OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXX. — LETO XXX
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), NOVEMBER 5, 1947
ŠTEVILKA (NUMBER) 216
DomaČe vesti
Sims zmagal v Euclidu
Dolgoletni župan predmestne občine Euclid Kenneth Sims je yceraj z lahkoto porazil svojega protikandidata Joseph Wha-lena, in sicer s 6,948 glasovi proti 2,120. Za councilmana v 3. vardi je bil ponovno izvoljen Michael J. Boich.
Zagovorniki "hitrega Časa" so zmagali
Clevelandski volilci so včeraj uradno odobrili upeljavo "hitrega časa" tekom poletnih mesecev. Tozadevni dodatek k mestnemu čarterju je zmagal z okoli 10,000 glasov večine. Odobreni sta bili tudi davčni nakladi za javne šole in mestno upravo, dočim izid volitev glede okrajne dobrodelnostne dokla-de še ni siguren.
Mrs. Roosevelt napisala članek o verski svobodi v Jugoslaviji
V svojem včerajšnjem članku, ki jih piše dnevno za večje število ameriških časopisov pod naslovom "My Day," e Mrs. Eleanor Roosevelt posegla v razpravo glede verske svobode v Jugoslaviji. Članek odlične soproge pok. predsednika Roosevelta je tem bolj značilen, ker propagandna gonja proti novi Jugoslaviji še do današnjega dneva ni polegla v enem delu ameriškega tiska, baš kar se tiče verskega položaja v Jugoslaviji. Članek se v prevodu glasi; Ena osnovnih svobodščin, ki*' -—
Jesenski koncert Zarje
Pevski zbor "Zarja" priredi letos kot običajno na Zahvalni dan svoj jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Program bo vseboval lepe pesmi iz prerojene domovine in v drugem delu bo vprizorjena opereta "Ponočnjaki", o čemur se bo še podrobneje poročalo. Vstopnice so že v predprodaji in se jih dobi pri pevcih in pevkah ter v dvorani v starem poslopju SND. V predprodaji so vstopnice 85c, pri blagajni pa $1.
Novo podjetje
Miss Viola Nelson je otvorila novo podjetje na 1184 E. its St., od Grovewood Ave., kjer potom nove metode odstrani nezaželjive lase. Ima licenco državnega zdravniškega odbora ter nudi prvovrstno postrežbo.
V zadnje slovo
Članice društva Carniola Hive Št. 493 TM so prošene, -da pridejo nocoj ob sedmih v Za-krajškov pogrebni zavod, da izkažejo zadnjo čast pokojni članici Anni Erbežnik.
^ Članice podr. št. 41 SŽZ so pa prošene, da pridejo ob osmih nocoj, da se poslovijo od pokojne članice Anne Erbežnik.
Pevski zbor "Jadran"
Nocoj se vršijo redne pevske vaje zbora "Jadran" v Slov. del. domu na Waterloo Rd., po vajah se bodo pa pevci in pevke skupno podali v Želetov pogrebni zavod na 458 E. 152 St., da zapojejo žalostinko ob krsti po kojne Ivane Tolar.
Krožek št. 1 Prog. Slov.
članice krožka štev. 1 Prog. Slovenk se prosi, da se nocoj ob osmih snidejo v Želetovem pogrebnem zavodu, da se pošlo vijo od pokojne članice Ivane Tolar.
Jutri večer ob osmih se pa vrši redna mesečna seja krož ka št. 1 v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Članice so vablje ne, da se,udeleže v polnem šte vilu, ker je več važnih stvari za rešiti.
Vile rojenice
Vile rojenice so se oglasile pri družini Mr. in Mrs. Phillip Mam na 13705 Argus Ave. in pustile v spomin zalo hčerkico Mati in dete se nahajata ) Booth Memorial bolnišnici Se dobro počutita.
m
Iz bolnišnice
Iz St. Luke's bolnišnice se je Vrnil Joseph Gimpelj, ki se sedaj zdravi na domu, kjer ga prijatelji lahko obiščejo.
jo negujemo v naši deželi, je verska svoboda; ne samo svoboda raznih cerkev, da vršijo jožjo službo in da imajo duhovnike raznih verskih skupin, ampak tudi svoboda poučevanja in Dogovora glede verskih predmetov brez oviranja.
