St. 46.
V Gorici, 12. novembra 1886.
Tfe6aj XVI.
„$oU" isbaja v»ttk petek in ?eljt popoatiprejemanft *H v Ooriri na doni poftiljaha:
Vie leto    .....    r. 1.40
Pol Jeta    . Cctvrt leta
.'.20 1.10
Pri oxuanilib in iakn tuJi :••! ,./»r>-j.'umVWt" ae ptafiujc za nuvailu.i tm<op-
S kr. I« « tiak* I ktat
Z» rrt» drk* po prn*u>rit
SOČA
Posamezno stcvilke se dobivajo po 8 kr. v tobaknniicah v gosposki tilici Mini ,.:r«h lion", na siarem trgu ni v nmi-.lci ulici tcv t Tratti, via Ca. st>n:ia, \i.
!><>,•; i na, « Magovoljno poSiljajo iu-'.'.h!iSi\ii.,S(nV vOoiici Via Morcnto 12, i., iiiii-'jciiiiia pa opravnifitru „So5o' Via dclla Croco at. 4. II,
Rokopisi se ne vraeajb; dopisl usj so lilajrovoljnn frniiknjejn. — Dnlalrcin in ilrngim iicproroofchhri «« iinriiftn-.a sniza, «k<>6« oglnno pii opravnlfctvu.
Dru&ba sv. Cirila in Metoda.
Ktkor vsak omikan elovek Ham sebe ljubi in •poittijo ter jo do deva pod nogo ijudem, ki v bvoji brfsoitrni domiiljavosti bocejo druge teptati v tla, temvso zahteva, da velja kot ravuopraven driavljan • poitenltni vratniki, tako tudi narod, ki se jo vzbu-di! iz dolgega spanja ter se zaveda svojib vrliu in moogih prednostij prod drazimi narodi, no spuSca svojih oiij polnih strmenjft in obcudovanja, lo po tujini, ntarveo fopazuje, oeni in goji v prvi vrati to, kar jo stojc Naravoo jo vaakemu narodu, kakor vsakemu ftoveku, ki je spoznal svojo moL, da jo skuSa razSi-riti, kolikor mogoce, ker zdi ho mu, da a torn ragto in napreduje v svojetn razvoju; ali v toj rasti in v tern razvitku treba je, da narod, kakor vsak poaame-zen elovek, speituje tuje pravice tor da no airi proti-paatafoo ia nepoiteno avojo mocJ v tkodo drugitn, ki imajo i njim enake pravice, ki so no smejo krftili. Dokier se kdo potoguje za pravicno svojo ali naru-dovo stvar, ne bo m* pomnnjkovalo postenih arwl-stev, s katerimi bo skusal doanci avoj namon, Radar so kdo no pomialja in rabi v dosego katerih narao-nov sredstva, ki niso hvalo vredna, kaie, da je Burov in neoniikao, broa aiahtnega cuta in pravicuijubja do drttgib, ali pa da natnen, kateremu sluii, jo slab, ker potrebuje slabih piipomoeJtov.
Da se naii sodeietani Italijani prizadevajo ohra-i.iti in iiriti avoj jeaik in svojo naroduost v mejah pravice in dejatiskih rasmer, je umevno, in so v tcm hvalo vredai, dokier ne ialijo po svojih zabtevab ali po svojem postopanji onega spoitovaoja, katero so dolini vaakerau, <5e tndi bi ta bil r dezeli ali v mo* stu, kjer bi ga radt ne vidoli. Ker je italijanski narod jako ixobraien, sato bi morali njcgovi poudiuci, ki ho6tjo biti njegovi aastopniki in zagovorniki, v narodnem dehi driati sa takih pravil, a katerimi bi no vsbajati opravidone oevotje svojih krivicnu zaljo-nih sosedov. Tako pa ne dela noki Marcotti, katerega *t«j« goriski tCorriere- med najboljse italijanako pa-trijote in s ii'gar spisi skinLa* ta oficijozni list svojo prvo stran. Sp:at katert aluii ffCorrieruM v posoben nkioc6 njtgove ItevUko ob 6. t. m., je polo ialjivih besedi o kanalski ditalniei in o njenih pevcih, katerib petje primerja riganju, mukanju, cviljeuju, tulje-nja, kridaoja brez red* ia brez najmaojsega ukuaa, tako da jenije trodnemu potniku ie potrebni sen in da ta komaj eaka ranega jutra, da jo popiha daljo proti Gorici. Tako tuljenje alika Marcotti, ki stanuje ¦da) t Fireoeah, kot naaledek tega, da so se Kanatci iauevenli svoji itatijaaaki narodnosti in postali iSlo-vooci.
Kdor pozna Kaaal, ve, da je od pamtiveko slo tanik, in Kanalcu niti ni treba imeti sivili las, da bi tedel, da matt gospoda Venutija, ki je patrijotu Mar-cottiiu pripovedovaJ o italijanskem Kanalu, jo bila nekdaj kanalska Slovenka ali slovenaka Kaaalka, kakor jo komu ljubSe. Kaaalski pevci so bill od nek-daj aa dobren gtasu, in && tudi se sadnja leta niao veliko oglaiali, vender taki niso bili nikoii, kakor jih BGorrJoreB slika avojm citakljem, in njegovo opiso-vanjo je le hudorauSno smesenjo in zanicevanjo Ka-nalcev, kor so Slovenci. Naj bi bili pnili «- Marcot-tiju v Kaitalu na aieaa glasovi kake italijanske pou-li6no popevko, gotovo bi ne bil rabil takih izrazov, kakerine jo rabil o pevcih kanalsko jitalnioe. Po vsej pravrci amemo praiati, ali je poiteno tako poatopanje in na kaki podlagi more priporodsti dopis Kanal kot kraj, kjer najbi italijanako druatvo ,Pro patria* sku-ialo svojo sredo.
Slovenci I ne dajte ao ostrasiti po takih nedo-stojnih beaodah svojih narodnih nasprotnikov; spoz-najto, kaj nameravajo z Yami ti liberalni italijanski pnjatoljt; odcovorite jim s ponosnim preziranjem, ka-ittnno aaahiiijo taki dopisniki; a za svojo slovensko sfevar bodite vedno bolj uneti; enujte si poddruznice bt. CtriU in Metoda; s vsestranakim napredkom na uarodnem polji odgovarjajte italijanski pozeljivosti; wsa pa naj druii akupna tea Ijnbezni do domoviue in 4* oatoda ia druiba ar, Ciriia i» Metoda, ki naj so
posebno ob raejak razSiri v vso vo6jo krajo, da bo vsakdo vedoi, katerega naroda Bin jo in komu mora vedno zvrst oatati. Zdaj so kazo, kako potrebna je bila pri Blovonoih in posebno pri nas druzba sv. Cirila in Metoda,           ___________
Beseda vikarijem gorilke nadSkofiJe.
