Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Polletna naročnina . . ... L 800 G o r i z i a , Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177 Letna naročnina . . . ... L 1.500 PODUREDNIŠTVO: Letna inozemstvo ... L 2.500 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 Leto XI. - Štev. 26 Gorica - četrtek 25. junija 1959 - Trst Posamezna številka L 30 I)e Ganile v Rimu Te dni se mudi v Italiji predsednik francoske republike general De Gaulle. Obenem je napovedan obisk tudi pri svetem očetu. De Gaulle je prišel v Italijo ob priliki proslave zmage nad Avstrijo, ki sta jo pred sto leti izbojevala skupaj Piemont in Francija in ki je imela za posledico priključitev Piemonta in Lombardije k Italiji. Marsikdo pa je mnenja, da je general porabil to priliko predvsem zato, da lahko obišče — kot je že njegova stara želja — svetega očeta, ki ga zelo dobro osebno pozna še iz časov, ko je bil sedanji papež nuncij v Parizu, De Gaulle pa po osvobo-jenju Francije začasni predsednik in državni poglavar Francije. Mnogo se je govorilo v teh dneh o nekem konkordatu med Sveto Stolico in Francijo. Tudi mi smo o tem pisali. Gotovo je, da vlada med francosko državo in Sveto Stolico, kljub ločitvi Cerkve od države, prav prisrčno razmerje. Ta prisrčnost ima tri vzroke. Predvsem je v Franciji Cerkev res popolnoma svobodna: dela namreč brez vsake ovire od strani državnih oblasti lahko vse, kar sama smatra, da je za dušni blagor vernikov potrebno ali koristno. Ne samo verski obredi, ampak tudi pridige, dušno pastirstvo vseh vrst, zborovanje, predavanja, lastne šole, lastne univerze (7), društva, redovi, karitativno delo, bolnišnice, časopisje, knjige, radio: vsega se Cerkev lahko poslužuje — če ima materialna sredstva za to. Država jamči svobodo vsega tega delovanja, priznava katoliško šolstvo, a denarnih sredstev ne daje ne škofom ne duhovnikom ne nobeni drugi cerkveni ali katoliški ustanovi, razen neke razmeroma majhne vsote, ki jo prilaga k plačam katoliških učiteljev. A tudi to vsoto daje predvsem v svojem lastnem interesu, ker bi sicer v Franciji stotisoči otrok sploh ostali brez šole, če bi se katoliške šole zaprle, v Afriki pa bi skoro nobene šole več ne bilo. Vlada torej da to pomoč katoliškim učiteljem predvsem zato, ker sama še zdaleka nima dovolj ne šolskih poslopij ne učiteljskih moči in ker so katoliške moči zanjo tudi neprimerno bolj Poceni kot državne. Drugi vzrok prisrčnosti razmerja med Sveto Stolico in Francijo pa je v mnenju, ki že stoletja vlada v odločilnih vatikanskih krogih, da je namreč ena najvažnejših postojank v Evropi baš Francija. Čeprav Francija danes ni več tista velesila Prvega reda kot je nekoč bila, vendar brez nje tudi danes nobena prava enotnost Evrope in sveta ni mogoča. Predstavljajmo si samo položaj, ki bi nastal, te bi Francija postala nevtralna ali pa celo komunistična! Tretji vzrok za prisrčnost je položaj Francije v črnski Afriki. Če bi n. pr. ta Položaj v bližnji bodočnosti propadel, bi bila verjetno tudi moč in ugled Evrope in Amerike za dalje časa omejena. Cerkev Odkritosrčno želi sodelovanja med narodi; njena želja je torej tudi, da se skupnost, ki veže Francijo z velikim delom črnske Afrike, obdrži v vzajemnem spoštovanju Neodvisnosti vsakega člana in v medsebojni bratski pomoči. Gotovo bo De Gaullov obisk iz teh treh ra*logov prisrčnost razmerja med Sveto Golico in Francijo še poglobil in utrdil. Kar pa se konkordata tiče, je prvi o njem •tovoril in ga predlagal levičarski libera-Mendes-France, ko je bil pred leti Predsednik vlade. Politične stranke so gle-tega vprašanja same v sebi razklane, socialisti morda zvečine želijo, da bi i*rišlo do konkordata. Nekateri mislijo, a to pri njih izvira iz upanja, da bi s konkordatom vse bodoče vlade — ki se ® njih nadejajo, da bodo socialistične — imele Cerkev v rokah, škofje in ka-'oličani pa kažejo za konkordat le malo Navdušenja, ker se jim zdi sedanje stanje, v njem vlada popolna svoboda, trenut-1)0 *a Cerkev še najprimernejše. Seveda obenem tudi želijo, da bi se ohranilo ^e bolje uredilo vprašanje podpor ka-°U*kini učiteljem. ^rhu t(.ga sj francoski katoličani niso edini v presojanju vladanja, ki je bilo uvedeno z De Gaullom. Marsikomu se zdi, da je preveč usidrano samo v generalovem osebnem ugledu, ki je gotovo izredno velik in blagodejen, vendar je tudi že sam po sebi zelo minljiv. Vsi seveda radi priznajo, da De Gaulle — ki je osebno zgleden katoličan — doslej dokaj dobro vlada. Je svobodoljuben: ne omejuje nobene od osnovnih svoboščin, ampak jih celo ščiti; časopisje, stranke, organizacije, vse je popolnoma svobodno. Modro in z veliko energijo je uredil vprašanje bivših kolonij v črnski Afriki. Počasi in previdno vodi alžirsko politiko v smer, ki se zdi pametna: veliko je naredil za depolitizacijo armade s prestavitvijo tisočev oficirjev, ki so bili kakorkoli udeleženi pri majskem puču zoper parlamentarno vlado, in deželo pelje sredi velikanskih težav korakoma naprej po poti vedno večje demokratizacije in socialnega ter gospodarskega okrevanja. Kljub vsemu temu francoski katoličani — in z njimi verjetno tudi Cerkev — ne žele, da bi se Cerkev kot taka vezala »na življenje in smrt« s to ali s katerokoli drugo vladavino. Posamezni verniki naj imajo sicer pravico vezati se na novi režim, a na lastno odgovornost in na lastni riziko. Vsi katoličani bodo seveda — kot drugje, tako tudi v Franciji — vedno zanesljivi državljani in goreči patrioti, a težko verjetno je, da bi kdo od odgovornih mož želel, da se Cerkev kdajkoli veže na trenutni režim »na življenje in smrt«. _ r. M. PO ŠTIRIH TEDNIH BREZPLODNIH POGAJANJ Ministri v Ženevi so se razšli Ker večtedenska pogajanja med zunanjimi ministri štirih velesil v Ženevi glede Berlina in Nemčije niso privedle nikamor, so soglasno sklenili odložiti delo konference do 13. julija v upanju, da se bodo med tem tritedenskim odmorom kaj zbližala nasprotna stališča. Da bo ženevska konferenca trd oreh, je pokazal že sam začetek konference z znanim sporom glede konferenčne mize, ki se je kakor temna senca odražal skozi ves potek pogajanj. Da je Gromiko hotel imeti po vsej sili okroglo mizo, ni bila to stvar osebnega okusa, ampak vse kaj drugega. S to potezo so Sovjeti hoteli spraviti k mizi čim več ljudi ter tako doseči od zahodnjakov priznanje Vzhodne Nemčije. Ker niso v tem popolnoma uspeli, so z zavlačevalno taktiko izrabljali potrpežljivost zahodnih predstavnikov, izkoriščajoč i-stočasno nesoglasja med Vel. Britanijo in Združenimi državami glede vrhunskega sestanka. To nalogo je spretno izvrševal Andrej Gromiko ob podpori Hruščeva iz daljne Moskve. Toda so se ušteli, SREBRN! JUBILEJ KARDINALA STEPINCA Dne 24. junija leta 1934 je bil posvečen za škofa primas Jugoslavije, zagrebški nadškof in kardinal Alojzij Stepinac. Vesoljni katoliški svet se ga te dni spominja zato, ker je v 25 letih škofovanja šel skozi najtežje preizkušnje kakor le malokateri katoliški škof v zgodovini Cerkve. In šel je skozi nje neomadeževan, trden v svoji zvestobi do Cerkve in svojega ljudstva. Dobri pastir in modri učitelj je moral v zapor in mora sedaj živeti ločen od vernikov in celo brez zveze s papežem. Prav zaradi tega je njegov lik tem večji, njegova osebnost vredna večjega spoštovanja. — Njegov svetel zgled zatemnjuje njegove preganjalce, ki se čutijo pred njim majhne in jih je sram. Od tod njihov srd zoper kardinala Stepinca. Z voščili sv. očeta in vseh krščanskih narodov naj gredo kardinalu Stepincu tudi voščila