Avtomobil in skuter silovito trčila v Grojni Vinjeni povzročitelj smrtne nesreče še vedno v priporu TOREK, 28. JULIJA 2009 št. 177 (19.576) leto LXV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Vroči avgust za našo • v manjšino SandorTence Včerajšnje srečanje senatorke Tamare Blažina s predsednikoma SKGZ in SSO Rudijem Pavšičem in Dragom Štoko je bilo neke vrste zrcalo položaja slovenske manjšine. Na eni strani precej uspešni napori za prihodnost slovenske šole in uveljavljanje manjšinskih pravic, na drugi pa velika zaskrbljenost nad finančno krizo, ki pesti glavnino manjšinskih ustanov. Namesto, da bi bil avgust čas oddiha, bo za našo skupnost to čas za razmislek o tem, kako premostiti finančno krizo. Medtem ko gospodarstvo kaže prve sramežljive znake prebujenja, je situacija državnih blagajn v Italiji in v Sloveniji slaba, če že ne dramatična. To je slabo tudi za slovensko manjšino, ki je finančno odvisna od Rima in Ljubljane. Blažina, Pavšič in Štoka so izkušeni politiki, ki dobro poznajo »rimske mline« in vplive, ki jih imajo na manjšino odnosi med Italijo in Slovenijo. Z njihove strani nobenih črnogledih napovedi, temveč realistične ocene položaja, ki je takšen kot je. Skupni in premišljeni napori so najbolj učinkovito sredstvo, ki ga ima manjšina v boju proti krizi. Enotnost je zelo pomembna, ne sme pa nam biti v tolažbo, da z njo rešili vse probleme. V manjšini namreč še vedno pogrešamo tisti kvalitetni skok, ki nam bo omogočil, da preverimo, kdo smo in kam gremo. Včerajšnje srečanje v uradu senatorke Blažina je, poleg skupnih stališč, izpostavilo tudi razlike, ki smo jih o življenjskih vprašanj priče v manjšini. ITALIJA - Protest Gibanja za avtonomije in južnih parlamentarcev Ljudstva svobode Načrt stranke juga buri vladno večino Berlusconi obljublja nove ukrepe za jug - Opozicija: Prazne besede TRST - Srečanje o položaju slovenske manjšine Tamaro Blažina, SKGz in SSO skrbi finančna kriza TRST - Senatorka Tamara Blažina je na včerajšnjem srečanju s predsednikoma SSO in SKGZ Dragom Štoko in Rudijem Pavšičem poročala o svojem delu v Rimu, glavno pozornost pa so na sestanku posvetili finančni krizi manjšinskih kulturnih ustanov. Posebno dramatična se zdi kriza Slovenskega stalnega gledališča. Slovenska parlamentarka se je pred tem srečala z vodstvom tržaškega glasbenega konservatorija Giuseppe Tartini. Na 3. in 6. strani RIM - V središču italijanske politične pozornosti je ta čas načrt ali bolje grožnja, da bi znotraj desne sredine ustanovili stranko juga, za katero obstaja celo predlog imena, in sicer Forza Sud. Šlo naj bi za nekakšno protiutež Severni ligi. Za to se ogrevata Gibanje za avtonomije predsednika deželne vlade Sicilije Raffaeleja Lombarda ter skupinica južnih parlamentarcev iz vrst Ljudstva svobode, ki jo vodi Gianfranco Mic-ciche, eden izmed podtajnikov pri predsedstvu vlade. Premier Silvio Berlusconi je zaskrbljen in obljublja »inovativen načrt« za razvoj juga, opozicija pa meni, da gre spet za prazne besede. Na 5. strani Avstrijski svobodnjaki za referendum o samoodločbi Južne Tirolske Na 2. strani Opozicija zahteva odstop devinsko-nabrežinskega podžupana Romite Na 6. strani Sonce miru v goriškem Kulturnem domu Na 13. strani Odbojkarji Vala Imse v prihodnji sezoni spet v deželni C-ligi Na 17. strani ČEDAD - Mittelfest 2009 Zaključek s plesom, ki je tokrat izstopal BARDO - Odbornik Molinaro in minister Žekš na Prazniku emigranta Prihodnost je v čezmejnem sodelovanju, večkultunosti in zaščiti narodnih manjšin BARDO - Zaščita jezikovnih manjšin, izseljenci in možnosti za gospodarski in kulturni razvoj v okviru čezmejnega sodelovanja so bili v ospredju govorov ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjana Žekša ter deželnega odbornika za kulturo Roberta Molina-ra, ki sta se v nedeljo udeležila zaključnega dne tradicionalnega Praznika emigrantov. Praznovanje, ki se je začelo v petek, je v Bardu že ena-intridesetič priredila domača sekcija bivših emigrantov v sodelovanju z Zvezo Slovenci po svetu in občinsko upravo. Na 3. strani 2 Torek, 28. julija 2009 ALPE-JADRAN / AVSTRIJA - Izjava tretjega predsednika avstrijskega parlamenta Martina Grafa Svobodnjaki hočejo referendum o odcepitvi Južne Tirolske! Deželna glavarja Platter in Durnwalder ostro zavračata izjavo avtrijskega parlamentarca BOCEN/INNSBRUCK/DUNAJ -Provokacij desničarskih avstrijskih svobodnjakov (FPO), v zadnjem času posebej s strani tretjega predsednika avstrijskega parlamenta Martina Grafa, ni konec: po demonstrativni podpori skrajnih desničarjev in hudi osebni žalitvi predsednika judovske verske skupnosti na Dunaju se je slednji sedaj izrekel za izvedbo referenduma na Južnem Tirolskem. Prebivalci avtonomne dežele, ki je po prvi svetovni vojni bila priključena Italiji, naj bi odločali, ali hočejo ostati v Italiji ali se združiti z avstrijsko zvezno deželo Tirolsko. V pogovoru za dunajski dnevnik »Die Presse« je Graf, ko je govoril o pravici narodov do samoodločbe namreč dejal, da bi morali prebivalci Južne Tirolske na referendumu glasovati, v kateri državni ureditvi bi radi živeli. Na vprašanje časnika, ali priznava današnje meje, pa je tretji predsednik avstrijskega parlamenta dejal, da je za »nenasilno pravico narodov do samoodločbe«. To, kar je bilo mogoče na ozemlju nekdanje Jugoslavije za Slovenijo in Hrvaško, mora biti mogoče tudi za Južno Tirolsko, je pojasnil Graf in ob tem izrazil prepričanje, da je Južna Tirolska le del Tirolske, ki je »trenutno pač del italijanskega ozemlja«. Obenem je še izrazil prepričanje, da so Južni Ti-rolci kljub priključitvi k Italiji ohranili svojo pravico do samoodločbe in da je sedaj čas, da to pravico uresničijo ter se izrečejo o vprašanju, če bi morala obstajati le ena združena Tirolska. Svobodnjaški politik je s svojimi razmišljanji na Južnem Tirolskem in tudi v Avstriji naletel na ostro zavrnitev: južnotirolski deželni glavar Luis Durnwalder je Grafove izjave ostro kritiziral in jih označil kot neumestne, vrhu tega je močno podvomil v uspeh takega referenduma, ko je dejal, da bi se večina Tirolcev južno od glavnega alpskega grebena odločila »za ohranitev statusa quo«. Kot njegov južnotirolski kolega je Grafove trditve kritiziral kot »nerazumne in neodgovorne« tudi deželni glavar avstrijske zvezne dežele Tirolske Josef Platter. Nekdanji avstrijski minister za notranje zadeve iz vrst ljudske stranke (OVP) je poudaril, da je premikanje meja danes »preprosto nemogoče« in tudi nepotrebno, saj prebivalci tega območja konec kocev živijo na ozemlju »združene Evrope«. Nekdanji predsednik avstrijskega parlamenta Andreas Khol, ki je svojo mladost pre- TRIGLAV Usoden zdrs izraelskega planinca MOJSTRANA - Na območju Doliča pod Triglavom je v nedeljo zvečer, po 19. uri, stekla akcija iskanja pogrešanega izraelskega planinca. Člani postaje Gorske reševalne službe (GRS) Bohinj so prek noči pregledali pot do Doliča in Velsko dolino. Območje je s helikopterjem pregledovala tudi policija z gorskim reševalcem postaje GRS Bovec, a pogrešanega še niso našli. Z novogoriške policijske uprave pa so sporočili, da so 74-letnega planinca včeraj okoli 12. ure reševalci opazili v kraju imenovanem Na skoku in sicer okoli 100 metrov pod potjo proti Triglavu. Pri tem je bilo na kraju ugotovljeno, da je Izraelcu po vsej verjetnosti med hojo spodrsnilo, zato je drsel okoli 100 metrov