§ 1. naSo postavo pravi: ^pod ixraxom Hsamo-stalni dufini pastiiji* razuiuo so vsi oni duhovni, ka-tcri vsled kanoniCnega umefi^anja po Skofu imajo pra-vico in (lol?.no9t v dolofieni ccrkvoni obfiini duftno pa-atirstvo opravljati (nomfiki: „uuter dom Ausdruoko BolbstBtiiudigo Seelsorgor1' siud alle jone Ooistlioho zu verntehon, wekho anf Onmd canonischor Einsct-zung von Hoitc, il«a DiozoHnnbischoioH in oinor be-Btimmton khchlicheii Oomoindo dio SeolBorga jiubtiii-iibon daa Ilco.ht und dio Pflicht liabon"), g tcmi be-Kodttmi postava kanoui.'uo umoRcone duino pantirjo pri-steva aamostalnim. Vni ho v torn t'dinit da kanonicno nmewfonjo potnoni ;o, kar inventituru. No, iuvostiraui mi gori&ki vikuriji nihino, in ko bi postava rasson in-veetiranih ne poznula druzih samostalnih dufinih pastir-jov, po nas bi bilo, podati bi so morali in lopo mol-6»ti tor namestniStveni odlok sprejoti t vho udanoat-jo. To je dobro, da § 1. ni tako kratek, kakor som ga zgoraj navedel, ampak da ima io drug del, katu-rega je o. kr. naracstuifitvo monda popolnoma prezr-lo, in ta drug! del so gla»i v zvezi a prejSnjim:n... ... ali so drugaco po skofu k samostalnemu oprav* Ijanju dusno — pastiraki! slu2be pooblasdeni, kakor lokalni kaplani, zupnijaki vikariji i. t. d. (nomuki :n .. .. . oder souBt durch den Diozesanbiochof zur selbst-stiiudigeo Aueiibuiig d»r Seelsorge berochtiget Bind, wie die Localcapliine, Ffarrvicare u. s. w. *). Iz tega druzega dela § 1. jo razvidno, da postava razlo5uje 3e drugo vrsto sarooBtalnih duanih pastirjev, ki so ea-moatalni brez investiture, in med to vfiteva razen drugib izrecuo zupnijaki vikarijo. Tako imonujomo se tudi mi v goriski nadSkofiji; kot take in pod tern naslovom nas tudi nadakof nastevlja in dekretuje („Vi-
carii parochialis oiFioium in____tibi conferimus). A-
li kakor po edni btraui c. kr. namestniitvo napa6no ravna in krivo tolma<5i postavo, ko samo investirane dusne pastirje pri»teva samoataloim, ne zmenofi se ca drugi del § 1., tako bi btlo po drugi straoi vikarijev zahtevanje neopravideno, ako bi hoteli edino le zarad naslova tirjati samostalnost v smislu postavo. Na i-menu in naslovu satnem ni so veliko lezece; postava namred nima namena vikarijo zupnijske viteti med samostalne duSne pastirje zarad njihovega naslova, ampak z-oxad nckega posebnega, v postavi samt za* znamovaaega dela in opravila, in sieer zarad samostalne g a duSnega pastirovanja.
Na to prasam, se li more goriSkih vikarijev pa-stirovanjo v resnici tudi imenovati saraostalno? Da moremo dati na to vpraSanje pravi odgovor, ozreti so nam je zopet na postavo. Ona investirane duSne pastirje zato uvrsLoje med Bamustalno, kor „vsled ka-nonidnega umesfienja po Skofu imajo pravico in dol-inost v doloceni cerkveni obiini dusuo pastirstvo o-pravljati.* Iz tega tcdaj sledi, da od inveatiranih pastirjev postava zahteva kot pogoj njibovo samoatalno-ati 3 reft: a.) da imajo <!oio':eno cerkveno objfino, b.) da v njej pastirujejo; znano je, da je lahko kedo investiran, tudi ce no opravlja pastirske slu2be, n. pr. kanoniki; c.) da so od svojega skofa v to pooblaSte-ni. Foglojmo, so li spolneni tudi pri nas vsi tipogoji:
Ad a.) Da imamo v goriski sadakofiji vsi vikariji doloceno cerkveno obfiino, kakor drugi investi-rani duSni pastirji, ni teLko dokazati. Vie dekret na-Sega imenovanja nam dolo^uje posebno cerkveno so-sesko s poseboim imenuui in dulo^enim stovilom duo, ki no pripadajo k iupniji kot .etaciji duSnoga pasti-rovanja"4 (Seelsorgestation); vsaka iupnija je namrc6 kot cerkvena obcina (ne: zupnij«ka ali farna) omejena za poseben kraj, kjer pastiruje iupnik ali earn ali 8 pomocjo kakega kaplana. To potrjuje nam tudi'nad-akofijaki „Status peraonalifl ot loojlia", ki natter* »•
znc cerkveae obCino po imenu in po steviln dul. E* nako priznava tudi vlada va© vikarijato kot dolofiono oorkvene ob&ne; v njenih dopiaih 10 naSe obfiiho, kakor tudi vse Jupnijo, «3eolsorg08tatiouentt in nasi in zupnijski uradi „SeBlBorgeilmtoru. Da ao vikavi-jati dolo^one in od Supnij lojlene cerkveno obSino, 8pri6ujo slednjid tudi m»B uradniSke po6at, ki je raz-lifan od 2upnikovega. Ako bi bila zupnija in vlkarjjat to edna obcina cerkvooa, 6erau bi bila potera ova
sina cerkvona, peoata, ali io celo vc^, kjer jo v edni iupniji po vo8 vikarijatov.
ad b.) Infv avoji doloLoni corkveni aoioikl o-praljamo mi, kakor inveatirani duhovni 7 avoji, troj-no pastirsko eluzbo: 1.) smo ivojim duhovnianom kot oznanovaloi boXjo besodo aamostalni u&itelji v cor* kvi in v Soli; 2.) izvrfiujomo vsaduhovska opva* vijla: obhajamo javno sluzbo bozjo, krtfiujemo, drugo hv. zakramonle delimo, poicvedujomo prod aklo-panjom zakonov o zakonakin zadrzkih, oklicujomo, poro^amo, vodimo cerkvono procesije, pokopujeiho i. t. d.; 3.) Hiw> svojim ovtiioaoi duhovni predstoj-niki; nam gro skrb za ubogo. za Solo, za goipodat-stvo a corkvonim premo^onjoin, imamo iupnikovemu sli<tan, samostalon vikatijuki urad, na svojo odgovor-nost spiaujemo in hranimo mati^ue kjnige, icdajemo iz ujih v svojom imcuu voljovno izpiske poiaraezai* kom in vsom javnim uradom i. t. d.
ad c.) To trojno pastirske aluzbe pa ne oprav-Ijamo kot iupnikovi, ampak vedno in povsod kot skofovi pooblafi6enci, Ko bi bili mi po iupnikih pooblaic'eni in bi bili od njib prejoli prepuce-no oblast (iurisdiotio delegata), bi nam oni to oblaat po oorkvenem in civilnem pravu lahko samovoljno o* raejili ali pa se celoma odvzoli. A vsakemu je zaano, da nam zupniki ne mnrejo in no stnejo omejitt ali kratiti oznanovanja bozje besede, obhajanja aluSbe bo-2je, delitve sv. zakramentov, no smejo nam prepove-dati pokopovati, ne odvzeti OBkrbovanja oerkvenoga premoienja, ali zabraniti nam spiaovanja matifiniu knjig in neposrednega uradnega dopisovanja s oer-kvonimi in drlavnimi uradi i. t. d. NajlopSe in naj ja-snejfe pa se pokazo naSa samostalnost in naSe poo-blalLenje po Skofu samem pri sklepanji zakonov. Oer-kov jo doloiila v cerkvenem zboru Tridentinskem (Sess. XXIV), da ima za naprej le tak zakon bitt veljaven,ki se skleno prod iupnikom ali pred duhov-nom. po iupniku ali Skofu pooblaso'enem (praeaente parocho vel alio saoerdote de ipsius parochi vol Or* dinarii iieentia). Vsi goriSki vikaryi pa porodamo, ne da bi za to potrebovali iupnikovega pooblaipenia, in vendar so vsi zakoni v prido nas akleneni yeljavni pred cerkvijo, in nobeden ujih veljavnosti ne opore-ka. To pride od tod, ker smo pooblaSfteni po skofu, ker smo neposredno od ujega, ki ima redno sodnosfe (iurisdiotio ordinaria) v celi Skofiji, prejeli prepuiea-no oblast. In ti zakoni so pa tndi pred dr&avo ve-ljavni, ker nas tudi ona tukaj (no tako pri zholjaanji kongrue) smatra za samostalne duSne pastirje.
Iz do sedaj navedenega tedaj sledi, da so pri goriskih vikarijih spolneni vsi pogoji, Id ao po tej postavi potrebni k samostalnemu duSnemu paBtiratvu, kor pri njih se nahajajo vsi kriteriji, kakor pri inve-stirani|i paatirjih; oni imajo a.) doloceno cerkveno ob-5iao. L) v njej pastirajejo, c.) pooblaS6ehi so od Skofa. 6e tedaj o. kr. namestniStvo nofie nas spoznati za samostalne, potcni bi nikakor ne vodel, kateri duSni pastir brez investiture bi bil sploh samostaJen; tudi mi jo potcm nerazumljivo, cemu jo dr^avni abor z ministeratvom vred sprejel v postaVd raztWek med investiranimi in neinvestiranimi samostalnimi duSnimi paatirji; tega gotovo ni storil zarad lepSoga, tudi lie zato, da bi bil § 1. nekoliko daljSi ali da bi ao dal toliko loze ovijati in sukati. Naj mi povo tedaj kedo, katere duhovne vender jo imol drSavni zbor, to postavo sklepaje, pred oomi, da je razen inveBtiranih priznal Se drugo vrsto samostalnih duSnih pastirjov.
