel z avtomobilom iz Pariza v Ženevo in izjavil zastopnikom lislov, da ni dobil od svoje vlade nikakih navodil, ki bi potrjevale vesti o taki zahlevi kitajske vlade. Dalje je g. Vu naglasil, da kitajsko-japonski spor še daleč ni urejen.
G. Vu je obiskal g. Avenola, pomožnega generalnega tajnika DN, in mu poročal, da japonske čete še vedno prodirajo v Mandžuriji. V razgovoru z g. Avenolom je kitajski delegat predlagal načine, kako bi DN moglo posredovati spričo 'sedanjega položaja.
j Pariz, 7. jan, AA. Definitivni seznam članov anketne komisije DN, ki bo proučila položaj v Mandžuriji, bo objavljen, kakor sc doznava, šele po prihodnjem zasedanu Sveta DN, ki bo 25, t. m.
1 Seznam bn objavil oredsednik Briand.
Glavni transformator na Črnučah
v obratu
Črnuče, 7. jan.
V razvoju elektrifikacije naših krajev je bil včerajšnji dan znamenit. Popoldne so spustili v daljnovod Velenje—Črnuče visoko napetost 35.000 voltov in veliki glavni transformator na Črnučah je stopil v obrat.
Ob tej priliki so se zbrali na transformatorski postaji vsi vodilni graditelji daljnovoda iu transformatorske postaje. Navzoča sta bila predvsem ravnatelj K. D. E. g. ing. Miklavc (vrhovni tehnični vodja elektrifikacije) nadsvetnik g. ing. Rueh kol referent za elektrifikacijo pri banovini, dalje ing. Rudolf kot vodja transformatorskih električnih naprav, ing. Umek, vodja gradbenega dela, g. Pokora, vodja gradnje daljnovodov in več drugega strokovnega in pomožnega osebja. Otvoritvi so prisostvovali tudi zastopniki treh velikih tvrdk, ki so dobavile aparaturo za transformatorske naprave: g. Štebi Rudolf za tvrdk o Brown Bovveri, ki je dobavila aparaturo in opremo za takozvani komandoprostor, g. ing. Ahtik za A. E. (i. Union, ki je dobavila aparaturo za postajo na prostem, in g. ing. Marce t ič za škodove tovarne, ki so dobavile oba glavna transformatorja in aparaturo za 20.000 voltni del.
Kakor znano, je bil daljnovod že od meseca avgusta' pod napetostjo 5000 voltov in so Črnuče ter glavni in gorenjski kolodvor v Ljubljani dobivali velenjski tok s pomočjo provizoričnega malega transformatorja na Črnučah. Za včeraj je bilo določeno, da stopi v funkcijo glavni transformator, ki spreminja napetost 35.000 voltov na 20.000 voltov za razdelilne vode po deželi. Montirana sta dva glavna transformatorja (rezerva!), težka vsak po n.000 kg s kapaciteto po 1000 KVA. Pripravljeno je bilo prav vse: glavna naprava na prostem, oba tra* tiformatorja, pomožne naprave za sklapljanje in odklapljanje, vse varnostno naprave, precizni aparati v komandoprosloru; vse številne, zveze so bile pritrjene, vse v najlepšem redu. Z Velenjem je bilo dogovorjeno, da spusti centrala ob treh v daljnovod tok z visoko napetostjo. Zveza s provi-zoTičnim sedanjim transformatorjem se je preki-
Zločinska roka zanetita požar
nila. Opazili 6ino, da 6e je celo gg. strokovnjakov lotila neka nervoznost. Umevno. Od točnega funkcioniranja bo odvisno, če bo mogoče dati tok nekaterim konsumentom, ki so nanj že. nestrpno čakali. Med te konsumente spadajo zlasti Domžale. Od točnega funkcioniranja bo dalje odvisno, če bodo monterji Sli dalje in gradili nove projekte. Gg. so v svoji stroki mojstri, toda na vse zadnje so možni defekti v aparaturi, tvorniške napake. Zastopniki dobavnih tvrdk so s svojo prisotnostjo sicer dajali glede tega neke garancije, toda abso- j M ne niso mogli dati.
Ura je tri. Usoden poizkus... Sklop!... Kazalci se premaknejo. Zelene lučke ugasnejo, rdeče zagorijo. Transformator funkcijonira! Ljubljanski kolodvori dobivajo tok skozi novo aparaturo. Kazalec kaže, da rabijo 105 Kw (nedeljski odjemi). V postaji zavlada veselo razpoloženje. G. ravnatelj j Miklavc napravi še nekaj poizkusov s sklapljanjeni : in odklapljanjem. Vse v redu! Oči vidno je za<Jo- j voljen.	I
V	teku ene ure se ni pokazal v transformatorju niti najmanjši defekt. V njegovi neposredni bližini je slišati, kako votlo »poje«. Začel se je
| neznatno segrevati in od ivja nabrani led se je za-I čel na njem taliti.
V	komandoprosloru je dovršena aparatura za vode v Ljubljano, na Vrhniko, v Domžale, Litijo
I in Kranj. Celice (20.000 voltni del — 14 celic i 3 dovodi za zbiralnice, 7 odvodov za posamezne kraje, ostale za lastno porabo in občino Črnuče in za merilne svrhe) so v glavnem dograjene. Povsod je snažno in v redu. Domača akumulatorska baterija, iz katere bi postaja dobivala tok v slučaju, da bi bil glavni vod prekinjen, je napolnjena in funkcijonira. Le visokofrekvenčna telefonska naprava še ue deluje, kar se je pri otvoritvi neprijetno pogrešalo. Krivdo nosi velenjski rudnik, ki še ni nabavil odgovarjajoče naprave v Velenju. Ko se bo to zgodilo, bo transformatorska postaja na Črnučah lahko govorila po lastnem vodu s centralo.
Danes priklaplja g. Pokom konsumente v Domžalah iu napenja žico proti Komendi. Zdi se, da bodo v Komendi dobili tok v začetku februarja.
Celje, 7. januaTja.
Na praznik Sv. Treh kraljev je izbruhnil okoli pol 12 ponoči ogenj ua najlepšem kozolcu v Ojster-ški vasi, ki je last posestnika Danila Jesenika, mladega začetnika. Ogenj je bil očividno podtaknjen in je skoraj gotovo delo onega zločinca, ki že vse poletje straši v okolic iVranskega. To pot pa je bilo še zlasti nevarno, da bi zgorela vsa vas, ker je divjal ponoči silen vihar, tako da je bila nevarnost, da bi se ogenj razširil na sosednja poslopja. Ker pa je bil zločinec toliko previden, da je za-žgal na spodnjem delu vasi od vetra — ker se je čutil na tej strani bolj varnega — je bila vas obvarovana te katastrofe. Pač pa sta se vnela še dva druga kozolca, katera pa je rešila domača požarna bramba v razmeroma kratkem času, dočim je kozolec. ki je začel prvi goreti, popolnoma zgorel.
Prebivalstvo je zaradi teh neprestanih požarov silno vznemirjeno in preplašeno, ker je vedno v strahu, da bo začelo danes ali jutri zopet pri komu drugemu goreti. Tako daleč jih je že pripravil strah, da marsikdo že resno uiisli na to, da bi prodal posestvo ter se preselil kam drugam. Prebivalstvo bi bilo zelo hvaležno oblastvom, ako bi se po-
srečilo prej ali slej ujeti nevarnega zločinca in ga spraviti na varno.
Požar v Št. Petru v Savinjski dolini
V torek zvečer okoli pol 10 je bila celjska požarna bramba zopet po daljšem odmoru alarmirana. Pozvani so bili telefonično iz šentpetcrske postaje zaradi požara v št. Petru. Gasilci so takoj odhiteli s svojim gasilnim avtomobilom in z motorko na lice mesta, kamor so prispeli deset minut po alarmu. Gorela je stanovanjska hiša posestnika Šetinc. ki je bila ob prihodu gasilcev v svojem pod-strešuem delu vsa v plamenih. Gasilci so takoj stopili v akcijo. Zelo jih je pri tem ovirala velika oddaljenost vode, posebno pa še oster mraz, ki je silno pritiskal. Vkljub vsem tem težkočam pa 6<) požrtvovalni gasilci pogasili požar v zelo kratkem času, tako da so bili ob pol 12 že zopet doma.
Šentpeterčani so jim bili zelo hvaležni, ker so s svojo odločnostjo in hitrostjo preprečili, da so ogenj ni razširil na sosednja poslopja. O vzroku požara domnevajo, da so pregoreli dimniki, na kar so plameni hitro zajeli leseni dol podstrešja, škoda, ki je nastala po požaru, se ceni na kakšnih 20.000 Din.
Bodočo ureditev ljubljanskih cest
Nekaj misli in predlogov
Kako omejiti nesreče na cestah
Vsakemu izmed nas sta še živo v spominu strahoviti avtomobilski nesreči na križiščih preko celjske in vrhniške železniške proge. Pretežna večina ljudi je zvalila vso krivdo na železniško upravo, češ zakaj nima ta na tako važnih križiščih zapornic. To naziranje je pa povsem napačno. Novi zakon o prometu na železnicah točno določa, kako morajo postopati vozila na takih mestih: ustavili in se prepričati glede varnega prehoda. Pisalo se je tudi o tem, pisalo — bojim se pa, da se bo polagoma tudi pozabilo — do prihodnjega slučaja.
V	začetku leta se mi zdi primerno, da se v svrho omejitve takih žalostnih dogodkov izprego-vori par besedi.
Železnica, katera ima za seboj dolgoletne in bogate izkušnje, katera vozi po lastni cesti z dobro izšolanim in pod strogo disciplino stoječim osebjem, nadzira to slednje ter ga šola. Kako pa je /. našimi avtobusi in njih vodniki, pa vidimo lahko sleherni dan. Prav gotovo je med njimi večina dobrih in zanesljivih mož. Ali ljudje so kakor drugi, skušnjavam podvrženi, katerim pa prometno osebje nikakor ne sme podleči. Znan je tu-
Razstava dveh slikarskih ia!entov
Kočevje, januarja.
V	risalnici tukajšnje gimnazije sta proti koncu decembra otvorila slikarsko razstavo dva, širši javnosti še ne poznana talenta, \ValIner Leo in Smole Franc. Oba skupaj sta razstavila nad 60 različnih del in pokazala, da z veliko ambicijo hitita k svojemu končnemu cilju. Preidem na Wall-nerja. Je še osmošolec. Večji del prostega časa je posvetil slikarstvu in danes lahko rečemo, da obvlada slikarsko tehniko in ima pod vplivom modernih struj svoj stil. Izobraževal se je pri našem vodenem umetniku Ribnrdu Jakopiču ter na litijski gimnaziji pri prof. Jiraku. Pod tem vplivom je naslikal dela: Večer, Materinstvo in Poljub. V študijah: Motivi iz Ptuja se pozna vpliv Franceta Kralja. Najlepše njegovo d?lo je motiv iz Vrbnika. Razstavil je ludi štiri tihožitja: Melone, Magnolije, Tulipane in Cvetje. Najboljše delo v tej skupini so Tulipani.
Drugi na tej razstavi je Smole. On je po študijah in delu mlajši od VVallnerja. Po dovršenem O razredu gimnazije se je posvetil slikarstvu. Razstavil jc pejsaže in Tihožitja v akvarelu in pastelu. V teku leta 1930 je potoval po Primorju, živel v Sarajevu ter se nato vrnil domov. Po čuvstvova-nju lirik, je izlil svoje utise pod vplivom jadranskega soluca in morja ter orijentaiske Bosne na papir. Najlepši so njegivi akvareli iz Splita ter pastelne slike iz Sarajeva. V pastelu je samosvoj ter močan v kompoziciji barv. Od razstavljenih del pejsažev jo najboljše delo Corp u.s Christi, od tiho sitij pa delo Breze.
Razstava je dosegla velik moralni uspeh in jp bil obisk na razstavi izredno velik. Vsi, ki smo si razstavo ogledali, želimo, da bi se oba razvijala naprej in dosegla v umetnosti svoj končni cilj.
Zasačeni tatovi
Slovenjgradec, 4- jan.
Tukajšnji Irgovec g. V. Puncer je že delj časa opazoval, da mu nekdo krade blago v trgovini, katero je šele mesca septembra lanskega leta prevzel od svojega prednika g. A. Vodenika. Tudi njegov prednik Vodenik je ugotovil, da mu je tu in tam izginil kak kos blaga. Vendar pa oba nista mogla priti na -sled uzmovičem. Pretekli ponedeljek zvečer pa se je delj časa, kakor je to njegova navada, zamudil v kavarni, in prišel okrog pol dveh zjutraj domov. Po svoji stari navadi je mimogrede pogledal, če so vrata v Irgovino, ki vodijo iz veze, v redu zaprta. Videl pa je, da so vrata odprta. V veži pa je naletel na hlapca pri svojem hišnem gospodarju Druškoviču, kateri se jo sumljivo smukal po veži s paketom v roki. Puncer je takoj uvidel, da je to eden izmed tistih, ki Ijradejo v njegovi trgovini, zato je skočil za njim na cesto in ga" zgrabil za suknjo. Med prerivanjem pa se je hlapcu posrečilo sleči suknjo in jo !>roz njo popihati v temno noč. Puncerju je ostala v roki samo suknja, katero je zjutraj pokazal svojemu hišnemu gospodarju Druškoviču. Ta je takoj spoznal, da je to suknja njegovega hlapca ,).. o katerem niti sam ni slutil, da je tako nepošten. Puncer je nato nesel suknjo na orožniško postajo in
di primer, da aktivni šofer ni razločeval barv itd. itd.
Tu je možna samo ena odpomoč: Stroga kontrola. V slučaju kršitve danih predpisov naj sledi stroga kazen. Pouk sam iu besede ne zadostujejo.
V bivši Avstro-Ogrski je obstojala za vso državo in vse prometne ustanove (železnice, tramvaj itd.) Generalna inšpekcija drž. železnic. Nje organi so imeli vso kontrolno oblast ter so gotove prometne pogreške lahko na licu mesta kaznovali. Želeti bi bilo. da se slična institucija uvede tudi v naši državi. Ko bi tak kontrolni organ neopa-žeuo nadziral avtobusni n drugi cestui promet, nenadoma vstopil v vozilo ter vsako nerednost na licu mesta obravnaval, kako hitro bi se na minimum skrčile nesreče na naših cestah. Kontrola bi se lahko poverila v to svrho imenovanim organom železniške direkcije, katera ima v tem oziru najbolj preizkušeno in izve/bano osebje.
Brez nesreč sicer pri prometu nikoli ni, vau-dar pa bi bile pri nas lahko prav malenkostne, ako bi se izdani predpisi točno upoštevali. Da bi se pa ti redno hfvajali, je pa potrebna stalna in stroga kontrola.	F. K.
prijavil tatvino. Orožniki so takoj uvedli preiskavo in ugotovili, da je hlapec J. že delj časa v družbi ostalih treh hlapcev kradel blago. Vsi štirje hlapci so tatvino sprva tajili, naposled so pa vendar priznali, da so pomagali krasti in skrivati blago, dočim so glavno krivdo valili drug na drugega. Trgovino so odpirali s ponarejenim ključem, katerega ie napravil hlapec .1 sam. Iz trsovine so pokradli vsakovrstnega blaga za okroglo 15.000 Din in ga poskrili po vseh koncih iu krajih hleva in skednja nekaj so ga zazidali pod čebelnjak, precejšnjo količino so pa sjiravili pri nekem svojem prijatelju. Razumljivo je, da so nekaj blaga razdelili med svoja dekleta v okolici Slovenjgrad-c.a. G. Puncer je dobil za nad 9000 Din vrednosti blaga že nazaj, ostalo blago pa se nahaja še po raznih skrivališčih. Preiskava se nadaljuje, vsi štirje hlapci pa čakajo v zaporu na zasluženo plačilo.
Kako uničujmo sovražnike ptičev-pevcev
Kaimnik. 5. jan.
V nedeljski številki Vašega cenjenega lista neki ljubitelj ptic pevk poziva, da bi nekdo dal nasvet, kako uspešno zatirati srake, ki uničujejo naše ljubljene ptice pevke.
Kot izkušen lovec hočem ua tem mestu podati par dobrih nasvetov, ti nasveti se pa tičejo ludi nekaterih drugih merodajnih faktorjev, ki naj bi k temu pripomogli posredno.
