Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della Liberta (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna štev. 50 Lir NAROČNINA: četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 3000 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis ŠT. 597 TRST, PETEK 20. MAJA 1966, GORICA LET. XV. “Demokracija ni anarhija Znani rek pravi, da je najslabša demokracija še vedno stokrat boljša kot najboljša totalitarna država. Popolna demokracija je seveda ideal in zato utopija, kajti ustvarjena bo lahko takrat, ko bodo tudi ljudje postali popolni, to je brez repak. Kdaj pa bo to, si lahko mislimo. A tudi če je ideal še tako daleč, še tako nedosegljiv, :e vendar potrebno, da se mu skuša vsaka demokracija čimbolj približati. In v tem pogledu imamo danes velike razlike med državami, ki jih prištevamo med demokracije. Ena izmed njih je Italra. Že ves čas obstoja italijanske republike, posebno pa še v zadnjem času, pa smo priče raznih pojavov, ki očitno kažejo, da ima italijanska demokracija kljub dobri ustavi' in zakonom nekaj velikih hib. V Italiji ie vse preveč ljudi in skupin, ki po:mujejo demokracijo kot z ustavo zajamčeno anarhMo, in takih, ki vidijo v demokraciji samo prMožnost, da lahko nekaznovano uporabljajo komolce in izživljajo svoje politične strasti ali svoj pohlep po denarju. Zadnje tedne smo bili priče žalostnih dogodkov na rimski univerzi in ponižujočih prepirov in psovanja v parlamentu. Vidimo tudi, kako skušajo nekatere skupine pritiska brezobzirno izkoristiti svoi položaj in svojo moč za izsiljevanje gospodarskih prednosti, s stavkami ali z zakulisnim pritiskom, kar zadeva razne kartele. §ibke:še interesne skupine pa zaostaiajo in morajo dopustiti, da jih močnejši odrivajo Vedno bolj se kaže, da ekstremisti izkoriščal demokracijo in se norčujejo iz nje, tako v parlamentu kot zunaj niega, in jo skušajo izpodkopati. Človek se mora vprašati, če si italijanska demokracija še lahko privošči luk-sus, da dooušča obstoj zaarizenih ekstremizmov, ki stremiio za tem, da jo uničijo, vsak i? svojih razlogov in namenov, a njihov učinek ie vendar skupen : to je slablienie demokracije in vtis, ki qa povzročaio v masah, da je demokracija isto kot šibkost in anarhija. Resnična demokradia mora nekaj dati na svoj ugled in si mora znati ustvariti vel:avo. Zato bi morala predvideti in uporabiti sankcije proti tistim ki se norčuieio iz nie in teže samo po tem. da bi jo uničili Predvsem bi morala demokraciia Dokazati, da svoboda ni anarhija, amoak da ie tudi v njej potrebna disciplina Brez discipliniranega vskladenia interesov posameznih gospodarskih, socialnih in drugih skupin in ob anarhičnem drvenju vsakega za !astn:m ciliem lahko pomem qrob demokraciie. V Italiji občutimo včasih premalo odločne volie. da hi odgovorni preprečili tako pot v anarhijo in zaqotovili soošto-van:e demokracije in nienih političnih pravil pri vseh interesnih skupinah. Vse prevečkrat imajo poskusi izsiljevanja in pritiska uspeh. (Nadaljevanje na 9. štreni) Že več let je dajala Romunija jasno razumeti, cla ni več pripravljena igrati vloge sovjetskega satelita. Razne trgovinske in druge pogodbe z Zahodom, ki so prinesle Romuniji določene koristi, a katere je prav gotovo sklenila brez sovjetskega blagoslova, in njeno neodvisno, če že ne nevtralno stališče v sovjetsko-kitajskem sporu so bili simptomi hotenja, da se želi rešiti prevsi-ljivega varuštva Sovjetske zveze. HLADEN ROMUNSKI ODNOS DO SOVJETSKE ZVEZE Če pa se ozremo še dalje nazaj, lahko ugotovimo, da je bilo razmerje med Romunijo in Sovjetsko zvezo že ves čas nekoliko hladnejše kakor razmerje med drugimi sovjetskimi satelili in njihovo sovjetsko matico. Res je, cla so sovjetske okupacijske čete tudi v Romuniji odločilno pripomogle, cia je tamkajšnja komunistična partija lahko izpodrinila tradicionalne stranke in prevzela oblast, četudi je predstavljala t,edaj nedvomno le majhen del javnega mnenja, in da je potem odpravila monarhijo, v čemer jo je verjetno podprl že znatnejši del javnosti. Vendar pa so tudi romunski komunisti vedno močno upoštevali nacionalna čustva in niso izgubili izpred oči narodnih in državnih interesov Romunije. Dokler je ležala na vsem vzhodnem bloku težka Stalinova pest, se niso nikoli upirali, vendar pa tudi niso tako hlapčevsko ponižno ploskali vsakemu njegovemu dejanju kakor vodilni komunisti v večini drugih satelitskih držav. To je bilo opaziti tudi v odnosu Romunije do Jugoslavije po resoluciji Kominforma l. 1948. Romunska partija se je sicer pridružila resoluciji, vendar ni kazala prevelike vneme v udrihanju po titovskem »krivoverstvu« in ni izzivala. Njeno hotenje po neodvisnosti in po pravici do lastne presoje se je značilno pokazalo tudi v tem — in to je svet takrat premalo opazil — da v Romuniji ni prišlo do takih pošastnih insce-niranih procesov in smrtnih obsodb proti raznim vodilnim komunistom, ki so se zamerili stalinovcem, ali zaradi njihovega medsebojnega prerivanja za oblast, kakor na češkem, Madžarskem, v Bolgariji in drugod. ROMUNIJA NE MORE PREBOLETI IZGUBE BESARABIJE Gotovo pa so še drugi vzroki, da se Romunija ni nikdar dobro počutila v vlogi ponižnega in slepo pokornega satelita Sovjetske zveze. Eden izmed njih je gotovo ta, da je Sovjetska zveza odtrgala od Romunije Besarabijo in napravila iz večine njenega ozemlja Moldavsko republiko, katero hitro porusuje, poleg tega pa je prisilila Romunijo, da je morala pristati na to, da ostane kos njene Dobrudže, Bolgariji, kot sta odločila že Hitler in Mussolini. Zlasti izgube Besarabije Romunija ne more prt; boleli. Pomeni ji nekaj takega kakor nam Slovencem Koroška: zibelko romunske di-žavnosti. Tudi zdaj verjetno Romuni ne bodo navedli tega vzroka za svojo odločitev, da se morajo spremeniti odnosi med Romunijo in Sovjetsko zvezo in da mora ta umakniti svoje čete z romunskega ozemlja. Vendar pa ni treba dvomiti, da so pri tem mislili tudi na Besarabijo, tudi če tega niso — ali bolje rečeno — še niso povedali. Nedvomno pa bo prišlo tudi se to vprašanje na vrsto, ko bodo gotovi svoje večje neodvisnosti od Sovjetske zveze. Zaenkrat zahtevajo, kot se je zvedelo iz romunskih diplomatskih krogov v Moskvi, umik sovjetskih okupacijskih čet iz Romunije, kar so izrazili z diplomatsko govorico tako, da »mora Sovjetska zveza skleniti dvestranske pogodbe s tistimi državami Evrope, ki želijo, da ostanejo njene čete na njihovem ozemlju, in take pogodbe morajo izrecno določiti, kakšen mora biti status sovjetskih sil v tisti državi.« Jasno pa je, da Romunija ni med tistimi državami, ki »želijo«, da ostanejo sovjetske čete na njenih tleh. Tega ne želi tako iz razlogov nacionalnega ponosa in notranjepolitičnih razlogov, kakor tudi ne zato, ker pomeni to finančno breme zanjo, saj mora sovjetske čete na svojih tleh sama vzdrževati. NE POD VPLIVOM KITAJSKE Poleg tega je prišla Romunija do spoznanja, da je »zmanjšanje mednarodne napetosti odpravilo vsak očiten razlog za ohranitev sovjetskih čet v državah Evrope.« Enega najhujših udarcev pa so zadali Romuni Sovjetom s tem, da so izjavili, da ne mislijo več prispevati svoje kvote za vzdrževanje sovjetskih čet v Vzhodni Nemčiji. To lahko pomeni tudi to, da ne odobravajo, da Sovjeti še vedno drže svoje čete v Vzhodni Nemčiji in da tako preprečujejo, da bi Nemci sami med seboj rešili vprašanje ponovne združitve Nemčije, v vsakem primeru pa da je to samo stvar Sovjetske zveze. Zahtevajo tudi revizijo varšavskega pakta v smislu, da naj se vrhovni poveljniki zavezniških čet menjavajo po državah, ne pa da imajo vsa važna poveljniška mesta v rokah sovjetski generali. Gotovo bi se motil, kdor bi mislil, da se je Romunija odločila za tak odločen nastop naproti Sovjetski zvezi zato, ker jo je k temu morda naščuvala Kitajska. Romunija res ni kazala nobene vneme pri obsojanju kitajske politike do Sovjetske zveze in je ohranila s komunistično Kitajsko dobre stike, tako da se je celo zdelo, da želi posredovati med njo in Sovjetsko zvezo. (Nadaljevanje na 2. strani) Romunsko hotenje po neodvisnosti RADIO TRST A • NEDELJA, 22. maja, ob: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Prenos sv. maše z župne cerkve v Rojanu; 10.15 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Oliver Twist«. Napisal Charles Dickens, prevod' in dramatizacija Desa Kraševec; 12.00 Nabožne pesmi; 12.15 Vera in naš čas; 12.30 Glasba po željah; 13.00 Kdo. kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi; 13.30 Nadaljevanje glasbe po željah; 15.30 Kriminalna zgodba«. Igra v treh dejanjih, napisal Jože Javoršek. Igrajo člani Slovenskega gledališča v Trstu, režira Adrijan Rustja; 18.30 Kino, včeraj in danes, pripravlja Sergij Vesel; 20.30 Iz slovenske folklore Lel ja Rehar: V starih časih: »Strige jemajuo velikuo nruč«; 22.10 Pevci in glasbila. « PONEDELJEK, 23. maja, ob 12.15 Brali smo za vas; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.30 Simfonične skladbe ruske Petorice; 19.15 Vinko Beličič: »Aškerc — epski pesnik«; 21.00 Boris Blacher: »Romeo in Julija«, komorna opera v treh dejanjih. • TOREK, 24. maja, ob: 12.00 Lelja1 Rehar: V starih časih: »Strige jemajuo velikuo muč«; 17.20 Italijanščina po radiu; 18.30 Koncertisti naše dežele; 19.00 Plošče za vas, quiz