Kako pridemo vender na vse to mi goriSki vikariji med pomocne duhovne? „Pomocm duhovni,"* pravi postava, „so oni duhovni, kateri so samostalnim duSnim paatirjem od Skofa k opravljanju duinegapa-stiwtra dodani v fi>m&* (oomiki; 9Mt& 4*» Am»
druck jHilfepriester* fund diejonigen Geisttichen za veratehen, welche den selbstataudigen Seelsorgern Tom Diozesanbischofe za der?n Unterstfitzang in der Aneabung der Seekorge beigegebeu sind*). Kje, kako in t eem n Bogs pmagamo mi aamostalnim pastirjem, ko imamo evoje doloieno cerkveno obciao, v kateri zupnik mma arusega oprr.vila, kakor da morda en-krat t lata maSuje ? pomagati morem Tender le ti* stemu, kateri nicer dela, ali svojega dela ne mere zmagati in omoci; kjer pa delavca ni, tarn ae mu tadi ne more dati pomoeuka. In ce fie primerjam oblaet vikarijev a ono dahovnih pomocaikov, kak razlo&'ek? Vikariji imajo, kakor zgoraj dokasano, pre-puSeeao oblast glede cele paatirake sluibe nepoiredoo od Skofa samega, pomocni duhovoi pa delajo vse po navodu, zaukazn ali • prepuiienjem avojega pred-stojoika, Ta jim dotoeaje fee in nro «a pridigovaoje, on jim dovoljoje krieavati, pokopovati, ltd. poroeati pa all itdati izpUke is aatieaih knjig amejo le a prepuiceoo obleatjo za vsak poramezni tlaeaj in le v iuptrikovsm iinenu. In on trao vikariji pe ninenji e. kr. naraeatniitva le poraooni duhovni, ˇ katero vrsto duSnil pattirjov potem pa ono priiteva one kaplane, kateri ao od ikoia poanni t pomoe vikarijeraP po-raoeniki po naii postavi niao, ker to vender ne gre, da bi ae atalnemn pomooniku poalal y pomoe sUlni pomo&nik. Rea prav radoveden aem, kako m> ae re-fiile faaije y Ro&ioji, Stanjelu, Stijaku, iL, in y kako novo Yrato pomoinih dahovnov ao ae oni atlafiili, ker sa nje y tej postavi, kakor jo tolmaei namestoiitvo, ni prostora. § 3. poatave nicer pravi, da dolocuje, ali in y kateri men ta ima dodati kaka doklada k do-aedanji kongrui, e, kr. deielna vlada po zaslisaoji Skofovem-tedaj ne i njegovim poraznmljeojem. Da je bil nai prevsviieni nadikof y tej zadevi zasliian, je gotovo; kaj in kako pa ae je glaaila njegova izjava, meni ni snano. lie to lahko reeem: Se ga je deielna vlada le vpraialu, ali ao viktriji v kakem pravnem oziru od zupnikov odvisni, je lahko odgovoril: »da" ; ee ma je pa nameatniStvo atavilo le vpraianje, ali ao Y amiala te poatave aamoatalni, moral jo zopct odlofao isr^di: d a, ker ai raoramo misliti, da je knezonadikof tadi pismeno potrdil to, kar de-janako priznave. Se ve dobro bi bilo, ko bi mogel vaak Yirfarij avojemn reknrzn do ministerstva pridjati tako potrdilo prevsviienega knezonadikofa, v katerem bi on le prianaval, da imajo vikariji doloceno cerk-vono obcuio, da v njej paatirojejo in da ao od njega v to pooblaieeni. Jaz niti za trenutek ne dvomim, da vaak vikarij tadi tako potrdilo dobi, ako se a proinjo obrne do miloetivega knezonadikofa. Ker pa morda uze maraikateremu doloLeoi obrok za ogovor poteka, naj le sostavi reknrz do miniateratva brez obotavlja-nja, priakrbi naj si pa tako potrdilo za das, ko bi bilo treba, ce nas tudi miniateratvo zavrne, stvar po odvetnika predloziti upravnemu sodiSca in v tej za naa vikarije vitalni zadevi provoeirati njegovo raz-sodbo.
Maraikaj bi imel Se na srei in cela zadeva data bi se Se obiirnejSe obravnavati in razpravljati; Yonder naj to zadoatnje. Qospodi sotrudniki uze iz tega apoznajo, da imamo povoda dovolj ugovarjati proti nameatniStvenemu odloka in tadi razlogov nam ne manjka, s katerimi lahko zagovarjamo in branimo svojo samostalnoat. Vender ne smem prej koncati, kakor da tokaj le vsem gospodom na nho povem, da se je c. kr. namestniStvo reaivii naSe faaije, Se po drugj atrani hado urezalo, ker se je poatavilo v naa-protje z naredbo viaokega miniateratva za nk in bo-goeastje z dne 2.jalija 1885. Vsled tenaredbe imajo edino samostalni dnfini paatirji oostaviti faaije toliko svoje, kakor svojih pomo6nih dahovnov, in ti imajo iz\eatje o svojih dohodkih le podpisati. 6e ima tedaj c. kr. nameatniStro, nas le za pomocne dahovne, kako je moglo ono neposredno od naa sprejemati faaije, katere smo mi sostavili, in je tudi resiti ? Ono bi bilo moralo naSe fasije sa limine* t. j. kar brz vrniii in zupnikom naloziti, da nam case fasije aostavijo. Ali ono tega ni Btorilo, ker ni moglo, dobro vedoc, da znpniiti do tega nimajo pravice. Ko bi ae bilo e. kr. | nameatniStvo ravnalo po tej naredbi in nam kar vra-calo nase fasije, bi se bill mi koj takrat potegnili za I svojo samostalnoat, in zdaj bi bilo nze reSeno na^elno vpraSanje: aH so vikariji goriike nadSkofije aamoatalci dnSni paatirji P       ___________                        3^
Dopisi.
Iz Kanala, lO. nov. — Pmy ai imela, eenjena ,8o(Sa , ko si se prito^ila v liatniei nredniStva v St. 45, da ti je kanalski dopianik zaspal: pa nia ne AL ako eden Tvqjih dopisnikov v resnici zaapi: bodi za-gotovljena, da se Ti sto drugih oglasi. Uzrok tega spanja gled6 zadnje povodnji in potresa je prav ta. ker imaS preve6 dopisnikov; zato so se eden nadrn-gega zanaaah, mi8Ie6, da eden ali dcugi ae o tej zadevi za gotovo v ,So6i« oglasi. Torej, dragaBSoea«. ne vzemi jim tega v greh.                                         '
nftM.iSa t bila.Sot6a ^oi.neprenehanega deievja narastla, ni mi treba omeoiti;  vendar pa se spomU njam   da je bUa Soea ie veliko vecja nego y wdnji povodnj,, namrefi takrat,  ko je lone v sredi kanat I ^e^j^ata^^lnwaa zakr^ nekaton atari ]|mi> I
nam pripovednjejo, da je bilaSoea oietako jaaraatla, da so Kanalci na moatu stojee drva lovili.
Prav tako mi ni treba dalje veliko pisatt, da je Soda ae avojimi potoki povsod, kamor ae je le po-gledalo, na le<*o in na desno veliko ikode poazrotila.
Bolje sanimiv je pa zadnji potres v nofii cd 16. do 17. oktobra. Okoli 9. ure zveder postal* je stra-aanaka tema, potem za&elo je neprenekoma grmeti, treskati in straino Siti, ne dolgo potem y tiati no6i alisali smo potres, Se tadi ne vsj, ker je o tern casa neprenehoma grmelo.