Kar se liče zatiranja srak, in sicer uspešuega ; zatiranja, je najboljši sledeči koncept: Spomladi, | ko srake začno valiti jajca, je to gnezdo poiskati i in jajca uničiti. Seveda da to truda in časa z iskanjem gnezd. Sraka gnezdi najraje po bolj visokih živih mejah in grmovju in zelo vejuatem drevju. Posebno rada ima gnezdo na polju v kakem malem gozdiču. Zasledovati jo je po njenem značilnem ščebetanju ko znaša gnezdo. Tudi ni težko razločevati srakino gnezdo od drugih gnezd. Že pregovor pravi: Spravil si 6kupaj kot sraka gnezdo! Tako je tudi rcsnica. Vse mogoče zvleče sijupaj v precej veliki obliki in kar je glavno, njeno gnezdo jo pokrito.
Ko smo ji uničili gnezdo pa nam ostanejo šo stari. Te pa je. uajbolje pričakati s flobertovko v bližini in z njo tudi starim upihniti življenje.
Ni pa samo sraka uničevalec naših drobnih krilatcev, ampak imajo še drugih sovražnikov vse polno. Opazujmo samo šojo, vrano I Kot poklicni lovec sem imel že tiebroj prilik opazovanja. Ščin-kovci so zagnali krik in vik in že sem videl, da nosi v kljunu mladiča. In lo dela tako dolgo, dokler gnezdo ni prazno. Ravno tako dela vrana. Potem dihur, podlasica, skobec, kuna itd., vse, prav vse gre na te reveže, ki so nezmožni obrambe.
K temu, da bi se moglo uspešno zatirati te vsestranske škodljivce, bi sc drznil predlagati to-le:
Ker brez puške bodis itega ali onega kalibra ne gre, bi pač bili v tem poklicani v prvi vrsti j lovci in sicer zakupniki in čuvaji oziroma poklicni lovci. Lovec ima pač dar v tem pogledu in zim uspešno nastopiti. Zakaj bi pa lovci streljali le gamse, srnjad, zajce, jerebice, golobe itd., zakaj pa ne bi tudi vrane, šoje, srake? Vsak lovec bi sc moral zavedati, da s tem koristi ne samo ubo-
Ljubljaua, 6. jan.
Zaradi splošne Slednje letos ne bo mogoče izvršiti pomembnejših in dražjih ureditev in uravnav mestnega cestnega omrežja, razen onih cest, ki se bodo uravnavale in tlakovale iz kaldrminske-ga 6klada.
Iz tega sklada se bo tlakovala, če smo prav poučeni, predvsem Resljeva cesta. To je v resnici tudi potrebno, ker je njen del od Komenskega uli-( ce mimo Slomškove ulice do Masarykove ceste edini izmed izreguliranih prometnih žil do kolodvora, odnosno do carinarnice, ki še ni tlakovan. Kolodvorska in Kotnikova ulica se ne moreta upoštevati, ker še nista dokončno regulirani, vendar bi se del Kolodvorske ulice od kolodvora do križišča s tlakovano Slomškovo ulico tudi še lahko tlakoval, ker je ta del po večini že razširjen in bi se s tem tlakovanjem zaokrožilo tlakovanje vseh dovoznih cest iz kolodvora do Slomškove ulice. Tudi z ozironi na tujski promet bi bilo to priporočljivo, ker dohaja tod še vedno dosti tujcev, ki imajo opravka v poslopju Ljubljanskega dvora ali pa v drugih podjetjih, nameščenih v tem delu Kolodvorske ulice.
Masarjkova cesta je sedaj skoz in skoz lopo uravnana in tlakovana, le majhen trikot na križišču med njo in Dunajsko cesto bi bilo treba še tlakovati, da bo tlak tudi tu sklenjen in blatni otok odpravljen.
Iz kaldrminskega sklada se namerava urediti in če mogoče tlakovati tudi Gosposvetska cesta.
Ze ko bi se tlakoval samo del do Bleivveisovc ceste (železniškega prehoda), bi bilo mnogo pridobljeno, ker bi i »stala ta lepo razvijajoča se cesta, ki je veljala še pred leti za predmestno, bistven in urejen del modernega dela ljubljanskega mesta. S tem bodo ludi izginili nelepi kupi pocestnega gramoza, ki so na škodo prometu pešcev in este-tičniin zahtevam. Seveda bi se moral na križišču z Dunajsko napraviti dosti širok in asfaltiran »otoke, na katerem bi bilo postaviti primerno vi6ok drog za obločnico, na njem pa namestiti uro. Sedanja ura naj se pa premesti pred poslopje carinarnice, ali pa na Tabor. Končna ureditev križišča: uame-ščenje podzemskega stranišča na njem in podiranje bližnjih, še dobro ohranjenih hiš in poslopij itd., kakršna je zamišljena po novem, še ne potrjenem regulacijskem načrtu, je večmilijonski projekt, ki ga zaenkrat mestne finance ne zmorejo.
Tudi Blcivvcisovo cesto mislijo letos urediti in tlakovati. Najbolj potreben je tlakovanja pač del od Tržaške do Aleksandrove ceste, ker je najbolj zazidan in reprezentativen vsled številnih javnih poslopij (banska uprava, policija, muzej, ženska realna gimnazija, gozdno ravnateljstvo itd.). Ce se bodo, kakor vse kaže, pločniki razširili, bi iblo treba po možnosti ohraniti drevored akacij, ki so se prav obnesle, ker ne povzročajo preveč sence in vlage, a so vendar živ element v precej enolični podobi ceste. Preurediti bo pa treba pri tem cestno razsvetljavo, ki je sedaj precej siromašna in staro-kopitna ter tudi tu poskrbeti za visoke obločaice, saj je ce6ta ena izined poglavitnih prometnih cest.
V vrsto prometnih cest, ki drže do carinarnice, spada del Dunajske ceste onstran železniškega križišča. Tlak do cerkve Sv. Krištofa pa je zelo obrabljen in zaradi lanske kanalizacije le za silo izravnan. Ta del bi bilo treba pretlakovati, obenem pa tlakovanje podaljšati vsaj do vodovodne ceste. Ali bo stanje kaldrminskega sklada to dopuščalo, je drugi vprašanje.
Od ostalih trgov, cest in ulic, ki bi jih bilo treba tlakovati v celoti ali vsaj postopoma iz mestnih proračunskih sredstev, je tlakovanja najbolj potreben Pogačarjev trg, že zaradi letos zgrajenega tromostovja in zaradi splošnih oziirov na tržno higieno.
Priporočljivo jo tudi nadaljevanje tlakovanja v Gosposki ulici; za enkrat vsaj do Židovske steze, odnosno Peternelove ulice, če bi pa sredstva dopuščala, do Novega trga.
Na vzhodni strani Kongresnega trga naj bi se razširilo cestišče, kakor se je lani razširilo na zapadni strani. Odstranitev stare ograje kaže mou-| da že na to. Toda tu naj bo pri tej priliki enkrat i resno in odločno povedano, da si Ljubljančani ne ! žele nikakih drugih izprememb v Zvezdi. Kosla-i nji v njej so še jako čvnsti in zdravi; suhih vej in : okleščkov ni skoraj nič ua njih; kolikor pa jih je, jih mestno vrtnarsko nadzorništvo itak vsako leto po službeni dolžnosti odpravi.
Ko smo že na Kongresnem trgu, naj še omenimo njega severni delu ki je od poslopja Trgovske šole do Kazine netlakovan, kar kazi enoten utis sicer docela urejenega trga. Prometa na tem delu zaradi Trgovske šole in bližnje restavracije, zlasti ! poleti, ne kaže podcenjevati.
Po dograditvi nove Luckmanove hiše in do-t vreeni uravnavi tega dela Gradišča bo postalo I nujno vprašanje ureditve trga pred dramskim gle-! dališčem. Ta del Erjavčeve ceste do začetka lgri-
| ške ulice naj bi se torej tudi tlakoval, pred Luck-....................■"" ——■—
! gim malim ptičkom, ampak tudi svojemu lovišču!
Dolžnost lovskih društev bi |m bila, dajati j svojim čuvajem za pokončane škodljivce primerno . strelnino. Tudi banovina bi mogla iz lovskega fon-! da dajati letno nagrade pridnim iu vestnim lovcem I čuvajem. Dober zgled je dala v tem pogledu Celj-. ska podružnica SLD. S primernim honorarjem bi ' se pač |>ovdignilo uničevanje teh škodljivcev v splošno korist, kajti čuvaj pač težko sam zmaguje za m uničijo. O vsej tej zadevi, ki se tiče skoro nas vsi li, pa bi se dalo napisati dolge reči in laz sem v tem pripravljen sodelovati.
inanovima hišama št. 2 in 4. pa napravil nov, 3 m širok asfaltiran pločnik.
Započeto tlakovanje naj bi se postopoma nadaljevalo tudi od Starega trga v smeri proti FIo-rijanski ulici in št. Jakobskem trgu, tako daleč, kakor pač sredstva dopuščajo, morda zaenkrat le do Rožne, odnosno Trubarjeve ulice. S časom se bo moramo izvesti tlakovanje cele Florjansko in KaT-lovške ceste; dokler ni dovolj sredstev, naj se vsako leto izvrši vsaj nekaj.
Izmed vrzeli v tlakovanju bodi šo omenjen del Poljanske ceste ob Ambroževem parku, to je od Dečmanove hiše do mestnega poslopja, v katerem sta mestni vojaški urad iu pogrebni zavod (nekdaj Židanova hiša), ki je ostal doslej iz neznanih vzrokov netlakovan, medtem ko je podaljšek cesto ob Marijanišču tlakovan.
Tudi tlakovanje Vidovdanskc cesto od hiše g. J. Turka naprej uaj se pospeši, da se dobi zveza z tlakovano Metelkovo ulico in po bodočem tlakovanju Tabora in Prisojne ulice s Šmartinsko cesta
Dotlakuje naj se tudi še zadnji del Sv. Petra ceste od Škofje ulice do cerkve, ali do Ahacljevc ceste.
Zaloška cesta je ena izmed radialnih cest, po kateri se vidno stopnuje promet. Cestišče, ki ga deloma porablja cestna železnica, je postalo preozko. Treba bo misliti na razširjenje ceste. To je danes le tako mogočo in izvedljivo, da so desni naravni trotoar porabi za cestišče, troloar pa umakne po celi dolžini v vrt javne bolnišnice. Drugega izhoda ni.
Kar se liče pločnikov, so nekateri že hudo potrebni poprave odnosno izmenjave.
Zelo 6lab je pločnik pred poslopjem finančne-ga ravnateljstva na Krekovem trgu. Tu bo najbolje, da se ves pločnik obnovi. Prav slabi in in neenakomerni so tudi trotoarji na Novem trgu, razen pred poslopjem bivše gradbene direkcije. Stare, preperele plošče iz apnenca naj se zamenjajo s porfirnimi ploščami, ki jih je še dosti preostalo po uravnavi pločnikov v Gradišču in drugod. Obenem naj se pločniki primerno razširijo kakor še napominja Irotoar pred bivšo gradbeno direkcijo. /Mačje glavice«, ta zadnji spomin na nekdanje tla-kovalne načine stare Ljubljane, naj dokončno izginejo iz trga. Izginejo naj pa tudi na levi strani Zvezdarske ulice ob poslopju poštnega in brzojavnega ravnateljstva in naj se ondi nadomeste s poštenim, asfaltiranim pločnikom. Kavnateljstvo je dalo letos lepo prenoviti pritličje in sosedna skladišča zgradbe, a tudi nasprotni vrtni zid ob lani uravnanem pločniku, torej že zasluži, da se mesto za ta ozek pas pločnika tudi na drugi strani ulice pobriga.
Skrb za pešce bi 9e morala jačje pojaviti tudi pri dohodih na Grad, zlasti na Rebri, kjer je uravnava stopnic nehala malo uad Žnidarjevo hišo. Dostop in posebno sestop je še vedno prav neprije-teu. Izmite in obrušene stare plošče med njimi pa slavne s-mačje glavice^ so po zimi, ob žledu po noči pa sploh, zelo neprijetne in celo nevarne. Tu naj bi se izmenjava z novimi stopnicami in granitnimi kockami izvršila še prihodnjo leto.
Vobče je pa treba priznati, da so stari, raz-počeni in prepereli trotoarji že zelo izginili po mestu, le da se pri novih gradbah premalo gleda na to, da se res povsod pred nje polože trotoarji. Cela vrsta hiš in vil, zgrajenih po 1. 1890, torej po uveljavi mestnega stavbnega reda, po katerem je naprava trotoarjev obvezna, še danes ni izvršila svoje zakonite dolžnosti. Primerov je dovolj ob Cesti na Rožnik in v Rožno dolino, v ŠiSki in Beži-i gradu, v Rožni dolini in ua Mirju, celo po Blei-vveisovi cesti! Morda bo novi pravilnik o trotoar-jih, ki ga je občinski svet sklenil, blagodejno vplival na to potrebno ureditev.
Ker tlakovanje cest ne dohiteva razvoja mesta. je na mnogih netlakovanih, a prometnih cc-stali in ulicah potreba tlakovanih prehodov očitna in nujna, tako na križišču Bleivveisove in Gospo-svetske ceste (v smeri Bleivveisove ceste), Tržaške in Rimske ceste. Rimske ceste in Napoleonovega trga. Novega trga iu Čevljarske ulice, v 6ineri te ulice, Vegove in Gregorčičeve ulice, Bleivveisove ceste in Nunske ulice, Ceste v Rožno dolino in Ceste na Rožnik, Tržaške ceste in Langusove ulice, Dunajske in Vodovodno ceste, Celovške in Ruske ceste, Celovške ceste in Frankopanske ulice, pred gorenjskim leolodvorom, na Taboru, za Gradom in drugod.
Žužemberk
Sestanek čebclarjov se je vršil preteklo nedeljo v tukajšnji osnovni šoli. Gospod sklicatelj, šolski vodja Mrvar, je uvodoma pozdravil vse navzoče ter jim cszložil vzroke in pomen sestanka v prav jedrnatih besedah. Poudarjal je, kolike koristi je združeno delo čebelarstva zlasti še v kraju, kjer je doslej v splošnem manjkalo vsake prave in potrebne izobrazbe za čebelarja, ki hoče z uspehom čebelariti, Gosp. Zupane (župnik v Šmihelu) dolgoletni preizkušeni čebelar je iz izkušenj svoje lastne prakse povedal marsikaj zanimivega in koristnega. Tudi ostali udeleženci so so prav živahno udeležili razprave. Po temeljiti debati so bili vsi enodušno zn ustanovitev podružnice čebelarskega društva s sedežem v Žužemberku za ves sodni okraj. Včlanili so se vsi navzoči z zatrdilom, da privede vsak še čimveč uovih članov v organizacijo. Izvolil so je ludi začasni odbor. Soglasno so bili izvoljeni: predsednik g Mervar. šolski vodja, tajnik g. Zupane Alojzij, župnik v Šmihelu in blagajnik g. dr. Ločnik Emorik, notar.
Ljubljana
Prevoz umobolnih v Novo Celje
Ljubljana, 7. jan.
Graščino Novo Celje, ki jo je baaska uprava kupila in dala preurediti za novo bolnišnico za duševne bolezni, najbrž« dobi jutri prve bolnike, ki jih prepeljejo iz ljubliarskih bolnišnic. Novo Celje je namreč že toliko preurejeno, da more sprejeti nekaj bolnikov. Prvi bolniki pridejo jutri, ako bodo prometne razmere ugodne. Ta prevoz je sicer določen, vendar pa bi ga mogle neugodne prometne razmere odložiti. Vendar pa je namera tu, da se najprej prepelje 100 bolnikov v Novo Celje.
Ti bolniki so lažje bolni in mirni ter so se sedaj zdravili na Studencu, v bivši prisilni delavnici in v hiralnici sv. Jožefa. Bolnike bodo prepeljali v 4 partijah po 25 in se prva partija, kakor je odredila banska uprava, prepelje jutri, ostale pa še slede. Novo Celje bo posebna bolnišnica in upravno ne bo podrejena ljubljanski.
Ljubljanska bolnišnica pa ne bo prav nič razbremenjena, ker pridejo na izpraznjeno mesto takoj drugi, ki že dolgo čakajo, da jih bolnišnica sprejme. Novo Celje bo zaenkrat torej samo ublažilo bolniško krizo, ker mnogo bolnikov dosedaj zaradi pomanjkanja prostora ni moglo biti sprejetih, ljubljanska bolnišnica, ki je sedaj znatno prenapolnjena, pa zaenkrat ne bo mogla biti še razbremenjena.
Poledica in mene žrtve
Ljubljana, 7. januarja.