slovenskega naroda. Frontizem v gospodarstvu Italijo zajema val najrazličnejših stavk in mezdnih gibanj. Stavkajo pomorščaki na trgovskih ladjah, bančni nameščenci, delavci v mehanični industriji. Vse te stavke z vso silo neti komunistični tisk s hujskanjem, širjenjem neresničnih glasov in napovedi ter z zastraševanjem. Iz tega je očitno, da komunistična stranka na vse načine izkorišča neugodni položaj nekaterih delovnih slojev, da bi se s tem politično okoristila. Togliatti pri svojem oznanjanju potrebe po skupni politični fronti proti demokraciji uporablja sindikate kot sredstvo, ki naj združi čim več delavcev v prepričanju, da je samo partija sposobna braniti njihove koristi. Ta komunistična taktika, katere poslednji cilj je končni in odločilni spopad med nasprotujočima si taboroma, mislečega človeka ne preseneča, pač pa ga preseneča, da na drugi strani, to je pri podjetnikih, ki bi jim moralo biti do mirne in pametne poravnave socialnih sporov, ni znamenja o kakem e-notnem načrtu za nastop, ki naj izjalovi komunistične naklepe. Poleg stavk vznemirja danes i-tal. javnost tudi kriza v socialistični stranki. Tej grozi notranji razkol, ker je levica odločno za sodelovanje s komunisti, desnica in sredina z Nennijem na čelu pa se hoče osamosvojiti. V parlamentu bi ta teden morali dokončno sprejeti zakon o pomiloščenju, ki ga zlasti kaznjenci z razumljivo nestrpnostjo pričakujejo. — Sl. julijem stopi v veljavo novi cestni zakonik. Dolžnost vseh je, da se z njim seznanijo in se ga držijo. Za avtomobiliste in motoriste je to tudi materialna korist, kajti za cestne prekrške so predvidene občutne globe in tudi zaporne kazni. Gospodarske skrbi A.I. - V tržaških krogih se veča zaskrbljenost zaradi poti, ki jih ubira Avstrija v svojem gospodarstvu. Že v preteklosti je avstrijska trgovinska menjava z deželami vzhodnega tabora povzročala znatno manjšanje tržaškega pristaniškega prometa, ki mu tako in tako hudo škodi konkurenca Reke. Od predlanskim do lani je Trst izgubil skoraj 700.000 ton blagovnega prometa, ki se je od 5 milijonov 100.000 ton zmanjšal na 4 milijone 400.000. Prve mesece letos je upadanje še dalje naraščalo ter vznemirilo ne samo tržaške gospodarstvenike, temveč vse kroge. Zdaj pa se zaskrbljenost veča zaradi novic, ki prihajajo z Dunaja. Zdi se, da bo novo razmerje sil med Ljudsko in Socialistično stranko v avstrijski vladi krepilo gospodarske zveze med sosednjo republiko in Sovjetsko zvezo. To bi utegnilo znatno preusmeriti tokove avstrijskega trgovinskega prometa. ker so naleteli na odločno zadržanje zahodnjakov. — Sovjeti so hoteli doseči predvsem dvoje, in sicer: priznanje sedanjega stanja v Evropi ter sklicanje sestanka na naj višji ravni, na katerega toliko polagajo. Hruščev namreč računa, da bi na sestanku štirih velikih imel on vodilno besedo; Mac-millan bi se ne hotel zameriti laburistom v času, ko so volitve pred durmi, prav tako gre h kraju Eisenhovverjev mandat, tako da bi na trdnem bil samo on (Hruščev), ki se mu kot diktatorju ni treba ozirati na javno mnenje svojega ljudstva. Zadnje tedne je bilo opaziti, da se zunanji ministri Amerike, Sovj. zveze, Anglije in Francije le dolgočasijo ob mlatenju »prazne slame«. Zato ni bilo nobenega smisla dalje izgubljati čas in so se tako odločili za začasno prekinitev. — Pravi zastoj konference je, kot znano, povzročil nenadni preobrat Gromikovega zadržanja do berlinskega vprašanja, ko je že grozil polom pogajanj. Šele na izrecna zagotovila Gromika so trije zahodni ministri privolili k nadaljevanju pogajanj. Oglejmo si zato, kako je potekal zadnji teden razgovorov, ki je privedel do odložitve ženevske konference zunanjih ministrov. ZADNJI TEDEN V ponedeljek 15. junija so se ministri spet začeli sestajati v tipanju, da bo vsaj v zadnjem trenutku prišlo do kakšnega zbliža-nja. Trije zahodni ministri so napravili še poslednji korak; sestavili so nekak izvleček zahodnih zahtev in koncesij ter ga izročili Gromiku s prošnjo, da čimprej odgovori. Postavili so ga nekako pred izbiro, ali naj se začne resno pogajati ali pa bo konference konec. Dokument so mu izročili v sredo na kratki tajni seji. Sovjetski minister je prosil 24 ur časa za odgovor; naslednji dan, v četrtek, ni bil še pripravljen odgovoriti in je zato prosil za še nadaljnjih 24 ur odloga. Zahodnjaki so mu ugodili, ker so se zavedali, da bo od sovjetskega odgovora odvisen nadaljnji potek razgovorov. Toda v petek tudi Gromiko ni mogel več odlašati. Odbil je zahodni načrt kot podlago za razgovore ter v bistvu ponovil svoje predloge, ki pa ne jamčijo prisotnosti zahodnih sil v Berlinu. Po kratkem posvetu s svojimi kolegi je Herter predlagal, da se spričo sovjetske nepopustljivosti nadaljevanje konference predloži na poznejši datum. Ker si nihče ni upal prevzeti nase odgovornosti za polom konference, so vsi ostali ministri pristali na ta predlog ter tako po skoro šestih tednih jalovih pogajanj odložili ženevsko konferenco do 13. julija. Zahodnjaki so po pravici rečeno v marsičem popustili Sovjetom: okroglo mizo, prisotnost vzhodnonemškega odposlanstva pri pogajanjih in tako indirektno priznali obstoj dveh Nemčij; dalje zmanjšanje oboroženih oddelkov ter odpravo propagande iz Berlina in prepustitev nadzorstva nad dohodnimi poti v prestolnico vzhodnim Nemcem kot sovjetskim agentom. — Sovjeti pa so v raznih oblikah trobili vedno isto: zahodne sile nimajo kaj več iskati v Berlinu in zato naj ga čimprej zapustijo. Pravice ostati v mestu, izvirajoče iz nemške kapitulacije, si pa zahodne sile ne pustijo kratiti, še manj pa se ji odpovedati brez pro-tiuslug. Tu se je delo zataknilo. Iz Moskve se je oglasil še Hruščev ter zagrozil s podpisom ločene mirovne pogodbe, če v teku 12 ali 18 mesecev ne pride do nemške federacije. Če bi se potem zahodne sile še upirale umaknitvi iz Berlina, je grozil, da jih bodo s silo pregnali. Podobnih groženj in ofenziv smo že vajeni, zato menimo, da jih ni tako tragično vzeti. S tem verjetno Hruščev hoče dati razumeti zahodnjakom, da Gromiko ne bo dajal nobenih koncesij, ampak kvečjemu on sam, ko pride do vrhunskega sestanka, za katerega se toliko žene. Mnogi se sprašujejo, če ni morda Hruščev resno mislil, ko je ob priliki Macmillanovega obiska pozimi v Rusiji dejal, da bi bila konferenca zunanjih ministrov le zguba časa in denarja: »Zunanji ministri so lenuhi, ki si ne zaslužijo svoje plače. Kvečjemu so sposobni izvršiti kak ukaz. So ubogi reveži namreč, ki nimajo potrebne oblasti za pogajanja o važnih vprašanjih. Jaz vem dobro, da če rečem mojemu ministru, naj magari po cele mesece sedi na ledu, bo to storil brez oklevanja.« SPLOŠNA NAVELIČANOST Ženevske konference, ki se je skozi šest tednov vlekla kot slabo leto, se niso naveličali samo zunanji ministri, ampak tudi drugi o-pazovalci ter celo Ženevčani sami. Hotelirji so zaskrbljeni, ker se bojijo, da bi predolgo trajanje konference odvrnilo ostale petične turiste, ko so vajeni poseča v ta čudoviti letoviški kraj. Obrnili so se celo na vlado in zahtevali, da morajo za morebitni vrhunski sestanek biti obveščeni vsaj šest tednov prej. Razume se, da vlada tega pogoja ni mogla vzeti v poštev, ker potem bi zgledalo, da je namen mednarodnih konferenc napolniti hotele v času mrtve turistične sezone. V zadevo so seveda duhovito posegli tudi študentje. Sestavili so tradicionalni sholarski proglas, v katerem predlagajo, naj bi štiri zunanje ministre zaprli v Palačo Narodov, kjer imajo seje, ter jih pustili ob kruhu in vodi, podobno kakor so napravili leta 1270 meščani Viterba (Italija) s kardinali, ki so bili zbrani v konklavu. Ker se niso mogli zediniti za novega Petrovega naslednika, so zborovali nič manj kot dve leti, dva meseca in dva dni. Javnost je bila naveličana ; ker niti post ob samem kruhu in vodi ni pomagal, so jim odkrili streho. Morda bi kaj podobnega pomagalo tudi v Ženevi... Izdatki za cestni promet v raznih državah Združene države in Zahodna Nemčija so leta 1958 največ potrošile za gradnjo in popravilo cest. Združene države so izdale v ta namen 9,93 milijarde dolarjev. Nemška zvezna republika pa 1,073 milijarde. Sledi Kanada z 1,070 milijarde. Kar zadeva Italijo, je izdala po podatkih državnega statističnega urada za gradnjo novih in izboljšanje starih cest v letu 1958 124,8 milijarde lir, v letu 1957 pa je potrošila v ta namen 95,5 milijarde lir. Povečanje od 1. 