oddaja. Besedilo: Danilo Lovrečič; 21.00 Pregled slovenske dramatike, pripavila Jože Peterlin in Josip Tavčar. XXV. oddaja: Slovenska’ duhovna drama. « SREDA, 25. maja, ob: 12.15 Pomenek s poslu-šavkami, pripravila Marjana Prepeluh; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 19.15 Higiena in zdravje, pripravil dr. Rafko Dolhar; 19.30 Zbor »Lojze Bratuž« iz Gorice, ki ga vodi Ivan Bolčina; 20.35 Kulturni odmevi; 21.00 Simfonični koncert. V odmoru (približno ob 21.45): Knjižne novosti - Carlo Cas-sola: »Tempi momo rabili — Nepozabni časi« — ocena Josip Tavčar. m ČETRTEK., 26. maja, ob: 12.00 Za smeh in dobro voljo. Besedilo: Danilo Lovrečič; 17.20 It li-1SV30 Klasiki moderne glasbe; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmanjše, pripravila Krasulja Simoniti; 21.00 »Tudi Lela bo nosila* klobuk«, drama v dveh delih in šestih dejanjih, napisal Milan Bcgovič, prevedel Mile Klopčič. Igra RO., režira Jože Peterlin. „ PETEK, 27. maja. ob: 12.15 Pomenek s poslu-šavkami, pripravila Marjana Prepeluh; 13.30 Glasbeno potovanje; 18.00 Ne vse toda o vsem; 18.30 Iz slovenskega glasbenega življenja v preteklih stoletjih, piipravlja Dragotin Cvetko; 19.00 Zbori Furlani je-Julijske krajine; 19.15 Znanstveni delavci s tržaške univerze - Metka Kacin: »Važnost hranilnih rastlin v vsakdanjem življenju«; 20.35 Gospodarstvo in delo. Urednik Egidij Vršaj; 21.00 Koncert operne glasbe; 22.00 Giacomo Devoto: »Croce in lingvistika«. » SOBOTA, 28. maja, ob: 12 00 Kulturni odmevi«; 15.00 Glasbena oddaja za mladino, pripravil Dušan Jakomin; 16.00 Volan. Oddaja za avtomobib-ste; 17.20 Skala in ladja. Komentarji o dogodkih po koncilu in v jubilejnem letu; 17.30 »Vodne elektrarne na Soči«. Napisala Mara Kalan; 18.30 Panorama jazza; 19.15 Družinski obzornik; 20 35 T-den v Italiji; 20.45 Zenski vokalni kvartet, vodi Slavko Mihelčič; 21.00 Za smeh in dobro voljo. Besedilo: Danilo Lovrečič; 21.30 Vabilo na ples. TEDENSKI KOLEDARČEK 22. maja, nedelja, Milan, Holma 23. maja, ponedeljek: Željko, Dezidcrij 24. maja, tordk: Cvetka, Marija 25. maja, sreda: Nasko, Urban 26. maja, četrtek: Dragica, Filip 27. maja, petek: Janez, Magdalena 28. maja, sobota: Gojko Izdajatelj: »Novi list« d. z o. z. • Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« — Trst, ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477 (Nadaljevan e s 1. strani) Vendar pa njeno sedanje slališče gotovo ni v direktni zvezi s tem, pač pa je Romunija verjetno le izkoristila položaj in postavila svoje zahteve zdaj, ko je Sovjetska zveza že tako zaposlena s svojim ideološkim in političnim sporom s Kitajsko, da bi si le težko privoščila še nov hud spor z Romunijo. Ta bi lahko postal še nevarnejši, glede na navzočnost sovjetskih čet na romunskih tleh, in na to, da bi se lahko še druge satelitske države pridružile Romunom v njihovem teženju po neodvisnosti. Čeho-Slovaki, Madžari in morda tudi Poljaki so v tem sporu na tihem gotovo na strani Romunije. MAJHNI NARODI BODO LAHKO SVOBODNEJE ZADIH\LI S stališča svetovne politike pa je ta ro-munsko-sovjetski spor dober znak, da se je vojna nevarnost že tako zelo zmanjšala, da postajajo vojna zavezništva, kakor sta varšavski pakt in severnoatlantska zveza, v dosedanji togi obliki že nadležna in anahronistična in da so zato potrebna temeljite revizije. V atlantskem paktu je začela s tem Francija, v varšavskem paktu pa Romunija. Obe sta sprožili proces, ki bo dolgo trajal in ki ima lahko pozUivne posledice. V takem sproščenem in razrahljanem mednarodnem položaju bodo namreč lahko majhne države svobodneje zadihale in nesvobodni narodi bodo lahko pogumneje povzdignili svoj glas in zahtevali svobodo. In ta glas se bo tudi lažje slišal kot med žvenketanjem z orožjem. KLJUB ZANIKANJU Romunski zunanji minister je sicer v sredo zanikal, da bi bila Romunija zahtevala od Sovjetske zveze, naj umakne svoje čete z ozemlja držav varšavskega pakta, vendar smatrajo celo v vzhodnoevropskih političnih in časnikarskih krogih to zanikanje za go’o formalnost, kajti nekateri vzhodnoevropski časnikarji so imeli priložnost videti ciklostiliziran romunski dokument z romunskimi zahtevami. Tudi iz sovjetskih diplomatskih krogov so potrdili, da je postavila Romunija neke zahteve Sovjetski zvez« med nedavnim obiskom Brež-neva v Bukarešti. Priznali so, da bodo na Italijanski senat je odobril ob koncu prejšnjega tedna zakon, ki pooblašča predsednika republike, da lahko podeli za dvajsetletnico republike amnestijo in izbris kazni. Zakon mora odobriti še poslanska zbornica. Amnestija bo omejena na prekrške, ki so bili storjeni do 31. januarja letos in za katere je določena kazen do treh let ječe ali denarna globa do dveh in pol milijonov lir. Amnestija bo veljala tudi za vo-livne, sindikalne in politične prekrške, ki so kaznjivi z zaporom do pet let ječe. Amnestija pa ne bo veljala za raznovrstne zločine, med katerimi so goljufije v trgovini, žalitve javne morale in pobegi v premiru cestne nesreče, ne da bi bili krivci nudili žrtvam pomoč. Amnestija in izbris kazni tudi ne bosta prišla v poštev za liste, ki jim je postal zločin že navada, in za tiste, ki so podvrženi preventivnim ukrepom v smislu zakona za zatiranje mafije, prihodnjem zasedanju posvetovalnega političnega odbora varšavskega pakta v prvem tednu julija razpravljali tudi o možnosti, da bi spremenili obliko vzhodnoevropskega zavezništva spričo »spreminjajoče se evropske stvarnosti in zlasti glede na možne perspektive razvoja«. Seveda Romunija zaradi tega ne misli na popoln prelom s Sovjetsko zvezo. Da pa je Romunija dejansko začela novo, bolj realistično in neodvisno politiko, dokazuje tudi dejstvo, da se prav te dni mudi romunski minister za zunanjo trgovino Gheorge Cioara na devetdnevnem uradnem obisku v Zahodni Nemčiji. Verjetno se bo sestal tudi s kanclerjem Erhardom, razgovore pa ima z zunanjim ministrom Schro-derjem, z ministrom za prehrano Hocher-lom in s predstavniki nemške industrije in trgovine. Romunski izvoz v Zahodno Nemčijo se je povečal v prvih treh mesecih letos za 14 milijonov mark v primerjavi z istim razdobjem lani. Nemški izvoz v Romunijo pa se je v istem časovnem razdobju povečal za 16,6 milijonov mark. Zahcdnonemški tisk je posvetil obisku romunskega ministra posebno pozornost. Z OSEBNIMI IZKAZNICAMI V TUJINO Notranje ministrstvo je s posebnim odlokom določilo, da bo veljala osebna izkaznica brez kakršnegakoli posebnega vizuma za potovanje v nekatere tuje države. Doslej je morala kvestura opremiti izkaznico na zadnji strani s tozadevnim dovoljenjem. Zdaj pa tega ne bo več treba. Izkaznica bo veljala za prehod v države Evropske skupnosti (Francija, Zapadna Nemčija, Belgija, Holandska, Luxemburg), poleg teh pa še za potovanja v Avstrijo, Turčijo, Grčijo, Švico in na Malto. IZPUSTILI SO HARRYA GOLDA V sredo so spustili iz ječe Harryja Golda, prvega ameriškega atomskega vohuna, ki je med drugo svetovno vojno in še po njej baje izdajal ameriške vojaške tajnosti Sovjetski zvezi. Izpustili so ga na pogojno svobodo, potem ko je presedel v ječi 16 let. Harrv Gold je bil obsojen na 30 let ječe, kar je najvišja kazen, ki jo določa zakon za tak zločin v mirnem času. pa tudi ne za tiste, ki so zakrivili zločine vohunstva. Pač pa bo zajela amnestija tudi linančne prekrške in davčne utaje. Toda veljala bo samo za tiste, ki bodo v štirih mescih plačali davke, ki jih niso bili prijavili ali pa še ne plačali. Senat je sprejel ta zakon z veliko večino. Proti so glasovali samo liberalci in neki kr-ščansko-demokratski senator. Menijo, da bo amnestija izbrisala kak poldrug milijon kazenskih postopkov. Večina prekrškov, za katere bo prišla v po- ; štev amnestija, se nanaša na civilne prav- de, zlasti na globe, ki predstavljajo dve tretjini vseh prekrškov, ki jih bo zajela amnestija. Liberalci so glasovali proti amnestiji zato, ker menijo, da dajejo amnestije le potuho zločincem in ljudem ki jih mika kr- šiti zakone. Amncstifa za dvajsetletnico republike Je„mafia" že res izkoreninjena? Ugleden predstavnik italijanske policije, i no, tržne mafije v Palermu, Neaplu in v podkvestor dr. Mangano iz Palerma, je izja- raznih drugih južnoitalijanskih mestih. zares že dosežen napredek in da je mafiji nekoliko upadel greben, vsaj na Siciliji. Toda dokončno bo izginila šele takrat, ko bo zavladala tam med ljudmi tudi večja izobrazba kot posledica novih oblik življenja; il te dni na konferenci INTERPOL-a v Ri-1 Tam je zadobila mafija obliko dobro orga- Ro bo ii;ginila iz Južne Italije celotna ne- mu, da je bil zadan v zadnjih treh letih mafiji hud udarec in da so večino njenih voditeljev zaprli in konlinirali. Več kot ducat vodilnih mafijcev so prijeli tudi v Nemčiji in v Švici, kamor so se zatekli, da bi se izognili aretacji doma. Tudi v Združenih državah je dosegla ubežnike roka pravice. Dr. Mangano je tudi dejal, da je prepričan, da se bo italijanski policiji, v sodelovanju s policijami drugih držav posrečilo, da bo popolnoma iztrebTa mafijo. Omenil je, da se je začela velika policijska akcija proti mafiji po juliju 1963, ko so mafijci napravili v bližini Palerma atentat na policijo, pri katerem je bilo ubitih osem policistov. Vendar se zdi, da so bile te izjave dr. Mangana nekoliko preveč optimistične. Na