Neprijetno presenečenje je prinesla noč na danes Ljubljani. Na praznik je bilo namreč toplo vreme in sneg in led sta se pričela tajati, tako, da smo po dolgem času zopet imeli brozgo po naših ulicah. Ponočije seveda zamrznilo in ulice so bile kakor drsališča. Zamrzli so trotoarji, še bolj pa cestišča sama. Dobro je. da so bile ulice prazno in da je bilo že pozno, sicer bi morali danes prav gotovo navajati še daljšo kroniko ponesrečencev. Na ledu je padla 51 letna tesarjeva žena Antonija Lorbek iz Šiške, Srbska ulica. Zlomila si je desno nogo pod kolenom. Drugi ponesrečenec je ljubljanski trgovec Miloš Škrbic, Ta je dopoldne padel v Komenskega ulici in si zlomil levo nogo. Danes so se ulice čez dan zopet odtajale, toda ponoči bo zopet zamrznilo in se je bati, da se tema dvema pridružijo še nove žrtve poledice.
Kaj bo danes
Drama: Zaprta.
Opera: Sokolska slavnostna predstava v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Marije. Izven. Dramske cene.
Uniou. verandna dvorana. Skioptično predavanje g. Jožeta Košička: Z jugoslovanskimi bojevniki po francoskih bojiščih«. Ob 8.
Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, Du-aajska c. 6 in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9.
© XIV. prosvetni večer bo drevi ob 20 v ve-randni dvorani hotela Union. Naslov predavanju , je: Z jugoslovanskimi bojevniki na francoskih bojiščih. G. predavatelj urednik Jože Košiček se je udeležil osebno potovanja naših bojevnikov v Francijo, kjer so si ogledali vsa glavna bojišča. Sprejeti so bili od odličnih predstavnikov francoskega naroda tako v Parizu, Lyonu itd. Predavanje bodo pojasnevale zanimive skioptične iu filmske slike. Na to predavanje opozarjamo zlasti člane Zveze bojevnikov. kakor tudi ostalo občinstvo. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi. Miklošičeva cesta št. 5: sedeži 3 Din, stojišča 2 Din, dijaška stojišča 1 Din.
3 Gledališka predstava v RukodcKkcm domu. Ljudska igra : Pri kapelici je imela tudi pri uprizoritvi na praznik sv. Treh kraljev naravnost sijajen uspeh. Ker jih je pa prav mnogo moralo oditi, ker niso dobili proslora, sc bo na splošno željo vršila ponovitev igre v režiji g. Janka Novaka v nedeljo 10. januarja v dvorani Rokodelskega doma. Pričetek bo točno ob pol 5 popoldne.
© Na koncertu gospe Pavle Lovšetove je zastopan Gounod z dvema arijama iz opere »Mireil-let, izmed katerih pojeta vsaka pevka eno. Obe ariji nalikujeta v svoji preprosti melodiki popularnim Verdijevim arijam, ki se jih pa radi težkih koloratur morejo lotiti le dobro šolani pevci In pevke. Ena najbolj občutenih točk programa pa bo Debussyjeva arija Lie. S tako preprostimi sredstvi še ni kmalu kak skladatelj označil globoke tragike materinske bolečine. Kdor bo slišal to arijo, bo takoj razumel, zakaj ie Purani dosegel tako ogromne uspehe s svojo Madamo Butterflv in tudi spoznal pri kom se je tega naučil. Predpro-
daja vstopnic v Matični knjigarni. Koncert bo v pouedeljek, dne 11. t. m., v Filharmonični dvorani. Na razpolago je natančen spored z besedilom vseh petih pesmi in arij.
© Tečaj o pripravljanju presne hraue se bo zopet vršil 12. in 14. I. m. (torek in četrtek) v gospodinjski šoli v Marijanišču in sicer vsakokrat od pol 8 do pol 10 zvečer. — Nadaljnja priglasila sprejema Štefanija Humek, Lnngusova ul. 21,
© Stolna prometa ima drevi ob 8 v Jugoslovanski tiskarni sejo.
© Velika surovost. Na dan sv. Treh kraljev popoldne se je pod Tivolijem sankalo in kepalo vse polno mladih ljudi. Zgodilo pa se je, kar se večkrat zgodi, da iz šale nastane resnica. L. se je kepal z neko gospodično, katera je L.-u vrgla kepo. Fant je hotel kejro gospodični vrniti, kakor se v takih slučajih spodobi. Pa v bojnem razpoloženju je zgrešil cilj in zadel mesto gospodična nekega gledalca, kateremu je kepa padla menda za vrat. Mladi človek pa se je zaradi tega tako razjezil, da je v svoji lo-goli planil na L.-a ter ga s prstjo udaril po glavi ter nato še v trebuh. L. je bil takoj krvav po obrazu. Po sunku v trebuh pa se je zgrudil nezavesten. Priskočili so ljudje in ga skušali zbuditi iz nezavesti. Pa zaman! Fant je dolgo ležal v snegu nezavesten, dokler ni prišel reševalni avto, ki je nezavestnega odpeljal v bolnišnico. Stražnik je med tem ugotovil ime surovega napadalca. Nezavestni L. je precej težko poškodovan in bo trajalo več časa, preden bo ozdravel. Taka surovost zasluži ostro grajo iu kazen!
© Samoumor na Zaloški cesti. Na praznik popoldne se je v svojem stanovanju na Zaloški cesti št. 10 obesil kontraktualni godbenik v operi 44-letni Franc Volavšek. Ženo in otroka je poslal od doma, sam pa se je obesil na kljuko na vratih, in sicer si je vrat zadrgnil s hlačnim jermenom. Žena ga je našla že mrtvega ob 5 popoldne, tako, da mu ni bilo več pomoči. Na odredbo policijskega zdravnika je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Volavšek si je življenje vzel najbrž zaradi tega, ker ni dobil stalnega mesta v operi.
© Opečen otrok. V ljubljansko bolnišnico je prišel včeraj 5 letni Vekoslav Štrubelj. sinček tiskarja iz Rudnika 64. Malček se je na praznik doma preveč pritisnil na razbeljeni štedilnik in se močno opekel po desni strani života.
Moste prš Ljubljani
Pogreb umrlega g. Jakliča Jožeta bo danes, dne 8. jan. ob pol 4 popoldne. Dolžnost članov Prosvetnega društva je, da se udeleže v čim časl-uejšem številu pogreba.
Premijeru. V nedeljo 10. januarja bo v Ljudskem domu drama »Grunt«, ki jo je spisal nam Moščanom že dobro znani pisatelj g. Matičič. Igro bo naštudiral g. Poženel.
Občni zbor Prosvetnega društva bo 24. januarja ob pol 4 popoldne.
Mežiška dolina
Guštanj. Pri Cvitaniču v Guštanju v čevljarski delavnici g. Mirka Gostenčnika, je v soboto pred zaključkom dela nekdo vrgel v smetišče cigaretni ogorek. Nihče ni opazil, da ogorek tli dalje, šele zjutraj, ko je mojster odprl delavnico, je iz tlečega smetišča in poda puhnil plamen, katerega so vrli gasilci takoj udušili, tako da ogenj ni povzročil posestniku večje škode kakor kakih 2000 dinarjev.
Kotlje. V nedeljo 3. jan. je solnce ožarevala naše hribovje in holmce, na katerih je migljalo polno smučarjev, ki so se veselili lepega vremena. Prišedši v Kotlje sem se kot domačin začudil, da je pred vhodom v božji hram zid obložen s smuči, notri so se v molitvi družile z domačini brhke smučarke in stasiti smučarji, ki so deloma sodelovali pri službi božji z domačim cerkvenim zborom. Da so Kotlje res lepe, dokazuje vsakodnevni dohod novih gostov, ki so v splošnem zadovoljni tudi z oskrbo, katera ni draga. Celodnevna oskrba udobnimi prenočišči stane samo 40 Din v Rimskem vrelcu, pri gospej Jcnsch na Brezjah in tudi naša gostilničarka ga. Wastcl rada postreže za to ceno vsakemu, ki jo obišče. Na Brezjah je na razpolago 10 postelj, pri Wa«ielnovih pa 15 postelj.
Dravograd. Cerkveni pevski zbor ^Dravograjski zvon« je priredil dne 3. jan. v telovadni dvorani veseloigro »Trojčki«. Vsi obiskovalci, katerih ni bilo malo, saj je bila dvorana nabito polna, so izrazili željo, da nas društveni pevovodja g. Miha Barlič, dravograjski kaplan, kmalu zopet iz-nenadi s slično uprizoritvijo. Čisti dobiček te prireditve jc namenjen za prenovljenje orgel farne cerkve.
Prešern in Dahic
(Ob prevodu Prešernovih pesmi v srbohrvaščino)
Kakor 6em že pred tedni na tem mestu poročal, je v založbi gosp. Kolina v Belgradu izšla knjiga, ki nas mora kot Slovence posebej zanimati. To je prepev vseh pomembnejših Prešernovih pesmi v srbohrvaščino, ki ga je oskrbel g. Trifun Djukič, rojeni Črnogorec, ki se zadnja leta peča menda izključno s Prešernom in njegovo pesmijo,
Kuiturno-književni stiki med Slovenci in Srbo-hrvati so še vedno kljub prizadevanju požrtvovalnih posameznikov na obeh straneh minimalni in sporadični in v nobenem slučaju ne odgovarjajo stvarnim potrebam. Odkrito moram reči, da nas med Srtor.rvati začenja razumevati in ceniti nai>e može in kulturna dognanja šele del mlajše generacije, ki pa ni ravno malenkosten. Vsaj zame je to zelo karakterističen pojav, ki mnogo pove. To je akademska mladina. Za konkretnejšo osvetlitev dejstva en sam dokaz. Na belgrajski univerzi študira tudi nekaj Slovencev. Podrobneje sem se razvpraševal in interesiral za filozofsko fakulteto. Naravnost presenetili so inc. Slovenska knjiga se sorazmerno mnogo bere, v kolikor je to v Belgradu. katerega javne knjižnice imajo minimalno količino slovenskih knjig, seveda mogoče. Bolje je s knjižnicami po vseučiliških seminarjih. Posebej | se mladi filozofi zanimajo za novejšo, povojno našo književno generacijo, zlasti za Kosovela, Ma-gajno, deloma tudi Preglja in Vodnika. Zelo simpatični in optimistično karakteristični so slučaji, ki so se ponovno dogajali v predavalnicah ali na hodnikih belgrajskega vseučilišča, ko so posamezni od srbskih slušateljev slovenskemu kolegi skoraj s silo vzeli novo slovensko knjigo in se v navdušenju skoraj 6tepli zanjo, ker jo je hotel vsaki od njih imeti prvi v rokah in jo prebrati. Lastniku je bila vrnjena po nekaj tednih ali še kasneje ko je šla skozi deset ali še več rok. Ravnotako živo je tudi povpraševanje za našimi književnimi revijami. Vje to mi je dokaz, da bo generacija, ki prihaja,
raztrgala maske in plotove preteklosti in spontano in od srca in brez občutljivejših motnjav napravila veliki korale za medsebojno zbližanje Južnih Slovanov.
O Francetu Prešernu je bilo od začetka našega stoletja, pa tudi že pre^e, v srbščini precej pisano. Tudi prevajali so ga. fako moram na tem mestu omeniti anonimni prepev njegovega »Sonetnega venca«, ki je nastal že koncem minulega stoletja. Največ pa se je med Srbi zanimal zanj Trifun Djukič, o katerega prepevih mislim danes tudi malo obširneje govoriti.
V knjigo so uvrščeni prepevi in originali (na drugi Sitrani) sledečih Prešernovih pesmi: Posvetilo, Strunam, Pod oknom, Kam? Zgubljena vera, Mornar, Nezakonska mati. Zdravljica, V spomin Andreja Smoleta, Prva ljubezen, Slovo od mladosti, Povodni mož, Neizlrohnjeno 6rce, Turjaška Rozamunda, Ženska zvestoba, L in IV. od Gazel, pet sonetov, cel Sonetni venec, Vrba, Mihu Ka-stelcu, Memento mori, Matiji Čopu in Krst pri Savici. Torej vse bitno in najvišje, kar je Prešern ustvaril.
Trifun Djukič je Prešerna prepel (nc prevajal) in se na ta način zelo ogradil, tako da ga ni mogoči za vsako malenkost, ki je ni pravilno podal, klicati na odgovor. Vendar pa mora prepev vedno odgovarjati duhu originala. In to je prav za prav glavno in bitno. Dočim v prevajanju proznih del zahtevamo točnosti in besedne doslovnosti, moramo biti pri prevajanju pesniških umotvorov že samo radi njihove oblikovne vezanosti daleč popustljivejši, S tega stališča bom sodil tudi Dju-kičevo delo.
Kjer je on začel, bom tudi jaz. Na čelo knjige je postavil karakteristične štiri Prešernove verze: »Sem dolgo upal...,« ki jih podaja v srbščini v naslednjem do konca neodgovarjajočem, po logiki in po občutju originala nepravilnem prepevu:
»Dugo sam i'mo(!) strah i nad(ll) i rastadoh 6e s njima mlad: sad prazna srca slabi dah(l!) hteo bi natrag nad i strah.r
Maribor
Iz mariborske hiše bolezni
Nekoliko slalislihe iz splošne bolnišnice
Maribor, 4. januarja.
Dasi še ni mogoče sestaviti točnega pregleda o statistiki bolnikov v mariborski splošni bolnišnici vendar kažejo doslej ugotovljene številke znaten napredek bolnišnice, naraščaj bolnikov in nujno potrebo razširitve zavoda. Naraščanje frekvence bolnišnice je najbolj razvidno v primeri s statistiko iz prejšnjih let. Leta 1919 je znašalo število oskrbovanih bolnikov 3262, oskrbovanih dni 84.952, povprečna doba oskrbe vsakega bolnika 22 dni, umrlo jih je 360, cdslolek umrljivosti pa je znašal 11 in pol odslolka. L. 1921. so te številke izgledale že povsem drugače: bolnikov 4140, umrlo 313, odstotek umrljivosti 7.15 cdst. Deset let kasneje, toraj v preteklem letu, pa so številke naslednje: oskrbovanih bolnikov je bilo 8928, oskrbovanih dni 151.072, povprečna doba oskrbe za vsakega bolnika 17 dni, umrlo 382, odstotek umrljivosti 4.04. ]■'. r.!'vcdpn : \f razviden naravnost ogromen pur -i bolnikov v bolnišnici, dočim se prostori boLuio:. bistven:. i>•.-•{> dosti 'zpremenili napram stanju v letu 1019. Povečanje bolnišnice je nujna potreba. Zanimivo '■« n - ' ■ ;>• t—je padala umrljivost od leta do leta. Padi pomanjka-
□	Prof. Valentin Jemec na mrtvaškem odru. Na Kraljevo zvečer je izdihnil v tuli. splošni bolnišnici svojo blago dušo profesor na tuk. drž. realni gimnaziji Valentin Jemec. Pokojnik je bil vzor človeka, plemenitega in do vseh dobrega in obzirnega. Že kot akademik si je s svojim plemenitim nastopom pridobil simpatije svojih ljubljanskih tovarišev. Svojih bogatih in redkih talentov ni mogel izrabiti radi usodne bolezenske kali, ki ji je po dolgem in boguudanem trpljenju podlegel. Dijaki so mu bili hvaležni, ker so zaslutili njegovo zlato »•ce; kolegi profesorji pa so ga spoštovali in visoko cenili. Pogreb rajnkega bo danes v petek ob pol 16 iz mrtvašnice na mestno pokopališče. Plemeniti duši trajen in časten spomin, žalujočim naše globoko sožalje!
□	Iz častniško službe. Napredovali so sledeči častniki mariborske garnizije: v čin majorja liape-tana prvega razreda Vojislav Djokič in Kazimir Poje; v čin kapetanov drugega razreda pa poročniki Krsto Engelman, Budimir Šutic, Milorad Sto-jadinovič in Branko Šuster.
□	Za sodnega izvedenca v veterinarski stroki je imenovan veterinarski nadsvetnik Hugo Hinter-lechner.
□	Mariborčani pravoslavne vere so tudi letos na slovesen način obhajali tradicionalni badnjak, ki so ga na okrašenem vozu peljali po mariborskih ulicah. Poleg častne čete so se slavnostnega spre-voda udeležili tudi verniki tukajšnje pravoslavne občine.
