MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo In uprav« Maribor, Ooapoakaal.lt/Talafon urodnUtva 3440, uprava 2400 Uhaja razen'nadalje In prašnikov vaakdan ob 16. uri / Velja Maaaino prejamaa v upravi rtLpo poH10 Din, dostavljen na dom 12 Din./, Oglasi po cenika / Oglasa sprejema tadT'oglasni oddalek Jutra" v Ljubljani t PeStal Čekovni rafian M, 11v40P
JUTRA
99
Problemi podonavskega vprašanja
Na križišču intrig in interesov
Po vsem tistem, kar smo v zadnjih de-Setih letih prejeli slabega od fašistič-11 e 2 a Rima, nam pač nihče na sveto ne J&ore zameriti, če gledamo skeptično udi na tista njegova prizadevanja, ki naj ’ bjja posvečena pomirjenju in konsoli-dC'ii srednje Evrope. Stari Rimljani so ?DustiIi pregovor: »Boj se Danajcev tu-,* *e Prinašajo darove!« mi pa bi jim ga unko vrnili: »Boj se Italijanov...« ako tudi ne moremo gledati na najno-ejše rimsko »reševanje« podonavskega .Prašanja drugače kakor z nezaupanjem /skepso. To nezaupanje ni morda v tem. 24bi se bali za eventuelna presenečenja r^žjem; ne, na to ne mislimo in ne mo-
0 misliti, ker vemo pač predobro, p* ie trenutno vsaka vojna avantura v 'Vr°Pi popolnoma izključena, pač pa mi-'nio jn moramo misliti na eventualno
j°sPodarsko in politično ško-.°’s katero bi lahko plačali »podonavski
U v čem obstoja prav za prav to »podolsko vprašanje«? Na Dunaju in v je 11 d i m p e Š t i pravijo, da v tem, da se ^ z razbitjem bivše dvojne monarhije U^buržanov razbila gospodarska enot-st Podonavja in s tem srednje Evrope Najidealnejša rešitev bi žaro bila ^ njihovem mnenju tista, ki bi »vrniky< s,ačžarski vse pokrajine bivše Ogr-
1 e> Avstriji pa tiste, ki so ji bile odvzete Hal ■ * ’n Pr’kliucene svobodnim nacio-r bi.m državam. O tem pa seveda ne mo-. biti prav nobenega govora, zato se Im ema]0 za dru£°- slično rešitev, za “®racijo ali konfederacijo nasledstvenih 9r**v pod gospodarskim in s tem več ali J*ni tudi političnim vodstvom obehsta-
b centrov: Dunaja in Budimpešte. Ta „ ^Tcija ali konfederacija naj bi obse-a Avstrijo, Madžarsko, Češkoslova-žl°’ Romunijo in Jugoslavijo. Francoski, (v sti T a r d i e u j e v načrt se od želj naia in Budimpešte temeljito razlikuje. t ea,u gre za enakopravnost in popolno jjbkouplivnost vseh faktorjev Podonav-‘ brez vsake hegemonije ali tudi le su-
t>re
Racije. Italijani bi pa seveda v prvi
M a d-
Vffri*
i 11 radi okrepili Avstrijo in ______________
h rsko ter s tem svoj upliv v celot-^ Podonavju.
^ kratka: Italija bi imela rada od te reda \ *P°donavskega vprašanja« gospo-sko in politično prestižno korist. Po-Hjrieno Podonavje naj bi bilo konzument industrije itd. Mimo tega splošneje ?re’mbenja gre pa še za razne speciel-^ Zeb'e in interese, v oi
in interese, v prvi vrsti za Reko
in Trst, ki sta danes v gospodarskopro-rnetnem oziru mrtvi mesti. Sporazum naj bi iz njiju napravil zopet cvetoči pristanišči vsega jugoslovanskega, avstrijskega, češkoslovaškega, madžarskega in romunskega zaledja. Komu v škodo? Očito Jugoslaviji, kajti v tistem trenutku bi izgubila naša mlada pristanišča Sušak, Šibenik, Split, Dubrovnik in Kotor vsako upanje na večji razvoj v bodočnosti. V zameno pa bi Italija garantirala naši državi posest Dalmacije. Torej pokrajine, ki je etnično absolutno naša, ki je že od osvobojenja del naše suverenitete in nam je njena posest itak že priznana z mirovnimi pogodbami! Marsikdo bi bil zadovoljen, da bi dobil od soseda mastne koline, v zameno bi mu pa priznal, da sme še nadalje na svojem rediti prašiče. Čudna je ta kupčija in čudno je to »reševanje« podonavskega vprašanja, vsaj za našo slovansko logiko.
Mimo te nevarnosti je pa prav tako velika ali še večja ona, ki bi nas spravila v novo gospodarsko podrejenost Dunaja in Budimpešte. Zato bo treba pri pogajanjih skrajne previdnosti in čuječnosti. V načelu smo pač tudi mi ža rešitev podonavskega vprašanja v tem smislu, da se neha nezdrava rivaliteta in politična ter gospodarska razprtija, od katere hiramo vsi. Toda mi hočemo tako Podonavje, v katerem ne bo n o b e n e hegemonije, nobenih izkoriščanj s strani tretjih, nobene zahrbtnosti in posebnega protekcionizma. Skratka, smo za geslo: Podonavje Podonavcem! Prav tako smo proti vsakim revizionističnim manevrom, izvzemšl \v tistem primeru, če izjavi Italija, da misli pri naglašanju potrebe teritorialne revizije tudi na Primorje, Koroško in Porabje. Pa tudi g. de Jouvenelu ne nasprotujemo glede besed, ki jih je izrekel o eventuelni nacionalni avtonomiji kompaktno naseljenih narodnih manjšin. Kako lepa prilika bi se tu nudila Mussoliniju, Dollfussu in Go m bo s u, da izvedejo to načelo v praksi glede Slovencev. Kje so v srednji Evropi bolj kompaktne in čiste narodne manjšine kakor so slovenske v Italiji, Avstriji in Madžarski?
Na vse to moramo misliti in bomo morali misliti vselej, kadarkoli se bo govorilo o reševanju podonavskega vprašanja. V vsaka taka pogajanja pa moremo naposled stopiti samo kot popolnoma enakopravna, svobodna, od nikogar odvisna država!
Gombos podira mostove
IZZIVALEN GOVOR MADŽARSKEGA PREMIERJA V RADIU. NAPIHOVANJE POMENA REVIZIJE IN VELJAVE MADŽARSKE. TAKO »REŠEVANJE« PODONAVSKEGA VPRAŠANJA ODKLANJAMO.
BUDIMPEŠTA, 2. avgusta. Ministrski predsednik Gombos je imel sinoči v radiu velik govor, v katerem je razložil rezultate desetmesečnega delovanja svoje vlade in očrtal nadalj nje cilje in smernice madžarske politike. Med drugim je Gombos izjavil, da bo vladna politika stremela v doglednem času po odstranitvi vseh krivic, ki so bile storjene Madžarski po končani svetovni vojni. Predvsem se morajo revidirati nepravične meje. Madžarska mora postati popolnoma enakopravna tako v vojaškem kakor tudi političnem pogledu. Pogoji za tako akcijo so se zelo izboljšali. Evropa ie pričela uvidevati, da je treba iskati vse zadnje vzroke krize v mirovnih pogodbah. Madžarska danes v svojih zahtevah in stremljenjih ni več osamljena in je našla zelo vplivnega in moč nega zagovornika: Italijo.
V svojih nadaljnjih izvajanjih se jo bavil Gombos z razmerjem Madžarske napram Avstriji. Avstrija in Madžarska morata postati pri novi ureditvi podonavskega bazena že po svojem geografskem in etnološkem položaju odločujoča činitelja. Madžarska mora v prvi vrsti misliti na odstranitev ponižujoče atmosfere, v kateri je danes. Zanimanje Francije za usodo Madžarske, kakor tudi razpoloženje, ki se je pokazalo v beograjski narodni skupščini, kažeta tako naklonjenost in uvidevnost, ki opravičujeta največja madžarska pričakovanja in upanja.
Govor ministrskega predsednika so ponatisnili vsi listi, ki so ga tudi obširno in vsestransko komentirali. V komentarjih se naglaša, da je vprašanje revizije stopilo v akuten stadij, kar pomeni težko obremenitev pakta štirih velesil.