Slišala sem, da bo kmalu obe-odanjeno popolno poročilo skupine ameriških duhovnikov, ki 80 obiskali Jugoslavijo. Z ozi-rom na izjave, ki mi jih je podal mož, ki je potoval skupaj s temi duhovniki, čutim, da bi se njihovo poročilo moralo či-tati pozorno in nepristransko. Ne odobravam, da se malomarno prezre stvari, s katerimi ne soglašamo, toda obenem ne verujem v molčečnost glede stvari, katere odobravamo.
Mož, ki je dolgo potoval po Evropi in se je posebno zanimal za svobodo malih cerkvenih skupin, mi je povedal, da je te duhovnike spremljal v Jugoslaviji. Govori (jugoslovanske) jezike in je dolgo poznal mnoge osebe, ki utegnejo biti v politični opoziciji proti sedanji vladi. On tudi pozna mnoge osebe v vladi, govoril je z maršalom Titon in mnogimi drugimi.
On se nikakor ne zanima za politično obličje katere koli države, ker je ves svoj čas posvetil pospeševanju verskih svobodščin. Njegovo poznavanje Jugoslavije seže še v dobo ?rve svetovne vojne, ko se je nahajal tam kot zdravnik.
On priča, da je poročilo te skupine duhovnikov točno in da v Jugoslaviji obstoja popolna verska svoboda. On me zagotavlja, da ni nobenih oviranj verskih opravil in da se nasprotuje le tistim, ki se vmešavajo v politične zadeve.
Če se te izjave lahko vzame za riierodajne, je to vzpodbujajoče! Obenem pa lahko pojasni čute jugoslovanskih delegatov (pri organizaciji Združenih narodov—op. ured.) . v zadevi
obrekovanja in potvarjanja dejstev.
Seveda to ne more spremeniti naših osnovnih čutov v naši deželi, da mi ne želimo, da je tisk kjerkoli kontroliran bodisi politično ali pa na kakšen drugi način. Toda povečati bi moralo naše zanimanje tako, da bi konferenca o svobodi obveščanja resnično proučila to vprašanje s tem, da poudari svobodo proti zatiranju s katere jkoli strani.
MIKOLAJČIK PRAVI, DA PRIDE V AMERIKO
LONDON, 4. nov.—Stanislav Mikolajčik, ki je pretekli teden zbežal iz Poljske in se sedaj nahaja v Angliji, je danes izjavil, da bo odšel v Zedinjene države. Rekel je:
"Nisem se še odločil, če ,se bom priključil mednarodni stranki kmečkih organizacij, toda odpotoval bom v Zedinjene države, da tam vidim svoje prijatelje."
Glede svojega bega iz Poljske pa je bivši voditelj poljske kmečke stranke izjavil, da so ga "komunisti hoteli ustreliti."
(Poljski šef informativnega urada zunanjega ministrstva v Parizu gen. Viktor Grosz je to
trditev ogorčeno zanikal).
* •
WASHINGTON, 4. nov.^r-žavni oddelek je danes izjavil, da ni dobil uradnega obvestila, da namerava Stanislav Mikolajčik posetiti Zedinjene države.
ZA MANIU-A PREDLAGANA DOSMRTNA JEČA
BUKAREŠTA, 4. nov. — Državni tožilec je danes zahteval najvišjo kazen, dosmrtno ječo, za bivšega voditelja opozicije Juliu Maniu, ki se je na obravnavi zagovarjal proti obtožbam, da je bil zapleten v zaroto ppoti sedanji romunski vladi.
OHIJČANI ODOBRILI BONUS ZA VETERANE 11. SVETOVNE VOJNE
Volilci države Ohio so včeraj z veliko večino odobrili dodatek k državni ustavi, s katerim se bo veteranom druge svetovne vojne izplačal bonus v skupnem znesku 300 milijonov dolarjev. Večina, ki je bila oddana za ta predlog, je bila v razmerju 3 glasov proti 1.