Bozjej previdaosti ae je aahvaliti, da v oni noci Gorenjavas pri Kanalo ae ni z ljadmi vred pogoznila v bliinjo Sodo, kajti zemlja ae je prav nad vasjo na vee krajih ottprla, na rob postavila in na drugo aem-ljii5e avalili. Nad potj«t, ki pelje v Idrijo, ae je aem-Ija atrgala 15 metrov na airokem in a ten poazro&la Ytlike jame io proatme. Po nekaterib krajih, koder je bila videii prej doliaie.1, stoji zdaj brib in narobe obrneno skalovjo j prav tako saaulo je lep kos ob-tintke poti, tako da so no more priti po nobeni strani t iivmo do one poti, kamor »e jo aemlji sesedla. Torej okoli 2 orala zemljiaea zrahtjalo je tako, da »e vidi skalovjo, kot htie veliko, zruhljano med zemljo, kakor bi bila turStca (airk) po kakem lahona v roer-nika odmerjena. Zalostao je videti, ia popiaati ni mo-goee, kako je prej zemlja tam stala in v kakSnem atanu sedaj lezi. Vaak, ki je to videl, se je dudil, a vendar ne more se za gotovo vedeti, je li to pouzro-6il potres ali p'az. Vse to pa je poazrodilo veliko ikodo ondotnim posestnikom.
IZ hribOV, dne 10. nov. 1886 — Prebtraje cenjeoi VaS Hat od 22. oktobra t. 1. zapazim med drugim vabilo, k veaelici, katero je pripravljaia njez-na Tolminska mladina v Citalnifioih proatorih. Spored te veaelice me je zelo iznenadil, kajti iz Tolmina, o katerem ae toliko govori in pise, nisem kaj tace^a prieakoval. Posebno me je iznonadilo to. da so bile unenovane med njezmmi sodelovalkami, izvzemSi pevce, bierke razoih Tolminakib nradnikov. Mislil som si, kakSna bode ta veselica, treba je, da si to stvar nekoliko ogledam. In rea, napotim se dne 24. okt. proti Tulminu; in kako sem bil zopit iznenadjen, ko vstopim v prepolno Oitalnidno dvorano P Tu jo bila abrana vsa Tolminska gospoda, ta ao bili zbrani vsi Tolminski trzaai, zeljno pri6akovaje zaLetek vc. selice. Med spoStovaaimi posluSaloi zapazil sem tudi g. Ignacja KovaLiLa, veleposestoika in de2elnega po-slaooa od Sv. Lucije, kateri je Be svojo druzino po-dastil to veselico.
SliSal sem, da je bilo dohodkov oad 60 gld.; to jaano spriLujet da je bilo Stevilo posluSalcev obilo. Upam tedaj, draga ^o^a", da mi tega poro&la ne vrzeS v koS. Menil sem, da se oglasi bolj vajeno pero, da to prelepo veselico po vrednosti opiSe; pa zaatonj sem cakal, zato apregovorim.
Toiino ob 8. uri, kakor je bilo v vabilu, dvigoe se zagrinjalo in glej, na odrn je stale 10 pevkinj in 6 pevcev, Tolminskih udencev, ki so s prav prijet-nimi glasovi zapeli ?Cesarsko pesem*. Z za6etka se jim je videla nekolika preplasenost na obrazih, alt ko so v drugo nastopili, peli so BKresnico" tako spretoo, da je bilo obcroatvo kar o^arano, in da so morali na burno klicanje obainstva to in ie druge pescice, kakor BVse mioett in „PeSec", ponoviti. Na-govor deklice Marije Giaoole je bil kraseo; o tem mol«im, kajti Gianola je kakor stvarjena za to; teg* se je ze labko preprical, kdor je bil doe 17. juiija t. 1. pavzod pri vzprejemu milostljivega nadSkofa v Tolmma. Dekliei Bvgenija Schaffenhaner in Je»ko izvrsih ste svoj dvogovor .Ofcrok in lastavica" pr.iv tocno in v vsestransko zadovoljc^ i, Ko je pa naato-pda 5 letna deklica Pavla 8chaffenhaaer ia je dekla-movala adaa Haescben,,, bilo je obdiostvo izaenadjeno ter ploskanja in barnema klieaoju ni bilo ni konca ns kraja. Lahko recem, da tako lepo in s takim obdJitkom nisem se sliial deklamovati. Mala dekla-movalka zasluzi res vso pohvalo. Tudi pri igri -Star ycjak in njegova rejenka" bilo je videti, da nieiae lgr ff.,?° bile kos ^^ IMllo8i- Vso igralke. in tudi oieMiSko, igrale so tako naravno, tako priprosto, Icator da bi se to vrSilo v resnici in ne na odra; zato so pa zele od obSinstva obdno pohvalo in koneo igre ni bilo ploskanju in barnema klieaoju ni konea ni baja, Posebno lepo ste igrali dekliei Ida Gianola m Etna Licen, prva Radovanka, draga Stepaoka.
Pn tej priiiki moram posebno pohvalno omeniti gospodidno Amalijo Jug, u«iteljico, ki je se evojim Lrudom m se svojo poirtovalaostjo izadila mladino sa to veselico.
Namen tema dopisa ai, koga hvaliti ali povzdi-govati, ampak hofiem le resnico  povedati,   da bodo iestiti e tatelji „So«e* o Tolminskih razmerah drogaJSe sodili, nego so mogli soditi iz marsikaterih poro6il. Gospod okrajni glavar je k tej voaelici mnogo  pri-pomogel, ker je dovolil, da ste njegovi h6erki Pavla in fivgenija,  prva 5- druga pa 7 letna deklica,  pri tej veselici sodelovali. Bila je ta veselica v blag na- I men.   Cwti dobodek namenjen je naurec* y podnoro I nbo&ii Solski mladini.   Zdaj pa naj  bode oSborova skrb, da ta denar y odlofieni namen poiabi,  in nai I oat ie kedaj g takimt vetelieami ianeqadi     Pubi. J
iz Gorenje Tribute, 3. nov. — (Prazen sod —
krepak odmev!) Zaradi le dvakrat na teden k nam dohajajoge ApoSteH, ugledal sem apisek: Zemljepisna dolgost itd. v 44. stev. „So6eu Se le danes. Le o mojem preseljevanji prinesla je So6a fldolg dopia", v katerem (Stev. 43.) aem bil tudi imenovan; zalo bo vsak, ki se je potrudil ooa dva dopisa pre&tati, le na me lehko 8 pratom kazal 1 — Ako bi bil le castilakomeu, * mini bi sel lehko po&vat: prijatelji so me hvalili, sovrazna osa me je opikala, in to v .cajtengah* pred vsem avetom! Srce moje, eesa si SeieliiP
A biti moram tadi pravicen! Dolzan sem ogla-aiti ae radi 6aati volLanskega bralaopovskega druitva, katero g. Z, silno nesramao p3uje: kakor bi bil jaz ,iakal hvaloapevov" in bi bilo drufitvo, v to od mene pod ,kupljeno", „pretirab na vse protege" zaslnge moje. (Glede zaslng mojih povem g. Z. v obrai, kar sem ie v eerkvi b!ov6 jemaje ujavil: Vkljab mojpj vedkrat prav muSnoj bolehnoati som svoje dolanosti zvesto in natauko spolnoval, in naj seta se ie Uko slabo poduiil, nobene fiolske ure, nobenega cerkvenega opravila uiaera zamudil radi tega v teku iestih let. Oelal sem, kar sem mogel in tudi refi, nego sem bil da ian, ker dobro vem, da spolnovaoje dolzuostij mora biti vsakemu sveta stvar I G. Z. I Jaz se tudi aedaj ne bojim, da bi mi kedo kaj nasprotnega dokazal t)
G. Z.! Ste li bili pri ciati pameti in ste li tadi saroi razum.li ,zemljepianotf svojo itudijoP Moiakt, kolikor jih jaz pozoam, vsega bpoitovanja vredni, ki so se vljudno noslovili od bivSega kaplaoa, odbornika, tajnika, bili bi po VaSih besedah podle duae, ki zoajo za placilo, ne gledo na resnico, svojoga bliz-njega zavrato^o preganjati ali pa lizuasko hvali-ati, kakor ho&e&P! V cast bralaopovskega druStva javno pricujem: Zapeli so mi pevci pred atanovanjem „Lo-citev", delali so mi druLbo v ditainici oni in dragi do polnocl, priSli so mi pet drugo jatro k sv. mail, spremili so me nekaterido Moata popolnem pro-stovoljno. Tako sem tudi jaz proti polnoci gg, odboruikom, adorn in gosta druStva in tema samemu napil na sre^uo bodocnost in vspesno dolovanje ia g. predsedoik mi je z vljadaimi boaedami napitnioo vrnil, z\hvaljevaje se mi za moj sotmd v prospeh druitva — nepri^akovano in brez kakih dogovorovl G. Z.! Tu ni bilo nobenega „iska-nja", Se manje p* kako „kupovanjea. K dolgeinu dopisa v tioci tudi nisem nicesar pripomogel. 1'riilo je to samo po sebi — iz area. Ky eoakega se jo v poitenem druitvu tudi prej ie kakSeokrat godilo!