Siciliji in na Kalabriji se je mafija najbrž samo potuhnila, di se bo ponovno razbohotila, ko bo policijska ofenziva proti njej nekoliko popustila. Tudi napovedi, da bo začela mafija postopno izginjati, v istem ritmu, s katerim bodo uvajali v južni Italiji gospodarske in socialne reforme in z nastajanjem novih, modernejših oblik življenja in nove miselnosti, so, kot se zdi, vse prej kot realistične. Kajti dosedanje izkušnje so pokazale, da se mafija sproti prilagodi novim gospodarskim in socialnim razmeram in čim več denarja kroži, tembolj hoče biti tudi sama udeležena pri tej novi blaginji. Tako nastajajo tudi nove oblike mafijskega terorja in izsiljevanja. Svarilen zgled za to so mestne, ali bolje reče- SPOMINSKI ZLATNIKI Državna kovnica je izdala za dvajseto obletnico obstoja italijanske republike pet zlatih kovancev. Na prednji strani imajo podobo dosedanjih petih republiških predsednikov : De Nicole, Einaudija, Gronchija, Scgnija in Saragata. Okrog njihovih glav se vije napis: I Presidenti della Repubblica. Na zadnji strani pa je vtisnjena simbolična podoba Italije z napisom: 20" obletnica italijanske republike. Zlatniki bodo prišli v omejen obtok ob koncu tega meseca. Razdeljevale jih bodo banke, ki že sprejemajo prednaročila. niziranega sindikata ali lzlirjevalnega organa in hkrati gangsterske tolpe. Tudi na Sardiniji se je mafija prilagodda novim razmeram, kot dokazuje ugrabitev industrijca Francesca Palazzinija. Dobro organizirana tolpa mafijcev ga je imela osem dni ujetega v neki votlini, ki služi za ovčjo stajo. Ko je plačala njegova družina 25 milijonov lir odkupnine, so ga izpustili. Že prej so storili enako z nekim veleposestnikom, za katerega so »dobili« 10 milijonov. Obakrat je morala policija mirno čakati, da so ujetnika izpustili, da bi ne spravila v nevarnst njunega življenja, in družini sta izjavljali časnikarjem in vsem, da nista prejeli od ugrabiteljev nikake zahteve po odkupnini. Med preiskavo pa velika večina zaslišanih sploh ne odpre ust. Ničesar se ne morejo spomniti, ničesar niso videli, ničesar slišali in nikogar ne poznajo... V takih razmerah je težko voditi preiskavo. Policija tiplje vedno v temi. Pri tem ni mogoče zanikati, da je bil pismenost, ki drži ljudi v suženjstvu nevednosti in v strahu pred bolj »furbastim« in nasilnim, proti kateremu si ne znajo pomagat’. To osvoboditev bo počasna in postopna, a prišla bo. SREČANJE NA KOROŠKEM V nedeljo 15. maja so se zbrala društva iz našega Primorja in iz Koroške k skupnemu kulturnemu nastopu v Spodnjih Vi-narah ob Zablatniškem jezeru. Nastopali so slovenski pevski zbori iz Koroške in iz naših krajev. Bogat spored je izvajalo 450 pevcev in pevk. Ta kulturni zbor je izpričal povezanost Slovencev iz Italije in Avstrije ter posredovalno vlogo narodnih manjšin v obmejnih krajih. Velike prireditve so se udeležili predstavniki koroških in jugoslovanskih oblasti. Najbolj so navdušili poslušavce tržaški zbori in še posebej Vrabčeva »Zdravica«. (I11 /1 f « ii f f >// Ao h v p&Vte&ni Papež Pavel VI. je sprejel v sredo skupino svetovavcev in ravnateljev papeških misijonskih ustanov v posameznih državah, ki so se zbrali v Rimu na svoje vsakoletno posvetovanje. Govoreč v francoščini je papež opozoril na zaskrbljivo zmanjšanje števila misijonarjev, ki odhajajo v razvojne države, in spomnil na to, da je hotel vesoljni cerkveni zbor izboljšati to stanje s tem, da je pozval vernike in duhovnike k prenovljeni misijonski vnemi. Papež je tudi opozoril na dejstvo, da je doživela misijonska dejavnost z razvojem dckolonizacijskega gibanja zastoj. Načrti pomoči zaostalim državam so osvetlili materialne potrebe takih držav, pri tem pa se mnogokrat pozablja potreba po moralnem dviganju prelrvavstva s širjenjem Božje besede. Papež je tudi naglasil, da je potrebno, da se vsa Cerkev z novo močjo zavzame za okrepitev misijonov. Pred časom so tudi nekateri katoliški in duhovniški krogi začeli omalovaževati mi- ŠKOF JENKO O DRUŽINI Škof Slovenskega Primorja msgr. Janez Jenko je v četrtek, na praznik vnebohoda, Predaval v goriškem Kat. domu o izredno aktualni temi: družina v luči koncila. Govornika je poslušavcem, ki so popolnoma napolnili dvorano, predstavil goriški nadškofijski kancler msgr. Klinec, ki ga je tudi toplo pozdravil v imenu goriškega nadškofa msgr. Pangrazia. Škof Jenko je v krasno zasnovanem predavanju poudaril pomen družine v vsaki organizirani skupnosti ter zlasti naglasil krščansko pojmovanje zakona in družine, kot jo prišlo do izraza na zadnjem vesoljnem cerkvenem zboru. Svetost družine in ljube-2cn v družini sta tista bistvena in neodtujljiva elementa, ki karakterizirata vsako krščansko družino. To važno vprašanje je nato navezal na slovenske razmere, pri čemer je poudaril, kako slovenski narod zaradi majhne rodnosti — 1,8 otroka na vsako družino — danes dejansko izumira. Ce hočemo zato to nevarnost zajeziti in odstraniti, morajo predvsem slovenski krščanski starši pokazati več volje do življenja, več optimizma, zavračati hedonistične težnje in se zavedati, da so le otroci tisti, ki morejo utrditi zvezo med možem in ženo tudi potem, ko začne njuna počutna ljubezen pojemati. Škofova izvajanja vsekakor zaslužijo, da bi bila objavljena, saj je vprašanje družine zelo pereče tudi in, rekli bi, predvsem med našim slovenskim ljudstvom v Italiji. Omenimo naj še, da sta govorniku na čast pred in po predavanju zapela nekaj pesmi združena mešana in moška zbora iz Gorice in okolice. Za njegov obisk in zlasti njegove besede pa se mu je zahvalil dr. Franc Močnik. sijonsko delo belopoltih misijonarjev in bi bili najrajši prepustili misijonsko delovanje samo domačinskim misijonarjem. Upali so, da bo to koristilo misijonom, beli misijonarji pa da so ostanki kolonializma. Izkazalo pa se je, da le ni tako. PRVI NEMŠKI ZNANSTVENI SATELIT Zahodna Nemčija bo izstrelila svoj prvi znanstveni satelit v drugi polovici leta 1968, za kar se bo poslužila ameriške rakete »Scout«. Nemški satelit bo tehtal okrog devetdeset kilogramov in njegova krožnica bo oddaljena od 270 do 3.000 kilometrov od zemeljske površine. Zbiral bo podatke o notranjih pasovih žarčenja in o drugih pojavih. Pri pripravah sodeluje devet zahodnonem-ških podjetij v okviru sodelovanja med Združenimi državami in Zahodno Nemčijo. Nemčija je zaradi izgubljene vojne močno zaostala v vesoljskih raziskavah, vendar ni dvoma, da ho skušala v bodoče doleteti vodilne države na tem področju in držati korak z njimi ZBOROVANJE SLOVENSKIH GEOGRAFOV V NOVI GORICI V dneh od 20. do 23. maja bo v Novi Gorici 7. zborovanje slovenskih geografov. Posvečeno je spoznavanju in proučevanju Goriške, ki s svojim posebnim obmejnim po-rožajem priteguje pozornost zemljepisca. V petek popoldne so na sporedu predavanje in razprave o družebno-gospodarskih in turističnih problemih Posočja; popoldne pa o geografskih vprašanjih našega Krasa. Drugi dan zborovanja je namenjen demografskim problemom Slovenije in Primorja ter strokovnim vprašanjem geografskega društva Slovenije, zvečer pa bodo udeleženci prisostvovali kulturnemu Gradnikovemu večeru. Zadnja dva dneva bosta uporabljena za strokovne izlete po Goriškem ter v Benečijo in Furlanijo. Med zborovanjem bo odprta tudi strokovna geografska razstava. ^ T'tztibhvijii Uspeh radijskih oddaj za šole Dne 13. maja 1966 je tržaška radijska postaja javila, da oddaja zaključno uro v tekočem šolskem letu za učence vseh razredov osnovne šole s slovenskim učnim jezikom. V tekočem letu je bil vključen program tudi za srednje šole. V splošnem je bilo zanimanje za vse oddaje razveljivo, kar je dokaz, da je snov v programu poslušalcem tudi odgovarjala. To je tudi potrebno za uspešno dojemanje. Nekatere oddaje so pritegnile tudi odrasle, kar pomeni, da je urednik imel smisel za izbiro snovi. Tehnična izvedba je bila skrbno pripravljena in nastopajoči otroci so največkrat ludi premostili težke zapreke ob mikrolo-nu tako, da je bilo ob sprejemnikih poučno in včasih tudi zabavno. Posebno šolskim Nabrežina: ŽUPANOVO POSREDOVANJE NA MINISTRSTVU ZA ŠOLSTVO Na seji občinskega sveta, ki je bila v torek, 17. t. m., je župan Legiša poročal o svojem posredovanju na ministrstvu za šolstvo v Rimu. Tu ga je prejšnji teden sprejela poslanka Badaloni, ki je podtajnik v omenjenem ministrstvu, župan ji je obrazložil potrebe na področju šolskih zgradb v občini. Občinska uprava ima namreč v programu gradnjo novih otroških vrtcev v Šempolaju in Devinu, gradnjo novih osnovnih šol v Slivnem in Štivanu ter gradnjo nove srednje šole v Sesljanu. Poslanka Badaloni je županu zagotovila okrog 10 milijonov prispevka (40% celot, izdatka) za gradnjo otroškega vrtca v šempolaju, kjer občina že razpolaga s primernim gradbenim zemljiščem. Tudi za vrtec v Devinu obstaja možnost, da bi občina prejela prispevek na osnovi zakona štev. 1073 iz leta 1962, če bi imela primerno gradbeno zemljišče. Zato je župan omenil, da je naročil pristojnim občinskim uradom, naj se pozanimajo, da bi našli tako zemljišče. Dr. RAFKO DOLHAR specialist za delavske in poklicne bolezni sprejema v ul. S. Francesco 6, tel. 68400 INAM od 14. do 15. ure — Roentgen, aereo-sol, inhalacije, terapija s kisikom Ker se je veljavnost že omenjenega zakona prenehala s finančnim