Velika volilna udeležba je pomagala tudi k sprejemu t^eh drugih ustavnih dodatkov, od katerih pa je bil samo eden kontroverz-nega značaja. Vsled sprejema tega dodatka se bo smel denar, ki ga država dobiva od davka na gasolin, rabiti izključno samo za vzdr-žavanje in gradnjo cest.
Akcija volilcev pomeni, da bo okrog 800,000 ohij-skih veteranov dobilo bonus, ki bo znašal $10 za vsak mesec v aktivni službi doma, oziroma $15 za vsak mesec službe v inozemstvu, ampak v nobenem primeru ne več kot $400.
Dediči veteranov, ki so padli v borbi ali umrli za posledicami službe pri oboroženih silah, bodo upravičeni do maksimalne vsote $400.	'
Wallace se je vrnil s ture
Burke porazil Nessa z več kot 80,000 glasovi večine
BULETIN
Na podlagi popolnih poročil glede uradov na mestnem sodišču, so bili izvoljeni sledeči: Mary Grossman, 132,086; Andrew Kovachy, 109,636; Lillian Westropp, 102,520; Joseph Sil-bert, 118,331; Charles Vanik, 59,045; James Cassidy, 78,924; Frank Celebrezze, 109,389; Edward Feighan, 88,673.
Zgornji rezultat kaže, da so bili poraženi trije izmed sedanjih sodnikov, katere je imenoval governer Lausche zgodaj letos, in sicer: Joseph Sullivan, David Clarke in Anthony Rut-kowski. Edini izmed štirih sodnikov, ki jih je imenoval Lausche, je Celebrezze, ki je včeraj v volilni bitki obdržal svojo pozicijo.
John J. Prince je zgubil svojo bitko proti sodnici Westropp.
Štirje sodniki sigurni izvolitve
NEW YORK, 4. nov. —Bivši podpredsednik Ztedinjenih držav Henry A. Wallace se je danes vrnil s ture po Palestini in Italiji. V svoji prvi izjavi je rekel, da italijanski voditelji, tako levice kot desnice, "gledajo z na-do na Zedinjene države."
"Vsi soglašajo v enem: Italija bo nujno potrebovala žito s prihodnjim februarjem," je rekel Wallace, ko je izstopil iz letala na newyorškem letališču.
Wallace ni podal nobenih izjav v zvezi s svojimi pogovori s številnimi italijanskimi voditelji, vključno tudi glede njegovih pogovorov z voditelji italijanske komunistične stranke Palmiro TogUattijem.
Glede Palestine pa je rekel, da ni opazil ničesar, kar bi dalo slutili, da bo prišlo do krvo-litja, če se bo izvedel načrt za delitev Svete dežele.
PRIVATNI POGOVOR MED RUSIJO IN AMERIKO GLEDE PALESTINE
lake success, N. Y., 4.*
nov.—Ruski delegat se je danes privatno sestal s predstavniki Zedinjenih držav, Kanade in Guatemale. Predmet pogovorov je bil, da se doseže enotno stališče Sovjetske zveze in Zedinjenih držav pri vprašanju delitve Palestine.
Rusija je pristala na pogovore z rezervacijo, da nei more za sedaj pristati na kompromisno rešitev vprašanja. Sovjetski delegat Semen K. Carapkin je izjavil, da nima nobenih ugovorov proti mali delovni skupini, da pa Rusija ne bo mogla odstopiti od svojega stališča. Navzlic tej iz javi pa ostali delegati verujejo, da bi Rusija lahko pristala na neke sugestije.
Glavna razlika med stališči Sovjetske zveze in Zedinjenih držav glede Palestine je, če bo generalna skupščina Združenih narodov prevzela upravo Palestine, ali pa če bo uprava poverjena Varnostnemu svetu.
Rusija ne odobrava ameriški načrt za Korejo
Rusija, Ukrajina, Jugoslavija in Češkoslovaška so danes napadle ameriški načrt za Korejo, po katerem naj bi se umaknilo ameriške in sovjetske čete šele, ko bi bila ustanovljena korejska nacionalna vlada.