Na dalje — „moreda drugim v ikodo* — mo nite P Drugim in meai bilo je vse tc le v arcuo ve-selje, v izgled ia spodbudol — Vaio besedo o „ala-bom uplivu na titatelja" Vam rad potrdim: Vsaj Vas so oni dogodki bodli in grizli, dokler niate iz-vreli one zeleae vodice v 44. stev. 1 — ,ne cikam in ne merim na nijedno osebo**. Ste It sami prismo-jeni, alt prisojate „3o^inima bralcem toliko priamodka, da ne bodo pit prvem povrioem branji dotiS&ih dveh dopisov spoznali, kam nmetim velikanski Vai pihavnikP PodpiSite se, kedar koga obirate, ako ste moiki, s pravim svojim imenoin!  kak ialjivee bi Vam sta-
rinaki podpis Z. lehko dopolnil v: Zelen!-------Pri*
porocajejn se Vam, ce me bo kedo hotel med zvezde kovati I Vi me gotovo, arecnejii kot Valeaitajo, i neba ustrelite, 6a bi bil tudi z verigami nanj pripett Le drugo »puiko» ai kupite, ker sedaoja Vaia ,hinter-laderca14 2o nazad strelja; zato konoam tudi le % Yaiimi besedami: „Kar si kupil, to bofi lupil I Vsakemu svoje"! Vam pa, poiteni gg. odbomiki in udi bralnopevskega druitva, najtoplejia zahvala I Nebbri-sljivo mi oetane v arci in v spomina, kar ste le is prtjaznoati stordi meni, svojemu kaplana, .draitvenema tajnika I Kolikor ostadntii je |farizejsko sumniienje goapoda Z., toliko milejia mi bodo soamenja Vaie prijateljske Ijnbezni! (Op. uredn. Dopisoika z „Zem-Ijepisue dolgosti* ni dalo Vaie slovo povod k dopisa v it. 44 „So6e*, ampak nekaj drugega, kar je ured-niitvu aaznauil uie takrat, ko je postal dopia. D*li smo radi tudi Vam prostor y liatu, da se zavarajeto proti vsakterema krivemu tolmacenja voloanske bIo-vesaosti. Poiljite nam omenjeni atvari vsaj v pregled). jJanez Nep. Feltrin, vikarij.
At. 3. **&».*»• 31. oktobra.— (Knjige za Sole. AU: Mizuster Safar nevarea mladini in atarioi.) Vsled Yisje naredbe imajo izlofiiti ae iz iolskih knjiinie ne-katere alovenske knjige. Med temiso: Miklova Zala, Dora, Repoitev, Kriki raki, Eiizabeta aU krizana a-smiljonost, Vefiernice za 1. 1878, Koledar Mohorski 1. 1882 in 1885.
Zdi se, da so bili goapodje nekam oatri sodniki. Rad bi pa vedel: ali ao tudi anatomijske table od-pravili iz meianih ljudakili Sol? Dalje bi ielel vedeti, kako da niao piile na .indeks* pripovedke vTiaod in ena nofi?* ce tudi so v alovenski prestavi »odi-scene.*                                                                   *
Pri nas se je nekedo S^iuoma zmotil a tem bra-njem; tako so mi pravilu Kadar ga prime luna, godi «^i kaker ministru Safarju v ikafa. Moz je mislil,   da je v morji, in zaeei je plavati v__ikafu.
Tub mi wi^ iw rim** tefa pnkAMMi I* *#
**ssm
pripovedke — so deli — ga Se bolj motijo. In ven-dar ima na hrbtu u2e veo kot tri kriSe.
Torej pa to pripovedke tudi za Solsko mladino no tnorejo biti. la vendar aem jih videl v rokah o-trccjih. Hotel bi redi Se kaj, in vendar moram nehatil
Politidni razgled.
Dne 4. t. ra. sesla se je avstrijska dele-gacija v Badimpestu ter volila je s 50 od 51 oddanib glasov dr. Smolko predsednikom, opata Hauswirtha podpredsednikoni. Siaolka zahvalju-jofc se za Cast in zaupanje poudarja, da ima de-legacija velevaino nalogo pred seboj, ker vojna uprava zabteva znatnih novih zrtcv, Modrost ce-earjeva ohranila je doslej mir, bode-li zanaprej niogode, je vprasanje, katero utegne zbuditi res* no vznemirjenje z ozirom na tezavne zunanje razmere. [Delegacija bode z ozirom na to dovo-lila sredstva, da bode Av&fro-Ogerska mogla za- | vzemati dostojno staliSCe, ki kaze, da hofiejo av-strijski narodi ohraniti drzavi polozaj, ki ji pri- j tiCe, in to, iejepotreba, tudi z orozjem. Krasni in hrabri na§i vojski se ne smejo kratiti sredstva, katerih potrebuje pri pozrtovalnem svojera poklicu. Ta bojeviti nagovor ni napravil niti med delegati niti drogod dobrega tttisa; isto to sc srae trditi o govorn predsednika egerske dele-gacije, grofa Tisze. Vidi se, da bi Madjari in Poljaki radi planili na ljutega jim sovraznika ltusa, toda drugi narodi in tudi najvisji dvor so drugib misli. To se razvidi iz cesarjevega odgovora, ki je sprejel delegacije v soboto dne C. novembra. Predsednika avstrijske in ogerskejde-legacije sta jednako vojevito ccsarja nagovorila, a cesarjev odgovor je drugacen. Cesar poudarja sicer, da so obzalovunja vredne zmeSnjave v BoU gariji in da dajejo lanugo skrbi in zahtevajo polno pozornost av&trijske vlade; vendar priza-devanje vladino naperjeno je na to, da se v knezevini bolgnrski zopet uvede zakonito stanje, ki bode jemalo ? postev zelje bolgarske in ob-stojece pogodbe ter se strinjalo z evropskimi interest. Nasi dobri odnosaji z vsemi vlastmi do-puscajo npanje, da se posreci kljub tezavnemu polozaju ohraniti mir, ne da bi naSi kin drugih vlad interest bili na §kodi. Dalje je poudarjal cesar, da vsled napredujocega razvoja oiozne tehnike zahteva vojna uprava novih zrtev, vendar skrbi se za to, da se te potrebscme po moznosti omejijo. V Bosni in Hercegovini kaze se napredek v vseh zadevah, pravi viadar, in ne bode treba nobenega doneska iz vkupnih sred-stev k npravnim stroSkom teh dezel. Tedaj viadar priznava sicer, da so nevarni oblaki na jugu, a vendar je uverjen, da ne bode nevihte. Skoraj vsi Iisti tostranski priznavajo, da veje iz cesarjevega odgovora miroljuben duh, da torej do vojske se pride, in odobrujejo to, dofcim se hu-dujejo ogerski listi in neso mi prav zadovoljni s cesarjevsm govorom.