letom 1964-65 in ker so se izčrpala vsa finančna sredstva, določena za srednje in osnovne šole, je za rešitev vprašanja šol v Slivnem, Štivanu in Sesljanu treba čakati na novi zakon, ki je že v razpravi v parlamentu. Občinski svet je nato soglasno izvolil za svojega zastopnika v šolskem patronatu gdč. Nastjo Gruden. Odobril je novi pravilnik za javno tehtnico, izvolil svelovavca Frisolinija v komisijo za izdajanje trgovinskih dovolilnic (namesto umrlega člana Bandinija) ter sklenil začeti postopek za razlastitev kakih 3 tisoč metrov zemljišča za zgradnjo nove ceste v devinsko pristanišče. otrokom je oddaja prav prisiu, ua jo se Jtuaisiivuj priuoum poieg soisjvega znanja vsejvajvor je nvaievrcuiio, ua naaio to inouerno ucnu, ki je uunes lienauomest ijrvo, uiooec casa iuui za oiroKe slovenskih šol. zeleh Oi, da oi se v bodoče pevski znori pogosLeje ogiasan m ua oi vsaka ouuaja zapustila pri poslusavcm prijeten vtis. iskreno ponvaio izrekamo vsem, ki so po-Skiueii za lepi program, m nauejamo se odiIo uspeha iuui pri nadaljnjem delu. R. —U— Dolina: RAZLAŠČENCI SE BODO UPRLI Z VSEMI ZAKONITIMI sRjcjuSivI V torek, 17. t. m., se je v srenjski dvorani v Dolini zbralo lepo število domačinov na sestanek, ki ga je priredil Odbor za po- moč razlaščencem. UdDorov predsednik dr. Tul je udeležencem sestanka obrazložil položaj, ki je nastal v zvezi z razlaščevanjem zemljišč iz tako imenovanega tretjega seznama. ure za skupno kakin l/ neivtarov rodovitne zemlje, ki sega do neposredne bližine vasi in ki je last 90 posestnikov. Dvajset teh je že prejelo razlastitvene odloke. Po daljši razpravi so udeleženci soglasno sklenili, da se bodo novim razlastitvam uprli z vsemi zakonitimi sredstvi. Izvolili so tudi posebno petčlansko odposlanstvo ki ima nalogo, da vpraša za sprejem na de žolni upravi in na prefekturi, kjer bo ob razložilo zahteve razlaščencev UMRLA JE 101-LETNICA V petek, 13. t. m. so pokopali v Sv. Križu 101-letno gospo Marijo Bogateč vdovo Da-nev. Svoj 101. rojstni dan je obhajala letos marca in to je bil praznik za vso vas. Saj ni mnogo vasi, ki bi se lahko ponašale s prebivavci tako visoke starosti. Baje je bi la naj starejša Slovenka na Tržaškem. Domača godba ji je prišla takrat zaigrat podoknico in mnogi so prinesli slavljenki darila. Saj pa je bila tudi prijazna in dobra ženska. Zato je razumljivo, da je vas zdaj z globokim obžalovanjem sprejela novico, da je gospa Marija Bogateč umrla. Imela je lep pogreb. Krsto je spremljalo v cerkev in na pokopališče zelo veliko ljudi. Gotovo ni družine v Sv. Križu, ki bi je ne bil kdo zastopal pri pogrebu. Pravijo, da je podnebje na Tržaškem neprijetno. Res je vetrovno in spremenljivo, vendar pa ne more biti nezdravo, saj doživi sorazmerno veliko ljudi v naših krajih visoko starost. Prvenstvo pa ima nedvomno naš Sv. Križ na višini nad obalo, kjer dihamo tako ostri kraški kot vlažni morski zrak. Pri nas imamo precejšnje število prav starih ljudi, ki pa so navadno vse do zadnjega tudi trdni in se vesele življenja, šele prejšnji mesec smo pokopali drugega domačina v visoki starosti, 92-letnega Jožefa Košuta. Morda pa je tudi lepota našega kraja kriva, da se stari ljudje tako težko poslove od življenja tod. če bi le mogla tudi mlade zadržati doma. GOVEJA RAZSTAVA NA REPENTABRU Kdor se je podal v nedeljo na sprehod na Repentabor ali v Veliki Repen, je lahko srečal v prvih popoldanskih urah mogočna goveda sive barve, ki so se veličastno, pa vendar gibčno pomikala po cesti, v spremstvu ponosnega lastnika in še enega ali dveh pomočnikov. Prav gotovo še nikoli ni videl tako velike in lepe goveje živine. In d takega spoznanja, so lahko prišli tudi vsi obiskovavci živinske razstave, ki jo je priredila repentaborska občina v nedeljo. Živali so bile privezane k železnim drogovom na prostem, strokovnjaki, zainteresirani živinorejci in člani nagradne komisije. pa so hodili med njimi, polni občudovanja, člani komisije pa tudi polni zadrege, saj se ni bilo lahko odločiti, komu podeliti nagrado. Vse živali so bile prav lepe, vse bi zaslužile nagrado. Toda nagrad ni bilo za vse, ampak le za omejeno število najboljših. Tako je komisija po dolgem razmišljanju in ocenjavanju vendarle odločila. Nagrade je bilo treba pač podeliti. RAZPIS MILJSKE OBČINE O UMETNOSTNI VZGOJI Županstvo v Miljah opozarja učitelje in profesorje ter učence in dijake, da bo 31. maja zapadel sorje ter učence in dijake, da bo 31. maja potekel umetnostni vzgoji v osnovni in srednji šoli. Razpis velja za vso deželo. Podrobne informacije daje miljsko županstvo. FURLANSKO-SLOVENSKI STIKI Ljubljanska filharmonija je gostovala v petek zvečer v Vidmu v okviru kulturnih izmenjav med Slovenijo in Furlanijo. Fred nastopom lilhormonije so priredili predstavniki videmske pokrajine gostom sprejem v Palače hotelu. Od slovenske stia-m so se ga udeležili tajnik za prosveto Li-pužič, ljubljanski podžupan inž. Levstik, predsednik Slovenske filharmonije dr. Cvetko in konzul dr. Gačnik. Goste je pozdravil videmski župan Cadetto, tudi v imenu navzočega pokrajinskega predsednika prof. Burtula. Poudaril je, da vežejo obe sosedni deželi že močne kulturne in socialne vezi. Dr. Lipužič je odgovoril, naj bi se te vezi še okrepile in naj bi se kulturni nastopi izmenjavali tudi v bodoče v Vidmu in v Ljubljani. V veliki dvorani »San Francesco« je nato nastopil filharmonični orkester pod vodstvom dirigenta Sama Hubada. Visoko umetniškemu podajanju je sledilo nad 700 poslušavcev z izredno pazljivostjo in priznanjem. SMRT PRIJATELJA SLOVENCEV Dne 8. maja je umrl v videmski bolnišnici prof. Giuseppe Marchetti. Doživel je 64 let. Po vsej Furlaniji in tudi med našimi rojaki pod Matajurjem je bil znan kot »pre Bepo«. Rodil se je v Huminu. V mašnika je bil posvečen leta 1925. Nato je poučeval videmskem semenišču. Medtem je tudi položil doktorska izpita iz latinščine in zgodovine. Ko se je vrnil iz Abesinije, kamor je bil poklican kot vojaški kaplan, je postal profesor na videmskem učiteljišču. V furlanskem kulturnem življenju je bil prof. Marchetti visoko cenjena osebnost kot preučevavec domače furlanščine in kot podrobni raziskovavec preteklosti furlanskih in slovenskih krajev v Benečiji. Dolgo GORIŠKI OBČINSKI SVET Prejšnji petek so se mestni svetovavci zbrali k redni seji, ki je bila upravnega značaja. Na dnevnem redu so bili luč, voda, plin in mestni avtobus. O proračunu mestnih podjetij so poročali predsednik Vierthaler ter upravna in tehnična ravnatelja. Proračun izkazuje v ravnovesju eno milijardo 117 milijonov lir-dohodkov in izdatkov. Mestna elektrarna izkazuje 21 milijonov lir proračunskega dobička, plinarna pa enako visoko zgubo, medtem ko je vodovod v ravnovesju. Zato je predsednik predlagal, naj bi se cena plinu zvišala. Seveda bodo pri tem prizadeti bolj revni odjemalci, ki še nimajo električno opremljenih kuhinj. Pri razpravi se svetovavci na to niso spomnili, predlagali so pa razne potrebne krajevne izboljšave pri javni razsvetljavi. Končno je bil proračun soglasno sprejet. Glede mestnega prometa je bilo sklenjeno, naj se pogodba z Ribijem podaljša za 3 mesece, po tej dobi pa največ do konca leta. OBČINSKI VOZNI PARK Goriško mestno županstvo namerava urediti vozni park za mestne avtobuse in za vse občinske tovornjake na prostoru med trgom pred postajo in Svetogorsko ulico. Poleg garaž naj bi bile tam tudi delavnice za popravila občinskih vozil in prometni * flannlhUn titolina uradi. Stara nekdanja tramvajska in potem avtobusna remiza pri južni postaji bi se preselila k severni postaji. Občina bo najela posojilo za nakup zemljišča v izmeri 11 tisoč kvadratnih metrov. Cena pa znaša 22 milijonov lir. Za občinsko upravo bo seveda ugodno, da bo imela združen ves prevozni park z delavnicami vred na istem prostoru. Slišijo se pa tudi nasprotni glasovi. Severni mestni del je doslej veljal za najbolj mirno goriško predmestje. 