Ruski "blok" obtožuje Zedinjene države, da nameravajo ustanoviti v Koreji "lutkarsko vlado" in "oprati svoj postopek" v južni zoni Koreje, ki se nahaja pod okupacijo ameriških čet.
Glavna razlika pri tem vprašanju je, da Sovjetska zveza zahteva, da se tako ameriške kot sovjetske čete takoj umaknejo iz Koreje in da se korejskemu ljudstvu pusti proste roke, da ustanovi vlado brez prisostva tujih čet. Medtem pa, kot zgoraj rečeno, Zedinjene države želijo, da bi čete ostale v Koreji, dokler vlada ne bo izvoljena.
NADŠKOF GROZI Z BOJKOTOM GLEDALIŠČ
PHILADELPHIA, 4. nov.— Kardinal Dennis Dougherty, ki je katoliški nadškof v Philadel-phiji, je danes na dvoje gledališč naslovil 48-urni "ultimatum," naj prenehata s prikazovanjem filmov "Forever Amber" in "The Outlaw." Ce gledališči ne bosta ubogali, je kardinal rekel, da bo katoličanom ukazano, da ju skozi eno leto bojkotirajo.
Dougherty je tudi rekel, da bo ista usoda doletela tudi ostala gledališča, ki bodo prikazovala omenjena filma.
(Film "Forever Amber" se v Clevelandu prikazuje v gledališču "Palace").
NA JAPONSKEM BODO ODPRTE 3 AMERIŠKE BANKE
WASHINGTON, 4. nov.—Vojni oddelek je danes dovolil trem največjim ameriškim bankam, da odprejo svoje podružnice na Japonskem. Banke, ki bodo poslovale na Japonskem, so: Bank of Amerika iz San Francisca, Chase National Bank in National City Bank, obe iz New Yorka.
Na podlagi poročil, ki so daleč od popolnih, so bili danes samo štirje izmed mnogih tekmecev za osem sedežev na mestni sodniji sigurni zmage. Vsi štirje so že sedaj člani mestne sodni je, namreč Mary B. Grossman, Lillian Westropp, Joseph H. Silbert in Frank D. Celebrezze.
Predsednik mestnega sodišča John J. Busher ni imel opozicije.
Kar se tiče ostalih štirih sodniških pozicij, izgleda, da je Edward Feighan, brat kongres-nika Michaela Feighana, porazil sodnika Davida E. Clarke-a. Dalje ima znatno veČino glasov tudi sodnik Andrew Kovachy, proti kateremu je kandidirala Margaret Mahoney.
V dvomu je dalje borba med sodnikom Antonom A. Rutkow-skim in njegovim najnevarnejšim tekmecem James Cassidy-em, kakor tudi med sodnikom Joseph Sullivanom in Charles Vanikom, ki je bil eden izmed njegovih proti-kandidatov.
Ponovna izvolitev sodnice Westropp pomeni, da je bivši councilman v 32, vardi in edini Slovenec, ki je kandidiral za sodnika, John J. Prince, izgubil volilno bitko.
Boyd, katerega je podpirala "Ameriška Domovina," je v 32. vardi strahovito pogorel
Thomas A. Burke
V ITALIJI ZASTAVKAL EN SAM M02
RIM, 4. nov. — V italijanski vasi Selva je snoči bila popolna tema.
Zastavkal je samo en mož, in sicer Louigi Bellini, ki zahteva zvišanje letne plače za 50 lir, ali pa v ameriškem denarju za 5 centov.
Belliniju je poverjena električna osvetljava Selva. On je mož, ki odpira in zapira izpreminjalo pri električnih napravah.
ALI IŠČE POLICIJA ROPARJE, DA VRNE DENAR?
MEXCO CITY, 4. nov.—Policija je danes z vso vnemo začela iskati dva roparja, ki sta vdrla v urade neke tukajšnje družbe in prisilila blagajnika, da je odprl blagajno.
Roparja sta iz blagajne vzela $1,400 in zbežala. Pri naglem delu pa' sta pozabila svojo lastno listnico, v kateri se je nahajalo $10,000.