□	Apel mestnega načelstva. Kakor je bilo že objavljeno v časopisju, zbirajo člani okrajnih odborov pomožne akcije za siromašne sloje mesta Maribora prispevke po določenih jim ulicah. Nabiralci in nabiralke poročajo, da jih nekateri meščani sprejemajo zelo neprijazno, med njim zelo premožne osebe, ki prispevajo komaj po 5—10 Din, kar naravno kvarno vpliva na vse ostale, ki bi bili sicer pripravljeni več prispevati. Mestno načelstvo ponovno apelira na meščanstvo, da se zave resnosti položaja in da ne odklanja požrtvovalnih članov okrajnih odborov pomožne akcije, ki la teden zaključuje zbirko. Z ozironi na veliko bedo, so potrebna ogromna denarna sredstva, saj stane prehrana po današnjem stanju 75.000 Din. mesečno.
□	Sankači na plan! Sankaške tekme za prvenstvo Pohorja priredi SSK Maribor dne 10. jan. ob 14 na progi Ruška koča-Repolusk-Ruše. Tekmuje se v 4 kategorijah in sicer gospodje posamezno, dame posamezno, gospodje v dvoje, dame in gospodje v dvoje. Pravico starta iniajo vsi verificirani in neverificirani športniki. Start ob 14 izpred Ruške koče. Prijavnimi 10 Din. Prijave sprejema Spori Roglič.
□	Na 50 km! Vztrajnostno smuško tekmo na 50 km zu prehodni pokal tvrdke Meinel in Herold priredi tukajšnji Mariborski smučarski klub« s startom in ciljem pri Ruški koči.
□	SSK Maraton. Dne 20. t. 111. redni občni zbor z običajnim dnevnim redom in s pričetkoin ob 20. Udeležba za vse članstvo strogo obvezna. — Drevi ob 20 redna soja upravnega odbora. — Ob pol 19 trening za člane plavalne sekcije v bazenu mestnega kopališča.
□	Gledališke abonenie prosi gledališka uprava da blagovolijo čimpreje poravnati zaostanke na abonmanu.
nja proslora in manj nujne polrebe bolniške oskrbe je bilo v preteklem letu odklonjenih ('18 oseb, ki so se zglasile za sprejem v bolnišnico. — Ani-bulatorno se je pregledalo in zdravilo v bolnišnici 992 bolnikov, razen tega pa še posebej v ambula-toriju za spolne bolezni lo52 bolnikov. Operacij je bilo izvršenih: kirurških 2071, ginekoloških 536, porodniških 299, očesnih, vratnih in ušesnih 519. Rontgenoloških preiskav je bilo 1846, obsevanj 718 in rontgenoloških slik 1551. Porodov je bilo 668. Razdeljeno po oddelkih je bila frekvenca v letu 1931 sledeča: medicinski oddelek 1964, kirurški 2661, oddelek za vratne, nusnt m ocLtiut- oo-lezni 836, derinatološko-venerologični 1261, infekcijski 436. odsek za bolne na pljučih 136 bolnikov. V bolnišnici je delovalo: 1 ravnatelj, 6 šefov oddelkov, 1 presektor in 6 asistentov in sekundari-jev, 5 zdravnikov je odslužilo svoj predpisani enoletni staž. Pri upravi je bilo poleg ekonoma zaposlenih 5 ekonomskih in 5 arhivskih uradnikov. Za postrežbo bolnikov, za vzdrževanje reda in za služ-! bo pri raznih obralih bolnišnice je bilo zaposlenih i 62 sester in 46 drugega strokovnega bolni?arskega I in režijskega osebja. V letu 1931 je bila na novo I postavljena prosektura in hišna centralna lekarua.
□Preselitev finančne kontrole. Z ozirom na notico pod tem naslovom v »Slovencu« od 6, jan. nam sporoča finančno ravnateljstvo v Ljubljani: Preselitev oddelka finančne kontrole v II. nadstropje OUZD v Mariboru, nikakor nc odgovarja namenom fin. direkcije, ki jc slejkoprej prepričana, da mora oddelek finančne kontrole radi velikega prometa s strankami ostati v pritličju.
□	»Dva bregova«, znano trodejanko uprizori v nedeljo dne 17. I. m. Katoliška omladina.
□	Kaj pa to? Hodijo zastopniki nekaterih fe-rajnov« po mestu in nabirajo prispevke za svrhe, ki nimajo nobenega humanitarnega namena. To vendar ne gre. Kam bi prišli, če bi začela vsa mariborska društva s takšnim nabiranjem. Zadevo priporočamo merodajnemu oblastvu.
□	Poročili so se v zadnjem času v Mariboru: Anton Kleischer, posestnik in mlinar ter Otilija Rokavec, posestnikova hčerka; Maks Tomažič, učitelj in Angela Križ, učiteljica; Alojzij Figelj, sodni uradnik in Matilda Češnovar, šivilja. Bog daj srečo!
□	Pravrati naval je bil na Kraljevo in včeraj k obema znamenitima filmoma, ki se predvajata v obeh tukajšnjih kinih; >Ben Hur« in »Gore v plamenih«. Oba filma predvaja mariborska Prosvetna zvez«.
□	Svoji ženi zažgal hišo. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je zagovarjal včeraj Janez Vogrin, delavec brez premoženja in stalnega bivališča, kateremu očita obtožnica, da jo dne 4. oktobra 1931 zažgal hišo, hlev in gospodarsko poslopje svoje ločene žene Antonije Vogrin v Zgornjem Porčiču. Požar je izbruhnil omenjen čas ob treh zjutraj, ko je vse spalo. Posrečilo se je rešiti le nekaj živine in obleke, vse drugo je poslalo žrtev plamenov. Škoda, katero je povzročil ortraj, ie znašala 50.000, zavarovano pa je bilo le za 80,000 Din. Takoj je padel sum na obdolženca, da jo zažgal on iz maščevanja. Osumljenec se je poročil z Antonijo Vogrin leta 1920, toda zakon ni bil srečen. Prepiri so bili na dnevnem redu, tako da je prišlo leta 1931 do ločitve zakona. Pred sodiščem pa je še tekla pravda radi delitve premoženja in tekom pravde je osumljenec cesto izrekel proti nekaterim znancem težke grožnje napram svoji bivši ženi. Krivdo obdolženca priznavajo razne okolnosli in tudi iz,|)ovedbe prič, zlasti obtežilno pa je dejstvo, da so gasilci slišali ob priliki požara iz kakih 100 metrov oddaljene grabe moški glas, ki je vpil kaj [>rok'eto, kaj razkopavate, naj zgori«. Ena od prič odločrfo trdi, da je spoznala po glasu osumljenca. Obdolženec odločno zanika, da bi on zakrivil požig, ker je šel takrat spat močno vinjen ler bi bilo popolnoma nemogoče, da bi šel pol ure daleč zažigat v takem stanju. — Vogrin je bil obsojen na 3 leta robije in 5 lel izgube častnih pravic. Sodbu ni sprejel.
□ Nepoznana mladeniča v ponošeni obleki, stara 18—20 let, sta osumljena. sta izvršila vlom na Kraljevo zvečer v stanovanju neke stranke v Koroščevi 22. Odnesla sla skrinjico, v kateri sta se nahajala dva stotaka in druge drobnarije. Policija je obema svedrovcema na sledu.
□	Pri sankanju se je ponesrečil 11-lefui učenec Zorko Simčič. Zaletel se je v neko deblo ter si hudo razmesaril levo nogo. Prepeljali so ga v splošno bolnišnico.
Torej na samem začetku deltabl, in to popoln. Kdo bo v teh njegovih izkon6truiranih, papirnatih verzih našel le nekaj procentov močnega originala. Jezikovno stran, ki je še bolj kričeča, puščam rade volje ob strani.
Da si je_v formalnih težavah pomagal na ta način, da je izpustil to ali ono nepomembno ali vsaj manj pomembno besedo, mu človek nc bi zameril. Ali Trifun Djukič je prepogosto požiral najbolj karakteristične besede, da, cele verze, vrzeli pa polnil s puhlimi mašili. Upošteval ni verzov: > ... ak bojiš se govorit« (Pod oknom), :>moj up je šel po vodi« (Mornar), »si z desno v desno segla, per Bogi si persegla mi vedno zvesta bit« (! istotam), ».. tuji za mano kazali so« (Nezakonska mati), ». . naj zdrobe njih roke si spone, ki jih še teže« (Zdravljica), »dokaj dni naj živi vsak, kar nas dobrih je ljudi« (istotam) itd. itd. Tu sem navedel le par primerov s prvih devetih strani knjige, ki iih nisem posebej iskal.
Posebej moram grajati Djukičevo pomanjkljivo znanje slovenščine, ki jc prišlo večkrat do vidnega izraza in povzročilo netočen prepev. N. pr.: »moj up je Sel po vodi« »morski val«(l), -on, ki jc sam bil ljubi moj« = »samo«(!) itd. Nekateri verzi so toliko razlomljeni in svobodno tolmačem, da 60 sploh zvezo s celoto in pomen, ki ga imajo v slovenskem originalu, izgubili.
Med najslabše prepete pesmi gredo: Zdravljica, Prva ljubezen, peti sonet iz Venca in V spomin Andreja Smoleta. Najboljši je prepev soneta »Vrba«, ki je marsikod skoraj dosegel vrednost in moč originala. Naj ga v naslednjem navedem:
»O Vrbo, srečno, drago selo moje, očeva kučo, moj domači kute! Da zbog nauke, otrovnice ljute, ne podjoh dalje od bnštinc tvoje!
Ja ne bih znao da su želje, koje u srcu niču, otrovom zasute; i ne bi vetri, ko ji dušu mute. veru i nade ugasili moje.
uaacaRiifijP
Tu verno srce i muke od rada — miraz kog nema ni milionarka — pružila bi mi verenica mlada.
I mirno moja plovila bi barka; a dom od vatre i žito od grada čuvd bi sused — crkva Svetog Marka.«
Ko ga človek prebere, res občuti duh originala, dasi je pri podrobnejši stavčni analizi mogoče najti tudi nekaj svoboščin, katerih se je g. Djukič v zagati poslužil.
Reči moram, da je Djukič vseskozi obdržal obliko originala (Sonet, gazela, tudi rimo in večinoma ritem.) Vendar sem na par mestih opazil (str 90, 11; str. 84, 14; str. 112, 1 itd.), da si Djukič niti v ritmu ni na čistem.
Knjiga je izšla v znalli Konovi seriji »Školskl pisci«. Absolutno ni prav, da je Trifun Djukič šel Prešerna prevajat v srbščino, ker se s tem ni prav nič ovekovečil. Pač pa je onim, katerim je knjiga namenjena, t. j. srednješolcem in deloma akademikom, direktno škodoval, Stojim na stališču, da je bil Srbom potreben Prešern v originalu (radi učnega načrta), opremljen s potrebnim komeniar-|cm, ki naj bi učitelju (do danes še nisem srečal Srba, ki bi perfektno slovensko govoril, dasi sem že več ko pet let med njimi) in učencu pomagal doumeti lepote originala. Prepev pa temu cilju absolutno ne bo služil, ker je do konca svoboden in pogosto še netočen vrhu tega. Prav iz istega razloga pogrešam tudi potrebno uvodno besedo'o pomenu in veličini Prešerna, ki bi jo bil lahko nekdo napisal, kajti onih nekaj vrstic s par številkami Prešernovega življenjskega teka sploh ne jemljem za uvod, kakršnega bi »Školski pisci« in France Prešern posebej morali na vsak način imeti	,	Tone Potokar.
Dnevna
Koledar
Petek, 8. januarja: Severln, opat; Teofil, mučene«. Mlaj ob 0.29. Herschel napoveduje viharno in mrzlo vreme.
Novi grobovi
+ Jože Jaklič. V Mcstah, Ciglarjeva ulica 23, leži na mrtvaški postelji mlad fant, Jože Jaklič, uslužbenec Javne borze dela v Ljubljani. Rodil se je v Pcdgcrici v Dobrepoljah 14. marca 1905. Leta 1922 se je bil preselil s svojimi starši v Št. Janž, a tri leta kasneje od tam v Moste. Povsod je lyl zvest član naših organizacij! Bil je tudi odbornik Društva zasebnih nameščencev v Ljubljani. Pogreb bo danes popoldne ob pol 4 iz domače hiše k Sv. Križu. Cenjeni družini našega prijatelja, pisatelja in organizatorja g. Franceta Jakliča, bodi izrečeno naše globoko sožalje!
-j- V Ljubljani je včeraj zjutraj umrl gospod Josip Ccrne, višji kontrolor državne železnice in rez. kapetan I. razr. Pogreb bo v soboto ob 4 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Svetila mu večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
■f" V Idriji je umrl g. Leopold Hladnik, rudniški strojnik v pokoju, oče šol. upravitelja v C<"-'<nici pri Rakeku. Dosegel je visoko starost 8t> ,et. Blag mu spomini Žalujočim naše iskreno sožalje!
-j- V Št. Vidu nad Ljubljano je umrla gdčna Ivana Sakser, bivša pogodbena poštarica in sestra g. Franka Sakserja. Pogreb bo danes ob 11 dopoldne na župno pokopališče v št. Vidu. Blag ji spomin! Preostalim naše sožalje!
-J- v Kostanjevici je umrla gospa Antonija Bučar, posestnica. Dosegla je visoko starost 89 let. Pokopali jo bodo danes ob 3 popoldne. Svetila ji večna luč! Žalujočim naše sožalje!
+ Pri Sv. Lenartu v Slov. goricah je 6. t. m. umrl gospod Vinko Kronvogel. Pokopali ga bodo v soboto ob treh popoldne. Pokoj njegvi duši! Preostalim naše sožalje!
Osefme vesli
= Promocija. Na belgrnjskem vseučilišču je promoviral za doktorja vsega zdravilstva g. Ivan Bonač, sin svetnika mestne kontrole v Ljubljani. Čestitamo!
Velika ianfovska bitka v vasi Kamniku
Ljubljana. 7. januarja.
Nad ljubljanskim barjem, blizu Preserij leži vasica Kamnik, znana po velikem požaru predlanskega leta. Ta vasica je bila na praznik pozno zvečer prizorišče velike in srdite fantovske i>itke. Vzrok bitke je najbrž mržnja, ki so jo medsebojno že dolgo gojili fantje iz Podpeči in kamniški fantje. Podpečani so prišli na praznik zvečer malo v vas.: h kamniškim fantom, lo se pravi, prišli so pit v Petričevo gostilno v Kamniku. Baje so jih zanimala tudi kamniška dekleta, kar seveda ni moglo biti všeč kamniškim fantom, zato ti niso preveč prijazno pogledali Podpečanov. Podpečani so ostali v gostilni do 11 zvečer. Nato so se odpravili proti domači vasi. Bilo jih je okoli 10. Niso pa vedeli, da so liamničani medtem, ko so oni pili. skovali pravo zaroto proti njim. Naenkrat se je v noči na Podpe-čane vsulo še več kamniških fantov. Nastal je splošen pretep. Med srditim bojem, ki je dolgo trajal, so padali tudi koli in besedo je imel tudi nož. Ko so se Kamničani odpravili, so ostali na bojišču trije težko ranjeni Podpečani. Njihovi tovariši so jih s težavo spremili proti Podpeči. Tam so jih spravili v neko hišo, kjer so jim nudili prvo pomoč, to je, tla so jim izniili rane. Vsi trije so izgubili zelo mnogo krvi. Eden od ranjencev se jo nekam zavlekel, ker ni maral v bolnišnico, ostala dva pa je prepeljal ljubljanski reševalni avto, ki je bil poklican, v ljubljansko bolnišnico. Ranjenca sta 20 letni Matevž Milavec, čolnar in sin posest-nice, in 30 letni Josip Kovač, delavec in sin posest-nice, oba iz Podpeči. Milavec ima poškodbe na glavi; nekdo ga je sunil z nožem v rebra, tik zraven srca in je njegova poškodba zelo nevarna, Kovač pa ima razbit obraz. Nekdo ga jo udaril z nekim predmetom pod oči, tako, da se sprva niti ni dalo razločiti, ali ga je z nožem ali pa s kolom. Tudi Kovačeva poškodba je težka.
Orožniki so takoj po pretepu uvedli obširno preiskavo in so prijeli več fantov. Napadalca čaka ostra kazen, ker v takih zadevah sodišča ne poznajo šale. Najhujša kazen pa bi bila, ako bi vsakemu od teh srboritih fantalinov javno naložili petindvajset...
Kože divjati!
Pošljite nemudoma na naslov: „D;via koža", Ljubljana - velesejetn. S tem se Vam nudi najboljša priložnost za ugodno vnovčenje blag . Dražba se vrši 25. januarja 1932.