Obtožba Nemčije pred Društvom narodov
ZARADI UGRABLJENJ V POSAAR JU IN KRŠITVE SUVERENOSTI AVSTRIJE BO NEMČIJA OBTOŽENA PRED DRUŠTVOM NARODOV.
vprašanje revizije
JESENI BOSTA ITALIJA ALI
Revizije mirovnih pogodb
2' av£usta. Pertinax se v inaJl° de Parisu« ponovito vrača na Rin, " italijanska pogajanja v V| “ 'n vprašuje, ali je italijanska Dravi, k°nČno vendarle že enkrat pri-11 ant • Približati se Franciji In ma-daje Dru80 vprašanje, ki ga za-šni nif^t*nax’ ie *°' k°iiko in v kak-rh orie. ^ Se Mussolini v tem prime-Čije jn wel teritorialnih zahtev Nem-seboins adžarske. ki so v tesni med-?a dvn ZVezi* Pertinax nima nobene-Štirjj, ®a’ da bo prvi rezultat pakta Septemu i* ta* da bo v letošnjem .-..®ru ali Italija ali pa Nemčija
Pravila mirov^V
cer ^i.,n P°Rodb v ‘ak°. da
Ženevi vprašanje revizije j”	razpravo,	in šl-
^tev nn„’ da Se bo zahtevala sestaja PraLa^116 komisije, ki naj bi prou * Društv ° nav°dilo člena 19. pak-lVa narodov. To nai hi hli za-
v akutnem stadiju
NEMČIJA SPRAVILI VPRAŠANJE PRED DRUŠTVO NARODOV.
četek revizije mirovnih pogodb. Ta akcija pa bo predstavljala zelo težko in obremenilno preizkušnjo pakta štirih velesil. Sklep komisije bi moral biti po določilih ženevskega pakta soglasen, kar je pa zelo dvomljivo, ker nastane veliko vprašanje, če bo Francija sploh glasovala za tak predlog Italije. Najvažnejša naloga novega francoskega poslanika v Rimu, grofa Chambruna bo zato, da prouči stališče Mussolinija glede vprašanja revizije in razorožitve.
LONDON, 2. avgusta. Angleški tisk poroča iz Ženeve, da je poslal predsednik vlade za Saarsko ozemlje Knox generalnemu tajništvu Društva narodov prepis brzojavke, ki jo je poslala saarska vlada nemški državni vladi in ki vsebuje protest proti ugrabljenju dveh francoskih podanikov ter nekega saarskega pripadnika. Omenjeno trojico so odpeljali člani narodno-socialističnih napadalnih oddelkov s silo preko nemške meje. Saarska vlada še sporoča generalnemu tajništvu Društva narodov, da nemška državna vlada doslej še ni potrdila niti prejema te brzojavke, kar nasprotuje mednarodnim diplomatskim običajem, še manj pa je odgovorila na vsebino brzojavke same. Če ne bo nemška državna vlada takoj izpustila na svobodo ugrabljene osebe in jih poslala nazaj na saarsko ozemlje, je neizogibno takojšnje sklicanje izrednega zasedanja Društva narodov. Ker sta dve ugrabljeni osebi francoska dr
žavljana, ni nobenega dvoma, da bo izredno zasedanje sveta Društva narodov zahtevala Francija. Dalje« poročajo »Times«, da so dunajska poslaništva Francije, Anglije in Italijo doslej pripravila že obširen material o nemški propagandi v Avstriji v zvezi s stalnim preletavanjem nemških letal nad avstrijskim ozemljem in metanjem letakov. Ves ta materijal bo služil velesilam za pripravo protestne akcije, ker smatrajo nemško propagando proti Avstriji kljub vsej rezerviranosti uradnih činiteljev merodajni krogi kot težko kršitev senžermen-ske in versajske mirovne pogodbe. Velesile kot poroki avstrijske integral nosti, se ne bodo mogle nič več zadovoljiti s tem, da ostanejo le neme: opazovalke dogodkov. Tudi v tem pogledu bi moglo še priti do protesta ifll sklicanja izrednega zasedanja sveta Društva narodov skupno z akcijo zaradi kršitve saarske samouprave.
Beograd dobi policijo
BEOGRAD, 2. avgusta. V notranjem ministrstvu se izdeluje zakonski načrt, po Trem naj bi dobil Beograd svoj lasten Icijskl kader. Orožniki bodo v prestolnici odpravljeni.
izjava kancelarja Dolliussa
PARIZ, 2. avgusta. Avstrijski kancelar dr. Dollfuss pravi v neki svoji izjavi »Petit Journalu« o položaju v Avstriji med drugim tudi to, da želi Avstrija tudi še nadalje graditi svoje gospodarske od-nošaje napram sosednjim državam, s čimer ne bodo odnošaji napram Madžarski, ki so izvrstni, prav nič tangirani. Gospodarski sporazum z Jugoslavijo in Češkoslovaško je že v teku. V ostalem delu izjave naglaša dr. Dollfuss velik pomen pakta štirih velesil za vse male države, ker jim garantira njihovo neodvisnosti?). Ob koncu izraža Dollfuss upanje, da se bo posrečilo Avstriji popolnoma odstraniti narodno-socialistično nevarnost.
*
MUSSOLINI BO REKONSTRUIRAL VLADO.
PARIZ, 2. avgusta. Po poročilih iz Rima namerava Mussolini izvesti zelo obširno 'rekonstrukcijo svojega kabineta. Predvsem naj bi še združila vojno, mornariško in letalsko v eno samo ministrstvo pod njegovim vodstvom. Predvidevajo se tudi velike osebne spremembe, pri Čemer hoče spraviti Mussolini.na vodilna mesta same mlade moči.
GOSPODARSKO ZBLIŽANJE AVSTRIJE, MADŽARSKE IN ITALIJE.
BUDIMPEŠTA, 2. avgusta. Pogajanja! med avstrijskim trgovinskim ministrom in madžarsko vlado se nadaljujejo. Sedaj gre v prvi vrsti za zamenjavo avstrijskega lesa za madžarsko žito in za znižanje' železniških tarif v Avstriji za madžarski tranzit v Italijo. O tem se bo madžarski trgovinski minister pogajal v Rimu, kamor bo odpotoval danes. Govori se, dal je namen teh pogajanj tako gospodarsko zbližanje med Madžarsko in Avstrijo, kakor ga želi Italija.
NAJPREJ KRUHA T POTEM MONARHIJA.
DUNAJ, 2. avgusta. Včeraj popoldne je bilo na nekem vrtu v Otakringu velike zborovanje avstrijskih monarhistov, na katerem sta govorila predsednik monarhističnega gibanja bivši poslanec Wies« ner in baron Popper. Ko so ostali govorniki končali svoje govore, je povzel besedo tudi vocifelj krščansko-socialnib' delavcev, ki je izjavil, da je najprej treba preskrbeti 500.000 delavcem dela, šele potem pa se sme misliti na spremembo državne oblike.
'Stran 2
Mariborski »V E Č E R NI K« Jutra
IM—ftflglBHr«
Dnevne vesti
Polnilna peresa z zlatim in navadnim peresom: Zlata Brišnik, Slovenska ul. 11.
NAŠIM NAROČNIKOM! Ponedeljkovi številki »Večernlka« smo priložili položnice in prosimo vse naše naročnike, da nam nakažejo naročnino za ta mesec.
Prav tako prosimo tudi vse one, ki so z naročnino v zaostanku, da jo takoj porav najo, kajti le oni, ki redno plačujejo, imajo pravico do redne dostave Usta. Vsem, ki niso poravnali naročnine za prvo polletje 1933, bomo žal primorani nadaljnje pošiljanje lista ustaviti. Uprava »Večer-nika«.
Vozne olajšave za udeležence »Mariborskega tedna« znašajo 50% redne tarife na vseh železnicah v državi, in sicer za odhod z domačih odhodnih postaj v dneh 8., 9., 10. in 11. avgusta ter za povratek iz Maribora v dneh 11., 12., 13. in
14. avgusta. Ob odhodu z doma je kupiti celo vozno karto, ki se v Mariboru ne odda in velja za povratek, toda le z železniškim žigom in s potrdilom »Mariborskega tedna« o posetu prireditev. Potrdila se bodo dobila pri blagajni »Mariborskega tedna«. Tujezemski obiskovalci imajo znižane pristojbine za vizum. Na parobrodih je 50% popust veljaven za odhod v času od 29. julija do 14. avgusta, za povratek pa v času od 6. do 21. avg., in sicer na ladjah vseh jugoslovanskih pa-roplovnih družb. Na praznik 15. avgusta bo na »Mariborskem otoku« velika ljudska veselica.