V prico teh vaznih dogodjajev v Budim-peSti in napetih razmer v Bolgariji otemnijo de-loma drugs politicne zadeve; oti Evrope obr-nene so ie v Bolgarijo. Tu so zadeve zelo zme-dene in tezko je podati stvaren obris, ker so dunajskt in budimpesranski viri kalni in drugih nemamo. Gotovo je, da gre vse navskriz, v Bur-gaso. je razburjenost taka, da je prisla tudi tje ruska ladija, ki je pripeljala nad 1200 vojakov, da branijo Ruse in mske prijatelje pred sovraz-niki. Tukaj in v Plovdivn in §e drugod vzdig-nili so se privrzenci ruski ter napravili ustanek, tako da je bilo regrntstvo primorano razklicati obsedno stanje za Plovdiv in nato zopet cezvso deielo. Vrh vsega je pa financno stanje silno zalostno, trgovina in promet po&vata popolno, vse banke so prazne. Ysi poskusi regentstva, da bi dobilo denar, so ostali brez vspeha, noben denarni zavod i»oCe denarja posoditi vladi, ka-tera zlvi od danes do jutre. Veliko sobranje je sicer volilo kneza v sredo in sicer danskega princa Valdemarja, ki je v sorodu z ruskim carjem, angleskim prestolonaslednikom in grSkim kraljem; a dvomljivo je, sprejme-li ta volitev, in ako bi jo, bi dosti ne pomiplo, ker car oe juiznftr*
tega velikega sobranja in regentov kot postavno zbranih. Iz Londona porodajo noyeiSe vesti, da je Anglija v soglaslji z Avstrijo in da misliti te dve drzavi osnovati zvezo podunavskih drzav proti Rusiji; a vesti iz Budimpelta pa kazejo, da avstrijski minister zunanjih Izadev Kalnoky ima malo veselja do vojske z Rusijo, torej so ona porocila majhne vrednosti.
Domafie in razne vesti
Duhovske zadeve. Pred. gosp. Frano § lift ek, Ljpuik v Rondab, in d. g. Peter Fabris, udi-telj-voditelj ljudske Sole v Korminu, atopi la eta v stalni pokoj in sta se preselila v Gorioo. Za ltouiio bilft je razpibana slu^ba do 11. t. mM xa iupnijo v Mui i ostane razpisana do 14. t, m. -*- C. g. Anton La Bar, vikar v Ravni, bo osktboval tudi vikarijat Orehek, ki ostane zadasoo broz svojega dufinega pa-Btirja; prazna so tudi Str2ifi6a. — d, g. Frano C o-ket, vikar v Stijaku, pride kot tak v Kronberg; njegovo mesto v Stijaku ostane prazno in duSno pa* stirstro bo opravljal oadoSnji kaplan <5. g. Ludovik Kumar. — C. g. Androj Tabaj, novomasnik, prido kot kaplan v St. Eok; 6. g. Franc Vidmar, novo-maSnik, pa v Stanjel. — 0. g. Aleksandor B o s s i, novomaSnik, je dobil sluLbo kancelista v kn. nadSk, pisarni.
Za Studentovsko kuhinjo so darovali p. n,
Sre5estiti gospodjo dobrotniki: Provzvifieni gospod iz t. Potra 240 kl. krompirja in 75 kl. filola; prof. I-van J, 2 gold, za oktobor in novoraber; ToSemir 1 gl.; rodoljub v Lahih 2 gld.; prefi. g. Martin ZucWati 5 gold. Mirao toga todotmki doneski delavnili udov naSe kotiforenco Vincoi.oijevo druibo, iki so r,birajo v soje in poBvotovauja vsak petek ob 6. uri na vo5or. Y srodo 8. docembra bo arulbeni prassnik in obSni zbor. Dobrotniki % delete, ki bi si radi oglodali 6tu-I dentovako zavetilSe, naj m potrudijo ob Cotorfckih od 11.—12, ure v Nunnko ulice it. 6. Novih doneskov prost in ie sa doiodunjo zalivaljujo; odbor.
Letne preskufinje na deielnl kmetijski Soli v Gorioi, katere 00 se vrfiilo 9. t. in., izpale so v sploino zadovoljnost. Navzofii to bili mej dru-gimi Njogova ekscolonca Franc grof Coronini, goepo-da doielna odbornika dr. Abram in 1. Gswer, ltd. Izprnaevalo to je is predmetov prvega in druzegaso* montia in sicer iz: raonnstva, fiziko, komijo, naravo-Blovja, zemljoznaast/a in 0 gnoji. Izpit trajal je od dovote do 2/4 12. U6onci odgovarjali so prav dobro in razloLno. Nj. eksceloaca grof Coronini, kakor tudi drugi gospodl, izrokli so so g. vodji E. Kramarju in prietavu F. Zepiiu z vspohv zelo zadovoljni. Po kon-danem izpitu preglcdali so gg. grof Coronini, g. Qas-ser in drugi gospodjo Solske naprave? v prvi vrsti novo urejeni kemilki laboratory, novo sestavljeue znan-Btveoo zbirke, dalje hlev, klet in tudi iolsko kuhinjo, kjer se kuha hrana u5encem in katero ima sedaj Sola v lastni reLiji. Vse je bilo v najlepSem redu in de ielni glavar izrekel je pri vsem svojo popolno zadovoljnost.
GoriSka ditalnica je svoje prostore nekoliko popolnila in olepsala. Y igralno sobo navedla je te* legraf, katerega se lahko poslu^ujejo tudi 2ilatelji. Dvorana je z nova parketirana in sicer tako, da naj-brio ne bo ve6 prilike, da bi se moral kdo radi par-ketov potozevati. Gospa dantelnova popravila je po-dobe na zagrinjalu all zastoru pred odrom in je ten-sko sliko popolnoma prenovila, tako da ima zagrinjalo zdaj skoro drugo Uoe in da ugaja ieoska, ki je bila prej jako grda. Tudi Bteae so nekoliko premalane in tako je vse pripravljeoo za kako lepo besedo. Ci-talnioa in Podporoo druStvo delata uLe priprave za besedo; Podporno druStvo namerava imeti jo 21. t. m.
Dedelni fiolsM svet goriski poalal je ufiitelj-skim zborom sredojih Sol goriSkih prasanje, ali se jim ne zdi primerno, da bi se odiocil ?elikim iolskim po^itnicam 6aa od 16. julija do 15. soptembra, da bi se ujemale v tern oziru goriSke sole z drugimi. >Zad» nji seji dezelnega Solskega sveta v sredo 3. t. m. predsedovala je Njegova TzviSenost Sisiaij baron Pretis, cesarski namestnik v Trstu, ki radi prijetnega pod-nebja biva ie drugi meseo v Gorici. — 0 zdravstve-nem stanji Njegove TzviSenosti Sirile so se skoz vse poletje in ie pozneje jako neprijetne govorice. Iz ve-redostojnega vira nam je znano, da so bile to v re-snici le govorice, da je Njcgova vzviSenost sploSno zdrava, da se je v Ausse-u dobro po6utila in da Be na Dnnaji v merodajnih krogih odlocno zanika one yrste bolehavost, katero so uotoli nekateri prijatelji po sili najti pri visokem gospodu. Prepri^ani smo, da gospod namestnik se v goriskem prijetnem zraku na zdravji §e bolje okrepi in d 1 prevzame svoja uradnu opravila v Trstu, kadar ondaSnje razmere to pripu-stijo. — Zdravstveno stanje trLa§kega mesta je vedno bolje, vender se kuLne bolezni, posebno kolera, Se tu pa tam prikazujejo. Zdravniki upajo, da do Bozlca bp yie 4o>ro; fy jae fM» k*j J^pri^kpya^ega w(W»
Mestno posojilo v znesku 300.000 gld. ni U potrjeno po dezelnem odboru in nadejamo se, da tudi ne 60, ker dezelni zbor je dovclil posojilo po 50/q; po staresmstvenem sklepu bi pa placevalo mesto v resaioi 51/40/0 (5.239). Tudi ni Se izvedlo stareSinstvo' syojega sklepa, da se tr2a5kemu ponudniku da pri-lika, kakor 'oriSkemu, da lahkc zviSa svojo ponudbo, ako hoce, kar bi prav gotovo storil, ako bi se um dala prilrka.