Ostale vesti
—	Vremensko poročilo ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani z dne 7. januarja: Bistrica-Bo-hinjsko jezero +5, oblačno, snega 30 cm, Brežice +2, oblačno, snega 10 cm, Celje +6, snega 12 cm, Dravograd-Meža —4, megla snega 50 cm, Jesenice +3, oblačno, snega 30 cm, Kamnik +3, oblačno, snega 10 cm, Kranjska gora +1, oblačno, snega 30 cm, Kočevje +7, oblačno, snega 25 cm, Kotoriba +3, jasno, snega 10 cm, Ljubljana gl. kol., oblačno, Ljutomer +2, oblačno, snega 4 cm, Maribor gl. kol. —1, megla, snega 15 cm, Novo mesto +4, oblačno, snega 30 cm, št. Janž na Dolenjskem +6, oblačno, snega 10 cm, Tržič +3, oblačno, snega 20 cm, Rakek -M, dež, snega ni. Promet je nor-mnlen.
—	Obvestilo. Uprava in uredništvo ženskega lista >Vigred< se je preselilo iz Ljudskega doina v palačo Vzajemne zavarovalnice na Masarykovi ce-»ti. Dopisi, naročila itd. naj se blagovolijo pošiljati na naslov: Uprava -Vigredi«, Ljubljana, Masaryko-va cesta (Palača Vzajemne zavarovalnice).
—	V »Službenem listu« kr. bamske uprave dravske banovine št. 1 od 5. januarja je objavljen »Zakon o ustroju civilne hiše Nj. Vel. kralja«, dalje -Zakon konzularne konvencije meri Jugoslavijo in Poljekoc, -Zakon konvencije med Jugoslavijo in Madjarsko o pravnem postopanju e proizvodnimi in prometnimi podjetji«, »Zakon konvencije o anti-difteričnem serumu., »Zakon o izpremembi uvoz/ne tarife k predlogu zakona o obči carinski tarifi«, •. Zakon o izpremembi štev. 2 in 0. uvozne tarife , ;: Zakon o dopolnitvi točke 6. občih pripomb k XV. delu carinske tarife;, »Pravilnik za uporabo §§ 10, 17. 18 in 19 zakona o zobozdravnikih in zobnih teh-
kronika
nikih«, »PraviLa o oznamenovanju kadi za tropine, »Pravila o oznamenovanju rimskih tehtnic«, : Pravila o oznamenovanju uteži«, »Pravilnik o kontroli kakovosti konoplje«, »Odrtdbe o vinjetah za ozna- j menovanje konoplje«, »Naredba o vtovarjanju ko- ! noplje na železnicah« in »Poročilo volivnega odbora za dravsko banovino o izidu volitve senatorjev«.
— Iz Rogaške Slatine nam poročajo, da pri razdelitvi nagrad vzornim kmetiškim gospodarjem v okolišu zdravilišča dne 20. decembra 1931 ni zastopal zdravilišča, kakor je poročal »Slovencc« v svoji št. 292 z dne 24. decembra 1931 tajnik zdravilišča Bratuša, ampak se je udeležil te proslave knjigovodja zdravilišča g. Bratuš v svojstvu občinskega odbornika. Tajnik zdravilišča pa je g. Luksa Marino.
—Zadruga rokodelskih in sorodnih obrtov v Kranju naznanja, da se vrše skušnje za vajence, ki so dovršili učenje, 28. januarja 1932 ob 8 v osnovni šoli. Kdor se še ni javil, naj to to 6tori najkasneje do 15. januarja t. 1,
Smučarji - športniki!
Štajerski obrtniki za skupne zbornice
Predno se odločite za nakup smučk, palic, ved in drugih zimsko-sportnih predmetov, zahtevajte brezplačni cenik od tvrdke
IVAN S&.VNIIK, KRANJ 10
Vezi: Seidl otroške Din 70'—, velike Din 85'—.
nemško streme Din 115'—, Aipina Din 240'—. Palice: Leska otr. Din 35"—, velike !)in 45*—, najfin. Din 55'—, bambus otroške Din 45'—. velike Din 60'—, najfin. Din 85'-. Smučarski šali Din 25 -, tirolski Din 55'—. Pjaxa Din 24 —.
Volnene kravate Din 13'—, nogavice Din 26'—
rokavice Din 35'—. Sanke otroške Din 85'— velike, spredaj zavite Din 135—.
Na praznik sv. Treh kraljev se je vršil občni zbor Zadruge mlinarjev in Žagarjev v Slov. Bistrici, ki je bil jako dobro obiskan. Zborovanje je otvoril načelnik g. Lah, ki je uvodoma pozdravil g. Jakoba Zadravca, člana Zbornice TOI in zastopnika Zveze obrtnih zadrug v Mariboru ter dr. Koceta Jureta, uradnika Zbornico TOI. Dalje je pozdravil tudi načelnika obrtne zadruge g. Karla Podhra-škega in g. Zurmana. Med drugim se jo razpravljalo tudi o žilnem monopolu ter o položaju, ki je radi tega nastal za naše mlinarje. Gospod Zadravec je obširno in st rokovnjaško obr. zložil s tem v zvezi nastali položaj ter želje naših mlinarjev. Najbolj važna točka je bilo razpravljanje o sistemu zbornic. Ko so se vsi navzoči po daljši diskusiji izjavili, da jim je stvur jasna, je dal g. načelnik Lah pred-
Zavarovano delavstvo v Sloveniji
V naslednjem prinašamo grafikon o gibanju članstva Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, število zavarovanih delavcev je podano v tisočih za posamezne mesece od leta 1920. do leta 1931.
105
10Q
405
— Pozor lovci! Predsednik Slovenskega lovskega društva g. dr. Lovrenčič bo predaval 9. januarja ob 20 v ljubljanskem radiu o novem lovskem zakonu.
—	Prikrojevalni tečaj za čevljarje v Ljubljani
se namerava čim preje dvoriti. Vodil ga bo strokovni učitelj kr. banske uprave, gosp. Steinman Josip. Interesenti r.aj prijavijo svojo udeležbo ustno ali pismeno banski upravi, referat ca pospeševanje obrti, Ljubljana, Stari trg št. 34/L, desno, najkasneje do 11. januarja t. 1.
—	Pri ljudeh, ki so pobiti, utrujeni, nesposobni za delo, povzroči naravna »Franz-Josek grenčica prosto kroženje krvi in zviša zmožnost za misli in delo. Vodilni kliniki dokazujejo, da je jFranz-Jcseli: voda odlične vrednosti kot sredstvo za odprtje črev pri duševnih delavcih, slahoživčnih in ženskah. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Eksplozija v drogeriji. Na praznik sv. Treh kraljev je v belgrajski drogeriji Svetislava Josipo-viČa nastala težka eksplozija. Josipovič je pripravljal preparat, ki ga rabijo pri otroških pištolah. Radi eksplozije je n.;stal požar, ki so ga pa kmalu pogasili. Josipovič jo bil iiudo ranjen na glavi, po obrazu, po rokah in spodnjem delu telesa. Prepeljali so ga v bolnišnico, škoda znaša 80.000 Din.
—	Šofer in samuvozač. Inžener Josip Štolfa je v tej skoro HC0 strani obsegajoči knjigi podal konstrukcijo, delovanje ter strego avtomoljila, pojasnjujoč opis s 300 jasnimi slikami v priloženem zvezku, ter slovar tehničnih izrazov. Temeljita knjiga, ki išče sebi enake v vsej strokovni literaturi te vrste je neobhodno potrebna šoferju samovozaSu in lastniku avtomobila.. Cena je 140 dinarjev in se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Ce lie
S3 Zadaja pot Karla Goričarja. V torek popoldne je spremilo nešteto znancev in prijateljev Goričarja Karla, celjskega velctrgovca in knjigarnarja. Ob mrtvašnici v javni bolnišnici je zapelo Celjsko pevsko društvo pokojniku v slovo ganljivo žalostinko, nato pa se je razvil skoro nepregleden sprevod od bolnišnice sko?:i mesto na okoliško pokopališče, kamor so prepeljali mrtvo truplo k zadnjemu počitku. Po končanih cerkvenih obredih mu je zapelo CPO oh odprtem grobu še zadnjo žalostin.ko in nato so začele padati grude na njegovo krsto, in pokrila »a je zemlja in ga bo čuvala do zadnjega dne. — Naj mu Bog da večni mir in pokoj!
£s Smrtna kesa. V tukajšnji javni bolnišnici ije umrl v torek 5. t. m. v visoki starosti 77 let, občinski revež Peček Anton iz Cerovca v občini Šmarje pri Jelšah. — Naslednji dan, na praznik Sv, Treh kraljev 6. t. m. je umrla v javni bolnišnici v visoki starosti 78 let, prevžitkar Klejne Jakob s Kristanvrha, občina Št. Peter na Medvedjem selu.
—	Isti dan je umrl v javni bolnišnici v starosti 40 lc.t, Začnik Franjo, posestnik v Savini pri Ljubnem.
—	Razun teh jc umrla v javni bolnišnici 6. t. m. 361etna Soviinčeva Terezija, žena orožniškega narednika iz Luč. — Rajnim blag spomin, preostalim pa naše iskreno sožalje.
& Savinjska podružnica SPD opozarja svoje člane, da so stare članske izkaznice izgubile veljavnost z dne 31. dec. Od ponedeljka U. t, m. dalje bo podružnica izdajala nove izkaznice po blagajniku g .Vrtovcu, oziroma v društvenem lokalu v Prešernovi ulici 6. Vsak član naj predloži novo legitimacijo.
& Pregled avtobusov in avtoiaks. Pred garažo mestnega avtobusnega podjetija na Spodnjem l.anovžu, se bo vršil 18. t, m. pregled avtobusov in avtotak« ob 8 zjutraj za mesto Celje, politični j okraj Gornji grad in sodni okraj Šoštanj, Za celjski okraj in zamudnike iz mesta, Gornjega grada in Šoštanja ter eventualno še za zamudnike iz Šmarja in Konjic pa bo pregled 10 dni kasneje, lo ie 28, t. m, ob isti uri in na istem mestu.
Xt XII
Iz slike je razvidno, da jo bilo število zavarovanih delavcev do srede leta 1931. manjše kot v letu 1930.. pa večje kot v letu 1929. Tedaj pa se je j gospodarska kriza poostrila in je število zavaro-i vancev padlo pod nivo letu 1929. V jeseni pa so se ■ pokazali vplivi krize na našem denarnem trgu in i število zavarovancev rapidno pada, tako da je bilo t -nižje kot leta 1928., v decembru pa je padlo celo pod stanje iz leta 1927. Iz lega bi bilo sklepati, da j se nahaja produkcija v našem gospodarstvu pod nivojem leta 1927.
Prehrana živine čez z'mo
Mnogi kmetovalci iz hribov in tudi iz doline, ; katerim je letošnja suša odnesla dobršen del krme pridejo k meni v urad ter prosijo za nasvet, katere | oljnate tropine ali drugo tečno krmo bi kazalo kupiti kot nadomestilo za manjkajoče seno in slamo za pieživljer-je živine čez zimo. V naglici omenjenim kmetovalcem naslednje pojasnilo:
Kupovali tečna krmila (oljnate tropine, otrobi i itd.) radi nadomestitve sena ali slame za preživ-' ljenje odrasle živine — je ven vržen denar. V ve-' čini slučajev gre menda za to, da gotovo število živine čez zimo obdržimo in prehranimo. Kmetovalcem gre torej za to, da živino n sitijo in nekako čez zimo obdrže. Jasno je, da bi nakup kakih tropin v to svrho bil m rog o predrag. Tečna krmila, oljnate tropine itd. dobičkonosno učirku-jejo še le, ko ie živina že sita primerne temeljne krme, predvsem sena. To je tudi naravno znatno cenejše kakor kake tropine. Nakup tečnih krmil pa naravno ne moremo opustiti — ako teh krmil ne pridelamo zadosti v lastnem gospodarstvu in n, pr. nimamo zadosti mleka za vzrejo — pri vzreji mlade živine, če prav je cena tej niska, pri krmljenju krav molznic, ako mleko do'iro proda-amo. Za močnimi, oziroma tečnimi krmili, je kakor z umetnimi gnojili. Tudi umetna gnojila učinkujejo le v zemlji, ki je že primerno rodovitna in tudi močna krmila učinkujejo in vidno .dvigajo n. pr. mlečnost še le, ko je žival že primerno rejena.
Z eno besedo: Za samo nasičenic odr. živali so močna oz. tečna krmHa navadno predraga; glede krmilne vrednosti raznih krmil za primerno rejene krave-molznice pa bi navedel sledeče:
V primerno krmljeni živini je teoretično sposobna tvoriti en liter mleka naslednja količina krmil: 4.20 kg ovsene slame, 1 70 kg manj dobrega sena, 1 kg dobrega sena, 0.70 kg prav dobrega sena, 0.63 kg zrnja ječmena ali ovsa, 0.50 kg zelo dobre suhe detelje ali krmilne moke, 0.45 kg otrobi, 0.30 kg kokosovih tropin, 0.20 kg lanenih tropin, 0.17kg tropin eolnčnic ali bučnega zrnja in 0.15 kg sezamovih tropin. To razmerje tudi približno osvetljuje denarno vrednost krmil pri nakupu.
Kakor so v splošnem naši travniki prerevni in izčrpani, da bi mogla umetna gnojila primerno učinkovati, tako jc navadno tudi naša živina posebno vsled letošnje suše marsikje preveč sestradana, da bi mogla tečna krmila primerno učinkovati. Krmska mešanica: 5 kg slabšega sena, 5 kg ovsene slame in 10 kg pese zadostuje komaj za preživljenje krave v teži 450 kg in za tvorbo V/j litra mleka dnevno. Za zvišanje mlečnosti je naravno potreben primeren dodatek omenjenih tečnih krmil, ki pa tudi ne učinkujejo z naglico, kakor navadno ljudje pričakujejo. Truplo in prebavila se moreta še le počasi privaditi na kako vrsto krme, da le-ta začne primerno učinkovati.
Za pravilno krmljenje, posebno v časih suše ' je treba posebne spretnosti, znanja in eventualno študija ter se tu ni mogoče spuščati v podrobnosti, V gospodarsko naprednejših državah in tudi v sosednji Koroški se prirejajo vfako zimo v posameznih vaseh posebni tečaji zn krmljenje živali. Tak tečaj se je menda vršil lanskega leta tudi na vinarski šoli v Mariboru.	Fr, Wcrnig, 1. r.
Davek trg. potnikov. Potujoči agenti, trgovski potniki, ki niso izključno v službenem razmerju, so zavezani k plačevanju davka na dohodek od podjetij, obratov in poklicev po členu 42, II, skupina, točka 1 zakona o neposrednih davkih. Ne-
log na glasovanje, pri čemer so so izrazili vsi zho-rovalei soglasno za skupne zbornice.
V nedeljo, dne 3. t. m. se je pa vršil občni zbor zadrugo prostih in koucesijoniranih obrti za vranski okraj v Gomilskem. Zborovanja so se udeležili za Zbornico za TOI dr. Koče Jure, za Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani pa gg. Pičmau, Mihel-čič in Baraga. Za ločene zbornice sla se zavzemala in govorila g. Pičmau in Mihelčič. Njima pa je odgovarjal dr Koce. Po daljši debati, v kateri se e tudi g. Virjent, obrtnik iz Vranskega pridružil izvajanjem dr. Koceta za skupne zbornice, je dal načelnik g. Muhovic predlog na glasovanje. Rezultat je bil: vsi zb:>rova!ri so se izrekli enoglasno za sistem skupnih zbornic.
odvisno od čistega dohodka plačujejo navedeni ta davek pred začetkom poklica v letnem iznosu 1000 Din (čl. 52 in 59 omenjenega zakona o neposrednih davkih), Davek sc plača pred začetkom izvrševanja poklica v prvi polovici leta v celem iznosu po 1000 Din, če se pa poklic prične izvrševati v drugi polovici leta, pa v znesku 500 Din (čl. 148 pravilnika za izvrševarje zakona o neposrednih davkih. Ce se potujoči agent ali trg. potnik ne more izkazati s potrdilom o plačanem davku, mora pole; rednega davka plačati kot kazen še enkratni iznos rednega davka. Potujočim agentom in trgovskim potnikom slu^i kot dokaz o plačanem davku davčni list (poreska karta) katerega dobi pri davčni upravi za nabavno ceno (čl. 157 omen^enga zakona). Potujoči agenti, trg. potniki, ki pridejo iz inozemstva radi nakupa, prodaje in sklepanja trgovskih poslov v obče v tu-zemslvu, plačajo ta davek na obmejni carinarnici ob dohodu v našo državo, kakor je to predvideno v čl. 148, točka II. 5 pravilnika za izvrševanje zakona o neposrednih davkih. Vsi potujoči agenti in trgovski potniki, ki niso izključno v službenem razmerju, se pozivajo, da izpolnijo svoje davčne dolžnosti, plačaio ta davek takoj, da se izognejo kazenskim posledicam, predvidenim v členu 139 omenjenega zakona o neposrednih davkih.