po skalah. Pri tem je zadobil tako hude telesne poškodbe, da je na kraju poškodbam podlegel. S pomočjo helikopterja Slovenske vojske in članov GRS so ga prepeljali v dolino. Trg Walter v Bocnu ansa živel prav na Južnem Tirolskem in katerega družino so preganjali italijanski fašisti, pa je Grafa nedvoumno pozval k odstopu. Politik v tako visoki državni funkciji mora vedeti, kaj govori, je de- jal Khol in obenem ostro kritiziral svojo stranko na Dunaju, ki bi morala že pri izvolitvi Grafa za tretjega predsednika avstrijskega parlamenta vedeti, kaj vse se lahko še pričakuje od tega poli- tika. Kljub temu ga je - skupaj s socialdemokrati - ustoličila v takšno visoko državno pozicijo tudi ljudska stranka. Ivan Lukan PUBLIKACIJA - Prva letošna stevilka šestmesečnika Iz Rezije nova številka domačega glasila Naš glas Med mnogimi publikacijami, ki izhajajo tudi na našem obmejnem pasu, bi opozorili na prvo številko v letu 2009 re-zijanskega šestmesečnika Naš glas, ki ga že peto leto izdaja rezijansko kulturno društvo "Rozajanski dum'. V glasilu je namreč kar nekaj zanimivih člankov, ki presegajo krajevne zanimivosti. Uvodoma Luigia Negro ugotavlja, kako je pomembno naučiti se rezijanšči-ne in hraniti rezijansko kulturo. To je v bistvu tudi cilj glasila, ki izhaja deloma v rezijanščini, deloma pa v italijanščini. Ze pod uvodnikom pa se prične daljši članek priznanega slovenskega glasbenika, etnomuzikologa in skladatelja dr. Julijana Strajnarja. V obliki intervjuja Strajnar pripoveduje, kako se je srečal z Rezijo in njeno posebno glasbo ter glasbilom-citiro. Za Rezijo je slišal prvič leta 1964, v doline pa je prvič odšel leta 1966, kjer je lahko spoznal citiro, rezijansko glasbo in plese. Kot violinist je bil presenečen nad zvoki in uglasbitvijo citire. Primerjal jih je z violino, opazil razlike ter ugotovil, kako citira odgovarja sicer izjemnemu posluhu Rezijanov in njihovemu načinu plesanja. Strajnar se je učil glasbila, njegov učitelj pa je bil predvsem Giuseppe But-tolo Pala. Julijan Strajnar je citiri posvetil knjigo, publikacije in koncertne izvedbe. Med temi je bil znan koncert leta 1988, ko je bil med koncertanti tudi Črt Šiškovič s svojim Stradivarijem, ki ga je Giuseppe Buttolo Pala vzel v roke z velikim strahospoštovanjem. Zanimivo je tudi pričevanje Milka Matičetovega, kjer govori o svojem življenju in o tem, kako je bil njegov oče mlad italijanski oficir, ki je srečal na Kraški planoti nad Trstom Slovenko, ki je povila Milka. To je bilo takoj po prvi svetovni vojni (1919). Med drugo vojno pa je Matičetov prišel v Ljubljano kot mlad oficir italijanske vojske in marca 1943 zaprosil za ženo Ljubljančanko. Ob tej osebni noti govori Matičetov o svojem res izjemnem delu, ki ga je opravil v Reziji, kjer je zbral preko 3.000 izvirnih zgodb ter posvetil tem dolinam več kot polovico svojega dolgoletnega raziskovalnega dela (Matičetov se bliža devetdesetim). V zapisu Matičetov odklanja neznanstvene teze o rezijanskem narečju, ki jih označuje kot politične ter se zato z njimi (tezami) ne želi ukvarjati. Naš glas prinaša nadalje vesti o zakonu 482 za jezikovne manjšine, o pu- FRANCESCHINI »Debora je lahko tudi tajnica v FJK« Dario Franceschini VIDEM - Debora Serracc-hiani je lahko istočasno evropo-slanka in tudi deželna tajnica Demokratske stranke. V to je prepričan Dario Franceschini, aktualni tajnik demokratov, ki je včeraj obiskal Videm in Porde-non. V Furlaniji je promoviral svojo kandidaturo za državnega tajnika stranke in obenem deželno kandidaturo evroposlanke iz Vidma. Franceschini je prepričan, da bo Serracchiani dobro delala v Strasbourgu in bila tudi dobra tajnica v FJK, če bo seveda izvoljena. Njen tekmec Vincenzo Martines, sicer podžupan Vidma, je namreč zelo bojevito razpoložen in računa na podporo pristašev Pierluigija Bersanija. Serracchiani je zanikala novinarska ugibanja, da bo bivša li-gašica Alessandra Guerra, ki je pred nekaj dnevi pristopila v DS, kandidirala za videmsko županjo. »Videm ima župana Furia Hon-sella, ki zelo dobro opravlja svoje delo,« je izjavila Serracchiani. V nezdružljivost funkcije deželne tajnice in evroposlanke je prepričan deželni svetnik Mauro Travanut, sicer Bersani-jev pristaš. »Poslanci v evropskem in v rimskem parlamentu se morajo v celoti posvečati tej funkciji,« meni Travanut, ki torej ne soglaša z včerajšnjimi besedami Franceschinija. Boji se, da se bo Serracchiani v primeru izvolitve posvečala deželnemu tajništvu le ob koncih tedna. Funkcija evropskega poslanka je formalno nezdružljiva le s poslanskim in ministrskim mandatom. Problem, ki se postavlja z Deboro Serracchiani v FJK je torej izrazito politične na- blikacijah, ki se tičejo Rezije ter predstavlja fotografsko knjigo Lorenzine Di Bia-sio. Dve strani sta posvečeni potopisu obiska, ki ga je skupina iz videmske pokrajine opravila pri okcitanski, grški in albanski manjšini v Italiji. Tudi za Tržačane bo zanimiv članek o brusaču Domenicu Moznichu - Tušnu, ki je potoval z brusom po Soški dolini, po tržaškem Krasu in delal v samem Trstu . Bila so to povojna leta, ona pa je brusil na Opčinah, v Nabrežini, v Bazovici, v Dolini in v Miljah. V Trstu pa je delal najpogosteje pri Sv. Ivanu. Tu je našel zatočišče pri družini, ki je bila očitno slovenska. Daljši zagovor rezijanske kulture, folklorne skupine in domače kulture je prispeval Luigi Paletti v polemiki s člankom glasila "Giornale di Resia', kjer nek Giovanni Micelli protestira, da ni bil vabljen na 170-obletnico folklorne skupine samo zato, ker ne priznava, da bi bila re-zijanščina del slovenske jezikovne veje. Sledi reportaža omenjene folklorne skupine v Litviji. Na poti so si člani skupine ogledali številne kraje tudi na Češkem. Sledijo razni članki posvečeni domačinom in prijateljem, v rezijanščini pa je razmišljanje Severina Negra o mejah s Slovenijo, ki jih ni več. Zadnja stran je posvečena najmlajšim, pesmi za otroke pa sta prispevali Silvana Paletti in Catia Quaglia. (ma) ALKOHOL - Jutri stopi v veljavo nov zakon Šagre po starem V FJK ne bo prepovedi prodaje alkohola na javnih površinah TRST - Novica je pri nekaterih vzbudila zaskrbljenost, pri drugih odobravanje, izkazalo pa se je, da je bila lažna. Kajti zakonske spremembe na področju prodaje alkohola, ki bodo stopile v veljavo jutri, ne bodo »prizadele« Furlanije-Julijske krajine. 