Protestantska propaganda v Gorioi in na Gonfikem je preoej modoa. Grofinja Latour iz rodo-vine Ritterjev ima v Bussiz-u zavod, v kateri se jem-Ijejo katoliska dekleta, da dobijo protestantsko odgo-jo. VeS teh deklet prestopilo je uie k protestantski yen. Zupnik v Kaprivi in uadfikofijski ordinarijat v Gonci sta se mnogo trudila, da bi ustavila to propa-gando, ali Ritterji imajo na GoriSkem svoja posebna pravila toliko glede statinskega muzeja v Ogleji, ko-hkor gled6 svojib tovaren v Podgon in vStraSicab, kakor tudi glede odgojisoa v Bussizu. Yisoko pokro-viteljstvo pride jim povsod na pomo5 in grofinja Lo,-tour smela je odpreti zajutra zavod, katerega je mo-rala prejBnji vefier zapreti. Neki tukajSnji konierva-tivni list se je sa to potegoval, da bi se odgojiSfio v llussizu zaprlo. Radi tega bili so njogovi uredniki na , marodajnem meatu razupiti kot vzoemirovaloi in ne-mirne2i. Ker vidijo, da ni* ne opravtfo, mol«yo in puste, naj se godi, kar hofie visoka gospoda.
Pravoslavai naddkof Anton Kariat,is biva use nekai dasa v Gorioi in stanuje v goitilni „H6tel de la Villo8. Listi pripovedujojo, da ruski oar Aleksandor ran je poslal te dni v Gorioo sliko obrobljono [ z dijamanti v pri^nanie njegovih velikih sailug sa
SravoBlavao corkov. Ruski poslanec na dunajikom voru k.ioz Lobanov, po degar rokah je prisel oarski dar, ,dodal jo oerkvenemu doitojanstveniku jako pri-jazno pismo.
Vojaki in civilisti priili so si uU spot ntv-skri*, kakor pripoveduji ,Com« v svoji Itevilki od 9. t. m, V Goipoiki ulici te bajo niio mogll Rjedi-niti, komu gre prodnost, da bi hodil po mestnora tltku: vojakom ali civil ie torn, in 10 si okolo oemo ure zvofior dokazovali to na svoj naoln. Drug! pra-viio, da se je za6ol prepir H v kromi in da ie je odtod zanesel na ulioo. Propiri mod vojaki in oivi-liati so sicer prigodijo kjer si bodi, ali tako redno in pogosto kakor v Gorioi, godili bo.so, kolikor je nam znano, le v Lombardiji in v Bonofiiji, ko je tam Se Avstrija ukazovala. Zdi se, da je v italijanskem 1 narodu neki Sivelj, 60 tudi lo maloStovilen, ki moui, da mora na ta nafiin dokazati svoje italyansko svoj-stvo. Ni dvomiti, da goriSki razgrajaloi so levo pou-li6no kriio one armade, ki se bori za liberalizem in borzijanizem, kakor je bilo to pred nekirai leti, ko so drugi podpise nabirali, drugi placevali, drugi pa pili in pripravljali so za junaSke dine. In ta iz razuih vetrov in najrazlifaiSih 2ivljev sestavljena vojska je tako srecoa, da dobiva uplivno in vspesno podporo iz mogocnia rok skoro pri vseh svojih politidnih na* porih. Lepe razmere so to v reaaici, ki spominjajo na one, ki so bile 0 svojem easu v Lombardiji, ko so neki mo2ioeljni ovajali bratovSdine in oerkvene shode, rogovileie pa zakrivali in podpirali. Kakor se je godilo takrat, tako tudi zdaj, da se vojaki na prvi trenotek obsodijo brez preiskave. BCorr." zahteva, naj se skrbi meSdanom za potrebno va rstvo, in pravi a tern posreduo, da vojaki so krivi ter miro-Ijubnim meSdanom nevarni. Pred leti je nemSka .Concordia" z denarji e. k. ofiioirjev popravljaia na Travniku pleaiSde zidinji in njenemu zarodu ter je Slovence izpodila, da se more tam 2id ob lepem solnci Sopiriti; zdaj pa ista Lidinja, katero pod-pirajo Ritterji, se svojimi tovariSi kltce polioijo (?) {na pomoti proti vojakom, katerih oficirji jej vzdriujejo plesiSde in zabaviS6e. Zakaj ne zahteva, da bi se tudi vojaki branili pred zapeljanimi civilisti? ali je c. k. vojak manj vreden ko toSkanski civilist ?   Pad
Sameten je Nemoc, kadar hofie Slovanu nagajati, ter obi zaveznika, kakerSnega je vreden.   In a takimi kozlovimi skoki hodejo drzavo podpirati! Zaslepljencil
Poslano.
Ker „Edinost* node objaviti doposlanega stvar* nega popr&vka glede na dopiB iz Kobarida v 84. nje* nej St., tako smo prisiljeni objaviti tern potem na-slednjo
IZJAYO.
Znano je, da se omenjeoi dopis ni pisal v Ko-baridu, pad pa kje drugod na podlagi izmiSljenih dat. Sramotno je, da se v s!ov. listu tiska dopis, ki vedino fakt naravnost izmiSlia, a v ostalem resnka tako hudobno in brezobzirno padi, da se mora duditi vsak pometen dlovek, ki naSe razmere  le z daleka
Eoznd. Tern.potem pa nikakor ne moremo zavradati udobnega dopisnika, ker pad ni vredno da bi trosilj novoe za tako obairno Bposlano", Ker pa obsoja oni dopis vsak zaveden Kobarideo, — in to  col6 ljudj6
javno izjav^ame: da smatxamo oeli oat do-pia sa zlobno obrekovanje tor ja*ao obiaJwjemo, kako je bilo neki mo-goto, 4a j« aai dopiaaik kai * **•? iovedal toliko neresnice in hudobaib aij.
V Keborida. dim 8. mwombra 1. 1886. IVAN IVAN6IC, JGSIP 1VAN&C, m AOTREJ GABERSCEK, A. MIKLAVIC, A.D0IONKO.
F,
' ¦ «¦ ¦¦¦¦¦ WanaaaaaV ¦'¦^'¦'¦'¦Wil
NAZNANILO.         M
Podpisani naznanjam alaynema  o%8tn- M
___, da Mm odpr! novo krffeo na K>roji pME
(Riva Corno) t Oorici, psd iroeaom .Pri FA] pomladi* (Alia primawa.) Prqwrodam ae %1 It pri tej priliki alavneum obfrnstva, naj me M [| blagovoli pofiastiti % mnogoateTflnim omako- [L vanjem. Prizadevati se hoLem, di STOJira obiakoralcem a bitro in poatrezbo, « dobrimi jedmi ˇse to po primeroi eeni.
Uljudae
Vateatia Qraafetti
bivii poatreinik pri .Zlatem Leva
4»                                                              i

ANTON CEJ,

1
Na proJaj
jo y Osdjami Sempaake iapanije
POSESTVO,
obaegajoee lepo zerotji&e, ki men enajat njiT, goxda in orane zemlje, saatjene • Ma-mi, ob Toinji ceati, ki ?ede od Lijaka t Kar-nioo, — ter proetorao in lepo hiifr la ko-lona (kmeta). Cez poteatro tece vode ta eno mlinsko kolo, ki nikoli ne uaabne. Kdor ieli kupiti, naj ae oglaai pri upravni-aftvu liata, ki pove laatnikoto ime.
J^aWaiWi^a^aWaTaa^iiWig^a^a^ami
St. 295pOp.
Oinanlo.
Ravnateljstvo zastavljavniee (Monte di pieta), ustanovljene po grofu Thurnu v Gorki, naznanja. da bode dne 6. dec. t. 1. zaeela javna draiba (kant) nereSenih zastav III. debt lets 1885, t. j. tistib, ki so bile zastavljene julija, avgusta in septembra 1885.
Rawatelj: D. LOVLSONI.
SAMO
:-    t nsjvegi krojacoiei in zalogi
GOTOVE OBLEKE
i«jt*ata smsmsBj*.
ˇ Gorioi aahaja ae Tedne na poljuboo izbirb izdelanc obletca najnorejiega kroja za moie in na  atoakfr od 3 let naprej po nsjmzjih, eenao.
Posefrnosti
r modem atvareh za gospode, tt. pr. Mencifecr, Ha-Ie!A Ss*ePkoat, nepremo*Ijivi pla^i x» dei, koiuhoyine, getcsomaSe^toUlcezaloVjkolUtarza sprehod ia dom.