Konturz je razglašen o imovini Hanzela Antona, posestnika in koncesioniranegn avloizvoščka v Metliki, roki: 9. jan.. 15. febr., 27. febr.
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Malenška Josipa, trgovca v Semiču, rok: 1. in 6. februarju.
Konec poravnalnega postopanja. Teppev Josip, trgovec v Vitanju; Illastan Slavko, trgovec v Trbovljah.
Borza
Dne 7. januarja 1932.
Denar
V današujem deviznem prometu sta ostala tečaja Bruslja iu Curiha neizprentenjena. Nekoliko višji bo bili tečaji Ne\\yorka, Prage in Trsta. Slabe jši so bili tečaji Pariza, Londona iu Amsterdama. Promet je bil srednji.
Ljubljana. Amsterdam 2257.15 -2263.99, Bruselj 782.21—7Š4.57, Curili 1097.85 1101 15. London 185.86-192.80, Newyork 5604.48—5621.48, Pariz 220.88—221.54, Praga 100.59—107.09, Trst 282.87— 288.87.
Zagreb. Amsterdam 2257.15—2563.90, Dunaj privatno 13.30 13.50, z kij. 13.50—13.00. Bruselj 782.21 781 57. London 185.30—192.86, Milan 282 87 —288.87, Nevvvork kabel 5026.48 5643.43, ček 5001 4'!—5021.13, Pariz 220.SK "21.51, Praga 100.59 —167.09, Curih 1097.85—1101.15.
Skupni promet brez kompenzacij 0.8 milij. Din.
Curih. Belgrad 9.10, Pariz 201175, London 17.23, Nevvvork 512.50. Bruselj 71.25, Milan 26.04, Madrid 43 25, Amsterdam 205.7S, Berlin 121.55, Stockholm 07.50, Oslo 94.50, Kopenhagen 95.50. Sofija 3.71. Praga 15.175, Varšava 57.15. Atene 0.00, Carigrad 2.40. Bukarešta 3.05, llclsingfors 7.50.
Dunaj. Dinar notira na Dunaju: valuta 12.00.
Vrednostni papirji
Tendenca z:i državne papirje .je bila danes nekoliko čvrstejša in so bili tečaji deloma višji. Edino Tfo Hler je tvoril izjemo in bil slabejši. Zaključki so bili na zagrebški borzi naslednji: vojna škoda 350 kom., za februar 1200 kom., begluške ot veznice 25.000, 8% Bler 3000 dol. in 7% Bler 1000 dol.
I jubljana. 8% Bler. pos. 53 1)1., T/o Bler. pos. 47 bi., Stavbna 40 dem. Ruše 125 den.
Zagreb. Drž. pap.: 77" inv. pos. 55—57, agrarji 30 bi., vojna škoda ar. 249 251, kaša 249 -251 (250), 2. 240 den. (230, 240), 8% Bler. pos. ar. 53— 50. kasa 53 55 (55), 7% Bler. pos. ar. in kaša 44.50—15, 1% pos. Drž. hip. banke 5-1 bi., 6'/® begi. obv. 37.50—38 (3S).
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 91.45, VVienei Bankverein 11.75, Escompteges. 113. Ruše 12, Mun-dus 93, Alpine 12.80, Trboveljska 31.00.
Žilni trti
Budimpešta. Tendenca za koruzo prijazna, za ostalo slabša. Promet srednji. Pšenica marec 12.90 —13.10, zaklj. 12.94—12.00, maj 13.74—13.81, zuklj. 13.75—13.70, rž marec 15.10—15.25, zaklj. 15.15— 15.20, koruza maj 14.32—14.50, zaklj. 14,10—14.50.
\Vinnipeg. (Začetni tečaji.) Pšenica maj 03.75, julij 04.75, okt. —.
Chicago. (Začetni tečaji.) Marec 56.875. maj 57.25. julij 50.75, sepl. 57.75, koruza marec 89.875, maj 41.625, julij 43.125, sept. 4-1, oves maj 26.025, rž julij 47.50.
Živina
Živinski sejem v Ljubljani dne 5. januarja I. I. Ker je bil v sredo praznik, se je vršil živinski sejem v torek. Sejem je bil zelo klaveren in sicer zaradi zimske sezone, zaradi neugodnega vremena, dalje, ker kmetjo niso vsi vedeli, da je sejem v torek, čepmv je bilo objavljeno to v časopisih, pa tudi zaradi neugodnih kupčijskih razmer. Dogon je bil: 67 konj, 38 volov. 30 krav, 10 telet in 21 prašičkov za rejo. Prodanih je bilo: 18 konj, 27 volov, 15 krav, 0 telet in 17 prašičkov. Cene so ostale iste, kakor zadnjič, le cena telet se je dvignila na 0 do 7 Din.
Rečica ob Savimi
Želja glede spremembe občine. Občinski odbo* v Kokarjih je zaprosil tukajšnji občinski odbor, da bi se le-ta izjavil, če se strinja s predlogom, da bi se obe občini združili v eno samo. Ta pokret pozdravljamo še posebno radi tega, ker bi se na ta način združeni občini krili e sedanjo rečiško faro. Trdno smo prepričani, do se bo ta načrt z malo dobre volje izvedel. Samo nadaljevati je treba za-početo delo.
Parna žaga v Nazarjih je pred novim letom odpustila vse delavstvo in uradništvo. Pač lepo novoletno sporočilo! Obžalujemo ta ukrep tem bolj, ker je s tem izgubilo precejšnje število delavcev domačinov svoj borni zaslužek — a zaslužek ven-darla
Lelo 1932 in njegovi nebesni pojavi
Leto 1932 je lakozvauo bisekstilno lelo, to jt, šteje 360 dni, od katerih odpade 29 na mesec februar.
Izvor besede bisekstilno« izhaja i/, dejstva, da so Rimljani dan, ki se prišteje navadnemu lelu 365 dni, da dobimo bisekstilno
teto 366 dni, vstavili po 24. februarju, lako da je ta mesec mesto 28 dni dobil 29. štiri in dvajseti februar pa se je pri Rimljanih imenoval dies sextus kalendas martiis, to je šesti dan pred kalendami marca. Ker niso hoteli izpremenili imen sledečih dni, zato so vstavljeni dan imenovali dies bissextus. vstavljeni ali interkalirani dan, kakor da je nekako nadaljevanje šestega dne — dies sextus — in zato se leto. ki šteje 366 dni, imenuje bi čistilno leto.
Leto 1932 se je začelo na petek. V preteklih časih, ko je bilo praznoverje še globoko ukoreninjeno pri vseh narodih, je okol-nost, če se ,jc bisekstilno leto pričelo s petkom, vzbujala velik strah. Danes pa se menda nihče ni ustrašil dejstva, da se je novo teto •začelo na petek — mogoče pa le? Zanimivo je tudi. da se prestopno (bisekstilno) leto v enem stoletju najmanj trikrat začne s petkom, nikoli pa ne več ko štirikrat. Inverval med dvema prestopnima letoma, ki se začenjata na petek, znaša 28 let, oziroma sedem prestopnih let. V tekočem XX. stoletju so prestopna leta, ki se začenjajo na petek, sledeča: ^1904. 1932, 1900 in 1988. Kadar se prestopno ».leto začne na petek, potem je v celem lelu en sam petek, ki pade ua datum 13 in ta petek je 13. maja.
Vsi poznajo vzrok, zakaj imamo prestopna leta in zakaj nastopajo vsako četrto leto. Ce pa kdo tega ne ve, bomo to na tem mestu kolikor bolj mogoče jasno razložili. Kakor je znano, napravi naša zemlja popoln obhod okoli solnea v 465 dneh, 5 urah, 48 min. in 40 sekundah. Zaradi večje preglednosti re-rimo, da znaša ta perioda 365 dni in 0 ur. Zdaj pa poglejmo zgornjo sliko, kjer veliki T pomeni zemljo v začetku kakršnega koli leta. Kaj bi se zgodilo, če bi mi vsako leto ne upoštevali 0 ur in če bi računali, da ima vsako leto samo 365 dni? Zgodilo bi se tole: da bi se zemlja (T), ki preteče 107.000 km na uro, v začetku prihodnjega leta nahaja na točki 1 zgoraj narisane krive črte. katera točka 1 je od točke, ki odgovarja začetku predidočega leta, oddaljena 642.000 km. Dve leti pozneje bi se nahajala zemlja na točki 2, tri leta pozneje na točki 3, štiri leta pozueje na točki 4, in namesto da bi se nahajala na T, bi sc nahajala na G. Črta G—T odgovarja enemu dnevu. Da se odpravi ta razlika enega dne, ki nastaja vsako četrto leto, zato se vstavi dopolnilni dan. to je 29. februar, ki predstavlja zemljo na točki T. tako da dobi nazaj oni tek, katerega se ni upoštevalo v štirih letih. Tako se spomladno enakonočje nahaja vedno na datumu 21. marca. Ako bi se pa dosledno ne ustavljal en dan v februarju, bi čez nekaj stoletij imeli spomlad v decembru.
zimo pa v juniju. Po 360 letih n. pr., računši od leta 1932, bi se začela pomlad v juniju, zima pa v marcu. Z vstavljanjem prestopnih let pa ostanejo vsi letni časi na svojem mestu.
Druge posebnosti leta 1932 so sledeče: Velika noč pade na dan 27. marca, to je eden najbolj zgodnjih datumov v tem stoletju. Letos bosta dva solnčna in dva lunina mrka. Viden bo samo lunin mrk 14. septembra. V mesecu januarju postajajo dnevi počasi daljši. To podaljšanje pa publika opazi samo zvečer, ne pa zjutraj. Vzrok je ta, ker se naše ure ne ujemajo s solnčno uro, ampak sledijo kon-vencionalni uri tako zvanega srednjeevropskega časa. Kadar n. pr. v Milanu sirena naznanja poldne, je po solnčni uri v resnici že pol ene. Zaradi tega je dopoldne za eno uro krajše od popoldneva in zato se malo podaljšanje dneva zjutraj sploh ne opazi. V Milanu n. pr. je vzšlo solnce 1. jauuarja po naši uri ob 8. uri 5 minut. Zašlo pa je ob 16. uri 53 minut; torej je dopoldne dolgo 3 ure 55 minut, popoldne pa 4 ure 53 minut. Če bi naše ure nazuainovale resnični solnčni čas, pa bi dopoldan bil točno enak popoldnevu in v tem slučaju bi se tako zjutraj kakor zvečer opazilo podaljšanje odgovarjajočega dela dneva, to se pravi, tako dopoldneva, kakor popoldneva — podaljšanje, ki se začenja 21. decembra.
Kar se tiče planetov, se bo Venera videla zvečer, ob somraku in v prvih urah noči, Jupiter pa bo viden od 20 naprej, dočim Mars in Saturn sploh ne bosta vidna. Dne 2. in 3. januarja so bili vidni utrinki, takozvani Boo-tidi, ker prihajajo iz ozvezdja Bootidov. Dne 18. januarja bo luna zakrila Plejade, in sicer kmalu po zahodu solnea Najprej se bo zakrit Alcion, potem Atlas in končno Pleion.
Drugih posebnosti, ki bi bile omembe vredne, ne bo.
Pred novimi krvavimi nemiri v Španiji. V Španiji se vršijo že več dni krvavi boji med policijo, orož-ništvom in skrajnimi desničarskimi in levičarskimi elementi. V mnogih vaseh so pred par dnevi — kakor po dogovoru na zverinski način pomorili j vse stražnike. Poveljnik španskega orožništva ge-I neral San Jurjos je poslal vladi izjavo, da bo na-I stopil na lastno pest, če vlada energično ne zatre radikalnih elementov.
Koiera v irahu
Medtem ko časopisje poroča, da bodo An-| gleži dali Iraku svobodo, da lahko stopi v i Društvo narodov kot ravnopraven član, pri-! hajajo vesti o strašnem divjanju kolere v tej deželi, ki traja že več tednov. Na deset in deset tisoče ljudi leži bolnih na tej strašni ' bolezni, ne da bi se kdo brigal za njihovo j stanje in samo v zadnjih dveh tednih je umrlo j nad 3000 oseb...
Gostoljubnost pariške sjolicije
Prefekt pariška policije g. (luiau je izdal : naredbo, cla se z ozirom na veliko bedo, ki vlada med brezposelnimi in onimi, ki nimajo nobenega stanovanja, sprejemajo čez noč v , tople prostore policijskih uradov v vseh delili I mesta vsi. ki pridejo. Nobenega se ne sme i vprašati, kdo je, odkod je, zakaj nima sredstev jn če ima pravilne listine.
Položaj v Mandžuriji. Levo zgoraj: kitajski general čančunhuj, o katerem se trdi, da je umaknil kitajske čete iz južne Mandžurije po dogovoru z Japonci, ki ga mislijo podpirati v nameri, da so proglasi neodvisna mandžurska republika, kaleri bi stal ou na čelu. — Desno zgoraj: kitajski vojaki v strelskem jarku pred činčauom, ki ga je kitajski guverner Mandžurije, mladi maršal Cansu-liau dal pred navalom Japoncev izprazniti. — Levo spodaj: japonski vojaki poberejo oficirja, ki je bil v bojih s Kitajci ubit. — Desno spodaj: mladi maršal Čansulian, ki se sedaj po umiku pred Japonci nahaja v Pekingu, kjer snuje zaroto proti novi kitajski vladi v Nankingu, da bi se opral za
padec činčaua.
Sleparije z delniškimi dražbami
Človek je pač tako ustvarjen, da prav rad verjame vabljivim ponudbam, in materialistično vzgojeni ljudje vedno nasedajo premetenim sieparjem. Nobena še tako težka skušnja jih ne izuči. Pohlep po denarju in lahkem zaslužku jih vedno znova zapelje v roke sleparjev, ki lahko živijo na račun tujih žuljev.
>Daily Mail poroča o izredno originalnem načrtu ustanovitve nove delniške družbe. Takega čudovitega vabila na podpis delnic prav gotovo še nikdar ni razposlala nobena
Ples zakrinkanih svečenikov v Mugdenu. Medtem ko divja v Mandžuriji vojna. ye domačini nemoteno držijo svojih starih navad. Tako n. pr. so imeli japonski vojaki v Mugdenu pil'iko sedaj opazovali Dies maiidžurskih svečenikov, prirejen zalo, da bi duše padlih vojakov mirno počivale, ne- ,
motene po borbah živih.
tieneral Paul Cierard Pau ,je umrl. Ta hrabri voj-5čak je spadal med najbolj priljubljene francoske vojskovodje in so ga imenovali ^generala z železno roko • Že v vojni proti Nemcem leta 1870-71 je izgubil desno roko, ki so mu ,jo nadomestili z železno protezo. Aktivno je sodeloval tudi v svetovni vojni in pred dnevi umrl star 83 let.
družba, kajti podjetnik' ponuja delnice za načrt ustanovitve družbe, ki bo vrgla velike dobičke, dasiravno še nihče ne ve, kaj je ona prav za prav.«
Kljub temu več kol drznemu pozivu, so ljudje kupovali akcije in »finančnik« jo je kmalu popihal in odnesel seboj približno pol milijona dinarjev, plačanih za delnice.
Pri mnogih delniških družbah obstojajo željeni dobički samo v teoriji, dočim je v stvarnosti pogosto zelo slabo. In kakšnih delniških družb ni po širnem svetu!
Neka delniška družba je obljubljala, da bo pridobivala zlato iz morskih pen. Tisoči in tisoči so podpisali le delnice v radostnem pričakovanju, da dobijo »milijone iz morskih pen ' in to upanje je bilo tudi edino, kar so za svoj denar dobili. Naravnost smešno drzna so bila vabila na podpis delnic podjetja, »ki bo proizvajalo loploto iz kumar! Toplotne žarke, ki jih baje ravno kumare v veliki meri izžarevajo, bi zaprli stisnjene v steklenice Kadar bi rabili toplote, bi morali samo odpreti pipico na steklenici in iz nje bi dobili dovolj toplote. Nobenih peči ne bi več rabili. Tudi za lo podjetje so podpisovali ljudje delnice in dajali denar.