7. julija je italijanski parlament uzakonil leto dni staro evropsko direktivo, ki omejuje prodajo alkoholnih pijač. Jutri bo zakon št. 88/2009 stopil uradno v veljavo, novica pa je razburila tudi marsikatero slovensko društvo, ki prireja poletne šagre. Zakon namreč prepoveduje prodajo alkoholnih pijač na javnih površinah, zaradi česar se je v javnosti razširila vest, da na vaških praznikih in drugih prireditvah na prostem ne bo več mogoče prodajati piva in vina. Omejitev naj bi veljala tudi za kioske in premične prodajne objekte: na podlagi novega zakona, ki želi omejiti uživanje alkoholnih pijač, bi torej alkoholne pijače prodajali samo v restavracijah, gostilnah in barih. Podpredsednik dežele FJK in odbornik za produktivne dejavnosti Luca Ciriani pa je včeraj pojasnil, da je državni zakonodajalec poveril deželnemu, naj sam določi, v kolikšni meri naj zakon velja tudi za prireditve, ki so časovno omejene. V Furlaniji-Julijski krajini bo tako še naprej veljal deželni zakon 29/2005, ki na praznikih in drugih prireditvah dovoljuje prodajo alkoholnih pijač (a samo tistih, ki vsebujejo manj kot 21% alkohola; žgane pijače torej ne pridejo v poštev). Prodajalci si morajo seveda priskrbeti ustrezno občinsko dovoljenje in prijavo DIA. Tiste, ki tega ne bodo storili, čakajo zelo stroge denarne kazni, tudi do 30.000€! V tem primeru bo torej veljal novi državni zakon ...na Kraški ohceti, vi-demskem Friuli Doc, ali goriških Obmejnih okusih pa si bo tudi v bodoče mogoče privoščiti osvežujoče pivo in čašo kakovostnega vina. Brez pretiravanja, seveda. (pd) / ALPE-JADRAN Nedelja, 26. julija 2009 3 TRST - Senatorka Blažina se je srečala s Pavšičem (SKGZ) in Štoko (SSO) Finančna kriza kulturnih ustanov zahteva skupne napore manjšine Precej spodbudne novice o prihodnosti slovenske šole - Najbolj dramatična se zdi situacija gledališča TRST - Avgust je navadno čas za dopuste in oddihe, za slovensko manjšino pa je to čas hudih skrbi, predvsem finančnih. Da bo ta avgust precej malo počitniški in za manjšinske politike še kar delaven je prišlo do izraza na včerajšnjem srečanju senatorke Tamare Blažina s predsednikoma krovnih organizacij SKGZ in SSO. Sestanek je sklicala senatorka z namenom, da Rudija Pavšiča in Drago Štoko seznani s svojim delom v Rimu in da skupaj ocenijo nelahko finančno situacijo v manjšini. Kriza je namreč vse prej kot mimo. Če gospodarstvo namreč kaže nekatere majhne in sramežljive znake »prebujenja«, je državna finančna situacija zelo slaba. Spodbudno o usodi slovenske šole Učinki t.i. šolske reforme so za našo šoli boljši od pričakovanega in to tudi glede na negativne posledice, ki jih bodo vladni ukrepi imeli za italijansko šolo. Senatorka Blažina je dobila zagotovilo glede imenovanja poverjenih ravnateljev in tudi glede zaposlitvenega organika v deželnem šolskem uradu, ki naj bi bil ločen za dvojezično šolo v Benečiji. Blažina in Pavšič sta soglašala, da bi bilo treba nujno posodobiti t.i. zakon Belci-Škerk, medtem ko je Što-ka opozoril na mednarodne dogovore, ki ščitijo naše šolstvo. Predsednik SKGZ je opozoril, da je manjšina premalo pozorna na velike spremembe v naši šolski populaciji (npr. pojav mešanih zakonov), naš šolski sistem bi se moral vezati tudi na šolo v Sloveniji. Slovenska TV in slovenska abeceda Senatorka Demokratske stranke je poročala o svojih posegih pri predsedniku RAI Sergiu Zavoliju, Deželi FJK in Deželnemu odboru za komunikacije (Corecom) glede vidljivosti slovenske RAI na Videmskem. Problem se vleče že desetletja, sedaj pa se je pojavilo še vprašanje digitalne televizije, ki zadeva tudi Slovenijo. Blažina računa, da bo na tem področju prišlo do nekaterih premikov, katerih obrisih pa še niso jasni. Bolj spodbudne novice pa prihajajo v zvezi z zdravstvenimi izkaznicami in s pravilnim pisanjem slovenskih črk. V zvezi s tem je senatorka dobila zagotovila tako s strani notranjega ministrstva (poenoten računalniški sistem za občine) kot z državne agencije za prihodke. Finančna kriza se zna še zaostriti Za slovensko senatorko bi bilo že veliko, če bi manjšina v letu 2010 dobila enaka finančna sredstva kot v tem letu. Situacija državne blagajne je dramatična, jeseni pa se stvari znajo še dodatno poslabšati. Že sedaj je treba skupaj stopiti v akcijo za proračun 2010. Po Pavšičevem mnenju (Blažina je z njim soglašala) je nujno, da manjšina pripravi seznam prioritet, tudi finančnih, ki jih (še) ni. Manjšina ima sicer razvojne plane, nima pa organa, ki bi sklepe izvajal, kar je po svoje neverjetno. Sistem manjšinske organiziranosti nikakor ni v sozvočju s časi, ki jih doživljamo, kar ustvarja zelo hude probleme. Večkrat tudi občutek nemoči, je prepričan predsednik SKGZ. Štoka bolj kot v sistemske rešitve v tem kriznem trenutku verjame v vse tesnejše sodelovanje med krovnima organizacijama, na pomoč iz Slovenije ter na občutljivost deželne vlade. Ne nazadnje tudi v mednarodne pogodbe, ki obvezujejo Italijo, da zaščiti slovensko manjšino. Predsednika krovnih sta v zvezi z Deželo omenila pozitivno vlogo odbornika Roberta Molinara. Hudi problemi SSG Dežela, Pokrajina in Občina Trst se do Slovenskega stalnega gledališča dejansko vedejo neodgovorno. Teatru manjka ne samo njihova finančna, temveč tudi politična podpora. In to ne od danes. Blažina je ob tem izpostavila, da je vlada v zadnjem protikriznem odloku vrh vsega še močno oklestila sredstva za vsedržavni gledališki sklad (v it. FUS). Ob finančni krizi bi se morali Slovenci v Italiji po mnenju predsednika SKGZ odkrito in pošteno vprašati kakšno gledališče pravzaprav hočemo oziroma v resnici potrebujemo. Pri tem vprašanju zelo zaostajamo. Štoka je rekel, da bi moralo biti gledališču bližje potrebam in okusom manjšine. Problem v problemu (nanj je opozoril Pav-šič) je še vzdrževanje tržaškega Kulturnega doma, ki za SSG predstavlja preveliko finančno breme. Predsednik SKGZ je tudi sporočil, da tržaški Dijaški dom finančno ne more več vzdrževati tamkajšnjih otroških jasli, o prihodnosti katerih se mora izjasniti vsa manjšina. Brez jasli bi bili Slovenci v Trstu zelo obubožani, zanje je treba zato najti ustrezne rešitve. In to čimprej. Drago Štoka, Rudi Pavšič in Tamara Blažina so največjo pozornost posvetili finančni situaciji manjšinskih ustanov kroma Italija-Slovenija Blažina in predsednika krovnih organizacij zelo pozorno spremljajo vprašanje žaveljskega terminala tudi v luči odnosov med Rimom in Ljubljano. Slovenci v Italiji in Italijani v Sloveniji imajo, kot vedno, ves interes, da so od- nosi med državama dobri. Pozornost si zaslužijo tudi novi evropski čezmejni projekti, ki pa ne smejo biti alibi (tako Pavšič) za krčenje sredstev naši manjšini. Izvajanje teh projektov, ki so sicer tudi za manjšino dobrodošli, namreč še vedno žal zelo bremeni birokracija. Predstavniki Slovencev v Italiji ra- čunajo na dobre rezultate septembrskega italijansko-slovenskega medvladnega vrha, ki ga bosta v Ljubljani vodila zunanja ministra Samuel Žbogar in Franco Frattini. Takoj zatem je napovedan uradni obisk predsednika slovenske vlade Boruta Pahorja v Rimu. S.T. BARDO - Odbornik Molinaro in minister Žekš v nedeljo na tradicionalnem Prazniku emigrantov Večkulturnost in zaščita manjšin temelja za vsestranski razvoj obmejnih krajev ti je treba čezmejne projekte, poskrbeti za to, da se bodo lahko Benečani čim boljše naučili slovenskega jezika, in podpreti delovanje špetrskega Inštituta za slovensko kulturo. Žekš je tudi poudaril, da Slovenija kljub gospodarski krizi ne bo krčila svojih prispevkov Slovencem v zamejstvu in po svetu ter jezikovnim manjšinam v Sloveniji. Zato pričakuje, da bo enako storila tudi Italija. Deželni odbornik Molinaro pa je spregovoril o pomenu, ki ga ima za Furlanijo Julijsko krajino večjezičnost in večkulturnost, in zaščiti manjšinskih jezikovnih skupnosti. Prav zaradi prisotnosti narodnih manjšin ima namreč naša dežela poseben statut, po padcu mej pa ima tudi večje možnosti za razvoj. Po Molinarovem mnenju so s tega vidika ključne vse oblike sodelovanja med FJK in Slovenijo, tudi v okviru bodoče Evroregije. Odbornik za kulturo se je v svojem govoru spomnil tudi izseljencev, ki so v preteklosti pripomogli k gospodarskemu razvoju dežele, zdaj pa so v bistvu neke vrste njeni ambasadorji po celem svetu. Na prazniku emigrantov so bili tokrat tudi mladi gostje Zveze Slovenci po svetu, ki so v Benečijo prišli iz Kanade, Avstralije