ISTotroSti
toliko za gospe, kolikor <a mladenke in dekleta t Tflbki in rwnolifeiii mnoiini, r ntor&i iz prrib toraren u Pariia, » Dr^»s|a w iz Betolina gledL Watterorooit Bacchetti, Dolmann, plaSier, koiahoTin, nepremoeljiyih halj iz goitte, jop rnh barr in r raznih oblik«h, in rse to ˇ posebni sobi, Ic^eni od itaenne. kjer je we preslctbljeno za primdejanjet
Osrednja zaloga
izyiroih jop prof. J. Jaegsr-ja po toyarnakih oenah. in odej.po isten siatemn.
Bogata zaloga ioliko zananjih kolikor rob za iirarije po meri.
Za 6astito duliov36ino
ziroaki platai, povrhno ankaje, tahri. klaLe, jopici, domafa obleka t reUW izbiri.                           ,,w
JJJ5I Nova izilaja. CSI
V podpttaai bukrarni izgia je mvaekar   aova tadftj*
katere na| ae MeSe opruvljajo, po ukazu papeia Lw>aa Xm, ˇ vaea cerkvah «YetA po vzaki tibi mail." Obsega fo<U aajaovejao iiiTokaeija k «tr. aadangayu Mihaelv. — Ti«k*ae so molitte m prat liiue podobice in telja 100 podobie 2 gld.
KaMlaka bnbvaraia ˇ Lf nbljaail
Stofai tv$% Itev, 6.
Eau de Hebe vilo), zboljSano in mn 3-
pToiHiiOlolly^it>Ii» l*i« iiarutno toljno, belo in polao ter odpraVIja HSaj, bradoTice in zaaorelont na obtazt, Prodajaloi; J. Criatofoletti, dvonri lekar v Oorici; Prax-maror, Prendini, lokarja ˇ TrHtn; Ed. Mahr v hyu bljani; Peltd r Cclji; Martinvs v Jfartboru; KoditiU v Pulji; Tromba t RoTignu.
I   sfikar v Skofji-Loki na Goreniskem,    it
*                           I
X   8e priporoca pred. duhovSdini in farnim   X
T   predstojniStvom za ievrSevanje v«akav   jf
J  ^mtfmlh «Ukarckih del*  altarnih slik,   ^
%   kriievih pofcov,   boijih grubuv   to   cerkvenib    Jk
JL   zastav, ter vsakega v to etroko apadajo^ega   *.
X   de!a,  ter zagotavlja bitro izvrSoTutjjo   z u6»   h
1   aim delcm in po mzki ceoi.                              f
Za neki   umetni   mliu na  Kranjakem
NADMLINAR.
Starejti  proailci  imajo prodnoat.   Ime mlina izfo a» pri upra«niStvu liata.
m r%
3CH
ii^an» >V» >V» »**>f jflpfUfr. jT'lK ^t#
__   2elodeae bolezni HB
bitro in gotoro ozuravi
jeruzalemski balzam
edino in neprategljiro Lelod6no zdraTilo,
Izbrati r raznih zetodirib bolezaih zdrafHo, katero bi v reanki odgorarjalo >„mcna, ni labka attar dandanes, ko se prodajajo vsakorratna taka zdravila.
VeSji del onth kapljic, izl^tkor itd itd.T ki ae oznanjajo in pr!pcrcLajo obouaatvu % Tiaoko latefimi beaedami, ni drnzega ko preTan>, pogosto Se ikodljiva.
Samo jeruzalemski balzam, uze davno znan po zvoji priproati aeatari in po oziTljajotf a>oji tno2i na ielodine 2iTce, ai je pridobil predrioat pred vaemi dra-gimi do zdaj enankni pemo^ki, kar potrjnje njegova razprodaja, ki redno raate.
Ta balzam, bogat krapSajoLe modi kineikega ra-barbftra, korenike, ki je aplok znana po arojeai pr e-barnem oapehu, daje gotOTO tredatro proti zelotMnim alabostirti, izvirajofiim iz aerednega prebavljanja. Zato ae priporofia, ko jeati ne diii, proti neprijetai aapi, gnjaiu, riganjn, aabaasajo, heniorojdaimm teiavan; pomaga tudi proti zlateniei, gliatam in boleinim t drobu.
Steklentca • podtikom 30 kr. Glavna zaloga v lekarni Q. B. Pontoni t Gorki. V TRSTTJ pri & B. Rotia, t KOBMUfU prf A. Pranztrai, t TOLMINTJ pri C Paltica.
Jote Barazzelti-ia  |
pri Moikem montu, Via(ordaiooli at. 4,         1
V 601UCI,                             f
izdclnjc vsakovrstnc vrvi (Strike) in vr-   4
iice t roko iz same konopnine,   mofine,   #
trpo/.ne,   po   najniijih crnah,   ki se ne   x
bojijo tekmcccv.                                               \
Cudovite kapljice
Bv. Antona Padavantktga-
To priproato In oaravao zdrarffo j« prava dobrodejna po»oL in ai traba aino-gib be«»di, da »" dok»le njibota Cudovita ittot, Cc« ae le mbtjo nekofiko dnt, oiajiajo ia preionejo pr»T katatu aajtrdovratntia H-, tedcaa boksti. Prar izvratno vatrezaja toper beaorojde, proti boletnim a* Jtml ia na Vraalel, proti er«Teaniai bolMaiaa ia proti gliatant, pri fenakib am*Laik nadlelaoatib, zoper beli tok, bo|«9t, toper bttje area ter iiitijo pokvarjeeo kri. One ne prefinjajo aamo onanjeaih boUzat, aapak aaa obvarujejo tudi pred raako bolcxnyo.
Predajeje 9^ r  tsek  gbmub lekarnieak aa arata: a aaroela   injpoliHatT* pa edino t takar-aiai OriitOfolaw V GoricI, v Trata * lakarni 0. Zanatti ia Q. B. Botia in ˇ lekarti* Alia Ma-donna t Kormiae. Kn»» •toklitnira »t»n# a«i notcm*.
I> »¦>! i M | avf^l ^<^^< #^!N#
Bugato zatoicoa, lotehjakih prifeodkor
. en* is b Tiltelii* t
po c. k. redatvn xagcov^taa
Jb2ef Culota
trgovec na debelo in na drobno
naznanja alavnemu obCinsttu, da ima ˇ »yoji staoooi vflliko zalogo vBakoTratnih igrafi, no-voatij in razliinib punfijk % obleko in brez oje, razne vrate volnenega- blaga, rokarice, ime ovratae rnte zadnhovnike, zapeatke raznih vrst, Skornje, volnene cerlje za ztmo s podplati in brez njih vsake relikoati, in praT mnogo drugih recij: najfineje podobice iz Pa-riza, svetiDJo, razpela vsake tnH tudi z nikla in bele kosti s atojalom, kipe, roine venee najrazlidaejeih vrat in tudi z biaeraih matic, najfineje na veriiici ae arebra itd. Gene tako nizke, da se ni bati tekmoTanja.
III?. BlZlTIi LdTBBIJAj
za civiin* dobrodelns mmm
toitranaka   driavne   poloviet.
lO.l^S ciobitltov
v skupnem xneaka 291.000 gold.
hi aicer: 1 glavai dobitek a MQQQ gW., 1 glavai dobitek a 15.000 gld., I glatni dobitek a 5000 gld. onotne papirae rente, a 3d pred- ia podobitki, patera & dobitkov po 1000 fl. 40 debitor po 200 gi. ia SO dobHkav po 100 gJd. eaetae papirae ^nte, slcdnjrt 10.000 dobitkov po 10 gld.
fatt n bo npii^n 8. lank m •f Sre6ka ttane 2 gld. a. v. "W
Nataatneje doloLb« obvega igralai  nmirt, k« ae do-
b»*a   brezplacno   pri  oddelkn  za   driavno  loterije
(Siadt.   K emergaM* T, 2.   Stock,  im  J*cob*rhof#).
Kakor tadi pri mnogobrojnih ratpeialeih.
Sr^ke se  dopo61;ejo  post nine proste.
Na Dnaaji. ateseca aeptembra libfi.
t. k. vodstvo loterijskih prihodkov, addelek sa drzavno loterijo.
JkW^^t^WWittil^