Velike strelske tekme bodo v Mariboru o priliki »Mariborskega tedna« 13., 14. in
15. avgusta.
Kongres rejcev kuncev, združen z razstavo kuncev, ki bo ena največjih kar jih je bilo doslej v državi, bo letos ob priliki Mariborskega tedna. Kongresa se bodo udeležili rejci kuncev iz vse države.
Nastop Marija Šimenca in Erike Dru-zovičeve. V času »Mariborskega tedna« bosta tudi dva vokalna koncerta na prostem. Na enem bo nastopil g. Marij Šimenc, na drugem pa tukajšnja rojakinja gdč. Erika Druzovičeva.
_	.	!	mu je v voki eksplodirala. Učinek eksplo-
Iz sodniške službe. Predsednik tukaj-jz:je ,-e strahovit. Odtrgalo mu je prste šnje^a okrožnega sodišča g. dr. Fran Z:- ] na rokah in čeljust ter ga grozno razme-her je nastopil svoj redni letošnji dopust, I sarj}0 p0 vsem životu. Ko so domači sli V tem času ga bo nadomeščal podpred- j gaij strahovito eksplozijo, so pohiteli na sednik g. dr. Fran pjchler.	vrt, kjer so našli starega posestnika
Iz tukajšnje bolnišnice. Upravnik tu-1 mlaki krvi, Poklicali so brž mariborske kajšnje bolnišnice g. dT. Fric Vrečko je j reševalce, ki so nesrečnega moža pre-nastopil svoj dopust, s katerega se boj peljali v bolnišnico; cvrnil 18. avgusia. V tem času ga bo na-j Sreča v nesreči. Med včerajšnjim do-domeščal primarij in docent g. dr. Matko. \ važanjem gradbenega materiala za Ose-
Peta obletnica škofovskega posvečenja j tovo stavbo na Glavnem trgu je po ne-lavantinskega vladike g. dr. Ivana To-! srečnem naključju padel neki konj 4 me mažiča se je včeraj slovesno praznovala j tre globoko. Padel pa je tako srečno, da v tukajšnji stolnici.	;	se ni nič poškodoval. Poklicani reševalci
Večer humorja prirede nocoj ob 21. uri v kavarni »Jadran« igralca zakonca Zotovič, znani jugoslovanski »okultist« Tarakan in ga. Fara.
Prijateljem naše meje in vsej nacionalni javnosti! V nedeljo 6. t. m. priredi mariborski Klub SPD Meja izlet k Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Na ta dan bo pri Sv. Duhu veliko narodno slavje, združeno strelskimi tekmami. Naša divna obmejna postojanka se pridno pripravlja, da sprejme na ta praznični dan mariborske »Mejaše« in strelce. Prav iskreno pa vabi tudi vse narodnjake in prijatelje naše meje, da pohite k Sv. Duhu, kjer bodo v bratskem objemu in slogi dali novega duška našemu narodnemu obrambnemu delu. Vabi mariborske Sokole, Cirilmeto-darje, Narodno obrambo in članstvo vseh ostalih nacionalnih organizacij, da pohite v nedeljo 6. t. m. k Sv. Duhu. Kraj zbirališča in čas skupnega odhoda bomo še pravočasno objavili.
Ustanovni občni zbor krajevne organizacije JNS za V. mestni okraj bo jutri zvečer ob 20. uri v gostilni pri Vipavcu. Članstvo naj se občnega zbora zanesljivo udeleži, vabljeni pa so tudi somišljeniki stranke.
Iz okrajnega tajništva JNS. Jutri v četrtek ob 19. uri bo v Klemenčakovi go stilni ustanovni občni zbor krajevne organizacije JNS za Studence. Na občnem zboru bo podal poročilo o delovanju stranke narodni poslanec g. Anton Krejči, udeležil pa se ga bo tudi okrajni glavar g. Milan Makar. Članstvo in prijatelji Jugoslovanske nacionalne stranke naj s; občnega zbora udeleže v čim večjem številu.
Strašna nesreča. V Podovi je doletela včeraj popoldne 66-letnega posestnika Fr. Hergo strašna nesreča. Našel je nekje di namitno patrono, ki jo je hotel razdeiati. Ravnal pa je pri tem tako neprevidno, da
Pri obledeli sivo rumenkasti barvi kože, motnih očeh, slabem počutku, zmanjšani delavni moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni je pametno, da izpijete nekaj dni zapored vsako jutro na tešče kozarček naravne »Franz Josefo-ve« grenčice. V zdravniški praksi se »Franz Josefova« voda zaradi tega posebno uporablja, ker naglo odstrani vzroke mnogih pojavov bolezni.
Nov grob. Včeraj je preminila v starosti 72 let ga. Uršula Miklanžinova, vdova po železničarju. Pogreb blage žene bo jutri v četrtek ob pol 16. uri na magdalenskem pokopališču. Bodi ji ohranjen trajen spomin, žalujočim preostalim naše globoko sožalje!
Poroka. V nedeljo sta se poročila pri Sv. Miklavžu pri Ormožu gosp. Drago Prah, učitelj v Slovenjgradcu, in gdč. Blanka Posegova, učiteljica v Središču ob Dravi. Bilo srečno!
Vaja za »Celjske grofe« na Rotovžkem trgu bo za vse one, ki so se priglasili za sodelovanje, za zbor in za soliste nocoj, v sredo, 2. avgusta ob pol 20. uri. V primeru slabega vremena bo vaja za vse v gledališču.
Zagrebčani bodo obiskali Maribor in Falo. Zadruga sv. Roka za pogrebno podporo železničarjev v Zagrebu priredi v nedeljo 6. tm. velik izlet v Maribor. Iz Maribora se bodo izletniki podali tudi na Falo. Udeleženci se pripeljejo s posebnim vlakom iz Zagreba v nedeljo zjutraj, vrnejo pa se še isti dan zvečer.
Kavarna »Astorla«. Danes zvečer koncert in jutri zvečer koncert.
Narodna obrana poziva vse svoje člane in prijatelje, da se udeleže v čim večjem številu izleta nacionalnih organizacij k Sv. Duhu na Ostrem vrhu, ki bo v nedeljo 6. tm.
Dohodki mariborske carinarnice. V pre
teklem mesecu so znašali dohodki mariborske carinarnice 4 -milijone, 774.221.50 Din in sicer dohodki uvoza 4 milijone 761.868.75 Din, izvoza pa 12352.75 Din.
so konja s težavo dvignili iz jame.
Tri nezgode. V mariborsko bolnišnico so včeraj pripeljali 33-letnega posestnika Ivana Gozdnika iz Rogoznice, ki se je hudo ponesrečil pri mlatilnici. Prišel je z levo roko v kolo, ki mu jo je zdrobilo v zapestju. V bolnišnici se zdravi 10-letna delavčeva hčerka Lizika Selanova, ki je padla z drevesa in si zlomila levo roko. Tja je prišel po pomoč tudi 20-letni delavec Anton Kiki od Sv. Lenarta v Slov. goricah, kjer so ga fantje preteklo nedeljo obdelali s plankami in ga hudo poškodovali.
Žrtev Mure. Pretekli četrtek se je pri kopanju v Muri blizu Lutvercev utopi! 351etni delavec Jože Korošec. Njegovo truplo je Mura naplavila blizu kraja kjer je našel smrt. Pokopali so ga na apaškem pokopališču.
Požar. Včeraj okrog poldne je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju po sestnika Celofige na Vrhlogi pri Slov. Bi strici. Ker je bilo gospodarsko poslopje polno slame in sena, se je ogenj z bliskovito naglico širil. Na pomoč so prihiteli domačini in gasilci iz Slov. Bistrice, ki so takoj stopili v akcijo in rešili, kar se je rešiti dalo. Ker jim je primanjkovalo vode je gospodarsko poslopje s hišo vred po gorelo do tal. Pri gašenju sta se hudo ponesrečila dva kmeta. Kako je nasta požar, se ne ve. Škoda, ki jo je povzročil, je precejšnja in ni krita z zavaroval nino.
Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gore čici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na te šče kozarec »Franc-Jožefove« grenčice.