Iz še nepopolnih poročil danes zgodaj zjutraj je razvidno, da je župan Thomas A. Burke izvojeval celo si-jajnejšo zmago nad Elitom Nessom, kakor pa se je pričakovalo—njegova večina bo očividno znašala nad 80,000 glasov, s čemur je celo posekal nekdanji rekord bivšega župana Frank J. Lauscheta, ki, je leta 1943 zmagal s 65,000 glasovi večine.
Kar se tiče volitev članov*	----
mestne zbornice, je bila največja senzacija včerajšnjih volitev med vardami, v katerih so odločilni glasovi državljanov slovenskega porekla, strahoviti poraz, katerega je doživel v 32. vardi William M. Boyd, za katerega je lomila kopje "Ameriška Domovina". Večina, katero je dobil nad njim Anton Ve-hovec, katerega je podpirala "Enakopravnost", znaša okrog 2,300 glasov.
Republikanski denar ni nič pomagal Nessii
Republikanski magnatje s o za Nessa vrgli v to kampanjo naravnost bajne vsote, kar pa imu očividno ni nič pomagalo.
Volitve so dalje tudi pokazale, da se Nessova "karavana",
ki je po cirkuškem sistemu ro-^mala po mestu in skušala pri-,dobiti volilce z "direktnim kontaktom", ni obnesla in da ta kampanjska metoda ni rodila pričakovanih sadov.
Ce bi bil Burke politično ambiciozen človek, bi njegova ogromna zmaga brez dvoma pomenila, da bo prihodnje leto kandidiral za governerja, ampak po vseh znamenjih sodeč na to sploh ne misli. Sicer pa bi v takem slučaju moral potisniti na stran Lauscheta, ki ga je dvignil na pozicijo, katero danes zavzema.
Lausche je tudi aktivno pomagal Burke-u v baš minuli kampanji, da-li se pa bo prihodnje leto vrnil v politično areno kot kandidat za gover-nerski urad, iz katerega so ga vrgli republikanci z malenkostno večino glasov, je predmet splošnega ugibanja med političnimi opazovalci.
11 novih councilmanov med njimi dve ženski
T« k m a za councilmanske mandate je povzročila precej nepričakovanih sprememb v osobju mestne zbornice.
Kakor izgleda, je bilo izvoljenih 11 novih članov mestne ^zbornice, med katerimi sta tudi dve ženski, in sicer Mrs. Margaret McCaffery, ki je porazila councilmana Alberta Zindta, in pa Mrs. Mary K. Sotak bo za-,stopala 29. vardo, kjer dosedanji councilman John Mudri letos ni kandidiral, ker je bil v kampanji za mestnega sodnika.
Poleg Zindta so bili poraženi tudi councilmani William Ku-beš, Richard Masterson, Joseph Everlin, Leonard Franks in Joseph Bums.
Demokrat je obdržijo kontrolo mestne zbornice
Navzlic nenavadno velikim spremembam v osobju mestne zbornice, pa bodo demokratje še
Anton Vehovec
nadalje obdržali kontrolo, kajti v posesti bodo imeli najmanj 18 do 19 sedežev.
Novi councilmani poleg že omenjenih dveh žensk in Ve-hovca, ki se vrača v mestno zbornico po 4-letni odsotnosti, so sledeči:
Demokrat Thad Fusco v 3. vardi; Frank Witthuhn, neodvisen kandidat v 9. vardi; demokrat Peter Zimmerman v 10. vardi; republikanec Joseph F. Dolejs v 13. vardi; demokrat Bronis Klementovicz v 14. vardi; republikanec Carl J. Bro-beck v 15. vardi, George Costel-lo v 19. vardi, in David C. Murphy v 21. vardi.
POLJSKA IN ROMUNIJA PODPISALI SPORAZUM
VARŠAVA, 4. nov. — Poljska in Romunija sta danes podpisali t/govinski sporazum, po katerem bo Poljska pošiljala Romuniji premog, poljedelsko orodje, ozkotirne lokomotive, tekstilne izdelke, stroje za rudnike, ste-klenino, jeklo in motorne čolne za rečno plovbo.