2e pred prvo vojno so tod gradili svoje vile in graščine upokojeni avstrijski veljaki. Po vojni so zrastle ob Svetogorski cesti cele četrti mestnih vil. Zato niso prebivavci tega mestnega dela nič preveč zadovoljni, da bo bučni avtomobilski promet tekel po Svetogorski cesti, ki je edina dovodna žila iz mestnega središča na sever. Upoštevati je tudi treba, da se v tem mestnem delu nahajajo razni vzgojni zavodi, katere bodo mestni tovornjaki in garaže brez dvoma motili s prevelikim hrupom. ZDRUŽITEV SOCIALISTOV V nedeljo dopoldne sta sklicali goriška socialistična in socialdemokratska stranka zborovanje v veliki Telovadni dvorani. Dovolj številnim udeležencem sta govorila socialnodemokratski poslanec Lanfranco Zu-calli in socialistični poslanec Loris Fortuna. Prvi je izvajal, da je potrebna združitev obeh socialistično usmerjenih strank, ker se mora v sodobnem smislu prenoviti vsa državna struktura. Demokristjani se boje za svojo oblast v državi, kakor se komunisti boje, da ne bi izgubili vpliva na delavske množice. Priti pa mora novo enotno socialistično gibanje, ki bo sposobno zagotoviti politično alternativo v državi. Poslanec Fortuna je ponavljal iste misli v ostrejši obliki. Po njegovem manjka v Italiji močna stranka, ki bi ustrezala potrebam in željam širokih množic; zedinjenje vseh socialistov pa da bi privedlo do spremembe zastarelih političnih miselnosti. Zaključno besedo je imel predsednik zborovanja, odvetnik Devetag, ki je poudaril željo, da bi prišlo do združitve obeh strank. DVAJSETLETNICA DIJAŠKEGA DOMA Slovenski dijaški dom v Gorici obhaja letos dvajsetletnico svojega delovanja v korist goriških dijakov. Ob tej priložnosti vabi vodstvo Doma k prijateljskemu srečanju vse prejšnje gojence in vzgojitelje za nedeljo popoldne. Iz zavoda je šlo v svet že dosti fantov in deklet, ki imajo že vidne položaje. Pri prijateljskem srečanju se bodo zlasti bivši voditelji Doma spominjali, kako je bilo potrebno iz nič ustvarjati »zavoda v orožniški postaji pri južnem kolodvoru, spravljati gojence spat na škednje pri štandrežu in drugod ter včasih kuhati večerjo res z »vodo«. Tistim prvim pionirjem gre zasluga, kot se bere v članku prof. Bednarika v »Jadranskem koledarju«, da je mogel postati Dijaški dom današnjim zahtevam ustrezajoč zavod, ki lahko sprejema pod svojo streho revne in sposobne slovenske dijake brez kakršnekoli razlike. Po tej poti naj hodi ta dobrodelna ustanova in naj se vedno krepkeje razvija. To je želja naše javnosti. FABIJANI JEV A RAZSTAVA Prejšnji teden so odprli v Trstu razstavo znamenitega pokojnega goriškega arhitekta Maksa Fabianija, ki se je zlasti s svojimi urbanističnimi načrti proslavil po vsej srednji Evropi. Fabiani je pa delno slovenske krvi. Stara mati je namreč Pavletičeva s Ceste v Vipavski dolini. Maks Fabiani se je rodil 29. aprila v Kobdilu pri Štanjelu, kjer je imela družina svoje posestvo. Bil je profesor na dunajski politehniki in ima tam svoj doprsni kip, kar dokazuje, kako so ga cenili. Naš arhitekt je zgradil veličastne stavbe na Dunaju, v Pragi, v Trstu (bivši hotel »Balkan«, sedaj »Regina«), v Gorici (palača Trgovskega doma, cerkev Srca Jezusovega) in je sodeloval z arhitektom Plečnikom pri oblikovanju nove Ljubljane. To pa so samo nekatera izmed mnogoštevilnih del našega slavnega rojaka, ki je umrl v Gorici 12. avgusta 1962. Arhitekt Pozzetto je zbral gradivo za Fabianijevo umetniško monografijo, ki bo kmalu izšla. Medtem pa je odprta v tržaški mestni dvorani razstava, ki prikazuje mojstrovo umetniško pot. Razstava, ki bo odprta do 29. maja, vsebuje fotografije, črte-že, osnutke, vsega skupaj 157 eksponatov. Razstavo je odprl ravnatelj muzeja Revol-tella, nakar je Pozzetto orisal Fabianijevo delo. Umetniški krogi so izrazUi željo, naj bi se razstava prenesla tudi v Gorico za kar je že bila vložena interpelacija na župana, in v Ljubljano, kjer je bilo nazadnje torišče Fabianijevega umetniškega ustvarjanja. Prav bi bilo, da bi se ta želja uresničila v splošno kulturno korist. štmaver: GLUHIM UŠESOM Spet moramo peti staro pesem, tisto o naši cesti, ki nas povezuje z mestom. Vse prošnje, vsi razgovori in ogledi »na kraju samem« ne pomagajo nič. Zato se moramo obrniti tudi mi mestni Občinarji na javna glasila, da izrazimo svoje pritožbe o tej »preslavni cesti češenj in vina«. Koliko izletnikov bi prišlo na sprehod na naše prijazne holme, če se ne bi ustrašili že v jami pri mostiču našega razritega klanca. Z vozili je pot že nemogoča, kmalu bo tudi za pešce neprehodna. Tiste lopate šo-dra po dežju ne izdajo nič. Kmalu se bo pa dvigal po cesti tak prah, da ne boš niti Sabotina videl. Mislili smo, da bo že vsaj vojaška in finančna uprava kaj poskrbela za cesto, koder vozijo vojaški avti vsak dan v Štmaver in na Sabotin. Treba pa se bo vdati in morda najemati helikopterje, če bomo hoteli čez Pevmico v svet. 1--- PESNIŠKI SESTANEK V GORICI Na gorniškem gradu bo od 19. do 22. maja prvi takoimenovani srednjeevropski kulturni sestanek, na katerem se bodo zbrali pod pokroviteljsitvom organizacije UNESCO razni italjansiki in južno-nemški pesniki ter pesniki iz nekaterih republik Jugoslavije. Sestanku bo predsedoval italijanski pesnik Mario Luzi, uvodno predavanje pa bo imel Biagio Marin. Zborovalci bodo razpravljali o temi »Današnja poezija«. let je urejeval furlansko znanstveno-folklo-rno revijo »Sot la nape«. Med mnogimi njegovimi deli naj omenimo monografijo o lesenih skulpturah v Furlaniji, potem »U Friuli — Uomini e tempi« in opis Humina z okolico. Za Slovence je pa posebej zanimivo njegovo delo o slogu in stavbarstvu cerkva in kapel v Slovenski Benečiji. Leta 1961 je izdal brošuro »Le chiesette votive della Sla-via Friulana«, v kateri se nahajajo njegovi Perorisi skoro vseh beneškoslovenskih cerkva. Nekaj teh risb in opisov je priobčenih tudi v Trinkovem koledarju in v koledarju celjske Mohorjeve družbe. Marchetti dokazuje, da kaže slog omenjenih cerkva značilno slovenski umetniški slog. Pokojnik je bil vedno prijatelj beneškoslovenskih duhovnikov. Odločno je tudi stal na strani naših rojakov, ko je šlo za njihove pravice. Ohranimo mu časten spomin! Ahten: ZA GRADNJO CEST Za popravo cest, ki pridejo v poštev za turizem v naših krajih, so se, hvala Bogu, začeli resno zanimati naši pokrajinski in °bčinski upravni odbori. Pred časom so se zbrali na sedežu videmske pokrajinske uprave zastopniki pokrajine ter župani iz Ahtna, Dreke, Grmeka in Podbonesca. Pogovorili so se, kako naj se uredijo nekatere turistične ceste in kdo naj prevzame stroške. Delile si jih bodo Pokrajinska uprava in štiri omenjene občine. Za popravila pa pridejo v poštev cesta, ki pelje iz Klodiča preko Krasa v Dreko; cesta iz Podbonesca v Crni vrh in tista iz Ahtna v Prosnid. Dela se bodo pričela takoj in ceste bodo Popravljene morda že v letošnji turistični sezoni. IZ KULTURNEGA Ž1V.LJEJVJA Usoda begunskega pisatelja Te dni jc; bil v Nemškem kulturnem institutu zanimiv literarni večer. Gospa Charlotte Frank je brala odlomke iz avtobiografske knjige svojega pokojnega' moža, Leonharda Franka, enega najpomembnejših nemških pisateljev v času med obema svetovnima vojnama. Nekaj njegovih del, kot npr. povest »Karl in Ana«, je bilo prevedenih tudi v slovenščino in so se zaradi svoje življenjske neposrednosti, svežine in humanosti hitro priljubila slovenskim bravcem, ki pa so radi posegali tudi po njegovih delih v originalu, ki so jih dobili v knjižnicah večjih slovenskih mest. Vendar je bila pisateljeva osebna usoda slovenski javnosti le malo znana. Leonhard Frank je opisal svoje življenje v avtobiografskem romanu (v tretji osebi), ki ima naslov »Links, vvo das Herz ist« (Levo, kjer je srce). Napisal ga je med vojno. Prva poglavja je napisal v nekem begunskem taborišču v Franciji, v katero so strpale francoske oblasti nemške begunce, Jude in Nejude, ki so zbežali pred nacisti. Rokopis je nosil s seboj, kamorkoli je šel, in pri sebi ga je imel tudi tedaj, ko je z mainjšo skupino beguncev pobegnil iz taborišča v Breto-niji, kjer so jih omejeni in zlobni francoski birokrati zadrževali z namenom, da jih vestno izrože v roke prodirajočim nacistom. Pozneje se mu je posrečilo, da se je s svojo prvo ženo rešil iz nezasedene južne Francije v Združene države, kjer je moral potom do konca vojne opravljati za 400 dolarjev mesečno pisarniško službo za neko filmsko podjetje v Hollywoo-du. Zraven ie imel svojo pisaimo Thomas Mann. Tudi on je delal za isto plačo, ki je bila zamišljena kot nekaka rešilna bilka za uglednejše nemške protinaoistične pisatelje. Pomagala jim je, da so v miru in brez stradanja prebili vojna leta. Vendar pa je pomenilo to pisarniško posedanje za 400 dolarjev mesečno tudi ponižanje za pisatelje, ki so prej uživali že evropski aM celo svetoven sloves. Tako Frank kot Thomas Mann pa sta v pisarni počasi pisala tudi svoje knjige, v katerih sta izživljala svoje domotožje po domovini in Evropi. V milem južnokaliifomijsfcem podnebju sta hrepenela po ostrem, dražljivem berlinskem zraiku in po evropski zimi. Ko je Leonhard Frank po koncu vojne v New Yoiku prvič spet zagledal plešoče snežinke skozi okno svojega hotela. je zakričal od veselja. Bilo mu je, kot da je že doma. Toda knjiga1 »Levo, kjer je srce« vsebuje Še vse bolj pretresljiva poglavja, ki v žarki luči prikažejo usodo begunskega pisatelja, ki je moral bežati pred nacisti, in brezsrčnost ter topoglavost tistih, ki so veljali v svetu za glavni jez hiitlerjan-ski divjosti in za branivce demokratične miselnosti. Poslušavci niso mogli verjeti svojim ušesom, ko je gospa Charlotte brala’ Leonhardove izkušnje. Francozi in drugi »demokratični« sosedje hitler-janske Nemčije so vračali begunce, če so le mogli, če pa ne, pa so ravnali z njimi prezirljivo kot 7. linami. ki so sarmo v nadlego. Niso jim da- Sovjetska literarna revija »Junost«, ki zastopa kot pravijo, liberalnejše težnje, in v katere uredništvu je tudi Jevtušemko, je v svoji zadnji številki objavila samokritiko. »Junost« so skupno s revijo »Novi mir« na 23. kongresu komunistične stranke Sovjetske zveze ostro napadali in ji očitali »skepticizem« in »apolitizem«. »Junost« sedaj ponatiskuje le očitke, nato pa sama sebe obtožuje, da je »slabila čut državne odgovornosti pri umetnikih, da ji je manjkalo »moralističnih aspektov«, da je bila lažno skromna, da je površno opisovala delo, premalo upoštevala moralni značaj opevanih junakov, dopuščala ohlapno govorico prispevkov itd. Uredništvo pristavlja: »Mi nismo nikdar imeli drugih smotrov in drugih idealov kot tiste, ki jih vsebujejo program naše stranke in sklepi 23. kongresa komunistične stranke!