Jadranaši! V petek vsi k'pevski vaji radi nedeljskega izleta k Sv. Duhu. Vsi in točno ob navadni uri. L.
Prostovoljno gasilsko društvo v Št. liju priredi svojo letno veselico na vrtu restavracije Batiman. Iz prijaznosti sodeluje mešani zbor Glarhene Matice iz Maribora. Kdor hoče preživeti nekaj lepih ur, naj pohiti v nedeljo 6. avgusta na severno mejo. Odhod vlaka iz Maribora ob 13. uri.
Dva ponesrečena kolesarja. S kolesa e padel včeraj popoldne 22-letni elektro-monter Hugo Markon iz Maribora in se pri padcu hudo poškodoval na glavi. Hu de poškodbe na glavi pri padcu s kole' sa je dobil tudi 30-Ietni delavec Albin Vejkovič iz Kaniže. Oba se zdravita v tukajšnji bolnišnici.
Usodna padca. V Pertinjah se je spo drsnilo na mokrih tleh 501etni posestnici Antoniji Zavčevi in je padla tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo poc tolenom. S hleva pa je padel v Drvanji 35-letni delavec Miha Šuman in si zlomi! levo ključnico. Oba ponesrečenca sta morala iskati pomoči v tukajšnji bolnišnici.
Ravnateljstvo banovinske vinarske in sadjarske šole v Mariboru opozarja kmetovalce, ki žele poslati svoje sinove \ ta zavod, da je razpisal okrajni kmetij' ski odbor Maribor, levi breg, za manj' premožne prosilce 6 štipendij. Po več štipendij so določili tudi drugi okrajni kmetijski odbori. Ker je nekaj mest še nezasedenih, se podaljša z ozirom na razpisane štipendije rok za vlaganje prošen; za prihodnje šolsko leto do 15. avgusta Prošnji za sprejem je priložiti: krstni list. domovnico, odpustnico odnosno zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavoc neposredno iz kake druge šole in obve no izjavo staršev, da bodo krili stroške šolanja. Sinovi manjpremožnih posestnikov, ki reflektirajo na banovinsko a! štipendijo okrajnih kmetijskih odborov, naj priložijo tudi premoženjski izkaz z navedbo višine zemljiškega davka ter izjavo, da bodo ostali po končani šoli na domačem posestvu. Mesečna vzdrževal nina znaša 25 do 300 Din in se določi po dejanskih premoženjskih razmerah prosilcev.
Razglas o drugi javni pismeni licitaciji za prevzem in izvršitev vzdrževalnih de na državnih cestah št. 17 in 50. Ličita' cija se bo vršila v petek dne 11. avgu sta 1933 ob 11. uri pri tehničnem odde ku sreskega načelstva v Mariboru, levi breg. Proračunska vsota znaša: a) za de la na drž. cesti št. 17 skupaj 13.920 Din, b) za dela na drž. cesti št. 50 skupa 19.950 Din. Pogoji licitacije, načrti in pro računi so na javni vpogled pri tehničnem oddelku sreskega načelstva v Mariboru levi breg. T. No. 1053/22—1933. V Ma riboni, dne 29. julija 1933. Sresko nače! stvo v Mariboru, levi breg.
Grajski kino predvaja od danes napre; izvrstno komedijo »Dva srečna dneva« Paul Horbinger, Claire Roiner, Ida Wiist itd. v glavnih ulogah. Od sobote dalje »Pesem za te«. V glavni ulogi Jan Kie pura.
Kino Union. Od torka dalje grandiozni film iz carske Rusije »Ra sp ut in« »Demon lepih žen«. V glavni vlogi Konrad Veidt, Karl L. Diehl in Charlote An der. Pride premiera velike veseloigre »Ljubezen in veselje« z Ivanom Petrovi čem, Greto Theimerjevo, Theodorjem Loosom, Feliksom Bressartom in Paulom Morganom.
Današnji trg je bil zelo dobro založen Okoliški kmetje so pripeljali 11 voz raz nih poljskih pridelkov in 7 voz sadja. Bo gata izbira je bila tudi na kokošjem trgu Cene blagu se niso spremenile. Na se nenem trgu je stalo 6 voz sena cent po 30 do 35 Din, 2 voza otave stot po 30 do 35 Din, voz Tženc slame stot po 30 Din in .voz pšenične slame po 35 Din.
Emigrantska razstava. »Nanos«, Pr®‘ svetno in podporno društvo primorsk* emigrantov v Mariboru, namerava začasa Mariborskega tedna primerno okrasi’ svoj društveni lokal. Bila bi to neke vr' ste razstava raznih ohranjenih spominov ,.z življenja in bojev naših primorski bratov. Iz dosedanjih povpraševanj stn° ognali, da takega gradiva v Maribori ne manjka. Žal, da je raztreseno po vss« toncih in krajih. Naš namen je, da se gradivo vsaj za kratko dobo MariborsKC' ga tedna zbere ter na ta način zainteresira tudi najširša javnost za emigrantske probleme, katerim se posveča v posle'v njem času tako malo pozornosti. Dolžnos vsakega zavednega Primorca je, da nanj
da material, ki ga ima, na razpolago, tem se najlepše oddolži prepagandi ‘li neodrešeno domovino, obenem pa pokf že štajerskim domačinom in gostom, ® so bratje ob Soči del naše zgodovine, n®1 našega naroda, da je njihova kultura *4 njihova bodočnost tudi del naše kuUjre in naše bodočnosti. Danes se v širši jav' nosti vse premalo obravnava proble?1 naše emigracije. Zanemarjajo ne živlie“ ska vprašanja neosvobojenegfe dela šega naroda. Priznati pa si moramo, ® smo tega v marsičem sami krivi! Zato s® društvo »Nanos« obrača na vse PriniorC{ živeče v Mariboru, da mu pri nabiraj®11 materiala gredo čim bolj na roko, ta»ft da bo razstava v vsakem oziru odli^ uspela. Zavedajte se, da je uspeh te stave tudi vaš uspeh, obenem pa usr celokupne primorske emigracije! Za & sprejeto gradivo prevzame popolno ja®j stvo društvo »Nanos«. Vsi prispevki®*? se prineso v društveni lokal, od 6. do ^ ure zvečer. Na željo pridemo po prispe ke tudi sami.
Iz »Nanosa«. 'Jutri v četrtek bo v d1* štvenih prostorih v Unionu obvezen si"
ga
stanek vsega članstva. Članstvo se ® danes opozarja na nedeljski izlet k 5* Duhu na Ostrem vrhu, katerega se d® polnoštevilno udeleži.
Izgublieno in najdeno. V preteklem ttij secu so bili oddani oziroma prijavlie®J pri predstojništvu mestne policije našle’** nji najdem predmeti: denarnica, par ®®*
očal, aktovka in klobuk, rjav moški ki®-buk, listnica s 50 parami, moška srebro* žepna ura, 20 Din, akumulator, denar®1' ca s 130 Din, aktovka z raznimi menti in 38 Din, jopič, telovnik in prf^ pašnik, stara denarnica z 41 Din, vef~L za živino, poročni prstan z monograiu011® K. I., pes volčje pasme in kanarček.
V rokah pravice. Po vestnem zasle^ vanju je bil preteklo soboto aretiran ^ letni brezposelni Boris Pust, ki je kak® smo že poročali, 23. julija vlomil v sta® vanje mesarja Viherja v Taborski ulMv odnesel ročno blagajno, težko okrog logramov, v kateri sta bili dve vi knjižici na skupni vložni znesek Din, zlata ura s športno verižico, vte°“jj 3.600 Din, dve drugi uri in aktovka, m zaslišanju je priznal, da je ure prodal- ® gajno pa je zakopal v pobrežkem l kjer jo je policija izkopala. Pri zasliš® j je tudi priznal, da je vlomil 20. juhi* « nekim tovarišem v podstrešje hiše , 18 v Cankarjevi ulici, odkoder sta nesla razne kovčege, vredne 400 D*®*, sta bila zasačena ter prepodena. Pri Pf iskavi je našla policija pri Pustu tudi P6 nico, o kateri pravi, da jo je ukradel J trati za hišo št. 23 v Aškerčevi ulici, k kor pa je policija ugotovila, ni bila o®1.
njenemu posestniku hiše v Aškerčevi ®^J ci ukradena nobena pernica in jo je ukradel nedvomno kje drugje. Polj®1^ poziva lastnika, naj se zglasi in naj ogleda ukradeno pernico.