BULGANIN JE IMENOVAN I ZA MARŠALA
I LONDON, 4. nov.—Radio Mos-jkva je danes naznanil, da je bil I minister oboroženih sil Sovjet-!ske zveze Nikolaj Bulganin ime-inovan za maršala.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST''
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
UREDNIKOVA POŠTA
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town; (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto) ---
For Half Year—(Za pol leta) —____
For 3 Months—(Za 3 mesece) ---
-$7.00
-	4.00
-	2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Cleveland, Kanadi in Mehiki): '
For One Year—(Za celo leto)--
For Half Year—(Za pol leta) --
For 3 Months—(Za 3 mesece) ----
-$8.00 - 4.50 —2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske dražve):
For One Year—(Za celo leto)--—__
For Half Year—(Za pol leta) ---
-$9.00 —5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
DEJSTVA BREZ PROPAGANDE
Na obisku v Jugoslaviji so se po osvoboditvi nahajali številni tuji posetniki, pa tudi cele skupine.^ V veliki večini in če niso prišli v Jugoslavijo že v naprej odločeni, da bodo videli le teror, preganjaštvo, lakoto, neurejene razmere itd., so ti posetniki podali samo pohvalne izjave glede nove Jugoslavije.
Bila je tam skupina protestantskih duhovnikov, ki se je posebno zanimala za slučaj v zvezi z zagrebškim nadškofom Stepincem. Tam so se mogli prepričati, da je vsa propagandna gonja, ki jo je insceniral del ameriškega tiska v zvezi z obsodbo Stepinca, lažnjiva in brez vsake stvarne podlage. Prišii so nazaj in pošteno poročali o svojih vtisih.
V Jugoslaviji se je nahajal tudi znani komentator in časnikar Robert St. John. -Tudi on hvali novo Jugoslavijo in veliko navdušenje jugoslovanskih delovnih množic pri graditvi nove Jugoslavije, navzlic temu, da nekih stvari ni mogel popolnoma razumeti.
Od Američanov, ki so se nahajali v Jugoslaviji, je bila tudi ameriška delegacija na Mladinskem festivalu v Tudi posamezni delegati so podali novi Jugoslaviji zelo naklonjene izjave.
Zadnja skupina tujcev, ki je v sami Jugoslaviji proučevala stanje pa je bila skupina angleških laborističnih poslancev. Ta skupina se je posebno zanimala, kako se iz-vaja petletni plan in kakšno vlogo imajo pri obnovi dežele sindikati, društva in razne zadruge. O svojih vtisih so med ostalim izjavili sledeče:
V novi Jugoslaviji smo našli popolnoma enotno ljudstvo, ki z ogromno silo in navdušenjem dela pri obnovi svoje v vojni opustošene države in postavlja temelje družbi, utelešeni v klasični definiciji demokracije Abrahama Lincolna: "Vlada ljudstva, od strani ljudstva in za liud-stvo."
Angleški ppslanci so imeli priliko, da se prepričajo na lastne oči, kakšno stanje vlada danes v novi Jugoslaviji. Seveda se ne more reči, da tam v pravem pomenu besede teče med in mleko in da se je nova Jugoslavija spremenila iz totalno opustošene dežele v sam paradiž, in to kar čez noč. Tam so ne samo v teku zadnjih petih let uničevali in požigali, ampak so uničevali in izžemali jugoslovansko ljudstvo razni protiljudski režimi skozi zadnjih 20 let. Ce so ti imeli 25-letni načrt za uničevanje in razdejanje Jugoslavije, bi bilo pošteno priznati novi ljudski vladi pravico, da s petletnim načrtom dokaže, kaj lahko stori pri obnovi dežele!
Angleški poslanci so že na podlagi prvih opazovanj bili presenečeni, ko so opazili kakšne veličastne podvige je izvršila jugoslovanska mladina. Poudarili so, da so bili v Jugoslaviji sprejeti kot prijatelji in da odhajajo kot prepričani poborniki nove Jugoslavije.