Nedavno je neka delniška družba v Londonu vabila na podpis delnic za ustanovitev podjetja, ki bo omogočilo Londoncetn, da bi se lahko vsak dan poceni kopali v morski vodi Izdelan je bil tudi fantastičen načrt, kako bi dnevno dovažali to vodo iz Brightona v Lon don. Druga neka taka družba je obljubila londonskemu prebivalstvu, da mu bo s pomočjo podzemeljskih cevi dobavljala jio potrebi sveži podeželski zrak, po izbiri: gozdni, travniški ali planinski.
Največ usuelia pa imajo družbe, ki so
ustanovljene za to, da dvignejo potopljene ali skrite zaklade. Vedno dobijo mnogo odjemalcev, ki radi kupujejo drage deleže in delnice in čim bolj romautičen in fantastičen je načrt, tem več ljudi podpira laka podjetja. Tako se je ustanovila neka družba, ki je obljubljala. da bo dvignila ladje, ki so bile potopljene v bitki pri Abukirju in ki so nosile baje velikanske zaklade. Ob ugodnih razmerah rastejo take družbe kakor gobe po dp/jv-Ko je n. pr. angleška kraljica Viktorija, slavila vladarski diamantni jubilej, je bilo ustanovljenih kar 20 delniških družb, ki so se bavile samo s tem, da preskrbijo udeležencem proslave dobra mesta in sedeže pri svečanostih. Večina teh družb je bila ustanovljena iz golega sleparstva, kajti sedeži in mesta, ki so jih prodajale, sploh niso obstojali. V Angliji je veliko delniških družb, ki obstojajo samo iz članov ene družine in jih prijavljajo samo zato, da plačajo manj davkov. Sleparije s takimi družbami so v navadi povsod in smo ludi že pri nas imeli priliko njihovo delovanje opazovati, vendar v veliko manjši meri kakor drugod.
Tragedr.a v parlamentu
Na dan pred sv. Tremi kralji se je v poljskem parlamentu, v sejmu, dogodila žalo-igra, kakršne doslej ni bilo v zgodovini parlamentarizma. V glavni sejmski dvorani nad predsedniškim prestolom se je obesil poslanec Varynski. Pokojni je igral važno vlogo v poljskem političnem življenju, posebno zadnja leta, odkar je pričel kurz železne roke. Bil je voditelj skrajnega fašističnega krila vladnega bloka. Prav v zadnjih časih je razburil vso javngst s svojimi senzacionalnimi članki, v katerih je zahteval, da se mora vsaka opozicija brez usmiljenja in z vsemi sredstvi udušiti. — Časopisje poroča, da je svoje dejanje izvršil v blaznosti.
itivši nemški cesar Vitjem je težko obolel. V Doni so poklicani znameniti zdravniki. Po poslednjih vesteh se ie stanje bolnika zboljšalo
Smučarska svečanost v Kamnika
SK Kamnik se jc dostojno pripravil na svoj smučarki praznik — otvoritev im blagoslovitev skakalnice. Godba jc sprejela številne smučarje in smučarke s iunkcijonarji ter jih v pestrem sprevodu popeljala pod skakalnico. — Skakalnico je blagoslovil kamniški dekan g. Rihar, nakar je predsednik kluba dr, Ž v o k c 1 j stopil na sodniško 'tribuno ter pozdravil navzoče zastopnike oblasti, tekmovalce ter goste. Medtem so bile izžrebane startne številke skakalcev in skoki so se pričeli. Kot sodnika sta funigirala gg. Gnidovec in dr. Švigelj, navzoč jo bil tudi predsednik JZSS dr. Pire. Tekmovalo je 9 skakalcev: 4 od SK Ljubljane, 2 SK Kamnika in po 1 od Hcrmesa, SK Dovje-Mojstrana in SK Eohinja.
Kot favorit je veljal B-ogo Šrameli, katerega je prvič premagal talentirani Palme, klubski kolega. Domačina sta pokazala sicer pogum, toda manijka jima še treninga, skakala sta šele drugič.
Rezultat: 1. Palrns Fr„ SK Ljubljana, 137.50 točk, (20.50 in 20); 2. Šramelj Bogo, SK Ljubljana, 127 točk, (22in 28.50); 3. Jakopič A., SK Dovjc-iMojstrana, 123.50 točk, (18 in 24.50); 4. Lesjak A., SK Ljubljana, 115.50 točk, (18 in 22); 5. Novšak A„ SK Bohinj, 90 točk, (13.50 in 18.50); 6. Šuberc | V., Hermes, 44 točk, 9.50 in 12); 7. Kramar Z., SK Ljubljana, 42 točk, (15.50 in 20.50); 8. I.evičnik M., SK Kamnik, 38 točk, (9 in 12); 9. Stergar L., SK Kammik, 29 točk, (12 in 19). — Po slogu in sigurnosti je V6e prekašal mladi Palme, prav dobro se je držal tudi Bohinjčan Novšek, dočim sta domačina pokazala voljo, a jima manjka sigurnosti posebno Stergariju (skok 22 m s padcem).
Fo končani tekmi sc je vršila razdelitev daril r restavraciji Kumer, kjer &o se zbrali vsi tekmovalci in eportniki. Govoril je predsednik dr. Žvo-kelj in izročil Palmetu ličen pokal — prehodno darilo, dočirn sta prejela Šramelj in Jakopič pla-iketL Res je sicer, da domači tekmovalci na tej tekmi niso mogli pokazati velikih uspehov, vendar je pa prepričali in zaupa svojim članom, da se bodo po smotrenem treningu iahko uvrstili med ostale tekmece JZSS. — Za njim je govoril predsednik JZSS dr. Pire, ki je v imenu zveze prisrčno čestital SK Kamniku. Poudaril je, da sta dva tekmovalca za klub, ki je šele pred kratkim vstopil v zvezo, zelo častno število. Tekmovalce in goste sta pozdravila tudi načelnik kamniškega okraja dr. V o v š e k in mestni župan g. K r a t n e r , ki se je zahvalil številni smučarski družini v imenu mesta Kamnika. Kot zadnji rje govoril predsednik SK Ljubljana in LZSP g. Gnidovec. Poudaril jc posebno, da je velika pridobitev za LZSP skakalnica, ki je v njegovem območju ter je radi tega Se posebej obljubil klubu najširšo podporo. S tem je bila majhna, toda lepa in prisrčna smučarska svečanost v Kamniku zaključena.
Ptui
Umrla je Gabrijela Matjašif, roj. Pehani, vdova višjega vinarskega nadzornika Franca Matjašiča, v 65. letu starosti. Edini sin dr. Zdenko Matjašič je okrožni zdravnik v Gornji Leudavi. Blag ji spomin! Prizadetim naše sožalje.
Težka telesna poškodba. J. J., pos. sin iz Sv, Botfenka v Halozah, znan pretepač in razgrajač, je napravil svojim staršem že dosti Rkrbi in neprilik. Pred nekaj dnevi se je lotil slabotnega Janeza Mohorka, kočarskega sina, istotam, in ga brez povoda premlatil z bikovko po glavi tako hudo, dn so ga morali prepeljati v bolnišnico, kjer so ugotovili zdravniki težke rane na glavi in na obrazu. Proti surovežu je uvedeno kazensko postopanje in tudi domovinska občina ga predlaga za prisilno delavnico.
Določitev gos t i hi i carskih cen. Okrajno nnčel-stvo v Ptuju je za območje sodnega okraja Ormož v skladu s predlogom gostiiničarske zadruge odobrilo gostilničarski cenik, ki je obvezen za vse obrate te stroke. Novi cenik je nekoliko nižji od prejšnjega. Iu ta cenili velja tudi za sodni okraj Ptuj.
Statistika kazenskega sodišča. Pri kazenskih oddelkih V in VI se je v letu 1931. obravnavalo v 803 kazenskih prestopkih. Poizvedb, ki jih vodi okrožno sodišče v Mariboru, jo bilo 422. Kazenska dejanja od leta 1930. se niso /.manjšala in to kljub temu, da okrajno sodišče ni bilo pristojno po novem kaz. zakonu za vso prestopke. Iz lega je razvidno, da se kazenski prestopki na žalost množe, kar potrjuje tudi dnevna kronika o ueprestanih napadih, posebno z noži.
FOTOAPARATE
svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon, Roden-stock, Voigtlander, Vfclla, Ccrto itd ima vedno v zalogi
loioodd. Jugoslovanske knjigarne V Ljubljani Zahtevajte ceniki
Mozirje
Tovarna stolov. Pred dvoma mesecema Je sače-
la obratovati nova tovarna stolov. Podjetnikom želimo obilo uspeha. Stoli so solidno izdelani in tudi njih cena ni pretirana.
Poštni avto. Dolgo smo molčali, a sedaj moramo spregovoriti. V poletnem času in vse tja do pozne jeseni smo se vozili na progi Šmartno ob Paki— Luče v zadrtem avtu. Sedaj pa, ko mraz najbolj pritiska, se vozimo v avtu, ki je o<i spredaj odprt, ob straneh pa obdan s platnom. Postno ravnateljstvo prosimo, da nam kmalu pošlje drug avto. Mislimo, dn smo to upravičeni zahtevati. Saj vožnjo pošteno plačamo in svoje zdravje moramo tudi varovati !
Kuluk. Zadnje dni pridno vozimo sneg s trga. Pa le ne zaostajamo daleč za Ljubljano. Kaj pravite?
Podnart
Imenovanje. Za župana občine Ovsiše je imenovan g. Jakob Cerar z Otoč. Novemu županu želimo mnogo uspehov!
Smuk! Se dve leti ni od tega, ko pri jias nismo niti vedeli, da je na svetu tudi neka stvar, ki se ji pravi smuči. Zdaj jih ima že skoraj vsak fant in otrok in smučajo dan na dan. In to sami kmečki fantje, te je čez dan pri delu, pa zvečer potegne, magari pri luni. Človek skoraj ne bi mogel verjeti, da se bo bi šport pri nas tako hitro udomačil. Pa je dvoje: lep šport je smučanje in lepi smuški tereni so pri nas okrog in okrog. Središče vsega smu-čaretva je pa v zadnjem.času prav za prav skakalnica na Ovsišali. Prav res so jo napravili fantje sami. sami so bili inženjerji in sami podjetniki, sami nastavljenci. Kuluk. Je sicer primitvna skakalnica, vendar so nas smučarji na njej presenetili z naravnost izvrstnimi skoki 18—20 metrov. Prosim vas, to je na kmetih, pri kmečkih fantih, od katerih ni bil še nihče na kakšnem smuškem tečaju! Zaenkrat je potrebno, vsaj za prihodnje leto, da se ustanovi smuški klub in brca dvoma bo zrnet-lo iz teh vrst mladih fantov gotovo nekaj dobrih smučarjev, ki se ne bodo bali konkurence. In tudi skakalnica se bo napravila dobra. Gledalci bodo uživali vsaj pošteno zabavo, saj se že zdaj ob praznikih in nedeljah zbira stotine ljudi. Smuk!
Slovenska Krajina
Alkohol — morilec. V Gerlincih je povzročil nesrečni alkohol dvojno nesrečo. Najprej so se fantje, razgreti od alkohola, do krvi stepli. Neki fant se je tako ustrašil rane, ki jo je zadal z nožem
drugemu, da ee mu Je zmešalo in se je v tej zme-šamosti obesil. Oba dogodku sta vzbudila v okolici obsodbo in žalost.
Nesrečen padec. Pred novim letom je v Čren-sovcih padla Zelko Rozalija Krampačova. Pri padcu je dobila tako težke poškodbe, da jim je i>od-logla. Na Novega leta dati je zatisnila oči k večnemu spanju.
Ljubljansko gledališče
DRAMA
Začetek ob 20
Petek, 8. januarja: Zaprto. Sobota, 9. jan.: DVE NEVESTI. — Red C. j Nedelja, 10. jan. ob 15: »JURČEK«. Premijera mladinske igre. Izven.
Ob 20: »ZAPRAVLJIVF.Cc. Znižane cene.
OPERA
Začetek ob 20
Petek, 8. januarja: Sokolska slavnostna predstava v proslavo rojstnega rlue Nj. Vel. kraljice Marije. Izven. Dramske cene. Sobota, 9. januarja: LUIZA. — Red E. Nedelja, 10. jan. ob 15: »CARMEN«. Znižane cene. Ob 20: »GROFICA MARICA«. Znižane cene.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Petek, 8. januarja: Zaprto.
Sobota, 9. jan. ob 20: »VIKTORIJA IN NJEN IIU-
ZAR*. Ab. A. Nedelja, 10. jan. ob 15: »RDEČA KAPICA-. Znižane cene. Otroška predstava. Ob 20: »LUTKA«.
Radio
Programi Radio-IAubTIanai
Petek, 8. januarja: 12.15 Plošče.'— 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 17.30 Salonski kvintet. — 18.30 Gospodinjska ura (Krekova gospodinjska šola). — 19.00 Prof. L. Suš-nik; Francoščina. — 19.30 Dr. Lojze Čampa: Pravni kotiček. — 20,00 Erce: Narodno gospodarstvo. — 20.30 Prenos iz Belgrada. — 22.30 Čas, poročila.
Sobota, 9. januarja: 12,15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče. — 17.00 Salonski kvintet. — 18.00 Vitkor Pirnat: Žumberaški Uskoki. — 18.30 Pedagoška ura: Napake otroka
(Pero Horn). — 19.00 Ga. Orfhabcr: Angleščina. — 19.30 Podbevšek: Trgovska reklama. — 20.00 Dr, Lovrenčič, predsednik lovskega društva: Novi lovski zakon. — 20.30 Večer šlagerjev, poje gosp. Mirko Jelačin. — 21.00 Trobenta v naravi in imitaciji. — 21.45 Kuplete poje g. Bučar. — 22.15 Čas in poročila, plošče.
Drugi programi l
Sobota, 9. januarja.
Belgrad: 12.05 Narodne pesmi. — 12.30 Radie orkester. — 19.50 Narodne pesmi in melodije. — 20.50 Komedija. — 21.30 Vokalni koncert. — 22.20 Narodne pesmi. — 23.20 Ciganska glasba. — Buda-pest: 12.05 Opoldanski koncert. — 19.00 Poljudni večer. — 21.20 Jazz. — 22.30 Včerni konert. — Dunaj: 11.30 Opoldanski koncert. — 19.35 Pc6tni sanj. — 20.25 »Metulj«, opera. — Rim: 12.45 Vokalni in in6trumntalni koncert. —21.00 Operni prenos. Večerni koncert. — Milan: 11.15 Pestra glasba. 21.00 Varietejski večer. —Stuttgart: 20.15 Frank-furt: koncert. — 22.50 Plesna glasba. — London: 21.00 Pijtiinski koncert. — 22.00 Orkestralni koncert. — Berlin: 19.00 Sonate fis-moll op. 2 od J. Brahmsa. — 20.00 Koncert. — Barcelona: 13.30 Radio orkester. — 21.05 Radio orkester. — 22.00 Prenos iz Madrida. — Praga: 20.00 »Golem«. — 23.00 Poljudna glasba. — Toulousc: 19.45 Violinski koncert. — 20.15 Koncert vojaške godbe. — Trst: 12.30 Plošče. — 13.00 Pestra glasba. — 17.30 Pestra glasba. — 22.15 Pestra glasba.
Stampanje srečaka drž. Masne lutrVe
Državna Klasna lutrija na osnovi zakona » Državnom Računovodstvu raspisuje ofertalnu lici-taciju na dan 15. febrtiara ove godine u svojoj zgradi Vasina ulica br. 20 u 11 časova pre podne za izradu 3,700.000 komada srečaka, 18.000 velikih i 600.000 malih planova za 25. i 26. kolo srečaka.
Olerti taksirani sa 100 Din primače se pom. dana do 11 časova pre podne.
Kavcija se polaže na dan 15. februara 1932. god. na blagajnici Državne Klasne Lutrije najdnlje do 10 časova pre podne i to za srečke 150.000 Dinara u gotovu i 150.000 Dinara u državnim har-tijama od vrednosti, a za članove 80.000 Dinara u državnim hartijama od vrednosti, a prema čl. 88 Zakona o Državnom računovodstvu.
Uslovi se mogu videti svakog radnog dana j od 8—12 časova pre podne u administrativnom j odeljenju Državne Klasne Lutrije.
Iz kancelarije Državne Klasne Lutrije K. L Br. 182 od 5. januara t. g. u Beogradu.
»trMiioriin isarertmi

Zahvala.