Razkrinkana tatinska družba koles,
licija je včeraj prišla na sled tatinski m, žbi koles, pred katero v zadnjem č«1511 ^ bilo varno nobeno kolo ne v mestu okolici. Tatovi so imeli svoje zatočj® pri nekem oskrbniku v Rošpohu, ko’e ^ pa so prodajali po Murskem polju iu ^ Prekmurju. Potrdila o prijavi koles f žigosali z žigom občine Sv. Benedikt, so žig ukradli. Policija je ugotovila, ^ sta bila poglavarja te tatinske tolpe letni Alozij Slokan iz ljutomerske oko „ in njegov prijatelj 281ctni France Heri ^ Branislavcev, ki sta zaslutivši nevarP® še pravočasno pobegnila. Policija zarja kupce sumljivih koles, da jih I® prijavijo policiji v izogib nevšečnost1'
Tudi letovanje je nacionalna zadeva
Ustvarimo si svojo štajersko-koroško Gorenjsko. Dravska in Mežiška dolina - Rimski vrelec - Gore
Pri nas se pač veliko piše in govori o lepotah Slovenije, o zdraviliščih, letoviščih itd., pri tem se pa misli skoraj izključno le na Gorenjsko. Človeka boli, ko bere, da vodijo vsakega tujca, ki mu hočejo pokazati Slovenijo, samo po Ljubljani in Gorenjskem. Je mar to že vsa Slovenija? Mar niso prav tako svojevrstno ^Pe pokrajine naše Štajerske in tistega dela Koroške, ki nam je k sreči ostal? Niso lepe naše Slovenske go-r i c e, ni lepa dolina Drave in ni lepa tudi dolina Meže? Tudi to Je Slovenija, tudi to so njene lepote!
Letos imamo mnogo Mariborčanov in drugih Štajercev, ki so bili, so ali bodo šli na Gorenjsko, nimamo pa skoraj nobenega, ki bi šel v našo Dravsko in M e ž i š ko dolino. Če ne bi, bilo Srbov in Hrvatov ter nekaj Nemcev, bi j' naši kraji v tujskoprometnem oziru lahko propadli popolnoma. Naravnost sramota je, če vidite po letoviščih Dravske in Mežiške doline ljudi iz najoddalje-neiših krajev naše države in iz tujine, ne vidite pa Slovencev. In vendar je ta nnša pokrajina že v n a c i o n a 1 n e in o-*bu bolj vredna zanimanja in podpore kakor n. pr. Gorenjska, ki je trdno naša '9 že davno nacionalno in državno za-vedna.
.Pravilno bi bilo, da bi bili vlaki, ki vo-sjio iz Maribora v Dravsko in Me ž’-šk0 dolino vedno polni, zlasti pa ob J>edeljah. Poglejte vlake, ki vozijo iz Mubljane na Gorenjsko! Tam se kar tere nudi. Vse hiti na Gorenjsko. Ljubljančanu skoraj ne spravite svoj živ dan družbi. Tako moramo doseči tudi mi, da b°do Mariborčani imeli svojo Gorenjsko v Dravski in zlasti v prelepi Mežiški do-
Prvensfvo Slovenije v grško-rimski rokoborbi
lini. Za letoviščarje je povsod obilo prostora in primeroma neverjetno poceni.
Vzemimo naše krasno koroško zdravilno letovišče Rimski vrelec, ki je naše nacionalno podjetje. Leži tik nad Kotljami, kjer je tudi pošta, železniška postaja je pa G u š t a n j. Lepšega kotička za oddih si ne morete želeti. Na razpolago so vse udobnosti, cene pa so najnižje. In vendar ni nobenih Slovencev, ker so šli rajši drugam, tja, kjer bi lahko shajali tudi brez njihove pomoči. Tu bo treba apelirati ne samo na lokalni patriotizem, marveč tudi na nacionalno dolžnost!
Pa bo kdo ugovarjal, da so na Gorenjskem lepše gore. Tudi to ne velja. Kdor se zadovoljuje z manjšimi in tudi srednjimi turami, temu bo nudila n. pr. Mežiška dolina vse, česarkoli si bo želel. Tik za letoviščem Rimski vrelec je naša poetična Uršlja, potem je R a-duha, dalje Peca itd. Peca je vendar gora našega kralja Matjaža. Z nje je prekrasen razgled po vsej Podjuni in dalje gori do Gosposvetskega polja, Celovca in Vrbskega jezera, torej po tužnem našem Korotanu. Tu so gore: nizke, srednje in visoke, tu so gozdovi, cvetoči travniki in pašniki, žuboreči potočki in ljudje prijazni in postrežljivi. Hvaležni so za dobro besedo.
Mariborčani, vstvarite si zato svojo Gorenjsko! Ustvarite si svoja lastna letovišča in obiskujte jih; ustvarite si pa tudi nedeljske izlete v Dravsko in Mežiško dolino. Ne bi bilo morda potrebno, da bi se ustvarilo posebno propagandno društvo za te naše kraje, za to našo štajersko-koroško Gorenjsko?
Letošnji nastopi profesionalnih rokoborcev so v Mariboru znatno poživeli zanimanje za rokoborbni in težkoatietski šport. Radi tega se še z večjo napetostjo pričakujejo tekmovanja za prvenstvo dravske banovine rokoborcev-amaterjev, ki jih prireja tukajšnji SSK Maraton v soboto 5. in nedeljo 6. avgusta na verandi pivovarne Union. Pričetek tekmovanj bo vsakokrat ob 20. uri. — V bistvu goje amaterji isti način rokoborbe, kakor profesionalk Le v načinu tekmovanja je nekoliko razlik. Kategorij pri amaterjih je sedem in sicer: bantam do teže 56 kg, perolahka do 61 kg, lahka do 66 kg, wel-ter do 72 kg, srednja do 79 kg, polutežka do 86 kg in težka do 86 kg. V prvenstvenih rokoborbah se borijo pripadniki iste kategorije med sabo in zmagovalec si pridobi prvenstvo svoje kategorije. Prijemi in pravila boja so v glavnem isti, kakor pri poklicnih rokoborcih, le da traja borba največ 20 minut in da se zmaga poleg tuša tudi lahko doseže po točkah, ki jih določi razsodišče. Za tuš pa je še dovoljen obojestranski dotik ramen na blazino. Zanimivo je tudi, da je dvojni nelzon prepovedan prijem. — Amaterska rokoborba je v Sloveniji na visoki stopnji. Imamo celo vrsto mojstrov, ki bi se lahko mirno postavili po robu številnim poklicnim rokoborcem. Saj so ti vsi izšli iz amaterskih vrst. In še to prednost imajo borbe amaterjev: so v resnici borbene in ne poznajo raznih zakulisnih paktov.
Konec šolskega leta na gozdarski šoli.
Mariborska državna gozdarska šola je Zaključila te dni svoj edini še obstoječi Jetnik, ki so ga izdelali vsi gojenci. Pretekli četrtek so bili izpiti iz vzgoje, var-?*va in izkoriščanja gozdov ter iz gozdne lovske zakonodaje. V petek so bili ^meni izpiti pred komisijo, ki ji je predsedoval odposlanec banske uprave inž. Karl Tavčar, višji gozdarski svetnik, pani pa so bili višji gozdarski svetnik Zmago Ziernfeld, ravnatelj šole, višji 8o*darski svetnik g. inž. Janko Urbas in Gozdarski pristav inž. Stanko Sotošek. V joboto pa so bili terenski izpiti na Po-°rju. Zaključna slovesnost z razdelitvijo pričeval je bila včeraj zjutraj in sta ob Priliki spregovorila banovinski odposlanec inž. Tavčar in ravnatelj šole inž. pIeriifeld. Z odliko sta izdelala Martin °toČnik iz Jelovca pri Makolah in Franji® Sosič z Opčine nad Trstom, s prav °brim, dobrim in zadostnim uspehom pa
so končali šolsko leto Daniel Adamič iz Žabje vasi pri Novem mestu, Josip čer nic iz Košentavra na Koroškem, Henrik Ferjančič s Šmarjetne gore pri Kranju, France Fregl iz Frama, France Glo b e v-nik iz Škociana, Robert Koren iz Konjic. Anton Lobnik iz Spodnjih Hoč, Simon Kropfl iz Zlatoličja, Friderik Pospišil iz Drage pri Kočevju, Rudolf Rebselj iz Dob pri Kostanjevici in France Urbančič iz Gorice.