in Argentine, da bi boljše spoznali slovenski jezik in kulturo, rojstne kraje svojih prednikov, obenem pa tudi našo deželo. Med uglednimi gosti praznika emigrantov naj navedemo še župana Barda Guida Marchiola, predsednika Zveze Slovencev po svetu Danteja Del Medica, direktorja Službe za jezikovne in kulturne identitete za deželne rojake po svetu in za izseljence Dežele FJK Marca Stolfa, predsednico SKGZ za vi-demsko pokrajino Luigio Negro in predsednico Inštituta za slovensko kulturo Bruno Dorbolo. V Bardu pa so bili v nedeljo tudi mladi gostje Zveze Slovenci po svetu, ki so v Benečijo prišli iz Kanade, Avstralije in Argentine, da bi boljše spoznali slovenski jezik in kulturo, rojstne kraje svojih prednikov, obenem pa tudi našo deželo. (NM) Na fotografiji levo predsednik zveze Slovenci po svetu Dante Del Medico, odbornik Roberto Molinaro in minister Boštjan Žekš, spodaj srečanje predstavnikov krvodaja lcev Te rs ke doline in Bovškega. nm BARDO - Zaščita jezikovnih manjšin, izseljenci in možnosti za gospodarski in kulturni razvoj v okviru čezmejnega sodelovanja so bili v ospredju govorov ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjana Žekša ter deželnega odbornika za kulturo Roberta Molinara, ki sta se v nedeljo udeležila zaključnega dne tradicionalnega Praznika emigrantov. Praznovanje, ki se je začelo v petek, je v Bardu že enaintridesetič priredila domača sekcija bivših emigrantov v sodelovanju z Zvezo Slovenci po svetu in občinsko upravo. Slovenski minister Žekš se je spomnil, kako je moralo v preteklosti veliko ljudi z obeh strani meje zaradi težkih razmer, v katerih so živeli, zapustiti domače kraje, kar še posebno velja za Benečijo. Da se to ne bi ponovilo, je treba poskrbeti za njen gospodarski in kulturni razvoj. Okrepi- 4 Torek, 28. julija 2009 MNENJA, RUBRIKE / ISTRSKI ZORNI KOT Predsednik Mesic na pobratenem Visu Miro Kocjan Tudi na Hrvaškem se marsikaj zapleta, prepleta in razpleta, posledično seveda tudi v Istri in na Kvarnem. Razmere so pestre, pogosto skrajnostne. V mislih imam seveda zlasti politiko, pri kateri pa na žalost obetavnih novosti in perspektiv ni opaziti. Požari, neznosne vremenske razmere iztirjanje vlakov, nepopisne težave te ali one vrste na morju, terminali, argumentov ne manjka, včasih jih je preveč. Branje časnikov ali pa gledanje interneta nudi prav malo pravega razvedrila, zvečine dobesedno nič. Neko dejstvo je sicer nesporno: svet je zmeraj manjši. Evropa prav tako, problemi severa so tudi problemi juga. Na Hrvaškem (in v Istri) je seveda na prioritarnem mestu stik med novo vladno predsednico Jadranko Kosor in predsednikom evropske komisije Barrosom. PA tudi z novim predsednikom EU, ki je Poljak. Temeljna tema: Evropa bi imela korist od čimprejšnje vključitve Hrvaške, podobno velja, v nasprotno smer, za Hrvaško. Barroso je dejal, da gre za skupni cilj, opozoril pa je, da je na pogovoru, ki ga je imel v Bruslju z Mesičem slišal, da žal organi Evropske unije dejansko ne kažejo veliko stvarnih iniciativ za hrvaški vstop in da to ustvarja na Hrvaškem določeno ne-razpoloženje. Barroso je Kosorjevi razložil obratno smer in sicer, da je sprejem »skupna naloga«. Buzek, zdajšnji predsednik, pa je ugotovil, da mu je sicer znano, da obstajajo med Slovenijo in Hrvaško določene težave, da pa je kategorično stališče hrvaške vladne predsednice, da je Hrvaška nesporno za pridružitev Uniji. Korak naprej, korak nazaj, kakor se pač vzame. Krogi v Istri sicer opozarjajo, da je Kosorjeva menda le storila korak naprej pri ocenjevanju stikov z Brusljem. Barroso je bil s pogovorom vidno zadovoljen. Še aktualnejši pa je bil te dni obisk hrvaškega predsednika na Visu, kjer je na pogovoru z domačimi predsedniki navedel vrsto zanimivih argumentov. Na dlani je, da je razlagal zlasti napor, ki ga bodo morali vlagati mladi intelektualni kadri, da je razvoj pač povezan z znanostjo ter da je čedalje bolj nujno nastopati in delovati skupaj ne pa upoštevati zgolj stališča strank. Med ljudmi, je dejal, ne sme biti razlike. O odnosih z Italijo je govoril samo v superlativih, pohvalil njegove osebne stike z Napolitanom in rekel, da so Italijani vselej dobrodošli. Taka odkritost zasluži poudarek, saj je znano, da je bil Vis v bistvu vojaška trdnjava, njen cilj pa je bil predvsem nastop proti sovražniku z druge strani Jadrana, če bi se mu zahotela eskapija na vzhodno obalo in kraje. Na posebnem javnem intervjuju pa je seveda omenil odnose s Slovenijo in menil, da gre med dvema državama za spor brez smisla in potrebe, da pa ga spodbuja slovenska politična elita, ki pa da ne bo uspela. Bil je res odkrit: predsednik je dejal, da če bi Slovenija imela prost vstop v mednarodne vode, bi to dejansko odpravilo hrvaško mejo v Italijo, kar pa »da zveni slabo«. Sklenil je, da je Hrvaška rešila nekaj podobnih primerov, na primer v Boki Kotorski ter da bo tako rešen tudi spor s Slovenijo. Na koncu pa je naglasil, da če to ne bo šlo, se bo Hrvaška zanesljivo obrnila na mednarodno sodišče. Hrvaški časniki nadrobno pišejo in komentirajo ta intervju. Omenjajo pa tudi, da je Mesič dal prozorno vedeti, da bo spet kandidiral za predsednika, da je pač »politična žival« ter da se kakorkoli ne namerava umakniti iz politike. Mimogrede: znani so stiki med slovensko obalo in Visom, ki je tudi pobraten s Piranom. Bil sem pobudnik tega stika, tudi na iniciativo Višanov, ko sem bil predsednik slovenske obale izhajalo pa iz tega, da sem bil med vojno kar nekaj časa na Vrhovnem štabu, ko je bil na Visu in na tedanjem Stabu vojne mornarice. Kaj pa problem gospodarske in sploh recesije na Hrvaškem? Sindikalne organizacije zahtevajo od vlade, da se jasneje izreče o ukrepih, ki jih ima na programu in da jih poudari v posebni »Izjavi o namerah«. To bi že bil uradni dokument, ki bi plastično lahko zagrnil državne napore, zdaj ga pa ni. Re-cesijski programi so megleni, zvečine obrobni, dotikajo se po svoje bolj stranskih problemov (denimo omejevanje plač), to pa je premalo. Če izjave ne bo, bodo v zgodnji jeseni na Hrvaškem uprizorili javne ostre sindikalne proteste. Določeni kar vidni ukrepi pa so bili le sprejeti. Tako se je na primer zvedelo, da se je vlada zaenkrat odpovedala dragi gradnji znanega mostu na Pelješ-cu (most naj bi poudaril kontinuiteto hrvaškega ozemlja med eno in drugo stranjo tega področja v južni Dalmaciji). Poznavalci se zaenkrat raje opredeljujejo za gradnjo cest, oziroma avtocest. Politično življenje pa živahno označuje tudi razmere v Istri. Zavoljo recesij-skega stanja pa so razprave mestoma ne le živahne marveč glasne. Na seji mestnega sveta v Umagu je dominirala polemika, ki da je zajela dejansko vse točke dnevnega reda tako da so problemi zdaj bolj odprti kot prej. Tako so navzoči ugotavljali, da so nedavno dokončali turistično središče »Kempinski«, ki je stal 150 milijonov evrov, napredka pa ni opaziti. Predvsem zato ne, ker še niso speljali primerne ceste do središča, vendar so člani opozarjali tudi na to, da so vse cestne vezi v smeri Savudrije sila slabe. Skratka, šlo naj bi za delo, opravljeno za polovico. Ostre pripombe so bile tudi na račun izdelave urbanističnega načrta mesta, za katerega je pristojna Mirjana Vrbat Škopač. Pripomba je kar resna. V dveh letih je gospa menda prejela milijon kun, storila pa da ni ničesar. V Pulju so začeli urejati regijski center za raziskave kovin (Center