O priliki smrti naše blagopokojne gospe
Viktorije Kocbekove
izrekamo našo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so jo spremili k večnemu počitku, dalje vsem, kt so položili prekrasne vence na krsto, osobito pa se zahvaljujemo čč. duhovščini, predstavnikom krajevnih oblasti, žandarmeriiskemu poveljstvu, kranjskemu trgovstvu, kranjski gimnaziji, Sokolu, gasilnemu društvu, pevskemu zboru Sokola in kranjski godbi. Vsem naša iskrena zahvala in Bog plačaj!
Kranj, 4. januarja 1932.
Žalu joči os'aH
a
ju ea -o s»
•j ^ ž o S .2
fe S S S; o <4
■— N oo S^oo
o « s ■SP<N •S s s « ~ ja iča
3
»tTi-^— 5°
e . C3 ' » — = Ste
I Dr. Joža Lovrenčič:
a ^ >. i 02
,ofi» -O p. » o
I i ° 1 5-sf
0	S -
& . ro .S m a => S C ^ ■>c ■ cc
m J« "N *> m , -o ■
1	S h »-
K/. O' >5 r O
5 N S i 3 S
S B
»d^SS*! -<5 'a-,"
s50 - 5 5 a
.*• o -a ""P —>*"; — »i
S -J	N -n C
S? O	^ .
«J • > si
■f _ c a S »
~ ~ Z. " -3
|co a</>
rr O i
finali mrnlm naroda 7
Roman iz drugega stoletja pr. Kr.
Tiho je stopala Ena ob Kvinkciju. neznansko dolga se ji je zdela Prelorijska ulica. Misel, da gre v svobodo, se ji je zdela tako čudna, kakor bi sanjala, in bala se je, da bi jima kdo še zadnji trenutek presekal pot, ju zaustavil in bi se morala vrniti. Videla je, kako jo Qninctius oprezen, in to jo je še bolj plašilo. Pa sta le dospela do Pretorijskih vrat in šla nemoteno mimo straže.
Preko ravni ji je vzplaval pogled proti Karusa-diju in še proti severu, kjer se je oslanjalo nebo na gore, pod katerimi jo je čakalo Silikansko gradišče in v rodnem dvorcu otrok, ki jo je ta čas že v joku pozabil. Prelepo so sijale zvezde nad zemljo Karnov, prelepo je šumela Natisa, prelepo so od daleč bučali lesovi pesem svobode, da bi mogla biti žalostna, ko jo je že zrak, ki ga je zadihala iz rodne zemlje, ozdravil in ji vrnil moč in voljo in veselje, kar pomeni življenje, za katero se je tako bala...
>Topol tam, vidiš?« se je oglasil Quinctius in pokazal dogovorjeno mesto ter se čudil, da jima ni še prišel Oso naproti, ko mu je vendar naročil.
Tedaj je Ena vztrepetala od vesele vznemirjenosti, kot so trepetali listi na drevesu v nočnem ve-trcu, ki je vel preko ravni. Pogledala je proti topolu in razločila pod njim tri konje in tri moške.
»Eden je Oso,« je pomislila, sa kdo sta onadva? Je-li Epulo?... O Belen, bodi mi dober in daj mi moči, da prenesem prvi pogledk
»Kdo tam?« je zaklical Quinctius in se ustavil z Eno, ko sta bila še kakih pičlih sto korakov od topola. Negotov je bil njegov glas, nič poveljniškega ni bilo v njem; izdajal je samo, kako gori, kako hlepi po zlatu...
»Istra!« je odmelo kratko in rezko izpod topola.
»Talent?« je hotel še vedeti Quinctius.
Talent!« je znova odmelo temno, kakor bi se oglasil iz podzemlja sam bog Pluton...
»Dobro!« je odgovoril Quinctius veselo in odločno se je premaknil in korakal z Eno proti topolu, odkoder jima je hitel naproti Oso. Opravičeval se je gospodu, da ni dolgo, kar je onadva dočakal, pa sta ga zmotila, ker sta hotela vedeti, kako se je godilo ugrabijenki, in je moral gospoda pohvaliti, da je ravnal z njo lepo, in jima še povedali, naj bodo Istri zadovoljni, da je prišla njegovemu gospodu v roke, ker če bi jo dobil kdo drugi, bi je ne mogli tako zlepa rešiti.
»Že prav, že prav, Oso!« je bil Quinctius kratek, zakaj ni se mu ljubilo poslušati sužnja, ko je mislil na zlato odkupnino, ki mu tako lepo pomnoži zaklad, s katerim bo še lahko kdaj v Romi veselo živel in se postavljal.
Istra se nista genila izpod topola.
Ko so se jima približali, ju je Ena prepoznala. Bila sta Opalo, velmož iz Nesakcija, in Suro, velmož iz Faverije. Njej sta se poklonila, Kvinkcija pa sta mrko pogledala.
»Tu zlato,« je rekel Opalo, odtehtali smo ga in nismo bili skopi!«
»Res je,« je pritrdil Suro, »in Če bi zahteval dva talenta, ugodili bi ti, in če bi zahteval tri talente, dali bi ti iih, dobil bi jih, zakaj — svojo kraljico
i ljubimo!«
Quinctius, ki je bil sprejel zlato, je začudeno ! pogledal Eno, ki je'stala ponosno, res kraljevsko ob strani, kol bi se ji zdelo zamalo, da morajo kupčevati zanjo. Zabolelo ga je po tem, kar je slišal, da ni zahteval več. <"'e bi bil vedel, kdo je! je jezen pomislil in je sklenil, tla se bo znesel nad Osom, ki je gotovo vedel, kdo je, a niti je prikrival in zamolčal. Srdito ga je pogledal in mu trdo velel, naj mu da tehtnico, da se sam prepriča, če je teža prava. Oso je razumel njegov pogled in čutil je srtl i/, njegove besede, zato je milo pogledal kraljico, ko se je gospod sklonil in začel tehtati, kakor bi mu šlo za življenje ...
»Opalo, Suro, ali sta pretehtala res in prav? ... Prelahka je bila vajina utež zame!'... Meč! Na tehtnico naj pade še — glava!...«
Ena je zamahnila z roko nad Kvinkcijem in dala znamenje, kaj hoče, ko še ni izgovorila besed, ki so klicale smrt.
Velmoža sta jo razumela. Opalo je prvi potegnil meč in preden jc mogel Lucius Quinctius Flamininus krikniti, se je zakotalila njegova odrobljcna glava pred Eno.
»Belen, hvala ti l Maščevano jo gorie. mirna se sedaj vrnem,« jc razprostrla Ena roke in pogledala proti nebu, odkoder so svetili Bclenovi nočni ognji
Oso se je vrgel pred kraljico.
»Kraljica, kraljica!...«
»Tudi ti si prost in svoboden zdaj, Oso!« mu je rekla.
»Kraljica, kraljica, služil ti bom vse dni in življenje bom žrtvoval zate, ako bo treba!« je bil hva j ležen in ginjen in še vse bolj je občudoval kraljico kakor ono noč, ko ie priklicala duhove...
\

MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica l*SO Din ali vsaka beseda 50 par.
Najmanjši oglas - S Din. Oglasi nad dovot vrstic so računajo viSe. Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamko ne odgovarjamo.
I
Službe iščejo
Boljše dekle
išče službo kot začetna natakarica. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 116.
Hlapec
star 28 let, pošten in trezen išče službo na kmetijo ali h konjem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 169.
Ilužbodobe
Služkinja
pridna, poštena, snažna, za vsa hišna dela, ki zna tudi meščansko kuho, se takoj sprejme pri vladnem svetniku Lileku, Celje, Strossmayerjeva ulica l/I. Plača po dogovoru.
Pisarniška moč
vešča knjigovodstva, katera bi pomagala tudi pri gospodinjstvu se sprejme. Ponudbe na upravo »SI.« pod zn. »Pisarniška ,pioč« št. 204.
»
Trg. pomočnik
poroči gospodično. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Kapital potreben«, štev. 213.
Stanovanje
sobo in kuhinjo oddam s 1. februarjem v Idrijski ulici 3.
Posojilo
kratkoročno, Din 4000 — išče takoj trgovec. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Garancija« št. 215.
Stanovanje
lepo, solnčno, obstoječe iz dveh sob, kuhinje, verande in pritiklin, oddam. Poizve se Vodmatska ul. št. 21.
Čainernikova šolerska šola Ljubljana, Dunajska c. 36
(Jugo-avto). Prva oblast, koncesionirana. Prospekt št. 16 zastonj. Pišite ponj!
Sobo
z železni pečico, išče gospodična, najraje v bližini Sv. Petra. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Nujno«.
Večjo prazno sobo
s separat. vhodom, iščemo za pisarno gradben, podjetja za 1. februarja. Ponudbe z navedbo hiše in mesečne najemnine na upravo »Slovenca« pod »Pisarna št, 196.
Poizvedbe
Poverjenike
v vseh krajih Dravske banovine sprejme zadruga za svojo podporno sekcijo. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Poverjenik« št. 220.
Gospodična
išče majhno priprosto sobico z gašoerčkom, z vho-
ki
Damo
je dne 6. t. m. »pri
birmancu« v Mednem, zamenjala smučke, prosim, dom z dvorišča ali stop- • da nujno javi svoj naslov nic. Pismene ponudbe pod ; v upravi »Slovenca« pod »Mala sobica do 15. t. m.«	št. 202.
no upravo »Slovenca« št : 147.
Slovenca«
so vozni listi z inozemstvom, ki jih vpošljite oblast, koncesijon. biroju za revizijo voznih listov (Fracht-briefrevisionsbureau) — Alired Roder, Wien III.,
Stammgasse 11, v svrho revizije in reklamiranja.
w
Tužnega srca naznanjam sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl 6. januarja o polnoči, previden s tolažili svete vere, moj ljubi soprog
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto 9. januarja 1932 ob 15 iz hiše žalosti pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah.
Sv. maša zadušnica bo v ponedeljek 11. januarja ob 6 v farni cerkvi sv. Lenarta v Slovenskih goricah.
Sv. Lenart v Slovenskih goricah, 7. jan. 1932.
Marija Kronvogel.
iniMiiirfl
Kirchenzeitung
1. 1931 kupim. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Kircbenzeitung« št. 210.
Srečke, delnice, obligacije
kupuje Uprava »Merkur«. Ljubljana — Šelenburgova ulica 6, II. nadstr.
•I«
Puhasto perje
čisto, čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg čisto, belo, gosje po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpošiljam po poštnem povzetju L. BROZOVIC - Zagreb, Ilica 82. Kemična čistilnica peria
Ingelen zvočnik
se proda. Puharjeva ul. št. 16, pri hišniku.
Krasen divji petelin
nagačen se takoj proda. Hišnik, Gajeva ul. 3.
Singer
levoročni in ženski šivalni stroj prodam. Ra-kič, Zibertova 28, Šiška.
Debele
luskinasteotrobe
kupite najceneje pri trrdk
A. VOLK, LJUBLJANA
Realieva cesla S4.
Fr. Ševčik Ljubljana
Židovska ul. 8. - Orožje, raunicija, vse lovske potrebščine po znižanih cenah. Naivečja izbira. Zahtevajte cenikel
Tehtnice
decimalne, škalove, mostne, mizne štedilnike, že-lezje za štedilnike, krasne umivalnike ter železne ograje nudi najceneje in najbolje Franjo Rau, tehtničar, umetni ključavničar, Ljubljana - Glince, Tržaška cesta 12. Popravila tehtnic točno in solidno. Uteži zamenjam, dam nove žigosane za stare rabljene.
Razpis
Krajevni šolski odbor v Ljubljani razpisuje mesto šolskega sluge v Ljubljani. Prosilci, ki so izučeni v kaki obrti, imajo prednost. Prošnje je vlagati pri predsedstvu mestnega magistrata v Ljubljani do 15. januarja 1932.
Župan in mestni načelnik: Dr. Dinko Puc.
Brez [>osebuepn naznanila
t Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskrc-noljubljeni, nepozabni soprog ozir. oče, gospod
Valentin Jemec
profesor real. gimnazije
v sredo 6. januarja 1932 ob 19.15 po dolgem bolehanju, previden s tolažili svete vere, v 36. letu svoje dobe, boguvdano umrl. Pogreb blagopokojnika se bo vršil v petek 8. januarja ob 15.30 iz mrtvašnice na mestno pokopališče v Pobrežju.
Sv. maša zadušnica se bo darovala 9. januarja 1932 ob 7 v župni cerkvi pri sv. Magdaleni.
Maribor, dne 7. januarja 1932.
Marija Jemec, soproga. Janezek, Marjane«, Marica, otroci. Vsi ostali sorodniki.
+ Sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo, da je umrl danes naš ljubljeni sin, brat, stric
Jože Jaklič
uslužbenec Javne borze dela v Ljubljani
po daljši hudi bolezni, previden s sv. zakramenti. Pogreb bo v petek 8. januarja ob pol 4 popoldne iz domače hiše v Ciglar-jevi ulici št. 25 v Mostah na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo, molite zanj! V Mostah, dne 6. januarja 1932.
Franc Jaklič, učitelj v p., oče; Ivanka, učiteljica v p., mati; Ladislav in Bogomil, brata; Vida, Marija, Antonija, Ana, Helena in Ivanka, sestre; Marija roj. Pečelt, svakinja; Francek, Bogomil, nečaka; Zdenka in Dorica, nečakinji.
Javljamo tužno vest, da je dne 6, januarja 1932 tragično umrl član opernega orkestra Narodnega gledališča v Ljubljani, gospod
Franjo VoSovšek
I. cornist
Pogreb pokojnika se bo vršil v petek, dne 8. januarja ob 2 izpred mrtvašnice Sv. Krištofa.
Dobremu kolegu ohranimo trajen spomin!
Podsavez Muzičara in Operni orkester v Ljubljani.

V	neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod
JOSIP CERHE
višji kontrolor drž. železnice in rez. kapetan I. ki.
danes 7. januarja ob 7 zjutraj po kratki mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto 9. januarja 1932 ob pol 4 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
V	Ljubljani, dne 7. januarja 1932.
Marija, soproga. Boris, Dušan, sinova. Nada, hči in ostalo sorodstvo.
: ;	. ■ V	-•>


Iskrena zahvala
vsem, ki so našega zdaj v Bogu poči-vajočega brata, svaka in strica
Franca Lavtižarja
spremljali na njegovi zadnji poli. Posebno zahvalo izrekamo veleč. g. župniku Karlu Čuku, ki je dragega pokojnika tako lepo pripravil za pot v večnost, in veleč, g. župniku Francu Pečariču za častno spremstvo na pokopališče v Kranjski gori. Prav tako lepa zahvala darovalcem vencev in odličnemu kranjskogorskemu cerkvenemu pevskemu zboru za ginljivi žalostinki pred hišo in na grobu. Ljubemu pokojniku večni mir! V Kranjski gori, dne 4. januarja 1932.
ŽALUJOČI OSTALI.

+
KRAJEVNI SOLSKI IN OBČINSKI ODBOR V HAJDINI PRI PTUJU sporočata tužno vest, da je dne 1. januarja 1932 umrl vslcd zastrupljenja krvi, gospod
Franc Pintoriž
posestnik, član krajevnega šolskega in občinskega odbora, načelnik gasilcev itd.
Pokojnega smo spremili na zadnji poti v ponedeljek, dne 4. januarja iz ptujske bolnišnice na pokopališče na Hajdini. Odličnemu možu časten spomin! V Hajdini pri Ptuju, dne 4. januarja 1932.
M. Zupanič,
župan in predsednik krajev, šol. odbora.
Umrla nam je sinoči naša nepozabna, zlata mama, babica, tašča, teta itd., gospa
Antonija Bučar
roj. Hrastnik
posestnica
stara 89 let, previdena s sv. zakramenti.
Pogreb predrage naše mame bo v petek 8. januarja t. 1. ob 3 popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Svete maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
Kostanjevica na Krki, 6. januarja 1932, Kočevje. Rodbini: Bučar, dr. Maurer in ostalo sorodstvo.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša iskreno ljubljena sestra, teta, gospodična
bivša pogodb, poštarica in zasebnica
dne 6. t. m. za vedno zatisnila oči.
Pogreb predrage rajnice bo v petek, dne 8. t. m. ob 11 dopoldne iz hiše žalosti Št. Vid št. 25 na tamkajšnje pokopališče. Pokojnico priporočamo v molitev!
Št. Vid nacl Ljubljano, New York, 7. januarja 1932
Frank Sakser, brat. Frank Sakser mlajši, nečak.
Jugoslovansko Uskarno » Ljubljani: Karel C«t
Izdajatelj; Ivan Rakovee
m
wm
Urednik: Franc Krenunr-