Veterinarska razstava, ki bo prirejena v okviru letošnjega jesenskega velesej' ma v Ljubljani od 2. do II. septembra, bo za vsakega zelo zanimiva in poučna. To razstavo bo priredila dravska sekcija jugoslovanskega veterinarskega združenja, kar nam jamči, da bo razstava obsežna in verna slika sodobnega živinozdravstva ali veterine, kakršne do sedaj tudi v vi-sokokulturnem tujezemstvu še niso videli.
Šport
CFR BukuresthBačka 4:1 (1:1). V ponedeljek se je odigrala v Subotici nogometna tekma ob umetni razsvetljavi med CFR Bukuresti in prvakom Subotice SK Bačka, ki je končala z zmago gostov v razmerju 4:1. CFR Bukuresti je, kakor znano, podlegel v Mariboru v boju proti SK Železničarju s 7:4.
SK Železničar, teniški odsek, sporoča vsem interesentom, da so s 1. avgustom 1.1. otvorjena nova teniška igrišča na Tr-žaški cesti. Članarina je z ozirom na sredino sezone skrajno nizka. Osebne ali pismene informacije daje G. Mazi, Puškinova ulica 5.
Hašk teniški prvak Jugoslavije. V Zagrebu se je včeraj zaključilo tekmovanje za teniško klubsko prvenstvo Jugoslavije. Naslov prvaka si je priborila ekipa Haška z zmago nad lanskim prvakom ZKD v razmerju 4:3.
Boksarji SK Železničarja bodo nastopil- 2. septembra 1.1. v Gradcu proti tamkajšnjemu klubu »Punching« v revanžni borbi.
Veliko veslaško tekmo, priredi studenški športni klub v okviru Mariborskega tedna v nedeljo 6. t. m. ob 9. uri dopoldne s startom na Mariborskem otoku in s ciljem v Kafferjevem kopališču. Tekme se bodo udeležili vsi lanski že znani veslači.
Športniki veslači, ki nameravajo sodelovati pri veslaški tekmi v nedeljo 6. tm., brez ozira na to, če imajo lastni čoln ali ne, kakor tudi lastniki čolnov, ki ne nameravajo tekmovati se vljudno prosijo, da se prijavijo pri blagajni v Kafferjevem kopališču do sobote 5. t. m. Prijavnine za tekmo ni.
Skavtski kongres. Včeraj je bil na Madžarskem v gozdovih kraljevskega dvorca Godollo otvorjen skavtski kongres, ki se ga je udeležil tudi vrhovni poveljnik vseh skavtov general Baden-Po-\vel. Na kongres so prišli skavtje iz Amerike, Južne Afrike, Japonske, Sirije in drugih delov sveta, največ pa jih je iz Anglije.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 15.6 stopinj C; minimalna temperatura je znašala 13.7 stopinj C; barometer je kazal pri 23 stopinjah 741.3, reduciran na ničlo 738.9; relativna vlaga 81; dežja je padlo okrog 5 mm; vreme je oblačno.
Ptuj
Pretep v vinotoču. Dne 30. t m. dopoldne je prišlo v nekem vinotoču v ptujski okolici med kmečkimi fanti do prepira in hudega pretepa, pri katerem je bilo več fantov ranjenih. Prepir in pretep je napravil precej razburjenja med občinstvom. Ptujski orožniki so pretepače polovili in napravili red.
Ustanovitev Strelske družine v Marnu bergu. Dne 30. julija se je tudi pri nas po prizadevanju podporočnika obmejne čete g. Kobilaroviča osnovala Strelska družina. S to ustanovo bo ustreženo športu kmetskega prebivalstva, posebno še, ker nizka članarina daje možnost pristopa sle hernemu. Poleg keglanja, ki je pri nas najbolj udomačen šport, bodo odslej naši možje in fantje tudi tekmovali v športu Strelske družine. Pravila so se na prvem sestanku prečitala in dodale Informacije, na kar se je izvolil odbor vkate-rega so bili izbrani carinik Stane Zorec, kot predsednik, za namestnika dr. Win-terhalter, odvetnik v MaTenbergu, kot Člani odbora pa gg. predstojnik okraj. sodišča Čerček, šolski upravitelj Lešnik, finančni podpreglednik Šumandi, občinski tajnik Jugovič in sodnijski sluga Grzetič. Ustanova strelske družine, ki ima zraven namere gojitve športa in streljanja tudi velik nadjonalni pomen, je vzbudila splošno zanimanje tudi med kmetskim ljudstvom.
SIRITE „VECERNIKH!
St»»ko Tušefc:
Kandidat smrti
. Mirko je rad obujal spomine na mlade C1’- Ko se je sestal s svojim prijateljem, ^ ie vedno pravil, da je ljubezen nepri-B aa zadeva in nikdar ni tajil, da je bil , ekoč do ušes zaljubljen. Ko je bil Mir-k°. Še mlad, se mu je po žilah pretakala Prava rdeča človeška kri.
Njegovo dekle, tarča njegovega hre-p n^nia, kakor jo je imenoval, je bila le-] Kakor angel, dobra kakor dva ange-rP- J" iiubka kakor trije angeli, skupno to-
JMSest angelov. ne rKa ie ta ljubezen, to vzvišeno, a 2 br’ietn° čuvstvo, docela obvladalo. lt0>aj jo je imenoval neprijetno, je ne-ie i\ifPovedal svojemu prijatelju. Danes vr, _ rK° oženjen in take zadeve rad skri-
Pfed svojo ženo.
Tv u ‘
Poln°kler pa Se ljubezni ni poznal, je imel
lesket rde2a lica in ^ se mtl 3”e svet,° bn0 Dobro je spal in veselje ga je frese ^ati’ k° jc jedel. Nikdar ni bil raz-ben»n i'a 4e točno izvrševal svoje služ-
nubL^0^- Pa je v njega udarila
Sovih ^*Ca so mu uPadla> 'skre v nje_
liko j, 80 ugasnile. Jedel ni več to-njej ^ ak° je spal. Vedno je sanjaril o nog, v Z,aracH n!e je Prečul marsikatere - ’ službi pa je pisal zaljubljene ver-
ze
Vsega tega je bila kriva od palca na nogi do ušes segajoča ljubezen. Če bi bil mogel sam sebe požreti, bi bilo Mirku prihranjeno veliko trpljenje. Priznal je, da je teh neprijetnosti bila kriva ena in edina slaba lastnost njegovega dekleta, ki je imela v sebi združene vse po-zemske kreposti in čednosti, ki pa niso odtehtale njene velike hibe: ona Mirka tli ljubila.
Nekoč je Mirko sklenil, da na ta ali oni način napravi konec negotovosti in trpljenju ter pokaže njej in življenju figo. Voda, vrv, strup, pištola, vse se je križalo v njegovi razgreti glavi.
Mirko je sklenil iti v smrt. Dolgo je raz mišljal o vrvi, strupu in pištoli. Ker je takrat bil izgubil službo, ni imel sredstev, da bi si kupil eno ali drugo. Vedel pa je, da se taka sredstva ne dajejo na obroke. Bil je to za njega težek problem, za katerega rešitev so potrebni železni živci.
Mirko se je odločil, da bo skočil v vodo Določil je točen datum svoje preselitve na drugi svet. Pred uresničenjem svojega sklepa se je podal k duhovnemu gospodu, da očisti svojo dušo. Brez ovinkov je povedal, kaj je sklenil. Naštel je po abecednem redu svoje grehe, kar je duhovnega gospoda utrudilo. Čakri’ ie na odvezo, j Pričelo se je spraševanje.
1 »Ali ste bili komu v podporo?«
»Sem brez posla in sem sam podpore potreben.«
»Ste komu obljubili zakon?« «
»Že neštetokrat, a ona se ne zmeni za mojo obljubo in ljubezen.«
»Imate dolgove?«
»Imam jih, toda moji upniki so že izgubili vse upanje.«
»Kratkomalo, vi nimate na zemlji nobenih dolžnosti?«
»Lahko rečem, ne.«
»Ali pričakujete kakšno dedščino?« »Pričakujem, toda le tedaj, če umre ves svet.«
»Kaj je vzrok, da ste se odločili za tako nepremišljeno dejanje?«
»Nesrečna ljubezen.«
Lice duhovnega gospoda se je zresnilo. Mirko je čital iz njegovih resnih potez, da ga hudo obsoja.