1957 do 1. 1958 je znašalo torej 32,289-6. NAS TEDEN V CERKVI 28.6. nedelja, 6. pob.: sv. Irenej, škof, muč. 29. 6. ponedeljek: zapovedan praznik, sv. Peter in Pavel, prvaka apostolov 30.6. torek: Spomin sv. Pavla 1.7. sreda: Presv. Rešnja Kri 2.7. četrtek: Obiskanje Marijino 3.7. petek (prvi): sv. Leon II., papež 4.7. sobota (prva): sv. Vrh, škof SV. LEON //. ni vladal niti eno leto ne (682/3). Vendar je njegovo vladanje važno. Tedaj se je namreč vršil vesoljni cerkveni zbor v Carigradu. Predsedoval mu je papež Leon po svojih legatih, čeprav so bili navzoči vzhodni patriarhi. S tem se je poudarilo prvenstvo papeža v Cerkvi. Sklepi zbora so dobili pravno moč, ko jih je on, po natančnem proučevanju, kot sam poudarja, potrdil. Odlično je obvladal grščino in latinščino: dobro je poznal cerkveno in svetno slovstvo. Do revežev je bil zelo usmiljen in radodaren. Kot nekdaj, tako je še sedaj: sklepi vesoljnega cerkvenega zbora imajo veljavo in obvezno pomoč, če jih prizna in potrdi papež — ker je skala Cerkvi. 6. nedelja po binkoštih Mesec junij je skoraj pri kraju. V njem smo častili presv. srce Jezusovo, to je Jezusa in Njegovo ljubezen. Častili smo Zveličarja, ki je kralj in središče vseh src, kralj ljubezni. Cel ta mesec bi moral biti zgovoren dokaz in bogat izliv naše ljubezni do Zveličarja sveta. In nele ta mesec, temveč celo leto in celo življenje. Gotovo je, da nas Jezus ljubi. Ali ljubimo tudi mi Njega? Ga-li ljubimo kot se spodobi? Z vsem srcem? Z vso dušo? Ali nismo morda brezbrižni, hladni in malomarni do Njega? Smo li v mislih pogosto pri Njem? Živimo po Njegovi postavi? Spoštujemo Njegove želje, Njegove zapovedi? Ga-li radi obiskujemo v cerkvi in častimo v molitvi? Jezus je kralj ljubezni. On je središče vseh src in delivec prave sreče. On je dober, pravičen in u-smiljen, bogat za vse, ki ga kličejo. V Njem je vsa naša rešitev, pomoč in sreča. On zasluži vso našo ljubezen. A Jezus, žal, ni zadosti ljubljen. Jezus je preveč pozab- ljen in preveč zanemarjen. Mnogi ljudje mislijo, da morejo brez Njega skozi življenje. V resnici pa vsi brez izjeme nujno in brezpogojno potrebujemo Njega, ki je dejal apostolom: »Brez mene ne zmorete ničesah.« Gospod je torej nujno potreben vsakomur izmed nas, vedno in povsod. Brez Njega človek gotovo zaide. Brez Jezusa gre življenje v pogubo. Kristus in samo On je naša pot, resnica in življenje. On je vstajenje in življenje. Kako je svet neumen! Kako slavi nevredne osebe in stvari! Kako ljudje hlepijo za denarjem! A denar ni večen. Kako mnogi iščejo časti in zabave tega sveta! A vse to hitro mine in se konča s smrtjo. Jezus pa je gospodar življenja in smrti, časa in večnosti. Oklenimo se z vsem srcem Njega, ki edini daje srečo na tem in na drugem svetu! Ljubimo zvesto Njega, ki ima v rokah našo večnost in celo našo eksistenco! Častimo in molimo Jezusa! Ljubimo pogosto sv. obhajilo in ljubimo lepo krščansko življenje! Posnemajmo Jezusa! I' 3{J -= " Za molitev rožnega venca v družinah Znani pater Patrik Peyton, organizator velike križarske vojske za molitev rožnega venca po družinah, je zaključil 14. junija svoj apostolat v belgijski škofiji Bruges; vršil se je skoro cel mesec. To je prvi nastop patra Pevtona v Evropi. Škof iz Bur-gesa, msgr. De Smedt, je naslovil ob tej priliki svojim vernikom in duhovnikom posebno pismo, v katerem razlaga namen križarske vojske za molitev rožnega venca v družinah. Dejal je, da je njegova škofija že 270., v kateri se pater Peyton trudi s tem apostolatom. Način dela patra Pevtona je ameriški: poslužuje se vseh danih sredstev za propagando, od tiska, radia in televizije, časopisnih oglasov in jedilnih listov po gostilnah pa do neštetih o-sebnih razgovorov in javnih konferenc v cerkvah in dvoranah. Računajo, da je ta najnovejši trud ameriškega patra pridobil okrog 250.000 družin v omenjeni škofiji, ki so se obvezale, da bodo molile vsak večer rožni venec. Mehika za cerkveno edinost Voditelji papeške misijonske zveze v Mehiki so organizirali po vsej državi veliko kampanjo za cerkveno edinost. To delo je najprej odgovor na željo sv. očeta, pa Iz življenja Cerkve tudi izpeljava sklepov 4. misijonskega kongresa v Mehiki, ki se je vršil januarja letos. Tudi razne katoliške organizacije v državi so organizirale posebne molitvene tedne za združenje ločenih kristjanov s Kristusovo Cerkvijo. V vseh mehiških škofijah pa se že sedaj pripravljajo na posebne verske slavnosti in prireditve za svetovno molitveno osmino v korist cerkvene edinosti, ki se vrši vsako leto od 18. do 25. januarja. S to lepo pobudo povezujejo mehikanski katoličani tudi molitev za dober uspeh bodočega vesoljnega cerkvenega zbora. Nadškofija New York za dobrodelnost V desetih dneh so 401 župnij newyorške nadškofije nabrali za dobrodelne namene nad 2 milijona dolarjev. Nabirko so organizirale dobrodelne organizacije, ki računajo doseči še znatno večje zneske, ko se bodo pri svoji akciji obrnile tudi na bolj petične magnate. Azijske bolničarke v Nemčiji Problem primernega bolniškega osebja so v bolnici v VVtippertalu v Nemčiji rešili tako, da so povabili japonska, korejska in kitajska dekleta, posebej še tiste, katerim se v domovini ni bilo mogoče po- svetiti redovniškemu življenju. Povabilo je rodilo velik uspeh, zato sedaj po župnijah zbirajo denarna sredstva za prevoz teh novih bolničark v Evropo. Nova vas evropskih beguncev Preteklo nedeljo so položili temeljni kamen za novo vas evropskih beguncev. Tudi za to je dal pobudo dominikanski pater Pire, nagrajenec Nobelove nagrade za mir. To novo naselje beguncev v Nemčiji, in sicer v VViippertal-Langerfeldu, ni prvo te vrste v Evropi; nosilo bo ime Ane Frank, judinje, ki so jo Nemci aretirali v Amsterdamu med zadnjo vojno in je umrla v koncentracijskem taborišču Belsen. Pri blagoslovitvi temeljnega kamna za novo begunsko naselje je bil navzoč tudi oče Ane Frank, številne politične in cerkvene osebnosti, med drugimi tudi belgijski minister Paul Van Zeeland. Iz koncentracijskega taborišča pred oltar Šmueloff Jožef je prvi jud, ki je pred kratkim prejel mašniško posvečenje iz rok melkitskega škofa v Acri. Govori dobro 12 jezikov in je prevedel v svoj materinski jezik, hebrejščino veliko starih krščanskih molitev. Zanimivo je, da se je seznanil s krščanstvom v zadnji svetovni vojni, ko je bil v koncentracijskem taborišču v Jugoslaviji, kjer si je za 7 cigaret oskrbel sv. pismo nove zaveze in s preučevanjem Kristusa in njegovega nauka. Mladi bogoslovci — ljudski misijonarji Nad 500 mladih bogoslovcev v Franciji bo večino svojih počitnic prebila na misijonskem področju. V škofiji La Rochel-le bodo pomagali misijonarjem