« Spričo takih »avtokritik« se mora človek nujno vprašati, ali je tudi ob periodičnih pojavih »odjuge« še sploh možno pričakovati, da bo kdaj dokončno stajan led stalinizma v Sovjetski zvezi, ali tistega, za kar se je ustalilo tam ime »stalinizem«? Ni morda tam že pregloboko prodrla v za- 1' pravice do dela. Imeli so jih pod stalnim policijskim nadzorstvom in ponovno so jih strpali v taborišča, kjer so bili tako nagneteni, da so se komaj ganili. Trpeti so morali pomanjkanje. Prezirali in zaničevali so jih zato, ker niso imeli več domovine. Na to stran svoje zgodovine Francozi nedvomno ne morejo biti ponosni. Leonhard Frank pa je ponovno izrazil svojo hvaievrednost do Američanov, kjer je lahko živel svobodno in brez pomanjkanja. Rešili so mu življenje. Vendar pa tudi tam ni šlo brez ponižanj. Po prvih ne posebno posrečenih poskusih, da bi uporabili nemške begunske pisatelje za' pisanje filmskih scenarijev, so se ameriški filmski podjetniki odrekli temu namenu. Predvsem zato, kor po njihovem mnenju avtorji, ki pristanejo na mesečno plačo 400 dolarjev, nikakor ne morejo biti dobri in sposobni, da napišejo dober scenarij. To so jim tudi odkrito povedali. Kljub temu so posneli na filmski trak Frankovo zgodbo o Karlu in Ani, o možu, ki se po zaupnem, hrepenečem pripovedovanju moža, s katerim je skupaj v ruskem ujetništvu (v prvi svetovni vojni), zaljubi v tovariševo ženo in se premagan od erotičnega čustva napoti po vrnitvi iz ujetništva k njej ter se ji predstavi kot njen mož, hoteč prevarati njen spomin, in v tem tudi uspe. Seveda ima zgodba še drugačne psihološke globine. Frankovo življenje ije bilo sploh zelo razgiba- V Slovenskem klubu v Gregorčičevi dvorani v ulici Geppa 9 je predaval pred kratkim dr. Fran Vatovec iz Ljubljane o temi »Ivan Cankar kot publicist in časnikar«. V predavanju je omenil dr. Vatovec, ki je Cankarja dobro po/.nal, zanimivo dejstvo, da je nameraval ta ustanoviti skupaj z nekaterimi prijatelji revijo, ki naj bi bila obravnavala poleg kulturnih tudi gospodarska in politična vprašanja slovenskega naroda. To pomeni, da se je že Ivan Cankar zavedal, da kultura ni nekaj povsem neodvisnega od politike in gospodarstva, le nekak temnel, v katerem naj bi umetniki kot duhovni častili »čisto« umetnost, ampak da je tesno povezana s celotnim življenjem naroda. —•— ROMAN O HEMI KRŠKI Po vsem nemškem svetu znana koroška pisateljica Dolores Vieser je napisala pred časom roman o življenju blažene Heme Krške, koroške grofice, ki je bila, kot pravijo zgodovinarji, slovenskega rodu. Ta zarmiiv roman, poln dramatičnega dogajanja v času, ko je slovenska Karantanija izgubila neodvisnost in prehajala v sfero nemškega kulturnega in državnega življenja, je preveden tudi vest ljudi in celo v zavest samih pisateljev in umetnikov misel, ki jim je postala aksiom ali kompleks, da imajo v sporu s pisatelji končno vedno prav le funkcionarji na vrhu partije in države? Baiti se je, da je tako. Ljudje na Zahodu imamo, kot se zdi, še vse preveč optimistične rv-edstave o »duhovni svobodi« in pozabljamo, da je to šele pridobitev modernega časa, da je idejni pluralizem oprt na zakon, in da je povsod drugod -o!cm »svobode« le -nekaj zelo relativnega. KONCERT SLOVENSKIH SKLADB V RADIJSKI PALAČI 13. maia je bil v radijski palači spet javen koncerl. Pianist Gabriel Pisani-Piščanc je izvaja) na njem Lisztovo »Sonato« in skladbe treh slovenskih Skladateljev: »Skico« Marija Kogoja, »Arabeske« Karla Pahorja in »Tri groteske« Mariborčana V. Lovca, ki je zdaj ravnatelj glasbene šole v slovanski Istri. Tako simpatična pobuda kot kvalitetna izvedba ta bili dele/ni toplega priznanja. no. Bil je celo dvakrat begunec. Prvič že med prvo svetovno vojno, ker je maja leta 1915 v kavarni sklofutal nekega urednika, ki je hvalil torpediranje ladje »Lusitania« kot junaško dejanjn, četudi je pri tem kakih tisoč nedolžnih ljudi našlo smrt. Pred aretacijo se je Leonhard Framlk umaknil v Švico in tam napisal svoj antimilitaristični roman »Der Mensch ist gut« (Človek je dober). Leonhard Frank se je rodil v Wiirzburgu, v revnih razmerah, živel pa je v Miinchenu, kamor se je po vojni spet vrnil, in v Berlinu, ki je bil r.jegovo naj ljubše mesto. Iz begunstva se je vrnil v domovino poln srečnega občutja, toda razdelitev Nemčije in ponovne politične razprtije so mu povzročale bolečino. Srčno je želel mir, spravo in razumevanje med raznimi strujami nemškega življenja. Bil je tipičen pisatelj idealist, živeč v ved-ni napetosti z družbo, ki je bila daleč od idealnega človeškega občestva, o kakršnem je sanjal in ga nosil v svojih predstavah. Umrl je leta 1961 v Miinchenu. Literarni večer nam je dal priložnost od bliže spoznati življenje nemškega pisatelja, ki je na lastni koži in intenzivno sodoživliiil eno najbolj tragičnih obdobij evropske in nemške zgodovine. Eden najbolj žalostnih trenutkov njegovega življenja je bil tisti, ko je zvedel, da zapeljani ljudje v Nemčiji, katere je imel tako rad, tudi njegove knjige mečejo na grmado in jih sežigajo, četudi jih je pisal zanje in skušal prikazati v njih njihovo lastno tragično usodo. Na tem literarnem večeru smo si zaželeli, da bi dobili v slovenščini še več knjig tega zanimivega pisatelja, ki se je vse svoje življenje pogumno boril za svoje humane ideale. že v slovenščino. Prevod je izdala Mohorjeva' družba v Celovcu, kjer sc ga tudi lahko naroči. Po svoji epski širini in umetniški moči ta roman Dolores Vieser živo spominja na' zgodovinske romane slavne norveške, tudi pri Slovencih zelo poljubljene pisateljice Sigrin Undset. PREDAVANJE IN RAZSTAVA O AsK.fc.KClj Narodna in študijska knjižnica v Trstu sta priredila v torek v Gregorčičevi dvorani Aškerčev večer za 110. obletnico pesnikovega rojstva. O pesniku je predaval prof. Andrej Budal. Igralec Slovenskega gledališča Stane Raztresen pa je recitiral nekaj njegovih balad in komentiral slike diafilma o pesniku. Istočasno je Narodna in študijska knjižnica priredila razstavo Aškerčevih del in literature o pesniku s posebnim povdarkom na dela, ki so izšla v Italiji Razstava’ bo odprta vsak dan od 9. do 12. ure in od 15. do 19. ure do sobote 21. maja do 12.30 ure. ITALIJANSKI PISATELJI O ŽEPNIH IZDAJAH Na zborovanju italijanskih pisateljev, ki je bilo te dni v Teramu, so prišli po dolgi debati do spoznanja, da so cenene žepne knjižne izdaje pozitivno kullurno dejstvo, ker tako prodira knjiga ludi v tiste družine, ki bi sicer ne mogle kupovati knjig. Tudi mladina si tako lažje kupi dela, ki jih želi brati. Obžalovali pa so, da profesorji v šolah še vedno zavračajo take izdaje kot šolske pripomočke. Kulturne novice Film »Zvonovi opolnoči«, ki ga je posnel Or-son Welles, je precej razočaral občinstvo na festivalu v Cannesu. Komentatorji pravijo, da je sicer dober film, a preveč teatralen. V Rimu je odprta tretja vsedržavna razstava antikvariata. Prirejena je v palači Braschi. Odprta bo do 29. maja. Zastopani so tudi tržaški starinarji. Umrl je znani francoski slikar Arnedee Ozen-fant. Star je bil 80 let. Svojčas jc skupaj s Picassom ln s pesnikom Apolinairom ustanovil revijo »L’ELAN«. Samokritika stil kompleks Cnnltn*i en fiflilHsu GOSPODARSTVO ŠPANSKO KMETIJSTVO Kmetijstvo v Španiji ni cvetoče, kot ni cvetoče skoraj nikjer v območju Sredozemlja, kjer je zemlja povečini pusta in kamni la, s premalo humusa — črnice in vode, pač pa z obilico sonca in suše. Take so tudi razmere v Španiji, v vsen ooalnih pokrajinah severne Afrike do Egipta, v vseh deželah bližnjega Vzhoda in sredozemske Turčije, Grčije z otoki, v večjem delu Albanije, Dalmacije in vsega ozemlja skoraj do črte Devin-Tržič, del južne Italije, Sicilija, Sardinija in tudi Korzika. V takih razmerah se lahko razvijejo posamezne kmetijske veje, kot vinogradništvo in sadjarstvo s pridelovanjem južnega sadja in oljk, pridobivanje rastlinskih sokov in esenc, itd. Tako kmetovanje pa je tudi težko, ker je mehanizacija le redkokje možna, ročno obdelovanje pa je zelo drago. Poleg tega je malokje dana priložnost za umetno namakanje zemljišč. Zato pač ni čudno, če daje kmetijstvo v Španiji nezadovoljive osebne dohodke, ki trenutno ne dosežejo niti polovice dohodkov industrijskih in iz drugih zaposlitev. Leta 1964 so znašali dohodki iz industrije 32.700 pezet na posameznega zaposlenega v kmetijstvu pa samo 14.100 pezet. V lirah dajo te številke razmerje 340.000 lir nasproti 147.000 liram. — Jasno je, da takih razmer ni mogoče smatrati za zadovoljive, za- lo je že več komisij preučevalo in še preučuje potrebne ukrepe za izboljšanje. Težava pa je v pomanjkanju kapitalov. Se pa kljub temu precej napravi, ker so tudi Ame-rikanci že dali precejšnje podpore, ne samo posojila. Leta 1964 so začeli izvajati v Španiji prvi 4-letni kmetijski načrt. Prvo leto, to je 1964, je bila dolgotrajna suša in pridelek se je v primeri s prejšnjim letom še poslabšal za 10%, tako da so kmetovavci imeli še manjše dohodke kot prejšnje leto. Drugo leto, 1965, je bil pridelek višji in kmečki dohodek se je zvišal za 2.74%, plače kmečkih delavcev pa za 10.8%. Posrečilo se jim »činkvantini« izginjajo, ker dajo premalo pridelka. Nadomeščajo jih sorte hibridne koruze s kratko razvojno dobo, najbolje od 90 do 100 dni. Našim kmetovavcem je