of Metal Industry in Istrian County). Pobuda je tehnološko zahtevna in dragocena, center pa urejajo v zapuščenih prostorih nekdanje bolnišnice. Opremili ga bodo med drugim s posebnih spektrom, z najnovejšim elektronskim mikroskopom in elektromehansko napravo za raziskavo kovin. Vse skupaj bo stalo okrog 750 tisoč evrov, pri čemer ni upoštevana tuja dogovorjena pomoč. Dela bodo stekla novembra letos, nad vsem pa bi posebna evropska komisija. Tehnološko se Ptuj pospešeno razvija, ugotavljajo. Na reki pa hitijo z ureditvijo centra Zamet, ki pa ne bo samo športno središče, kot menijo nekateri, marveč tudi sedež krajevne skupnosti, sodobne dvorane, ki bo lahko sprejela kakih sto oseb in športno središče, ki bo pravzaprav glavni objekt, ob katerem bodo tribune, ki bodo lahko sprejele do 2400 gledalcev. Pričakujejo, da bo ureditev končala sredi septembra. Zanimiva pobuda pa se razvija pri puljski Pre-manturi, namenjena pa je preučevanju morske biologije. Nekatere šole so se že posvetile tej raziskavi, ki je v tem kraju zlasti dobrodošla, saj je morje in kar ga obdaja skrajno čisto. Poudarek vredno je zlasti, da so se raziskave lotile kar šole od višjih razredov do srednjih šol. Preučujejo tako floro kot favno takorekoč campus pa je organizirala »Zelena Istra«. Seveda gre za učence in dijake, ki se bodo kmalu lotili rednega pouka. Na programu pa imajo tudi raziskave v manjših morskih jamah. Tudi v Istri pa zadeva novice dneva nesreča, ki se je pripetila z vlakom pri Kaštelu nedaleč od Splita (višek sreče je v tem, da je do nje prišlo kakih 500 metrov pred prepadom globokim kakih 400 metrov). Izstopajo kritike na račun stanja proge na vsem tem odseku. Na reki pa so v soboto zabeležili prvi primer prašičje gripe (HINI). Zdravstvene ustanove so se sicer pripravile, objavile so ustrezne oglase. Zanimivo je, trdijo ljudje, da je to področje v primerjavi z drugimi onstran meje, skromno prizadeto. da bi pri tem tudi ostalo! JEZIK NA OBROBJU Prispevek prejšnjega tedna se je končal z interpretacijo, tematiko in problematiko, ki jih v slovenščini uporabljamo v edninski obliki, česar posebno politiki na obrobju ne upoštevajo. Še večja napaka je, če uporabljamo besedo v napačnem pomenu. Vsi, ki dnevno v govoru ali pisavi uporabljajo besedo argument, (namesto teme), se ne zavedajo, da jih povprečen Slovenec ne razume. Med drugim smo v Trstu pred volitvami brali: »Tokrat so bili vsi aktualni argumenti volitev v evropski parlament zaviti v oblak prahu.« Ker so argumenti dokazi, bi moral pisec zapisati »argumenti za volitve«, glede volitev, z volitvami povezani argumenti..., kar pa bi bil nesmisel, saj je mislil na teme ali tematiko, ne na dokaze. Prav bi bilo: da »so bile vse aktualne teme volitev zavite...« ali »vsa aktualna tematika zavita v meglo.« Zelo pogosto rabljen glagol na obrobju je uresničiti. V slovenščini rečemo, da uresničujemo načrte in sklepe, v drugačnih zvezah zamenjamo uresničiti s primernejšim glagolom. Zato beremo: predlog je bil uresničen, namesto pravilno predlog je bil sprejet. Rekli bomo tudi izvajanje Videmskega sporazuma in ne uresničevanje. Nekje so zapisali, da »so prenehali izvajati sporazum« namesto pravilneje, da so odstopili od sporazuma ali da so sporazum preklicali. Namesto »uresničevanje odločb« moramo reči izvajanje odločb ali tudi uveljavljanje. Izvajamo zakone, ukaze, predpise, torej tudi odločbe; izpolnjujemo dolžnosti, obljube, želje, ukaze ali norme; uveljavljamo svoje mnenje, pa tudi odškodninski zahtevek ali pravico do česa. Včasih se nam pogled ustavi ob popolnoma nesprejemljivi povedi, citiram: »Značilnost tega stanja odnosov je bila, da so bile vse iniciative za poglobitev sodelovanja zamrznjene.« Zapišimo to trditev v bolj razumljivi slovenščini: »Zaradi takih odnosov so bile zavrnjene vse iniciative in umaknjeni predlogi za poglobljeno sodelovanje.« Če hočemo poudariti začasnost, bomo dodali, da so bili začasno umaknjeni predlogi (iniciative). Glagol zamrzniti uporabljamo, kadar govorimo o zamrznjenem potoku, jezeru ali pa tudi o zamrznjenem mesu v zamrzovalniku. V publicistki se srečujemo tudi z zamrznjenimi cenami. Če bi hoteli pisati v duhu slovenskega jezika, bi morali reči, da so oblasti prepovedale spreminjanje ali višanje cen. V politiki poznamo zamrznjene stike med dvema državama. Kakor se odtaja potok ali zamrznjeno meso, tako se v poudarjeni zvezi počasi od-tajajo ali sprostijo tudi odnosi in stiki. Na koncu še en primer napačno rabljene množinske oblike: Stvari niso šle po njegovih pričakovanjih. Popravimo: Stvari se niso razvijale, kakor je pričakoval. Pravilno je še: zmagamo po pričakovanju, živimo v pričakovanju česa, s pričakovanjem (upanjem) gledamo v prihodnost. SP ima tudi eno množinsko obliko: Njihova pričakovanja so se uresničila, kar pomeni: njihovi upi so se izpolnili. S.L. PISMA UREDNIŠTVU Kdo bo odgovarjal za nedokončana dela? Podpisani prebivalci Doline, točneje iz okraja »Križec«, kateri meji na Obrtno cono Dolina 2, smo z zaskrbljenostjo sprejeli novico da se na podlagi sodne odločitve prodaja zeleni pas obrtne cone Dolina 2 in celo notranje ceste med halami, verjetno za kritje neporavnanih terjatev. Naj pojasnimo našo zaskrbljenost. V letih 2001-02 je Konzorcij obrtnikov Dolina izrazil željo, da bi se prvi del cone razširil. Prebivalci smo izrazili svoje nasprotovanje, saj je družba SIOT komaj dogradila dva nova hranilnika v neposredni bližini vasi in bi s to ponovno širitvijo industrijske hale prišle do prvih hiš. Občina dolina je prisluhnila našim zahtevam in prišlo je do okvirnega dogovora med Občino Dolina in krajevnimi vaškimi organizacijami, s katerim smo se tudi prebivalci strinjali. Dogovor je predvideval, da se cona širi na nadaljnjih 30.000 kvadratnih metrih, približno 20.000 kvadratnih metrov med cono in prvimi hišami pa se nameni zelenemu pasu ali pa v kmetijske namene. Občina Dolina je tako korektno odobrila podrobnostni načrt, ki je predvideval zeleni pas med hišami in obrtnimi hišami. Inšpektorat Gozdnih straž je tudi podrobno navedel, da mora ob robu obrtne cone in vzdolž ceste proti Dolini nastati 15 metrov širok nasad dreves, kar je Občina vnesla v podrobnostni načrt. Konzorcij obrtnikov Dolina 2 je sezidal obrtne hale in le-te obratujejo že več let, a ureditvi zelenega pasu ni ne duha ne sluha. Tam kjer bi moral biti zeleni pas je nasprotno ostal velik kup izkopanega materiala, ki se je s časom spremenil v odlagališče. Na preostalem travniku je bilo v začetku skladišče za gradbince, sedaj pa je tu parkirišče za tovorna vozila. Prepričani smo, da bo Konzorcij področje uredil, kot je bilo to določeno v po-drobnostnem načrtu. To se ni zgodilo, zato se sprašujemo zakaj ni nihče ukrepal, saj je bila cona večinoma dograjena v letu 2004: pet let je že tako dolgo obdobje, da bi morali pristojni uradi preveriti, če so bila dela opravljena po predpisih. Pristojna za to sta nedvomno Občina Dolina in Inšpektorat gozdnih straž, ob njih tudi Pokrajina, ki je pristojna za odlagališča. Očitno ni nihče ukrepal in je sedaj celotno področje zanemarjeno, kar ne moremo trditi za Obrtno cono, ki je že več let lepo urejena. Kako je mogoče, da se interesi skupnosti zanemarjajo, medtem ko posamezniki izkoriščajo nastalo stanje, tako da ne izpolnjujejo predpisov in s tem prihranijo na strošku celotne izvedbe? Sedaj pa je vse na javni dražbi. Kdo