pri velikem ljudskem misijonu, ki ima namen vzbuditi spet zanimanje za dosledno življenje s Cerkvijo v škofiji. Delali bodo v skupinah po 30 in 50. Evangelij in socialna blaginja Posebno skupino delavcev družbe »Dal-mine« iz Milana je vodil nadškof in kardinal Montini v Rim. Sv. oče je v odgovor na pozdravne besede spregovoril o nekaterih delavskih problemih. Med drugim je poglavar Cerkve rekel: človek, tudi delavni človek je v srcu dober in ne želi imeti več kot je dovoljeno imeti v duhu krščanske morale. Ne podcenjuje duhovnih vrednot, njegovi delodajalci mu ne smejo dajati prilike, da bi izgubil zavest dostojanstva in zaupanja v samega sebe in svoje bližnje. Kdor se postavi proti božji postavi in evangeliju, povzroča nered v človeški družbi. Kdor pa spolnjuje evangelij, pospešuje uresničenje socialnega čuta, postaja poln duha ljubezni in razumevanja do bližnjega, zlasti do tistih, ki so v potrebi. ZE DESET LET. s ■ Dne 19. junija je preteklo deset let, odkar je postal jetnik čeških kom. oblasti praški nadškof dr. Jožef Beran. Osem let pa je, odkar so ga odvedli v nepoznan kraj izven njegove škofije. Osserv. Rom. mu je ob tej desetletnici posvetil članke, kjer omenja njegov junaški pogum, s katerim se je uprl komunistom, ki so zahtevali od njega stvari, ki jih katoliški škof ne more sprejeti. Članek navaja nekaj dogodkov iz dni pred desetimi leti. Dne 10. junija 1949 so hotele komunistične oblasti v Pragi ustanoviti organizacijo »Katoliška akcija«, ki naj bi bila pod posebnim vodstvom policije. V razglasu, ki so ga razširili, so že grozili tistim, ki bi nasprotovali tej ustanovi. Nadškof Beran je že v aprilu 1949 poslal predsedniku vlade Gottvvaldu spomenico, v kateri našteva vse zvijače, s katerimi bi komunizem rad vpregel Cerkev v svoj voz. V tej spomenici obsoja v imenu vseh čeških katoličanov protiustavne odločbe, ki zadevajo Cerkev in njene člane. Dne 13. junija 1949 so češki škofje izdali skupno pastirski pismo, ki so ga prebrali po vseh cerkvah. V pismu obsojajo »Katoliško akcijo«, ki so jo hoteli vsiliti komunisti. Nadškofa Berana so takoj postavili pod policijsko nadzorstvo. Vendar se je 18. junija izmaknil stražam ter šel v cerkev samostana v Strahovu, kjer je med drugim slovesno izjavil: »Pred Bogom in svojim narodom slovesno izjavljam, da ne bom nikdar sprejel ničesar, kar bo nasprotovalo pravicam Cerkve in škofov... če bodo kdaj trdili, da sem podpisal kaj drugačnega, ne verjemite.« Iz samostana ga je spremljalo verno ljudstvo v nadškofijski dvorec. Naslednji dan bi moral voditi procesijo sv. R. T., a so že navsezgodaj poslali skupine komunistov v stolnico, kjer so s klobukom na glavi in cigareto v ustih nadlegovali vernike. Policija pa je po zvočniku naznanjala, da procesije sv. R. T. ne bo. Nadškof Beran je kljub vsemu stopil na prižnico, a vsako njegovo besedo je zamoril besen krik plačane tolpe. Potrpežljivo je stal na prižnici in izrabil presledke med kriki, da je povedal: »časopisi, ki jih prodajajo na vratih cerkve, niso katoliški. — ,.Katoliška akcija,”, ki jo je ustanovila Vlada, ni naša...« Dobri verniki so začeli s himno sv. Venceslava, da so prevpili kričače. Nadškof je odšel iz stolnice in dobri verniki so se v velikem številu zbrali pred škofijskim dvorcem. Najprej so molčali, nato pa je zaorilo: »Živel naš nadškof!« Policija je nato te »demonstrante« razpršila in slišal se je med kričači le klic »Slava Gottvvaldu«. Po tem dogodku se je začelo jetništvo Romarjem k Mariji - Einsiedeln V nedeljo 28. junija ob 4h popoldne pridite dobesedno vsi romarji, od Devina do Mačkovelj, v Trst k sv. Ivanu, kjer imamo v cerkvi duhovno pripravo za našo letošnjo skupno božjo pot. Govoril bo g. Vidmar. Po zaključku v cerkvi gremo na vrt šolskih sester, kjer se bomo po domače porazgovorili o vsem ostalem. To je naš edini romarski shod pred odhodom. Pridite vsi, ki niste (zaradi bolezni na primer) resno zadržani. Naše romanje k Mariji - Einsiedeln bo lepo, če se vsi dobro pripravimo. Pri Sv. Ivanu imajo to nedeljo opasilo. Začetek govora točno ob štirih; četrt ure prej molimo sv. rožni venec. praškega nadškofa Berana. Deset let je od tega. Skoro vsi češkoslovaški škofje so doživeli isto usodo kot on. Cerkev ječi v sponah komunizma, le toliko sme spregovoriti v javnosti, kolikor ji dovoli brezbožna komunistična oblast. Trpi in molči. Da bi ji že skoro zasijalo sonce svobode! Pridite točno! Do 30. junija naj bodo pri CIT-u vsi seznami za skupni potni list v Švico. Fantje, vojni obvezniki naj vsaj do 10. julija prinesejo na CIT potrebno dovoljenje. Prav tako se vsaj do 30. junija uredijo vsi računi na določenem mestu na Opčinah. To velja za romarske voditelje v posameznih krajih. Po lepem zgledu drugih velikih romanj bomo letos tudi mi podarili Materi božji posebni dar: veliko svečo s posebnim napisom, kakor smo videli lansko leto v Lurdu. LJUBIL JIH JE DO KONGA Globoko presunjeno je švicarsko in nemško občinstvo prisostvovalo gledališki predstavi Conviha Guvanusa, ki opisuje junaško zgodbo velikega poljskega pedagoga' Januša Korczaka. V avgustu leta 1942 je ? Januš Korczak, ko je videl brezmejno bedo osirotelih judovskih otrok, ustanovil zanje zavod, kjer jih je zbiral, učil in jim skušal z brezmejno ljubeznijo nadomestiti vse, kar so izgubili. Toda nacistična zloba je bila večja od njegove ljubezni. Zvedeli • so za zavod, kjer je on skrival 66 judovskih sirot, in prišel je ukaz, naj vse otroke pomorijo v plinskih celicah. Zaman je Januš Korczak skušal braniti svoje otroke. : Ko je uvidel, da jih ne more iztrgati ; strašni smrti, je sklenil z njimi deliti isto usodo. Otrokom je rekel, da gredo na ve- ) sel izlet. Dva najmlajša je vzel v naročje j in med veselo pesmijo so otroci odkora-1 kali iz zavoda — smrti naproti. Ljudje, ki so srečavali veseli sprevod, so razumeli in med veselimi zvoki pesmi se je slišalo glasno ihtenje. Toda »dobri pastir« je šel naprej, vzpodbujal najmlajše, se šalil s starejšimi, ki jim je v široko razprtih o-čeh vstajala groza. Zaslutili so, kam gredo. Ko so prišli do celic, je prosil, da bi jih ne slekli. Nekdo, ki je prisostvoval temu strašnemu prizoru, je pozneje izjavil: »Prizora groze in nereda, ki je nastal, ko se je odprlo žrelo smrti, ne more nihče popisati. Nobena bolečina ne more dovolj predstaviti bolečine „dobrega pastirja", ki je prvi z dvema najmlajšima v naročju vstopil v to žrelo smrti.« Januš Korczak je le izmišljeno ime, pod katerim se je skrival dr. Henrvk Gold-schmid za časa nacistične morije. Njegova družina je bila ena najuglednejših in najbogatejših varšavskih družin, študiral je medicino v Berlinu, Parizu in Londonu. V Breslaviji se je specializiral za otroške bolezni. Osem let je služboval nato v Varšavi v otroški bolnišnici. Tu ga je pred-vsem prevzel problem zapuščene dece, ki jo je spoznal v najubožnejših predelih mesta. Odločil se je, zapustil bolnišnico in se preselil v predmestje med uboge. Tu je zanje ustanovil zavod, kjer je sprejemal bolne in zapuščene otroke, skrbel za njihovo vzgojo in počitniške kolonije. Vse svoje premoženje je razdal zanje. Ko je ostal brez sredstev, je njegova velika ljubezen do otrok našla drugo sredstvo. Začel je pisati. Spisal je dve pedagoški knjigi, ki sta doživeli velik uspeh: »Kako moramo ljubiti otroke« in »Dnevnik dojenčka«. Neko nemško založništvo, bo sedaj v znak hvaležnosti in zadoščenja izdalo obe knjigi v nemščini. 