»Ali vam je znano kot otroku vesoljne katoliške cerkve, da naša vera zabra-njuje samolastno razpolaganje z življenjem?«
»To mi je znano.«
»Kako boste upravičili svoj sklep pred Bogom?«
»Kaj lahko. Jaz njo ljubim, a ona se me otepa kot bi bila obsedena, torej argument, katerega bo božji sodnik moral upoštevati.«
Linica spovednice se je zaprla. Mirko je odšel brez odveze. Znašel se je na ulici. Slabo opravljena spoved je vzbudila v
njem težko slutnjo. Določen čas se je bližal.
Preden je hotel Mirko m smrt, se je oglasil še pri dekletu. V ustih je imela bonbončke. Rekel ji je, da je to slabo za zobe. Pametnejše in resnejše besede ni spravil iz sebe. Po daljšem obotavljanju ji je pa le priznal svoj sklep, da gre y vodo...
Dekle je osupnilo. Njen ljubki obrazek je dobil bolestne poteze, ki so dale Mirku novega upanja.
»Ne delaj neumnosti! Opusti svoj sklep!«
»Opustim ga ljuba Vida, toda saimo pod pogojem... veš sama.«
Vida je čudovito zardela. V njenih prah je divjalo, okoli Mirka pa je plesal svet.
»Veruj v življenje, Mirko!« je dejala Vida in se sklonila v njegovo naročje. Mirko je čutil na svojih ustnih naval nove sreče. V naročju je tehtal sladko breme.
V kraj, kjer je Mirko preživljal grenke dni svoje mladosti, je prišel cirkus. Z Vido sta sklenila, da bosta obiskala cirkuške predstave.
Cirkus je bil nabito poln. Levi so rjull, da je marsikaterega bilo strah. Od veselja bi bil najrajši zavriskal tudi Mirko. Ko pa je opazil, da prihaja v areno kloven z oslom, ki je pričel rigati, se je spomnil svoje nedavne preteklosti, spomnil se je — kandidata smrti.
Stran 4.
Mariborski »VE CER NI K« Jutra
V Mariboru, dne 2. VIII. 1932
Mftrff Sflcaimmc
46
OCEANOPOLIS
Ro m mn o alt r'f v n o SCI človeška proiJoitt
»V Semisirisu in ;v, Oceanopolisu se vera naših prvih staršev ni spreminjala, vsaj v bistvu ne. Ohranjena je bila v čistem sporočilu. Nasprotno pa ni ostala čista na površini zemlje. Najbližje ločine so bile one, ki ste jih zasledili pri starih Egipčanih in nekaterih drugih prana podih. Tudi Indijanci v Ameriki so oboževali solnčno božanstvo, kakor tudi oni skrivnostni narodi, ki so živeli nekoč na celini, ki se je razprostirala tamkaj, kjer se danes modrika neizmerni Tihi ocean. Ta celina se je pogreznila v morje še pred Atlantido, tako, da o njej danes ni več ne duha ne sluha. Vendar pa vera starih Egipčanov, Inkov in Astekov ni bila več popolnoma čista. Svečeniki teh narodov so zaradi pretrganih stikov s središčem sveta, Atlantido in Semisiri-som, pozabili na marsikatere resnice in jih zasukali po svoje. Tako se je tudi zgodilo, da so postali Indijanci pozneje iz vernikov solnčnega božanstva paga-ni.«
»In v čem obstoja prav z d prav vaše bogoslužje?« se je zanimal Doljan. »Vi torej veste, da se človek v bistvu ne more spremeniti, obenem pa tudi ne veruje-
te v usodnost in kaznjivost greha. Zakaj opravljate potem verske obrede?«
»Najprej vam moram odgovoriti,« je dejal Sabatis, »na ono vprašanje, ki ste mi ga postavili v sredini, to je na vprašanje o usodnosti in kaznjivosti greha. Za bodoče življenje v večni združitvi s celotnim božanstvom je greh kot tak brez usodnih posledic in ne more biti kaznovan. Zato pa je usoden in kaznjiv v življenju na zemlji, seveda le v kolikor zapušča take posledice, ki uničujejo človeško srečo. Kar se pa tiče našega bogoslužja, je to le spominjanje na vi;>ji izvor človeka, na ono božansko pro-šlost večnosti in bodočnost neskončnosti, ki nas dviga nad vse drugo in dela iz nas najvišja bitja. Naše bogoslužne svečanosti so prav za prav le spominske prireditve; taka prireditev je tudi proslava dneva potopitve Atlantide, ki ste ji prisostvovali takoj po svojem prihodu v podmorje. Ceremonije so samo simboli, kakor je tudi solnce le simbol resničnega božanstva, božanstva Raja, sile, ki vodi vse življenje in dogajanje, ki je v najglobljem bistvu življenje in dogajanje samo. Tako je tudi mogoče, da se je na-
ša vei;a ohranila nespremenjena vkljub vsemu našemu kulturnemu razvoju in da pri nas sploh nimate brezvercev.«
XXVII.
Dnevi miru, ki so osrečevali Doljana, Intelo in njuno družbo so bili kratkotrajni. Moraja je snovala dalje svoje temne naklepe in je nazadnje dopredla svojo nit do zaželjenega konca. S svojimi pomočnicami je pripravljala v višji družbi nerazpoloženje napram Doljanu in je polagoma napolnila s svojimi spletkami tudi glave senatorjev. Ko je bilo vse tako pripravljeno, je stopila nekega dne k tajniku svojega očeta Nubisu z dovršenim predlogom.
»Gospod tajnik,« je dejala čisto uradno in sedla v naslanjač, »prihajam v zadevi, ki se vam bo zdela na videz morda malo pomembna ali celo nesmiselna, je pa v interesu mirnega razvoja našega podmor-ja neobhodno potrebna.«
»Kaj se je neki zgodilo tako vznemirljivega?« se je začudil Nubis.
»Govorila bom popolnoma jasno,« je odgovorila Moraja. »Vzrok mojega obiska pri vas je doktor Danilo Doljan.«
»Doljan? Kaj je zagrešil?«
»Povzročil je revolucijo med našim žen stvom. Dobro veste, da je naša medicinska znanost ustvarila potom selekcije v Oceanopolisu več ali manj enoten tip ženske in moškega. Dokler torej ni bilo med nami nobene vidnejše razlike, so se
vse ljubezenske zadeve med obema spo* loma reševale popolnoma normalno, brez vsakih večjih zapletljajev. Doljan je raz' bil to enoličnost. Po svoji zunanjosti se docela razlikuje od vas drugih moških podmorja.«
»Pa menda ne mislite, da je lepši kakor smo mi,« se je nekako užaljeno za' čudil Nubis.
»Nikakor, gospod tajnik,« se je zasmejala Moraja. »Doljan je gotovo grši kakor ste vi, toda prav to je usodno. Naše ženske, kakor pač vse na svetu, ljubijo različnosti in nenavadnosti. Tako se J® zgodilo, da je Doljan s svojo zunanjostjo, ki ni v skladu z enotnim tipom našega moštva, premotil glave stotinam naših deklet in žen.«
»O tem so mi nekoč že pripovedovalk* je pripomnil Nubis, »toda zdelo se mi i®’ da so govorice precej pretirane. Nasa vlada se skrbno zanima za njegovo življenje pri nas, moram pa poudariti, da J* doslej ugotovila z največjim zadovoljstvom, da spoštuje prisego, izrečeno Pre“ senatom štirih.«
(Dalje prihodnjič.)
Ne gre.
Ali morete povečati vsako fotografij5 do naravne velikosti?
Seveda.
Evo vam fotografije kita, pa mi jo P5' večajte do naravne velikosti.
Angleški vrhovni sodniki za svoje plače
Z zakonom iz leta 1931. so bili v Angliji znižani prejemki »vseh oseb, ki so v kraljevi službi«. Ta zakon je neprijetno zadel tudi sodnike Higlia Courta (vrhovnega sodišča), katerih letna plača bi se znižala z 900.000 na 650.000 Din. Ti visoki uradniki pa so protestirali proti tej odločbi z interesantno motivacijo, da oni »niso v kraljevi službi«, kar je najbolj razvidno iz tega, ker morejo pogosto reševati spore med »krono« in navadnimi državljani. Interesantno je pri tem tudi to. da sedaj nihče ne ve, komu naj se izroči ta pritožba, ker je vrhovno sodišče najvišja instanca za vse spore.