bo odgovarjal za nedokončana dela? Konzorcij ali novi lastnik?Verjetno nihče, tako da bo oškodovano le prebivalstvo, saj očitno Konzorcij nima sredstev niti za poravnavo sprejetih obveznosti, novi lastnik pa bo trdil, da ni kriv za nastalo stanje. Prizadeti prebivalci ne nameravamo molčati in si pričakujemo konkretne od- govore s strani vseh odgovornih subjektov. V kolikor se zeleni pas ne uredi in odlagališče odpravi, bomo kot prizadete stranke v bran naših interesov sprožili primerne postopke do vseh tistih, ki so za nastalo stanje krivi. (Sledi 34 podpisov, ki jih hranimo v redakciji) Izvedba del Civilne zaščite v Krogljah - Občina Dolina Podpisani vaščani vasi Kroglje smo na javnem sestanku na občinskem sedežu bili seznanjeni, da že poprej napovedanega dela s katerim bi Civilna Zaščita utrdila nosilni zid vstopne ceste v Kroglje ne bo, ker je bilo začasno ustavljeno. Delo je bilo ustavljeno baje zaradi točne zahteve občinskega svetovalca Borisa Gombača, ki je Deželnemu Odborni-štvu sporočil, da nosilni cestni zid v Kro-gljah, kljub temu, da se je na več mestih zrušil na spodnjo njivo in s tem ogrozil obstojnost preostalega dela ni potreben popravil, medtem ko je nujno potrebna del cesta v Ricmanjih, ki vodi do njegovega zemljišča. Deželno Odborništvo je po opravljenih pregledih svojih tehnikov na licu mesta že izdalo odlok za začetek del v januarju tega leta, saj so bili odgovorni mnenja, da stanje ogroža javno varnost. Župan, Fulvia Premolin je prisotne seznanila, da je že večkrat naslovila na pristojno odborništvo in pristojne urade zahtevo, da se dela pričnejo, a ni dobila nobenega odgovora. Stanje omenjene ceste v Krogljah se seveda po vsakem dežju slabša in se s tem veča nevarnost za vse uporabnike. Podpisani vaščani smo seveda bili najprej začudeni, nato pa jezni nad tako nemogočim početjem. Nasploh je obsodbe vredno, da se občinski svetovalec zoperstavlja delu, ki je namenjeno širši vaški skupnosti in čigar cilj je zagotoviti varnost poleg prebivalcem, tudi obiskovalcem Naravnega Rezervata Doline Glinščice, ki številni uporabljajo prav ta dostop. Naravnost osupljivo pa je, da se občinski svetovalec zavzema, da se v zameno za delo, ki je namenjeno širši skupnosti, izvrši poseg, ki je namenjen njegovi osebni koristi in ki trenutno ne predstavlja nobene nevarnosti za uporabnike. Zaprepaščenost je toliko večja, ker je Deželna uprava prekinila poseg, ki je predvideval popravilo nosilnega cestnega zidu v Krogljah na osnovi intervencije in neosnovanih trditev gospoda Borisa Gombača, ki med drugim nima nobene profesionalne usposobljenosti, da bi ocenil nevarnost, za katero so pristojni tehniki izjavili, da je realna in bil že izdan izvršilni odlok. Podpisani vaščani poudarjamo, da je popravilo zidu potrebno in v upanju, da se v času do zaključka del ne pripeti nobena nezgoda, za katero nam ni prav jasno čigava je odgovornost, zahtevamo, da se dela nemudoma začnejo. (sledijo podpisi) (op.ur.): Pismo so vaščani poslali m predsedniku dežele Tondu. pristojnemu deželnemu odborniku Riccardiju, glavnemu direktorju Civilne zaščite Berlassu in, v vednost, dolinski županji Premoli- Popravek in dodatek »Ravno prav, da te vidim«, me je prejšnji dan nagovoril Aleš Hoban, doma iz Štandreža, prosvetni delavec, sicer pa požrtvovalen pevovodja, ki skrbi, da ostaja slovenska pesem vedno živa. »Tisti učitelj, ki si ga omenjal v nekem članku zvezi z Beneško Slovenijo, se ni klical Oblak, ampak Orel, Rihard Orel. Bil je učitelj v Štandrežu, pogostoma je obiskoval mojega očeta. Poznan je tudi po tem, da je izdal zbirko beneških pesmi.« Takrat sem napisal, da je redno obiskoval Beneško Slovenijo in s štipendijo študiral nekega otroka iz Benečije. Tale popravek sem dolžen objaviti, hkrati pa bi rad opozoril na pomembno vlogo slovenskih primorskih učiteljev med obema vojnama na širšem slovenskem prostoru. Pa tudi pri nas v zamejstvu, kamor so se vrnili po vojni. Rihard Orel je bil primer takšnega zaslužnega prosvetnega delavca. Nič koliko pa jih je bilo tudi na Tržaškem. Klical jih je njihov rodni kraj, sprejeli pa so tudi poziv domovine: »Primorci, vrnite se domov!« Vlogo primorskih učiteljev in učiteljic v enem od poglavij v knjigi Dom, dom opisuje pisatelj Tone Partljič. Ker me je s tem v zvezi zanimalo nekaj podrobnosti, sem ga vprašal, če je profesorica Lucija Germek, ki ji je v tej knjigi posvetil eno najlepših zgodb, morda psevdonim »Vi nastopate kot dijak Zorko, kdo se skriva za priimkom Germek?«. »Ne, ne, Lučka Germek je bila resnična osebnost. Bila je ena izmed tolikih pregnanih slovenskih šolnikov iz fašistične Italije, ki so se naselili na Štajerskem. Prav tu se je po njihovi zaslugi narodna zavest tako močno utrdila. Njena sestra je živela pri Svetem Ivanu in je umrla pred nekaj leti.« Pisatelj Tone Partljič v tem poglavju piše, kako jih je Lučka do take mere naučila slovnico, da so ga v naslednjih šolskih letih profesorji sprašali, če ni bil zaradi tako dobrega poznavanja predmeta slučajno dijak profesorice Germekove. V tej knjigi sem prebral tudi tole lepo in globoko misel, ki jo je profesorica kot nekakšno popotnico polagala na srce svojim dijakom: »Materin jezik je edini zaklad, ki ga človek pri rojstvu popije z materinim mlekom.« Globoke in zavezujoče besede do dna duše užaljene primorske izobra-ženke zaradi fašističnega genocidnega obnašanja do našega jezika in našega naroda kot celote. Gorazd Vesel / ITALIJA Torek, 28. julija 2009 5 POLITIKA - Vladno večino buri protest južnih parlamentarcev Stranka juga kot protiutež Severni ligi Berlusconi obljublja inovativen načrt za jug - Opozicija: To so prazne besede RIM - V središču italijanske politične pozornosti je ta čas načrt ali bolje grožnja, da bi znotraj desne sredine ustanovili stranko juga, za katero obstaja celo predlog imena, in sicer Forza Sud. Šlo naj bi za nekakšno protiutež Severni ligi. Za to se ogrevata Gibanje za avtonomije predsednika deželne vlade Sicilije Raffaeleja Lombarda ter skupinica južnih parlamentarcev iz vrst Brlusconijevega Ljudstva svobode, ki jo vodi Gianfranco Micciche, eden izmed pod-tajnikov pri predsedstvu vlade. Problem je že dolgo tlel, jasno pa je prišel na dan prejšnji petek, ko Lombardovi in Miccichejevi pristaši v poslanski zbornici niso glasovali za vladni odlok proti gospodarski krizi, češ da predstavlja nov primer zapostavljanja južne Italije. »Sedanjo vlado vodi severnjaški duo Bossi-Tremon-ti,« je dejal Lombardo. »Priča smo enostrankarski vladi Severne lige,« je polemično pristavil Micciche. Predsednik vlade Silvio Berlusconi je očitno zaskrbljen. V izjavi za tisk je poudaril, da je njegova vlada veliko naredila za jug, predvsem pa je napovedal, da pri- pravlja »inovativen načrt« za preporod juga, ki naj bi »tehtal« 18 milijard evrov. Obnovili naj bi tudi Sklad za premalo izkoriščena območja (FAS), ki je bil v glavnem namenjen jugu. Lombardo se je na Berlusconijevo napoved pozitivno odzval, a »pod pogojem, da ne bo ostala na papirju«. Predstavnik Severne lige Roberto Castelli pa je povedal, da ga načrt stranke juga ne straši. »Če bi to bila "Južna liga', ki bi se zavzemala za večjo avtonomijo, federalizem in smotrno uporabo javnih sredstev, potem bi bila takšna stranka dobrodošla. Če pa bi šlo za stranko, ki bi obnovila samoobjokovanje juga, potem bi bili na zgrešeni poti,« je dejal. V polemiko se je vpletla tudi opozicija. Vodja UDC Pierferdinando Casini je dejal, da smo priče novim praznim obljubam vlade. »Berlusconi je svetovni prvak na tem področju,« je dejal. Vodja Demokratske stranke Dario Franceschini pa je menil, da je vlada v resnici »izdala« jug, saj je vsakokrat, ko je nujno potrebovala denar, črpala iz skladov, ki so bili namenjeni razvoju južnih dežel. Raffaele Lombardo Gianfranco Miccichè BENETKE Cacciari ošvrknil Brunetto BENETKE - Beneški župan Massimo Cacciari je odvrnil milo za drago ministru Renatu Brunet-ti, potem ko ga je ta obtožil, da je »razprodal mesto« in ga spremenil v »tržnico«. »Benetke so v središču svetovne pozornosti na področju kulture, o njih piše svetovni tisk, mnogi govorijo o novem "rinasci-mentu'. Kdor tega ne priznava, se spušča zgolj v banalno volilno kampanjo,« je ministra ošvrknil Cacciari, ki je Brunetto celo zelo elegantno izzval: »Ker je minister, bi se lahko angažiral, da bi mestu dodelili prispevke iz posebnega zakona za Benetke. Tako bi lahko odstranili ves tisti reklamni material, ki Brunetto tako močno bode v oči.