0 p 195. in % 'ost iob iub 'odi ios, ih ho Grdinov trg v Clevelandu Na predlog mestnega svetnika slovenskega rodu Johna Kovačiča v Clevelandu (USA) je mestni svet sprejeli sklep, da se bo v Jugoslovanskem kulturnem vrtu, ki obstoji ondi, poseben trg imenoval Grdinov amfiteater. Pokojni Anton Grdina je vse svoje življenje posvetil vzdrževanju slovenske kulturne in narodne zavesti med ameriškimi Slovenci. Mnogo pa je storil tudi za napredek mesta Cleveland, ki mu je s tem tudi po smrti izkazalo svojo čast. 5. Katoliški škofje Jugoslavije o krščanskem zakonu in družini 51. Pomislimo na vojaka na fronti, na zdravnika in bolničarke v kužni bolnišnici, na spovednika, kadar gre h kužnemu bolniku — vsi stavijo v nevarnost življenje za javni blagor. 52. Tako mora tudi krščanska mati. Zaradi večnih nravnih načel pri izvrševanju svojega materinskega poklica mora biti pripravljena, da tvega tudi življenje. 53. Taki primeri življenjske nevarnosti so — hvala Bogu — dosti redki, ker resna zdravstvena veda razpolaga z načini in možnostmi, da po navadi reši o-troka in mater, kar je tej vedi samo v čast. 54. Krščanska mati, ki se da voditi načelom nravnosti, bo mnogo več koristila javnemu blagru, kakor če s težko operacijo za silo reši svoje življenje, pri tem pa žrtvuje svoj plod. 55. Čeprav mati pri tem ostane živa, ji življenje ne bo v polno veselje, ker so telesni nasledki operacije po navadi hudi. Razen tega tako mater muči zavest, da si je to siromašno življenje rešila z neposrednim ubojem lastnega otroka. 56. Taka mati prepreči ubitemu otroku tudi večno, nadnaravno življenje, zakaj, ker dete ni krščeno, ne more do večne sreče in do nadnaravnega gledanja Boga. 57. Vsaka žena, ki izvrši splav ali privoli vanj, pa tudi vsi tisti, ki pri tem sodelujejo, ne samo hudo greše, marveč si nakopljejo tudi kazen cerkvenega izobčenja fcan. 2350, par. 1); od tega jih more odvezati samo škof ali posebej pooblaščeni spovednik. Dragi verniki! 58. Ko tole poslušate, vidimo v duhu zaskrbljene obraze mnogih izmed vas in razumemo velike težave in žrtve, ki vam jih včasih prinaša zvesto izpolnjevanje božje postave v zakonu. Vemo, da ni lahko vztrajati v neomadeževani čistosti krščanskega življenja, zlasti danes, ko se v svetu mnogi utapljajo v poltenosti, za- konski nezvestobi in ogibanju otrok. Vemo tudi to, da v nekaterih primerih na-pake v značajih samih zakoncev ali gmotne prilike pogosto ustvarjajo velike težave v izpolnjevanju božje postave o popolni nerazveznosti krščanskega zakona in o prepovedi, da se »branijo otrok«. Vemo vse to in globoko sočustvujemo z našimi brati in sestrami, ki so v takih težavah. 59. Razumeli boste, dragi verniki; škofje nimamo oblasti, da spreminjamo božje postave, naša dolžnost je marveč le ta, da jih branimo, varujemo in oznanjujemo. In kljub liberalnemu razumevanju in nravnemu propadanju današnjega časa ne moremo reči drugega kakor: »Brat, sestra, težko je, toda treba je!« Božje postave so resne in svete, smiselne, večne in nespremenljive. O njih pravi sveti Pavel: »O globočina bogastva in modrosti in čednosti božje! Kako nedoumljive so za našo omejenost — njegove sodbe in neizsledna njegova pota!« (Rimlj 11,33) Vsi tisti, ki kritizirajo božjo odredbo in razlage svete Cerkve, bi morali pasti na kolena in skesano govoriti z Jobom iz stare zaveze: »Ah, premajhen sem brez razumevanja...« (Job 40,4 in 42,3) 60. Če bosta mož in žena vneta v srčni molitvi, če bosta pogosto prejemala svete zakramente spovedi in obhajila, se zanašala na moč tistih posebnih milosti, ki so jim zagotovljene z zakramentom cerkvene poroke, bosta dobila od nebeškega Očeta dovol j moči in utehe, da vztrajata v čistosti in svetosti zakona-Bog, kateremu iz ljubezni prinašata žrtve zakonskega stanu in roditeljskih dolžnosti, bo izlil na njihove duše obilje svojega blagoslova kot poroštvo večne sreče, ki jo smeta z zaupanjem pričakovati. Vedite, predragi verniki, da vas na vašem potu spremljajo naše najtopleje želje in molitve. Zdaj vam pa iz srca P0' deljujemo svoj nadpastirski blagoslov: v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha-Amen. Dano s škofovske konference v Zagrebi1’ 22. oktobra 1958. (Konec) ( Stran 3 Ob peti obletnici smrti msgr. Ivana Trinka Precl petimi leti, dne 26. junija ”54, je bil za Beneške Slovence 'J1 za vso videmsko nadškofijo žalosten dan. Zvezda, ki je dolgo jobo z milo svetlobo svetega in rubečega življenja svetila našemu '°du, je tisti dan zatonila v več-ost. Vest o smrti enega najboljši sinov te zemlje se je bliskoma širila po vsej njegovi ožji in rji domovini. Umrl je starosta ieniske duhovščine, zvest državen, a nič matij zvest sin svojega bivajočega naroda, msgr. Ivan tinko. Zatisnil je svoje oči na 'fitnem domu v Trčmunu, viso-gori na obronkih Matajurja, tnior se je bil zadnja leta svo-življenja umaknil, vedoč, da u bliža smrt. Hotel je biti po-'an v domači zemlji, ki jo je 'sem srcem ljubil, kam se je namreč rodil 25. ja-'arja 1863 v preprosti kmetski Mini, po domače »pri Pjerno-h«, ker je bil njegov stari oče (ter. Bog je dal temu dečku kar se/t »pet talentov«, ki jih je pa Vrečar. Trst 1959. — To je najpo-j^jši molitvenik, kar smo jih Slovenci |N imeli. Saj obsega samo pravi moli-P*>k z mašami vred celih 1264 strani. ^ Ir ;K tem prideneš še 165 strani pesmarice, da ima ta mašna knjiga kar 1429 .^'i. Ker je pa tiskarna »Graphis« rabila *a molitvenik izredno tanek, vendar pozoren, papir, ima Mašna knjiga še 110 povsem priročno obliko. Reditelj »Mašne knjige«, prof. dr. I-Vrečar, je na tem polju pravi stro-^ ^iak. že pred dvajsetimi leti je izdal ^aše ljudstvo in zlasti za dijaško mla- ki M molitvenik »Kristus kraljuj«, ki je u drugo svetovno vojno izšel trikrat. njal ......---------■ _ ----- je zanimanje za liturgijo in ljube-k evharističnega življenja, posebno n dijaki. In profesor Vrečar pozna di-i^0 dušo kakor malokdo. Vse tri izdaje ii ^enikov »Kristus kraljuj« so pošle ?a silo jih je skušala nadomestiti 'Zt^a z ist'm naslovom, ki je izšla V.*-31 Jc res lx>,i Poceni, pa tudi ^ 1 skrčena, ker ji je manjkalo vse li^n° leto. Povpraševanje po molitve-ju “Kristus kraljuj« v veliki izdaji je avd°rju pobudo, da je zdaj oskrbel 'ij veliko izdajo in ji nadel bolj ljud-^aslov; »Mašna knjiga«. Iz bogate vsebine te mašne knjige naj tu navedem vsaj nekaj malega. Na prvih 86 straneh je molitvenik v ožjem pomenu z vsakovrstnimi molitvami za osebne in javne zadeve. Sledi drugi in glavni del: sveta maša. Najprej nauk o daritvi in mašnih obredih z nekaterimi »zbornimi« mašami, tudi za dijaško mladino. Nato cerkveno leto z liturgičnim koledarjem, ki je prava novost v naši nabožni literaturi. Po koledarju slede maše božične, velikonočne in binkoštne dobe ter osemindvajset posebnih prazniških maš. Za druge svetniške godove je poskrbljeno s skupnimi svetniškimi mašami (liturgisti bi rekli »de communi«), ki jih je šestindvajset. Po tem obširnem mašnem poglavju slede še molitve ob prejemu sv. zakramentov in nekatere posebne pobožnosti. Pesmarica ob koncu Mašne knjige ima 135 pesmi (37 Marijinih), med temi jih je 88 z notami za melodijo. Dve važni misli prevevata glavni ustroj te Mašne knjige: sveta maša je središče vsega bogočastja in po Evharistiji življenje našega duhovnega življenja; katolik naj živi združen s Cerkvijo po mašni liturgiji in po cerkvenem letu. Hvaležni smo avtorju, da je s svojo Mašno knjigo nas vse, posebno pa dijaško mladino, na novo opozoril na le velike in odrešilne ideje. Cena tako obširne knjige ni pretirana: v platno vezan izvod z rdečo obrezo lir 1200; platno, zlata obreza in škatla L 1400; usnje, zlata obreza in škatla L 1800; raz- košna vezava (primerna za darove) lir 2500. Na prodaj v trgovini Fortunato. Dr. Jakob Ukmar Katoliška Prosveta v Števerjanu Črno, nevihtno nebo in vse sile narave so sproščene v demonskem rajanju. Val za valom temnih, prenasičenih oblakov se podi od morja in se vedno znova zlivajo na že prenapojeno zemljo. Nobenega izgloda ni, da bi se narava pomirila. Nemogoče, ne bo nič! v V kasnem popoldnevu so se končno le oblaki nekoliko pretrgali in celo kak sončni žarek je pokukal na števerjanski vrh. V borovcih so z največjo naglico in dobršno požrtvovalnostjo začeli urejati novi oder. Torej bomo vendarle slišali naše pevske zbore in bomo lahko ocenili njih napredek v preteklem letu. Ljudje so se začeli zbirati sprva plaho, končno pa odločeni, da bodo, po potrebi, kljubovali tudi vremenu: in koliko se jih je zbralo pod borovci 1 Vsi so prišli v upanju, da bodo bogato obdarovani: »Katica, 'no rožco mi moraš ti dat!