dobro znano, da zahteva hibridna koruza dobro postrežbo, mnogo primernih gnojil, to pa že pri setvi in pozneje kot navrhno gnojenje. Ob setvi je najbolj primerno gnojenje z dobro dozorelim hlevskim gnojem — vsaj 3 stote na ar (= 100 m-), čemur dodamo še 10 kg kakšnega »uravnovešenega« sestavljenega gnojila, v razmerju 10:10:10. Kdor še namerava sejati hibridno koruzo, naj se drži tega navodila. Potem pa je nujno potrebno še navrhno gnojenje, ob pletvi in osipanju oziroma ne- je tudi dokončati naprave za namakanje 45.000 ha novih površin, ki so bile prej suhe in puste. Letos teče tretje leto štiriletke. Razne komisije preučujejo načrte, kako bi na splošno zvišali dohodke iz kmetijstva, kako bi povečali pridelke na dosedanjih obdelanih površinah in kako bi vključili v proizvodnjo širne neobdelane, puste planjave. Kaže, da bodo morali marsikje menjati lastnike — in to z agrarno reformo —, potem pa najti kapitale za mehaniziranje melioracij — zboljševalnih del in obdelave same. Seveda v Španiji sami ne bodo našli dovolj kapitalov in zato pričakujejo pomoč od zunaj, zlasti iz Amerike. Deželna uprava je namenila, v proračunu za leto 1965, 190 milijonov lir za pobijanje rastlinskih škodljivcev. Ta sklad bo služil tudi za preizkusno dejavnost in za tehnično pomoč kmetovalcem. Deželna uprava skuša zajeziti nevarno razširjanje rastlinskih bolezni s prispevki za kmetijske zadruge, ki so prosile za pomoč na kmetijskih inšpektoratih v treh pokrajinah in v pordenon-skem področju. Dežela bo dala prispevek tudi tehničnim organom, ki kontrolirajo širjenje škodljivcev in preizkušajo nove postopke za njihovo zatiranje. Od celotnega sklada 190 milijonov lir, je 100 milijonov namenjenih za kmetijske zadruge, 90 pa za ŠVICARSKA KLASIFIKACIJA MLEKA Za človeško prehrano so v Švici na razpolago 3 različno cenjena mleka, in sicer: normalno mleko, kot ga dobiš od krave; polnoposneto mleko z 2% tolšče; in posneto mleko z manj kot 1% tolšče. Seveda mora biti v mlekarnah in zajtrkovalnicah natančno navedeno, kakšno je eno ali drugo mleko, saj so tudi cene zelo različne. požrešna na dušnična gnojila (azotati) in zato moramo pri navrhnem gnojenju dati poseben povdarek na dušik, manj na fosfo-rovo kislino in kalij. Zato bomo za navrhno gnojenje izbral' tako sestavljeno umetno gnojilo, ki vsebuje mnogo dušika in manj ostalih dveh temeljnih gnojil. Tako sestavljeno gnojilo je 25-10, kjer predstavlja dušik 25°/o ali 1/4 gnojilne moči in fo-sforova kislina komaj 1/10. Kalija v tem gnojilu ni, zato bomo tako gnojilo uporabili zlasti za gnojenje bolj ilovnatih njiv. Nadaljnje zelo dobro sestavljeno gnojilo jc trivrednotno 20:10:10, kjer je tudi kalij, a dušika vedno več. Tako gnojilo pride v poštev za večino naših njiv. In količina? Ta pa je odvisna od gnojenja, izvršenega ob setvi. Ce smo takrat bogato gnojili, bo sedaj zadostovala manjša količina. V splošnem pa porabimo za navrhno gnojenje po 3-4 kg tega sestavljenega gnojila na ar. VISOKE CENE KROMPIRJA Že lansko jesen se je krompir skoraj v vsej zahodni Evropi znatno podražal in od takrat se držijo cene precej visoke. Najbolj se je krompir podražil v Belgiji — kar za 100°/o. V Avstriji se je podražil za 87%, v Nizozemski za 78%, v Franciji za 43"/o in v Zah. Nemčiji za 27%. Trg krompirja v Italiji ni organiziran in zato ni mogoče govoriti o kakšni enotni ceni. Kolikor je v Italiji provinc in mest, toliko različnih cen ima krompir, a vse so visoke. Vzrok povišanju cen krompirja je v pre-pičlem pridelku zttradi slabe letine, deloma pa tudi zaradi manjših površin, zasajenih s krompirjem. Zdi se, da se bo zadeva letos uredila in da se bodo cene zopet znižale, a najbrž ne več na prejšnje stanje. Znatno več krompirja so zasadili v državah Beneluxa in v Zah. Nemčiji. kmetijske inšpektorate in za opazovalnici proti rastlinskim boleznim v Trstu in Gorici. V Furlaniji-Julijski krajini povzročajo rastlinski zajedavci vsako leto ogromno škodo in je torej razumljiva važnost, ki jo deželna uprava in odborništvo za kmetijstvo pripisujeta zatiranjem škodljivcev in študiju za preizkušanje in uporabo novih obrambnih metod. Naporu deželne uprave pa se morajo pridružiti vse kategorije, ki imajo korist od zatiranja škodljivcev. Zaradi tega je dal deželni odbornik Co-melli primerna navodila kmetijskim inšpektoratom in obema opazovalnicama, ki bodo imeli nalogo nadzirati delo in dejanske stroške kmetijskih obratov. Prispevek deželne uprave bo dosegel približno 30% stroškov, ki jih bodo imeli kmetje in kmetijske zadruge. -0— GOVEJA ŽIVINA V DRŽAVAH SET V začetku lanskega leta je bilo v državah Skupnega evropskega trga nekaj nad 48 milijonov goved, od teh 22 milijonov in 750 tisoč molznih krav. Razdelitev po po sameznih državah je bila naslednja (v milijonih glav): skupno molznic Francija 20.244 9.715 Zah. Nemčija 13.044 5.812 Italija 9.000 4.509 Holandija 3.315 1.650 Belgija 2.524 1.007 Luksemburg 161 55 Leta 1965 je v teh državah narastlo števi- lo živine za približno 2%>, razen v Franciji, kjer je narastlo le za 0.6%. REJA PURANOV V ZDRUŽENIH DRŽAVAH Cenijo, da je v Združenih državah stalno v reji okoli 100 milijonov puranov. Smatrajo jih za znak blagostanja in kot narodni znak hvaležnosti do Božje previdnosti, ki je naklonila taka bogastva Ameriki. V ZDA imajo posebne klavnice, v katerih purane zakoljejo, očistijo in takoj zamrzni-jo na — 48" C. Tako ohrani meso vso svežost. Nespremenjeni ostanejo vitamini, proteini — beljakovine in druge snovi. Mraz pa zamori tudi vse škodljive drobnoživke- Gnojenje hibridni .koruzi Hibridna koruza je v glavnem že vsajena j posredno pred ali med temi opravili. Zna-‘ii o v teh dneh. Za poznejše setve pridejo | no je, da je koruza, posebno še hibridna, v poštev samo bolj zgodnje sorte, kot so bili naši stari »činkvantini«, katere so sejali po ječmenu ali zgodnjem žitu. Danes ti LIc&cUa pomoč p\i %ati%anjM ikodipiocco VIRGILU ŠČEKU V SPOMIN STRAHOTEN PRITISK NA NAŠE LJUDSTVO Slovensko goriško ljudstvo je častno prestalo eno najtežjih preizkušenj svoje novejše zgodovine. Pretepeni sedemdesetletni starčki in ranjeni mladeniči, ki so prihajali v naše tajništvo, so jasno pričali, da so se goriški Slovenci borili pri teh volitvah proti orjaški, naravnost vsemogočni materialni premoči, ki bi 201 Dr. E. BESEDNJAK bila vrgla na kolena vsak narod bojezljive in slabotne narave. Slovenski možje in fantje so se zavedali, da bo nedelja, 6. aprila 1924, dan, ki bo ostal zapisan z neizbrisnimi črkami v zgodovini našega naroda. Zadržanje slovenskega: ljudstva na Vipavskem, na Krasu, na Notranjskem, v goriški okolici, v Brdih, na Tolminskem, na Kobariškem, na Bovškem, na Cerkljanskem in v Idriji bo natančno zabeleženo in popisano. »Popisane bodo slovenske vasi in slovenski trgi, popisani slovenski možje in slo-venski fantje, ki so se v tem boju odlikovali1, popisani vsi breznačajneži, ki so svoj narod v tem težkem času sramotno izda:ali« je napisalo naše glasilo. »To so delali je nadaljevalo — ker hočejo Peterneli, Bandlji, Obljubki, Cigoji, Vodopivci in njihovi gospodarji pokazati sadove svojega poldrugoletnega dela Rimu. Oni ir ne Mussolini potrebujejo slovenske glasove. Z našimi glasovi hočejo dokazati Rimu, da je njihova brezvestna, umazana, izdajalska politika med slovenskim ljudstvom edino pravilna, edino dobra in edino uspešna.« cem, gostilničarjem in obrtnikom koncesije, razpuščali in preganjali slovenska izobraževalna društva, metali iz službe slovenske učitelje, ovajali oblastvom naše krvne brate, napadali goriškega nadškofa, pritiskali na slovenske duhovnike, grozili nesrečnim vojnim oškodovancem, da ne dobe odškodnine, ki jim po zakonu pritiče, pretili ubogim vojnim pohabljencem, da ne bodo prejemali invalidne podpore, pritiskali in grozili na levo in desno, dokler slovensko ljudstvo ne proda svojega slovenskega prepričanja in se zgrudi pred nami na kolena !