« Za Benetke je bil pripravljen razvojni načrt, pri katerem so zelo lojalno sodelovali dežela, pokrajina in občina, manjkajo pa predvideni državni prispevki. POLEMIKA - Zunanji minister Frattini »V Afganistanu tudi za Calderolija« RIM - Italijanski vojaki bodo ostali v Afganistanu, ker tam delujejo tudi za varnost Italije, in »torej tudi za varnost ministra Calderolija.« Tako je italijanski zunanji minister Franco Fratti-ni zavrnil zahtevo ligaških kolegov v italijanski vladi Umberta Bossija in Roberta Calderolija. Prvi je konec tedna, po zadnjem napadu na italijanske vojaške sile v azijski državi, zahteval, naj italijanski vojaki zapustijo Afganistan. Drugi je dodal, da bi morali zapustiti tudi »Libanon in Balkan«. Frattini je dodal, da so vsa osebna mnenja vredna spoštovanja, vlada pa ima drugačno vizijo. Zanjo so mednarodne misije »italijanska vizitka v svetu«. Zunanji minister se dobro zaveda, da »bodo nasprotniki demokracije skušali okrepiti napade pred avgustovskimi volitvami,« pribil pa je, da »bomo ostali v Afganistanu.« Obrambni minister Ignazio La Russa mu je takoj pritrdil. Zunanji minister je zavrnil domnevo, da naj bi se vlada ob vprašanju Roberto Calderoli italijanske prisotnosti v Afganistanu »razklala«, kar je po njegovem posegu potrdili tudi pri Severni ligi. Bossi in Calderoli naj bi predlagala zgolj »razmislek« o vojaških misijah v tujini, je poudaril nekdanji pravosodni minister Roberto Castelli. Z Bossijem in Calderolijem sta potegnila Antonio Di Pietro (Italija vrednot) in Stranka italijanskih komunistov, medtem ko je tajnik Demokratske stranke Dario Franceschini ocenil, »da je treba v Afganistanu dokončati začeto delo.« ZGODOVINA - V globini kakih 100 metrov so se dobro ohranile Arheologi v Tirenskem morju našli pet potopljenih rimskih ladij RIM - Arheologi so s sonarji za preiskovanje morskega dna ob obali otoka Ventotene našli ostanke petih potopljenih rimskih ladij. Ostanki trgovskih ladij, ki datirajo v obdobje od 5. do 1. stoletja p.n.št., ležijo na globini več kot 100 metrov. Po mnenju strokovnjakov gre za eno najgloblje ležečih arheoloških najdb na Mediteranu v zadnjem času. Otok Ventotene je del arhipelaga v Tirenskem morju, ki leži na pol poti med Rimom in Neapljem in je pomorščakom že od nekdaj služil kot zavetje ob slabem vremenu. »Kaže, da so se ladje skušale umakniti, a neuspešno,« je dejal vodja arheologov sklada Aurora Timmy Gambin in dodal: »Na razmeroma majhni porvšini je kar pet ladijskih razbitin, pravo pokopališče ladij.« Na ladjah so prevažali vino iz Italije, začimbe iz Španije in severne Afrike ter kovinske palice iz Italije, ki so jih najverjetneje uporabljali za izdelavo orožja in drugih predmetov. Zaradi velike globine so potopljene ladje na dnu morja nedotaknjene ležale več sto let. Ob tem je Gambin opozoril, da sicer za arheološke ostanke na Mediteranu v zadnjem času predstavlja nevarnost vedno boj priljubljeno potapljanje v globokih vodah. V antiki je bilo na otok Ventotene, tedaj imenovan Pan-dataria, pregnanih nekaj pomembnih rimskih osebnosti. Tako je denimo cesar Avgust na otok zaradi prešuštva pregnal svojo hčerko Julijo, ki je tam preživela pet let. V 20. stoletju je Mussolini na težko dostopnem otoku dal zgraditi ječo za politične zapornike. Podtaknjen požar na Siciliji PALERMO - Obsežen požar je v nedeljo zvečer zajel območje naravnega parka Cava grande v bližini mesta Siracusa in do sinoči ognja še niso pogasili, kljub posegu protipožarnega letala canadair civilne zaščite. Po oceni gasilcev je bil požar podtaknjen, saj so se plameni razplamteli na treh različnih krajih. Območje je naravno zelo dragoceno, zgorelo pa je že več hektarjev gozda. II I v« v Največja sončna eletkrarna na strehi PADOVA - V Italiji naj bi kmalu dobili največjo sončno elektrarno na strehi. S sončnimi celicami bodo namreč prekrili streho skladišča in špedicijskega terminala v Pa-dovi, elektrarna pa naj bi v sončnem vremenu proizvedla za 15 mega-vatov električne energije.Tolikšna količina električne energije naj bi zadostovala za oskrbo 5000 gospodinjstev. Neobičajno elektrarno naj bi začeli vzpostavljati septembra. Kradli so alkoholne pijače • v« ii in se ga nažirali TURIN - V nočnih urah so vlam-ljali v javne lokale in kioske, pokradli steklenice alkoholnih in žganih pijač vseh sort ter se ga nato pošteno nalokali. Po več kot štiridesetih (!) vlomih so jih karabinjerji izsledili. Gonilna sila bande tatov-al-koholikov je bila četverica mladoletnih (od 15 do 16 let), dva mladoletna fanta pa naj bi odigrala le »obrobno vlogo«. Vsi mladoletni so svoja dejanja ob prisotnosti staršev priznali, vseh šest so prijavili sodišču. Dedkov pes ugriznil deklico AGRIGENTO - Dedkov pes me-šanec je ugriznil komaj dveletno deklico. S helikopterjem so jo prepeljali v bolnišnico v Palermo. Zdravniki so si pridržali prognozo, deklica pa ni v življenjski nevarnosti. Dedka so prijavili sodnim oblastem. Vnukinja se je v prejšnjih dneh že večkrat igrala s psom, ne da bi se ji kaj hudega zgodilo. EVRO 1,4269 $ +0,30 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 27. julija 2009 evro (povprečni tečaj) valute 27.7. 24.7. ameriški dolar 1,4269 1,4227 japonski jen 135,61 9 7472 134,92 kitajski juan ruski rubel mniickn niruia 43,8435 68,7270 9,7185 44,0990 68 6170 ll lUlJjlVa l upila danska krona hntsncrU'! ti ini" 7,4449 0,86530 UO,U 1 / J 7,4447 0,86700 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nnn c ^ 1/rAna 10,5265 88010 10,5995 8,8600 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 25,517 1,5237 25,472 1,5217 jviv.aiji\i iiaiiis. estonska krona tArint 15,6466 268,00 15,6466 266,59 1 1 laordenOn GORICA O 17/30 19/31 " O N. GORICA içm O TRŽIČ <~A. 13/29 u O KRANJ O LJUBLJANA 15/30 POSTOJNA O 10/30 KOČEVJE CELJE 11/30 O MARIBOR 012/29 PTUJ O M. SOBOTA O 12/29 N. MESTO 15/31 O ZAGREB 14/32 O REKA 18/33 iN NAPOVED ZA DANES 1 Zjutraj bo v hribovitem svetu spremenljivo oblačno vreme, po nižini pa zmerno oblačno. Čez dan se bo oblačnost povečala, možne bodo občasne plohe in nevihte, ki bodo tudi zajele srednjo in višjo ravnino. Na nižji ravnini in ob morju bo povečini zmerno oblačno, popoldne in zvečer bo več oblačnosti. Začela bo pihati zmerna burja. Sprva bo pretežno jasno. Kasneje čez dan bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, sredi dneva in popoldne se bodo od severozahoda začele pojavljati krajevne plohe in nevihte. Proti večeru bo na Primorskem zapihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 14, najvišje dnevne od 23 do 29 stopinj C. Danes se bo hladna fronta pomikala nad Alpe, jutri pa bo spet območje visokega zračnega pritiska zaradai katerega bo pri tleh pihal severovzhodni veter, v višinah pa severovzhodni. Hladna fronta se zadržuje nad srednjo Evropo in Alpami in bo popoldne prešla Slovenijo. Za njo se bo nad Alpami in srednjo Evropo prehodno okrepilo območje visokega zračnega pritiska. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.43 in zatone ob 20.40 Dolžina dneva 14.57 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 12.25 in zatone ob 22.59 BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo obremenilen, občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave. Po nekaterih nižinah bo počutje poslabšal tudi občutek soparnosti. Priporočamo večjo previdnost. PLIMOVANJE Danes: ob 1.39 najvišje 8 cm, ob 7.35 najnižje -33 cm, ob 14.55 najvišje 41 cm, ob 22.03 najnižje -17 cm. Jutri: ob 2.56 najvišje -4 cm, 7.56 najnižje -33 cm, ob 15.38 najvišje 36 cm, ob 23.53 najnižje -19 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........24 2000 m ..........12 1000 m ..........20 1500 m ..........15 2500 m............9 2864 m............7 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu dosegel po nižinah 8.5, v gorah 10. O GRADEC 14/29 CELOVEC O 13/25 TOLMEČ O 11/27 TRBIŽ O 10/26 O 8/27 KRANJSKA G. O 13/29 S. GRADEC C> VIDEM o «¡j* 17/32 O PORDENON 18/31 ČEDAD O 18/31 GORICA O 20/32 O N. GORICA 17 m O TRŽIČ 12/28 O .-"^V? KRANJ V: b o ^ LJUBLJANA 16/29 POSTOJNA O 10/29 KOČEVJE CELJE 12/29 O .. , N. MESTO 15/30 O MARIBOR 013/28 PTUJ O M. SOBOTA O 13/29 ZAGREB 15/30 O REKA 19/3 (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Povsod po deželi bo prevladovalo sončno vreme, topleje bo, predvsem po nižini. Popoldne se bo lahko v hribovitem svetu oblačilo. Na obali bo zjutraj pihala zmerna burja, čez dan pa zmorec. Jutri bo sončno, na Primorskem bo sprva pihala šibka burja. Zjutraj bo po nekaterih kotlinah kratkotrajna megla. velika britaniJ a - E l izabeta II. jih je presenetil a z vpraš anjem Ekonomisti britanski kraljici pojasnili, zakaj niso napovedali gospodarske krize LONDON - Skupina uglednih britanskih ekonomistov je britanski kraljici Elizabeti II. v uradnem pismu pojasnila, zakaj nihče izmed njih ni uspel napovedati obsega, globine in trenutka izbruha trenutne svetovne finančne in gospodarske krize. Ekonomisti to pripisujejo "neuspehu kolektivne domišljije mnogo bistrih ljudi", poroča britanski časnik The Observer. Britanska monarhinja je namreč med nedavnim obiskom na prestižni fakulteti London School of Economics gostitelje povprašala, kako da prav nihče ni uspel napovedati izbruha svetovne finančne krize, ki je svetovno gospodarstvo potisnila v prvo recesijo po drugi svetovni vojni. Skupina uglednih britanskih ekonomistov je o kraljičinem neposrednem vprašanju razpravljala na posebnem seminarju na Britanski akademiji znanosti in umetnosti, zaključke pa so strnili v tristranskem uradnem pismu, ki sta ga sicer podpisala profesor na London School of Economics ter član monetarnega odbora britanske centralne banke Bank of England, Tim Besley, ter ugledni zgodovinar Peter Hennesy. Ekonomisti se sklicujejo na "psihologijo zanikanja", ki je vladala v svetu financ in politike v obdobju nebrzdane rasti pred izbruhom krize. Ker je bilo denarja veliko in je bil relativno poceni, je "občutek ugodja" prikril, kako izjemno izven ravnotežja je bilo svetovno gospodarstvo pod bleščečo površino, saj so se nekatere države, kot so ZDA, veliko zadolževale in na tej podlagi veliko trošile. Države, kot so Kitajska in z nafto bogate bližnjevzhodne države, pa so kopičile neverjetne količine deviznih rezerv in prevzele vlogo upnikov ZDA. Kljub temu neverjetnemu neravnovesju pa so finančni čarovniki iz New Yorka in Londona po besedah ekonomistov uspeli prepričati sami sebe in politike zahodnih držav, da so s številnimi finančnimi inovacijami iznašli orodje za porazdelitev tveganj po finančnih trgih, čeprav je po njihovem prepričanju "težko najti bolj izrazit primer samopreva-re in precenjevanja". "Zdelo se je, da svoje delo vsi opravljajo dobro in glede na standardna merila uspešnosti je bilo temu pogosto tako. Neuspeh je bil v tem, da nismo prepoznali, kako je vse to skupaj povzročilo vrsto medsebojno povezanih neravnotežij, nad katerimi nobena oblast ni imela izključne pristojnosti," so ekonomisti zapisali v pismu. "Če povzamemo, Vaše Veličanstvo, je za neuspeh pri napovedi obsega, globine FRANCIJA - V nedeljo omedlel med tekom Sarkozy nasmejan zapustil bolnišnico Britanska Kraljica Elizabeta II. arhiv pd in trenutka izbruha krize ter pri njeni preprečitvi veliko razlogov, v ospredju pa gre za neuspeh kolektivne domišljije mnogo bistrih ljudi, tako v tej državi kot po svetu, da bi razumeli tveganja sistema kot celote," še piše v pismu. Besley je sicer poudaril, da namen vrhunskih ekonomskih strokovnjakov ni bilo kazanje s prstom na posamezne razloge in da so se na seminarju strinjali o izjemni kompleksnosti tega vprašanja. "Gre za zelo zapleten, medsebojno povezan nabor vprašanj in ne za eno samo osebo ali ustanovo," je dejal. Britanska akademija znanosti in umetnosti bo še letos organizirala drugi seminar, katerega tema bo, kako preprečiti, da bi se podobna sistemska kriza ponovila. Besley je sicer ob tem zavrnil navedbe, da je ekonomska stroka zaradi nepripravljenosti na krizo izgubila na ugledu. Povedal je, da nekaterim ključnim elementom psihološke narave v letih debelih krav preprosto niso posvečali toliko pozornosti. (STA) Predsednik Nicolas Sarkozy zapušča bolnišnico s soprogo Calo Bruni ansa PARIZ - Francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so včeraj odpustili iz vojaške bolnišnice Val-de-Grace, kamor so ga prepeljali v nedeljo, potem ko ga je med tekom obšla nenadna slabost. Predsednik je v bolnišnici tako preživel del nedelje in noč, včeraj pa jo je zapustil v spremstvu soproge Carle Bruni, peš in z nasmehom na obrazu. Pred vhodom ga je čakal službeni avtomobil, kam se je odpeljal, pa ni znano. Vse za včeraj predvidene Sarkozyjeve sestanke so medtem odpovedali. Bi pa naj francoski predsednik v sredo vodil zadnjo sejo vla- de pred poletnimi počitnicami. Kot so ob tem sporočili iz Eli-zejske palače, kardiološke in nevrološke preiskave niso pokazale nobenih posebnosti. Pri 54-letnem Sarkozyju niso ugotovili nobenih nepravilnosti srčnega utripa kot tudi ne nobenih dolgoročnih posledic nedeljske slabosti za predsednikovo srce. Kot so ugotovili, je očitno šlo le za bolj ali manj nedolžno omedlevi-co kot posledico utrujenosti. Zato Sar-kozyju tudi niso predpisali nobenega nadaljnjega zdravljenja, naročeno mu je bilo le, naj v prihodnjih dneh počiva. (STA) Last Minute Center® C +386 (o) 5 73012 io • www.lastminutecenter.si • Plačilo na 24 obrokov TERME KRANJSKA GORA ^EUR DAHAB^^EUR LEFKAS ^^ EUR RODOS ^ EUR SANTORINI ^ EUR KRF^ EUR Letališke KOPER, Pristaniška ulica 2, tel.: +386 (o) 5 627 8410 • NOVA GORICA, Gradnikove brigade 7, tel.: +386 (o) 5 333 2416 • SEŽANA, Kosovelova ulica 4 b, tel.: +386 (o) 5 7301210 V ceno/