« Z majhno zamudo se je koncert vendarle začel, potem ko se je nebo zjasnilo in so se briški hribi potopili v razkošje poletnega sonca. Kot prvi so se na odru postavili pevmski mladinci. Tako jih je imenoval uradni napovedovalec. Slišati je bilo treba, kako nam je zapela ta pevmska deca pod vodstvom njihovega mladega di- rigenta! Zborček je mlad, neizrecno mlad, torej še popolnoma neizkušen, toda dirigent je svojo prekipevajočo mlado ljubezen vcepil vsakemu pojočemu otroku posebej : zapeli so, kot bi pele orglice v brajdi... Nato so si sledila vsa čudesa tega pražnjega dneva. V s i nastopajoči zbori so se v enem letu strokovno izpopolnili in skoro vsi so se povzpeli že na umetniške višine. Štmaverski oktet je zapel dve skrajno zahtevni pesmi z ležernostjo in umetniško »bravuro«, ki mu je v diko. Od te pevske skupnosti smemo še marsikaj pričakovati. Drugi, ki obeta neslutene zaklade, je zbor iz Jazbin. Mladi, simpatični dirigent koraka z njim z neverjetno dolgimi koraki, zato je tudi mnogo nudil. Odslej naj pri zboru gojijo dikcijo, kajti vse ostalo, od nastavka do harmonije, je na najboljši poti izpopolnjevanja. Ob tej priliki naj vse dirigente spomnim na veliko važnost pravilnega dihanja med petjem, ne da bi jih hotel improvizirati za učitelje telovadbe. Prijetno presenečenje je pripravil pevmski moški zbor. To je bil edini zbor, ki je družil mladce s starimi grčami. Kako so bili ti dvoji ubrani, kako so z najčistejšo ljubeznijo do pesmi sami sebe prisilili k vzorni disciplini. Lahko bi vsem zborom postali vzor. Poleg vseh drugih se je postavil skrajno dostojno tudi domači števerjanski zbor, ki je ob tej priliki pokazal, kar mu običajno manjka, disciplino. Za ta res odličen ansambel je muhavost neprecenljiva škoda. Upajmo, da bo dirigent znal dalje gojiti in tudi stopnjevati avtodisciplino, ki jo je zbor to pot pokazal. Mešani zbor »Lojze Bratuž« iz Gorice, popolnoma pomlajen, prešeren, a sramežljiv kot mlada nevesta, dasiravno najboljši med dobrimi, ni uhajal pred drugimi. Presenetila je velika uravnovešenost glasov, kakor tudi dovzetnost zbora za železno roko dirigenta. Števerjanski koncert je bil predvsem razkošen praznik mladine. Ob tej priliki bi rad obrnil pozornost zamejskih Slovencev na mlade dirigente. Tem bi želel več strokovne podlage po kakem letu pevo-vodske šole. Ljubezen in požrtvovalnos posedujejo v izobilju, tudi znanja imajo še kar precej; če bi jim kdo omogočil resen študij, bi nam daroval predragoceno bi-serje. Mladi komponist iz Goriškega kvinteta je tudi pokazal, da ima vse elemente, da se razvije, toda mnogo bi še moral študirati, posebno bi se moral poglobiti v našo narodno pesem, ki je neizčrpna zakladnica za vse komponistovske podvige. Kar sem tu napisal, je samo izliv občutkov ob veselem dogodku. Koncert sain na sebi je vreden strokovne kritike, katero bi z gotovostjo častno prestal. Toda moje veselje je preveliko, posebno vzvišeno zaradi sodelovanja tako številne mla-deži, da mi vzbuja gotovost, da se v prihodnjih letih še slišimo in da bo tedaj strokovna kritika že popolnoma na mestu. Katrca, hvala za kilo rožmarina, rožen-kravta in rdeči nagelj! —nt Šolska razstava v Gorici V soboto 13. jun. pred zaključno šolsko sv. mašo je bila v prostorih Nižje srednje šole otvorjena risarska razstava dijakov Nižje gimnazije in Strokovne šole. Otvoritvi so prisostvovali profesorji obeh šol in dijaki. Po uvodnih besedah prof. Bukovca se je izvršilo nagrajevanje najboljših del. Nagrade so bile tako razdeljene: Za gimnazijo: 1. Bratuž Edi iz I. A razreda; 2. Kunej Franka iz III. razreda; 3. Barbarino Irma iz III. razreda. Za strokovno: 1. Pelizzo Dino iz II. A razreda; 2. Martinig Jožica iz II. B razreda; 3. Žabar Jožko iz I. A razreda. Poleg tega je bilo nekaj dijakov in dijakinj pohvaljenih vpričo vseh za njihovo marljivost in vztrajnost. Ker ni ta razstava nikaka slikarska razstava, ampak le razstava šolskih risb, se nam zdi, da so bile nagrade pravilno dodeljene. Častitati moramo mladim dijakom, ki so se poglobili tudi v to panogo umetnosti. Je seveda ta umetnost svojevrstna. Izvira namreč iz mlade duše, ki ima v sebi skritih mnogo načrtov in ki išče pot, da bi te načrte uresničila. In prav v tem je naloga šolskih razstav, da pokažejo ali vsaj nakažejo pot, po kateri skuša mladi človek priti do cilja, ki si ga je postavil. Zato ponovno čestitamo mladim dijakom in obenem tudi obema profesoricama risanja, ki sta se potrudili, da je do razstave prišlo. MATURE. Na slovenskih šolah se bodo vršile vse mature v Trstu. Pričetek v sredo 1. julija ob 8.30 z pismeno nalogo iz italijanščine. Skrivnosti rožnega venca V cerkvi sv. Ignacija v Gorici se od pretekle nedelje dalje vrši vsak večer predstava skrivnosti veselega dela rožnega venca. Režiser in organizator vse predstave je duhovnik Giovanni Somma Re iz Lombardije. Ta je zamislil in pripravil tehnično stran predstave ter je do sedaj nastopil že v nekaj sto cerkvah. Petje in igralce so pa pripravili v Gorici. Pri tem je imel najtežje delo župnik pri sv. Ignaciju don Persig, pomagali pa so mu z vso požrtvovalnostjo organist v isti cerkvi prof. M. Filej, ki je orglal, in pa g. Resen, ki je vodil zbor na koru, ter še veliko število drugih oseb, saj je vsa igra množična kot le malokatera. 'Sklicali so skupaj otroke, zlasti deklice iz cele Gorice. Pri tem so pomagale zlasti čč. ss. iz zavoda Notre Dame in pa uršulinke. V kratkem času so iz tako raznolikih elementov sestavili zbor, ki še dovolj uspešno podpira prizore na odru, četudi se mu pozna negotovost in premajhna zlitost glasov. Drug zbor je pred odrom, tretji zbor tvorijo angeli in pa pastirci na odru. Poleg tega nastopajo še solisti: dva velika angela, angel Gabrijel, Marija, Elizabeta, Simeon, Ana. Torej velik ansambel pevcev, kot ga zlepa ne slišiš. Prav tako je velika gneča na odru. Angelov in pastirjev v 3. sliki je toliko kakor nebeščanov v Skrivnem razodetju. In res ima včasih gledalec vtis, da gleda pri- > zore iz Skrivnega razodetja ali iz Dantejevih Nebes. Tako veličastni, slikoviti, u-brani, sugestivni so nekateri prizori. Posebno slike rojstva Jezusovega morajo o-stati v spominu vsakomur. Prav tako je nekaj fantastičnega zaključni prizor fa-timske Marije, ko vsi številni igralci in angeli na odru ter zbor na koru pojejo fatimsko himno, dočim se vse pozorišče sveti v stotinah lučk. Tehnična stran predstave je tako edinstvena, da te začara v svet nebes luči in petja. V,srednjem veku so v cerkvah radi igrali verske misterije. Tak misterij so tudi