Indijski voditelj Sen Gupta umrl
Iz Kalkute se poroča, da je umrl tamkaj t«den prvih in glavnih sodelavcev Mahatme Gandhija in predstavnik indijskih nacionalistov Sen Gupta, ki je spada! med najradikalnejše politične gandhi jevce. Pokojnik je bil nekaj časa župan v Kalkuti in predsednik vseindijskega kongresa za Bengalijo.
Lastni hčeri odsekala glavo
Strašna družinska tragedija se je zgodila te dni v Trzincu blizu Moravske Ostrove. Neka 22-letna Otilija Novakova, ki je bila več mesecev internirana v norišnici, še je vrnila domov kot popolnoma ozdravljena. Po malenkostnem in brezpomembnem prepiru s svojim možem, ki
je nato odšel z doma, je Novakova dobila težak živčni napad in je v blaznosti, ki se je je zopet lotila, odsekala z velikim kuhinjskim nožem svoji 3-letni hčerki glavo. Nato je poskušala izvršiti
samomor, kar pa so ji sosedje preprečili. Prerezala si je že žile na obeh rokah. Ko se je mož vrnil domov in videl, kaj se je zgodilo, je v silnem obupu izvršil samomor.
Na svetu je vse minljivo
Princ umrl kot berač v milanski bolnišnici
V bolnišnici v Milanu je bil operiran nedavno neki starec, čigar žalostna življenjska zgodba je vzbudila v vsej italijanski javnosti veliko senzacijo. Bil je to namreč direktni potomec dinastije Lusig-nanov, ki je v 12. in 13. stoletju kraljevala v Jeruzalemu, v 15. stoletju pa je imela v svoji oblasti otok Ciper. Nekaj časa so vladali Lusignani tudi v Carigradu in Armeniji.
Oče tega starca Guida de Lusignana, Leon XIII., kralj Korasane, nekega malega kraljestva, ležečega med Perzijo, Afganistanom in Rusijo, je moral sredi 19. stoletja izročiti svoje kraljestvo Rusiji in je dobil za ta odstop letno rento. Da bi s e mu pa omogočilo tudi še nadaljnje življenje, ki bi bilo vredno bivšega kralja, so mu Armenci poklonili 30.000 frankov, ki jih je pa v celoti izgubil, ker je indijska banka, v kateri je naložil ta denar, bankrotirala.
Brez vsakih sredstev je prišel Leon de Lnsignano v Milan, kjer se je oženil z neko šiviljo, ki je vzdrževala "njega in •njegove mnogoštevilne otroke z delom svojih pridnih rok. Seveda pa dolgo ni
vzdržala in so postajale skrbi in revščina vedno večje. Ko je bivši kralj leta 1876. v Milanu umrl, družina niti ni mogla plačati 25 lir za pogreb. In tako je bivši kralj Leon XIII. korasanski pokopan v grobu na pokopališču beračev v Milanu.
Njegov sin Guido, ki je ostal po smrti svojih bratov in sester na svetu kot edini potomec te stare dinastije, je postal mizar, pozneje pa sprevodnik v spalnih vagonih, dokler si ni prihranil toliko denarja, da je mogel odpreti majhno kavarno. Močna konkurenca in splošna težka kriza pa sta pripeljali tudi njega na beraško palico. Na svoja stara leta se je sin nekdanjega kralja znašel med brezposelnimi. Guido de Lusignano, ki je vedno živel kot priden delavec, ni nikomur pripovedoval o tajnosti svojega kraljevskega rodu, ker se je bal, da se mu ljudje ne bi smejali in rogali.
Šele sedaj, ko je prišel v bolnišnico, in ko so bili pregledani njegovi dokumenti, je javnost izvedela za tragično usodo tega princa, ki operacije ni prenesel in je umrl kot pravi pravcati berač brez beliča v žepu.
Nov način usmrtitve v Ameriki
Pred nekaj dnevi je bila izvršena v državi Nevada v Združenih državah 5®' verne Amerike prva usmrtitev s poni®0' jo ciankalija. Zločinec James Miller ie bil zaradi nekega umora obsojen •*? smrt. Prav te dni pa je bila v Neva® vpeljana nova metoda smrtne kazni: za' strupljenje s ciankalijem. Zločinec je ® pripeljan v neko zelo prijetno urejen5 sobo, ki so jo takoj nato hermetično z*' prli. V trenutku, ko obsojenec niti n’ slutil, kaj se dogaja z njim, je bil izPu' ščen v sobo neki plin, vsebujoč danka* lij. Obsojenec se je takoj zgrudil na t'3 in bil v treh sekundah mrtev. To je ba* je najhitrejša in najlepša smrt vsaj P° mnenju ameriških zdravnikov, ki so sko* zi majhno stekleno okence opazc" h ® umiranje...
V Leningradu je samo 40 avtoizvoščkov
»Krasnaja Gazeta« objavlja prav neveI jetno vest, da je v Leningradu, ki i®3 nad 2 milijona prebivalcev, samo 40 toizvoščkov. Ker pa je omenjeni list ura? no glasilo sovjetske vlade, mu je P3. treba verjeti. To število se bo v bliŽ® bodočnosti povečalo za nadaljnjih 50 vih avtomobilov. Leningrajski avtd1' voščki računajo za vsak prevožen meter takso 1 rubelj, kar je približno ^ Din in to brez ozira na število potnik5*
fFsemSnjalge s® cMj*
Brez posebnega obvestila.
• Naša ljuba, dobra mati, oziroma stara mati. tašča in teta, gospa
Uršula Miklaužina
vdova po železničarju
je v torek, dne 1. avgusta 1933 ob 6. uri zjutraj, sprevidena s tolažili sv. vere, po kratki bolezni v 72. letu svoje dobe, mirno v gospodu zaspala.
Pogreb blage pokojnice se bo vršil v Četrtek, dne 3. avgusta ob Val6. uri iz mrtvašnice splošne bolnice na magdalensko pokopališče v Pobrežju.
Maribor, Pobrežje, Chicago, Szeget. Zavrč, dne 2. avgusta 1933.
Graz,
Jožef, Viktor, Konrad, Mihael in Ferdinand, sinovi. Gusti in Beti, hčerki; Jožef Burnhoffer in Franc Vistaler, zeta; Cecilija in Mlel, sinahi. Vsi vnuki, vnukinje in sorodniki.	2799
Mali oglasi
Razno
AGENTI - KROŠNJARJI
•se iščejo- za »Mariborski teden« za šaljive predmete, igra če in darila, izredno cenene in lahko prodajne. Pišite takoj. pridem eventualno tudi z blagom k Vam. Za kavcijo potrebujete le malo denarja. Bruckner, Zagreb. Prerado-vičeva ul. 33.	2804
dobro domačo hrano
dobite v Taborski ulici 11. 2791
OPOZORILO
Varujte se moljev, zato prodajajte obnošene obleke, čevlje, godala, knjige, porcelan, starine itd. v Grajski starinarni, Trg svobode 1. Plačuje najbolje.	2572
t&ie&ncf-
BRASH-MATTE
1 ot^zčjjcol Din.S.-Z. A N D ER L E.
Prodam
KOLO
znamke »Puch« prodam. Sme tanova ulica 54, II., Knupleš. . 2797
Stanovanje
STANOVANJE
ali zasebno vilo 4 do 5 sobno, po možnosti z manjšim vrtom iščem. Ponudbe pod »štev. 2801« na upravo »Večernika«. 2801
TRISOBNO STANOVANJE
z vsemi pritiklinami oddam s l. septembrom. Maistrova ulica 17, vprašati v trgovini Vrhunc.	2802
Pouk
INŠTRUIRAM
nižješolce poceni iz nem^j in francoščine za ponavli® izpite. Ponudbe na uprf »Večernika« pod »Instruk| ja«.
Kupujte svoje p o* trebščinepri našli* inserentih!
Službo išče
Izdaja konzorcij »Jutra« y Ljubljani; predstavnik
NATAKARICA.
ki ima osebno pravico, želi spremeniti službo. Izučena je tudi v delikatesni trgovini. Ponudbe na upravo pod šifro »Takoj«.	2803
Tarzan II
le izšel
Dobite ga v upravi „Jutra“ in „ Večernih
Maribor, Gosposka ul. 1
v* y v« w v-
*** ŽMSr 'J*** SL Mariborska