« »Goriško ljudstvo se mora ukloniti in iti z nami zlepa ali pa zgrda. Goriška dežela ne sme imeti neodvisnih kmetov, ne sme imeti svobodnih županov, ne sme imeti značajnih učiteljev in trgovcev. Dokler bo stal na Goriškem le en svoboden mož še pokonci, ne bomo mirovali. Podp'raj nas vlada in mi ti spremenimo vse Slovence v krotke in dobre kimavce I« PORAZ IZDAJALCEV »Če dožive Peterneli, Bandlji, Vodopivci, Cigoji, Obljubki in njihovi gospodarji 6. aprila zaslužen poraz, bo s tem poražena in pomandrana njihova politika. Rim ji poreče: Uspeh je dokazal, da je vaša politika za nič. Beg z vami. Od naše dežele se bo odvalila kakor mora, slovensko ljudstvo bo zadihalo svobodneje. Peternelli- Bandelli so palica, ki je namerjena za hrbet slovenskega ljudstva. Slovenski možje v nedeljo zlomite in zdrobite to palico ! Slovenski možje in fantje, sedaj veste, kakšen silen pomen imaro volitve 6. aprila 1924. NOVO UPANJE ZA 10 MILIJONOV GOBAVCEV V zadnjem času je poročal italijanski tisk o novem primeru gobavosti v Italiji. Gobavost so odkrili pri neki stari ženski. Preiskali so tudi njenega moža, a so ugotovili, da ni okužen, in so ga izpustili, ženo pa so spravili v eno izmed štirih zdravilišč za gobavce v Italiji. Taki primeri se ponavljajo v Italiji vsakih par let. Tudi dejstvo, da obstojajo v Itahji zavodi — ali bolje rečeno bolniški oddelki — za zdravljenje te bolezni, dokazuje, da gobavost v Italiji še ni čisto iztrebljena. Isto velja za vrsto drugih evropskih držav, četudi je zelo omejena, tako da praktično sploh ni več navedena med boleznimi, za katerimi boleha prebivavstvo evropskih držav, ker so primeri gobavosti skrajno redki, le eden na milijone in milijone ljudi. Ta bolezen zdaj tudi ne vzbuja več takega strahu, ker je zlasti v začetnem stadiju ozdravljiva, vedno pa lahko kontrolirajo in zadržujejo njen potek. Vendar pa predstavlja v svetu zunaj livrope še hud problem in tudi medicina ji šc ni mogla prav do živega, ker je zdravljenje zelo dolgotrajno, tudi zato, ker še ni poznala življenjskih pogojev bacila gobavosti. Pred kratkim pa je bilo javljeno, da sta dva izraelska znanstvenika — prof. Arye Olitzki in gospa Zipporah Gershon — ki delujeta na Judovski univerzitetni polikliniki Hadassah v Jeruzalemu, končno odkrila pravi teren za umetno kulturo bacila gobavosti, takoimenovanega »bacila Han-sen«( ker ga je odkril leta 1874 norveški znanstvenik Armau Hansen). Ugotovila sta, da je ta bacil zajedavec, ki se razvija samo v okolju, kjer je že drug, nedolžen bacil, ki pa lahko nudi hrano bacilu gobavosti. Vsi poskusi umetne gojitve Hansenovega bacila so se doslej ponesrečili. Izraelska znanstvenika pa sta našla takega bacila, ki je gobavemu soroden, a sam po sebi nenevaren, in sta ob njem umetno vzredila Hansenovega bacila ter ga obdržala pri življenju, tudi po mnogih raz-množitvah (generacijah). To je važno, kot zatrjujejo v zdravniških krogih, ker bo omogočalo hitro diagnozo gobavosti, katere inkubacijska doba lahko traja tudi več let. Diagnoza bo možna s tehnikami, katere uporabljajo zdaj za diagnoze nalezljivih bolezni. Važno pa je to tudi zato, ker bo dalo zdravnikom možnost, da bodo na u-metno vzrejenem bacilu preizkušali razna zdravila proti gobavosti. Računajo, da je danes na svetu vsaj deset milijonov od bacilov gobavosti okuženih in bolnih ljudi, zlasti v tropskih in subtropskih krajih. To novo odkritje jim je še približalo upanje na ozdravljenje. Kljub temu pa sta imeni obeh zaslužnih izraelskih zdravnikov, ki sta s svojim odkritjem omogočila tako upanje in ki bosta pripomogla k ozdravljenju milijonov ljudi, za velik del javnega mnenja na svetu mnogo manj zanimivi, kakor imena raznih nogometnih profesionalcev. O njunem odkritju je poročala pred kratkim znanstvena revija izraelskega zdravniškega društva. Z našimi glasovi v žepu hočejo v Rim in izjaviti: »Politika trde pesti je rodila svoje1 sen stolp, ki sadove! Daj nam vlada dovoljenje in pomoč, svetilnik, ki da jo izpeljemo do konca.« nikdar.« «Odstavi j a I i bomo župane, jemali trgov- Slovenci in Hrvatje naj bodo kakor pono- kljubuje vsem viharjem kakor sije \ teminah in ne vgasne (Dalje) X7iif//V b ciiilouitini b p & min o in Človeški rod se ne dpfi samo v bedake m razsodne ljudi, marveč tudi v pozabljive in trdnega spomina. Dober spomin je pravi zaklad za človeka. Kar je videi, slišal, doživel, prebral, za vse to so njegovi čudoviti možgani prava shramba Mnogi ljudje si utrjujejo spomin s takoimenovanimi mne-motehničnimi sredstvi, če si hočeš na prir mer zapomniti imena srednjeameriških republik, jih boš zahka naštel, če obdržiš v spominu samo njihovi dve začetni črki izrečeni v dveh besedah: Gusaho, Nikopa in dobiš Gu-atemalo, Sa-lvador, Ho-nduras, Ni-karaguo, Ko-stariko in Parnamo. Podobnih načinov, da podpreš svoj spomin, je nešteto. Spomin je namreč treba utrjevati. Pozabljivost pa ni nič drugega, kakor nadomeščanje manj važnih doživljajev z važnejšimi in močnejšimi vtisi!. Za vzgled bodi že obrabljeni primer starega profesorja, ki povsod pozabi dežnik, obdrži pa v spominu najtežje formule. Pravi čudeži železnega spomina so živeli v vseh časih. Že v šolskih klopeh smo slišali o Cezarju, da je moge] po štiri pisma Tkratu narekovati in da je poznal po ime- nu vse svoje tribune in centurione. O filozofu Seneki pravijo, da je imel tako čudovit spomin, da je bil v stanju po vrsti ponoviti dva tisoč besed, kakor mu jih je kdo poprej kar v nagdei zdrdral. Roosevve.tov tajnik A Farley je imel v spominu 20.000 imen vplivnejših ameriških državljanov. Nemški zgodovinar Fred Braun je govoril 15 jezikov, iz zgodovine je pa znail točno povedati 200 tisoč najrazličnejših letnic. Neverjetni spomin je imela tudi ameriška igralka Sy.via Torden. Vlogo Shakespearove Julije se je naučila v eni uri. V Hamburgu jc umrl leta 1861 računski mojster Caharija Daše. V nekaj minutah je pomnožil na pamet dvp števili z desetimi decimalkami. Tako spreten je bil, da je samo parkrat pogledal na streho in že je zraču-nal, koliko strešnikov je na njej. S avni ša-hist Aljehin je hkratu igral 28 šahovskih partij, pa ni nobene izgubil. Pravi čudeži spomina pa žive tudi še danes. V Munchenu imajo v nekem deželnem ministrskem uradu totmača, ki govori in piše dves+'_> jezikov. Prekosil je že kardina-j la Mezzofantija, ki je slovel kot prav*, čudo v obvladanju raznih jezikov in narečij. Ponesrečen poskus „Gemini 9” Ameriški vesoljski podvig »Gemini 9« se je naenkrat ponesrečil. Ravnatelji ameriških vesoljskih programov pa so se že loti- li dela, da bi pripravili načrt za nov polet v okviru naloge s kabino »Gemini 9«. Izstrelitev te kabine so odložili za tri tedne po ponesrečeni izstrelitvi rakete »A-tlas-Agena« v torek. Ohranili bodo nekaj važnih programov v zvezi z izstrelitvijo kabine »Gemini 9«, na primer, kar zadeva pri-klopitev v krožnici, vesoljski sprehod enega izmed astronavtov okrog Zemlje in namišljeno rešitev astronavta iz »težavnega položaja«. Nekatere druge važne preizkuse, kot npr. usmerjene premike med priklopitvijo, pa bodo morali odložiti do izstrelitve kabine »Gemini 10«. Astronavta Thomas Stafford in Eugene Cernan, ki bi bila morala poleti v vesolje s kabino »Gemini 9«, sta dobila en dan počitka, preden bosta nadaljevala vežbanje za nov polet. Strokovnjaki, ki so do največjih podrobnostih preučili daljnomerne podatke, katere je 130 sekund oddajala raketa »Atlas-Agena«, preden je padla v ocean, so izjavili, da je pripisati neuspeh tega poleta slabemu delovanju enega izmed treh glavnih motorjev rakete. Raketa je zavzela napačno smer, verjetno zaradi pomanjkljive radij- STAVKA BRITANSKIH MORNARJEV Britanski mornarji so stopili v stavko. Vlada je zaradi stavke začasno prepovedala izvoz vseh vrst mesa in živine, da bi ne prišlo do pomanjkanja mesa na domačem tržišču. Po neuradnih cenitvah stoji v angleških pristanih kakih 250 ladij, od ladij za obalni promet do velikanske prekooceanke »Queen Elizabeth«. Mornarji zahtevajo zmanjšanje delovnega urnika, kar bi odgovarjalo 17 odstotnemu zvišanju njihove osnovne plače, ki znaša 52 dolarjev na teden. Vlada predlaga Mornarjem, naj za zdaj sprejmejo triodstotno povišanje plače, dokler posebna komisija ne bo dovršila stvarnih delovnih pogojev. Že tako kritičnem položaju sc je pridružila v zadnjih urah še nevarnost, da začno stavkati tudi pristaniški delavci, iz prote-sta protj temu, da je posegla vmes vojna mornarica in prestavila od navez ladje, ki so zaradi stavke obtičale, kjer so ravno bi- .. ladijski premiki so potrebni, da dobijo prostor tuje ladje, ki bi hotele izkrcati blago. ske povezave, nakar se je začela vrteti sama okrog sebe. Končno je popolnoma zašla iz smeri in se obrnila proti Atlantskemu oceanu namesto proti nebu. SLEPARIL JE Z MINAMI Veriga sleparskih škandalov se v Italiji še ni pretrgala, nasprotno, vedno bolj se daljša. Prav debelo je skuhal tudi upokojeni polkovnik Aldo Senatore, ki je osleparil državo kar za dve in pol milijardi lir. Mož je bil do leta 1945 trd fašist, ker mu je tako neslo. Po polomu so ga črtali iz armade. Po štirih letih so ga spet sprejeli in celo povišali. Senatore se pa ni dal kar na lepo odpraviti. Ustanovil je podjetje Comer, skupno s svojo ženo in računovodjem Salvatorom De Marcom, ki je nečak armadnega generala Alda De Marco. Podjetje Comer, ustanovljeno leta 1962, je navedlo kot svoj posel iskanje in odstranjevanje nerazstreljenih min in granat na nekdanjih bojnih poljih. Obrambno ministrstvo je podjetje takoj podprlo, v interesu javne varnosti. Za vsako raziskano ozemlje je prišlo nekaj milijončkov v Co-merjeve žepe. Nerazstreljenih min pa je bilo povsod vedno več. Nahajale so se celo tam, kjer se sploh niso bojevali in niso padale ne granate ne mine. Delavci Comcrja so jih pa le našli, oblast je najdbe overov-ljala, Senatore je pa prejemal sijajne nagrade. Koder ni bilo izstrelkov iz druge svetovne vojne, tja so jih Comerjevi delavci ponoči pripeljali, naslednji dan pa so jih »odkrili«, podjetje je potegnilo domenjene nagrade, četrti dan pa je mine spet zakopalo kje drugje in jih zopet »našlo«. Vse to je trajalo, dokler ni neki dclavec naznanil vse zadeve orožnikom, 'ki so podjetnega polkovnika aretirali. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V KULTURNEM DOMU V TRSTU JAROSLAV HASEK »DOBRI VOJAK ŠVEJK« Veseloigra v treh dejani ih Po dramatizaciji E. F. BURIANA Priredil BRANKO GOMBAČ Prevod JOŽKO LUKEŠ - Scena ing. MIRKO L1PU-ZIČ - Kostumi ALENKA BARTLOVA - Glasba MARJAN VODOPIVEC - Režija BRANKO GOMBAČ v soboto, 21. maja ob 21. uri (Okoliški abonma); v nedeljo, 22. ma^ ‘'1' !^ -S0 ’ v