skrivnosti rožnega venca, ki se vrše pri sv. Ignaciju, le da je ta modemi misterij zaradi tehničnih pridobitev električne razsvetljave neprimerno bolj sugestiven kot so bili srednjeveški. Ce ima gledalec še tudi otroško vero, potem si kaj bolj nebeškega ne more misliti. Fatimska Marija bo prišla v Gorico Goriški nadškof msgr. Ambrosi je s posebnim pismom javil vernikom, da bo obiskala Gorico fatimska Marija. In sicer jo bodo pripeljali v Gorico s helikopterjem v nedeljo 12. jul. zvečer. Pristala bo na Travniku, od koder jo bodo v slovesni procesiji spremili v cerkev Srca Jezusovega. Tu bo ostala v ponedeljek 13. jul. ves dan, zvečer pa jo bodo odpeljali naprej v Videm. Ko bo v Gorici, bo nadškof v imenu vernikov obnovil posvetitev nadškofije Srcu Marijinemu. Tega slavja Marijinega se bodo udeležile tudi podeželske župnije. Kako in kdaj mora določiti poseben odbor, ki ga je nadškof v ta namen imenoval pod predsedstvom generalnega vikarja msgr. Soranza. Eno je že določeno: tri dni pred prihodom Marije naj se povsod vrši posebna tridnev-nica v pripravo na prihod fatimske Gospe. Čudodelni kip fatimske Marije je oni, ki ga častijo v Marijinem svetišču v Fatimi. Po drugi svetovni vojni so ga nesli že po najrazličnejših deželah; sedaj je v Italiji in roma iz enega večjega mesta v drugo, povsod dobrote deleč. Roma pa zato, da se ital. ljudstvo duhovno pripravi na posvetitev brezmadežnemu Srcu Marijinemu, kar bodo izvršili v Cataniji drugo nedeljo meseca septembra ob zaključku narodnega evhar. kongresa. Fatimska Marija roma tudi zato, da deli dobrote. Predvsem duhovne dobrote krščanskega življenja. Povsod koder gre, se množice vračajo k Mariji in k Bogu. Deli pa tudi telesne dobrote. Ravno pretekli teden so časopisi poročali, da je ob slovesu fatimske Marije iz Bergama čudežno ozdravela redovnica s. Rosidia. Gotovo potrebuje tudi goriška škofija duhovnih in materialnih dobrot. Predvsem Duhovnih dobrot globljega življenja, da bi nam krščanstvo ne bilo samo zunanji lak, temveč da bi postalo bistvo naše biti. Materialnih potreb ima tudi vsak dovolj. Zlasti pa prosimo Marijo iz Fatime miru. Ali da nas bo uslišala, je potrebno dvoje: pokora in molitev, posebno molitev rožnega ventfa. Nove maše Ob koncu junija, ko žanjejo pšenico, kliče tudi Gospod v svojo žetev nove delavce. Letos bomo imeli v goriški škofiji posvečenje novih mašnikov na praznik sv. Petra in Pavla v cerkvi Srca Jezusovega. Izbrali so to cerkev zato, ker bo posvečen tudi diakon iz te župnije č. g. Peter Sambo, sin znanega profesorja in delavca KA Avguština Sambo. — Poleg njega bosta posvečena še dva druga diakona. Novomašnik Peter Sambo bo imel novo mašo v župni cerkvi v nedeljo 5. julija. Posebno slovesno pa bodo letos posvetili nove mašnike v Jugoslaviji. Po vseh škofijah bodo imeli posvečenja na praznik apostolov Petra in Pavla, naslednjo nedeljo pa bodo povsod nove maše. V ljubljanski stolnici bo okrog 20 novih mašnikov prejelo mašniško posvečenje, med njimi bodo trije za goriško škofijo. Nam najbližji novomašnik bo Jožko Berce, ki bo daroval prvo sv. daritev v Dornberku v nedeljo 5. julija ob JO. uri. Letos bo imel novo mašo tudi Miren, in sicer bo v nedeljo 19. julija nova maša na Mirenskem Gradu. Novo mašo bo pel domačin Ivan Štanta. Študiral je pri lazaristih v Italiji in bo prišel domov, da zapoje med domačimi ljudmi svojo prvo Glorio. Naj Bog živi nove mašnike in jim dodeli plodovito delo. Sovodnje Občinska seja Naš občinski svet je zopet zboroval v petek 19. t. m. Sklenil je, da bo ustanovil ONAIR, ki vodi občinski vrtec, povišal letni prispevek na 150 tisoč lir. Dalje je odobril načrte za asfaltiranje ceste Rubije-Gabrje. Prefektura je nakazala 200 tisoč lir za nabavo opreme v šoli v Sovodnjah, država je pa prevzela presežek stroškov za vrtec v Rupi. Tako se je občina rešila dveh skrbi in dveh dolgov, ki jih ima itak preveč. Do sedaj nam je Gospod Bog lepo zalival, zato so naše njive zelene in krompir dobro raste. Pšenico spravljamo, seno smo deloma že pokosili. Kmetje so zato polni dobrih upov. Delavci pa ne tako. Krize, ki se vrste v tržiških ladjedelnicah in v podjetju SAFOG, prizadevajo tudi naše tam zaposlene delavce. Le ženske, ki delajo v predilnici v Podgori, imajo bolj zagotovljeno delo, čeprav tudi tam ne gre vse, kot bi moralo iti. Za drugi tir na progi Trst-Benetke Poslanci Sciolis, Bologna, Biasutti in Martina so poslali vladi zahtevo, naj bi čim prej 'položili drugi tir na progi, Trst-Benetke in tako zagotovili hitrejši in red-nejši promet med deželo Furlanija-Julijska Benečija ter ostalo državo. Minister za promet Angelini je obljubil, da bodo drugi tir napravili v okviru prihodnjega petletnega načrta za obnovo železnic. Novo žito za naše področje Ministrstvo za kmetijstvo bo dalo še 3000 stotov žita iz državnih zalog za kmetovalce na Tržaškem ozemlju, ki jih je prizadelo slabo vreme. Prvih 3000 stotov v ta namen so poslali že aprila. Rudi Uršič umrl V torek popoldne smo v Trstu spremili k večnemu počitku gospoda Rudija Uršiča. Kdo ga ni poznal? Bil je ves čas po vojni napovedovalec na slovenskem radiu v Trstu in njegov prijetni in blagodoneči glas je bil dobro znan vsem poslušalcem. Zdaj ga že več kot eno leto ni bilo slišati in marsikdo je to opazil in obžaloval. Pred dobrim letom je moral nenadoma na operacijo in takrat se je začelo počasno umiranje. Zavratna in strašna bolezen je neizprosno napredovala, dokler ni v nedeljo zjutraj nastopila smrt. Rudi Uršič se je rodil v Kobaridu pred 52 leti. Bil je blaga duša. V njem ni bilo niti hudobije niti sovraštva. Ljubil je svoj narod, a je bil poln stipnosti do drugih. Kljub tem prelepim lastnostim je bil za fašizem neusmiljeno preganjan. Kvestura ga je dala večkrat zapreti. Bil je tudi konfiniran. Med zadnjo vojno je revež romal iz taborišča v taborišče, dokler ni končal v prvem bataljonu delavcev v Aquili, kjer je dočakal zlom fašizma. Po vojni je postal prvi napovedovalec na slovenskem radiu v Trstu, a njegovih nesreč še ni bilo konec. Titovski komunisti so njegovega brata Slavka Uršiča, ki je bil s Poldetom Kemperlom prvi urednik »Demokracije«, ugrabili in umorili. To je pokojnega Rudija strašno potrlo in v njem dokončno ubilo vsako optimistično gledanje v življenje. Vsi 'tisti, ki smo Rudija poznali, smo ga vzljubili in se ga bomo vedno spominjali. Njegovi hudo prizadeti vdovi in ostalim sorodnikom, zlasti materi, izrekamo globoko sožalje. Naj bo pokojniku lahka zemljica. Odhod v kolonije Prihodnji teden bo okrog 270 slovenskih otrok zapustilo Trst in šlo na letovanje v kolonije. Dobrodelne ustanove, ki se ba-vijo s kolonijami, so imele v preteklih tednih veliko dela s pripravami. Slovensko karitativno društvo Slokad, Slovensko dobrodelno društvo SDD in Slovenska Vincencijeva konferenca so letos priredile štiridnevni tečaj za nadzornice otrok v kolonijah. Usposobljenost in nesebična krščanska ljubezen do otrok sta neobhodno potrebni lastnosti oseb, ki hočejo delovati v prid otrokom v kolonijah. To je bila glavna tema kratkega tečaja za nadzornice. Letos gredo otroci k morju v Devin, v gore v Agordo in Paularo. Odhod je določen za 1. julij. V tej izmeni so na vrsti dečki. Leto sena Na Krasu ne pomnijo, da bi bilo tolikega sena, kot ga je letos. Hvala Bogu, bo to dobro delo vsem našim kmetovalcem, ki se morajo vsako leto boriti za krmo. Seveda je zaradi tega tudi ogromnega dela. Domačini morajo klicati na pomoč tuje ljudi. Letos so se naši kmetje modernizirali: povsod po travnikih brnijo stroji, ki kosijo travo. Kmet pridobi s tem na času, čeprav ga bo vseeno precej stalo. Važno je, da pohitimo in čimprej spravimo pod streho. Seno vsako leto zmeša ljudem glave, da pozabijo popolnoma na nedeljsko sv. mašo in na prepotrebni nedeljski počitek. Letos pa malo zaradi obilice in nemalo zaradi nestalnega vremena so ljudje res zbrisali nedeljo iz svojih koledarjev. Jasno, da tako delo ne prinese blagoslova in blagostanja. Svetniški župnik Janez Vianey je imel navado ponavljati : Dve reči spravita človeka na beraško palico: tatvina in nedeljsko delo. Premislite vsi, ki ob nedeljah delate. Rojan Z vidnim zadovoljstvom so preteklo nedeljo naši ljudje prisostvovali blagoslovu temeljev novega Marijinega doma. Blagoslov je izvršil naš gospod župnik, ki je ob koncu rekel: Sedaj smo vsej ali seme. Truditi se moramo vsi skupaj, da bo to seme prineslo bogate sadove krščanskega življenja. Okrog dve sto ljudi je podpisalo spominsko listino, ki je bila potem zazidana v temeljni kamen. Bog daj, da bi koristno delo srečno pripeljali do konca. FI L M coski film »Orfeu negro«, ki pa ni ničp: sebnega, kot ni bil nič posebnega niti den izmed ostalih filmov. CANNES 1959 Letošnji festival v Cannesu je še enkrat pokazal, kako malo ima veljave in koliko se lahko smatra zk filmski festival. Tu je človek spet lahko opazil h kakim sredstvom se zatekajo filmski producenti, da zagotovijo uspeh svojemu filmu. Spet je lahko videl, kaj vse - počenjajo nekatere »zvezde«, da postanejo znane občinstvu, da svetovno časopisje o njih govori. Ta festival je še enkrat pokazal, da se v Cannesu zbirajo le tisti, ki imajo polne žepe denarja in lahko zaživijo nekaj časa v »neresničnem filmskem svetu«. Lahko se da sklepati, koliko se taki ljudje zanimajo za film in koliko imajo zanj smisla. Hoteli v Cannesu stanejo bajne vsote, zato je ta kraj le letovišče, ki dobi za časa festivala še poseben čar, saj so tedaj tu zbrani časnikarji in fotoreporterji iz raznih držav, zato je tu najprimernejši kraj za publiciteto. Danes imamo mnoge festivale; a morda prav tisti, ki so manj znani in ne slovijo zaradi turizma, imajo več vrednosti kot festival v Cannesu, ki na svoji filmski ravni pada iz leta v leto. Tu ni glavni namen predvajanje dobrih filmov in podelitev nagrad. Glavni namen je tu reklama, zato ga ni čudaštva, katerega se ne bi nekatere igralke poslužile. Letošnji festival bi lahko imenovali festival mladine, in sicer mladih režiserjev, predvsem francoskih, ki že nekaj časa slovijo po tem, da so povzročili nekako revolucijo v tradiciji filma. Toda v nekem smislu ga lahko imenujemo tudi festival mladine: mladine, ki je prišla sem, da jo občudujejo, in mladine, ki je prišla občudovat in sanjat nemogoče o bajnem filmskem svetu. Tu je človek lahko srečal dekleta, ki so ustavljale avtomobile filmskih zvezdnikov, samo da so dobila boren podpis; spet je našel druge hoditi po cesti, oblečene do skrajne nedostojno-sti, samo da bi jih kdo opazil. Sanje, upanje, razočaranje, socialni in moralni razvrat. Ambient festivala gotovo ni kraj, ki bi ta fanatizem preprečil; nasprotno, prav tu se odigravajo vse mogoče komedije, katerih smoter je samo eden: reklama. Festival v Cannesu je predvsem festival zvezdnikov, ne pa filmov. Časopisi pišejo mnogo več o sprejemih, o oblekah, o raznih dogodivščinah, o javnih lokalih, kjer se igralci zbirajo. Mnogo manj pozornosti pa posvečajo filmom samim in njihovi vrednosti. i Kaj pa naj rečemo o filmih, ki so jih prikazali na tem festivalu? Govoriti o kaki visoki umetniški ravni bi bilo pretirano; govoriti o dobri ravni bi bilo preveč pohvalno; govori se le lahko o srednji ravni s kakim dobrim odtenkom. Če so zastopane države poslale na ta festival svojo najboljšo proizvodnjo, potem se moramo vprašati, kakšni so po svoji vrednosti tisti filmi, ki so ostali doma. Tudi tiste države, ki slovijo po svojih kvalitetnih filmih, so letos razočarale, predvsem Japonska. Zlato palmo je dobil fran- OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 7% davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici Za posvečevanje nedelje Bavarske katoliške organizacije mož predlagale strožje izpolnjevanje zapove nedeljskega počitka in so celo predlaga! naj bi se ob nedeljah ne vršila športi srečanja, podobno kot na Angleškem. OBVESTIU POZOR! — ROMANJE V LORETO-Ai SISI — POZOR! Opozarjamo vse, ki so vpisali za drugo koriero za romanje Loreto, da naj čimprej dvignejo listek P g. fotografu Kleindienstu na Travnih p Romanje se bo vršilo kot določeno: 5. 6. julija. Odhod za Goričane točno ob 3h izptt cerkve na Travniku. (Zbiranje ob 2.3( Druga koriera bo pobirala romarje Štandrežu, Sovodnjah, Gabrijah in v D berdobu. — Povsod naj romarji čalcai koriero pred cerkvijo v vasi. Odhod obeh korier točno ob 3.25 v D r berdobu. Za Apostolstvo molitvi M. Filej in B. Bretf ROMANJE NA SV. VIŠARJE! Kdor želi udeležiti romanja na Sv. Višarje,' se vrši 11. in 12. julija, naj se čimpf prijavi pri p. Fidelisu pri kapucinih Gorici. LISTNICA UREDNIŠTVA Nekateri gg. katehetje so nas opozori da so bila izvajanja glede vernosti dijak« na slovenskih srednjih šolah na GorišW in Tržaškem, kakor jih je iznesel uvod* čar v zadnji številki, preveč pesimistih i S' da je naša srednješolska mladina še v® verna. — Hvala Bogu, da se je uvodnii motil in da ni tako, kot je on mislil. VI dar smo mnenja, da bi eventuelna an bila koristna tudi na naših šolah. DAROVI Za Marijanišče: N. N. 1.000 lir. Za Marijin dom v Rojanu: Družina & ka, ul. Commerciale 5.000; družina Ščul z Grete 5.000 lir - v spomin na pokojni ^ sina, oziroma nečaka; učenci in učeni V. razreda v Rojanu ob zaključku šolsF-ga leta 3.750 lir. — Bog plačaj! M Za Cvetko Ipavec: Družina Žagar iz 1 jana 1.000; N. N. iz Rojana 1.000; Pieli Saražin 1.000; N. N. iz Rojana 1.000 1 Za Sirotišče: Terezija Hlede - števerf namesto cvetja na grob pok. Justine HW 1.000; N. N. iz Gorice 500 lir. Za Alojzijevišče: Anton Hlede - Šte'1 jan namesto cvetja na grob pok. Just* Hlede 1.000 lir. ZAHVALA Ob smrti žene in matere Marije Žagar « se iskreno zahvaljujemo vsem, ki sol ! čas njene dolge bolezni z nami soču^ vali in pokojnico spremili na zadnji f Bazovica, 15. junija 1959. Mož MIHAEL in družina i.\G^ Bazovica 68 — — d1 ZAHVALA Vsem prijateljem, kolegom in znancem, ki so spremili našega nepozabn Rudija Uršiča na njegovi poslednji poti ali so nam ob težki izgubi sicer sporočili svoje sožalj1 se tem potom najlepše zahvaljujemo za njihovo pozornost, cvetje in izraze so^ stvovanja. Posebej se še zahvaljujemo pokojnikovim prijateljem, ki so ga dolgo boleznijo tolažili in mu zvesto stali ob strani, čast. gospodu Stankotu Zofk11 ki ga je previdel s sv. zakramenti in je opravil pogrebne obrede, ravnateljs*'1' »Italijanske Radiotelevizije«, ki se je svojemu dolgoletnemu uslužbencu depo ^ dolžila, tako v času bolezni kot ob smrti, in zdravnikoma dr. Slavkotu št ruk'-'11 in dr. Menottju Tamaru, ki sta ga dolgo in požrtvovalno negovala. ŽENA, MATI, BRATA, SES?^ Trst-Kobarid, 23. junija 1959. in OSTALI SORODNIKI ZAHVALA Po dolgi in mučni bolezni je 17. junija Gospod poklical k sebi v 66. letu star05' našega dragega moža, očeta, tasta, brata in strica Janeza Petejana kolarskega mojstra. Pokapali smo ga 18. VI. na domačem pokopališču. Vsem, ki so nam ob ^ bolezni in na njegovi zadnji poti stali ob strani, č. g. župniku Komacu in ^ valcem cvetja, izrekamo našo iskreno zahvalo. Sovodnje, 19. junija 1959. Žalujoča družina PET- *"o( *tr »o. »*> Ool *el