Koliko takšnih "prepričanih pobornikov" bi Jugoslavija še dobila, če bi še večje število Američanov odšlo v Jugoslavijo, da se na lastne oči prepričajo o razmerah, ki tam vladajo, če bi videli to ogromno delo, ki ga s skupnimi močmi in v bratski enotnosti vršijo ljudske množice?
Govori se o nekem "zastoru," ki da je spuščen ravno pred Trstom. Naš državni oddelek pa še vedno ne želi, da bi tisti ameriški državljani, ki že dve leti čakajo na priliko, da bi obiskali Jugoslavijo, videli te resnične razmere. Zakaj je to potrebno? Čigav zastor je končno ta "železni zastor," o katerem se toliko vpije?
Mi verujemo, da je navzlic vsemu propagandnemu hrupu proti novi Jugoslaviji, jugoslovansko ljudstvo na pravi poti. Verujemo, da si bo zgradilo nov in srečnejši dom. Ne zato, ker "drvimo za Titom," ampak iz enostavnega razloga, ker je to stvar vesti in poštenja, ne moremo drugo, a da ne bi občudovali ta sijajen polet ljudskih množic Jugoslavije, ki niso bilp' premagane v petih letih krvavih borb in ki ne bodo .premagane niti v nadaljnih petih letih borbe za,izvedbo gigantskega plana, ki bo v bolj popolni obliki pokazal kakšna bo nova Jugoslavija.
Sklad za svobodni tisk dosegel $4,500
Cleveland, O. — Časopisje je najmočnejše propagandno sredstvo. Tega dejstva se zavedajo zlasti tisti, ki iz sebičnih razlogov ne privoščijo napredka ljudskim masam. Meščansko časopisje je ustvarjeno vse po enem kopitu. Njegovi lastniki prav dobro vedo, česa je treba za omamijenje širokih množic. Poleg športa in komične strani, se vrstijo senzacijska krimi^ial-na poročila, za nameček pa še komedijanske preiskave "komunistov" v Hollywoodu. Ker delavsko časopisje (kolikor ga je), nima takih poročil, ga ljudje ne čitajo.
Slovenci smo v tem oziru bolj srečni, kajti dve tretjini naših časopisov v Ameriki je več ali manj naprednih. To seveda zna-či, da so tudi čitatelji vzgojeni v tem smislu To razmerje. pa ni všeč gospodom na drugi strani plota, zato študirajo, kako bi ga uničili, ali mu vsaj škodovali. Pretvez za taka dejanja je vzlic demokraciji v Ameriki mnogo. Najbolj preprost in učinkoviti način je ta, da se udariš po svojih patriotičnih prsih in ozmerjaš soseda s komunistom, ali vsaj s sopotnikom.
Te uma?ane taktike se poslužuje slovenska reakcija, da bi uničila naše napredno časopisje v Ameriki. Ugoden trenutek za ta poizkus so smatrali serijo člankov, ki jih je posnel SANSov tajnik Mirko G. Kuhel po listu "Nova zadruga" v Ljubljani. V teh člankih je poleg drugih prizadet bivši ravnatelj Zadružne zveze in sedanji kaplan pri fari sv. Vida v Clevelandu, gospod Fran Gabrovšek. Ta "sveti mož," čigar dolžnost je: moliti za svoje sovražnike in posnemati Kristusa v ljubezni do bližnjega, se je zatekel na posvetno sodišče in toži clevelandsko "Enakopravnost" zaradi "obrekovanja," za nič manj kot $200,000 posvetnih dolarčkov. To je čedna vsota, katere bi se nihče ne branil.
Mnogim ni šlo v glavo, čemu bo duhovniku toliko "novaca," ker njegova dolžnost je vendar skrbeti za dušni blagor faranov, ne pa za posvetno bogastvo. Ni jim šlo v glavo, zakaj bi v svobodni Ameriki ne smelo časopisje pisati'resnice, ko nam vendar ustava jamči to svobodščino. Pa so s tega vidika organizirali "Narodni odbor za svobodni tisk," katerega naloga je, zbirati prostovoljne prispevke za legalno obrambo te tožbe. Ta odbor je sestavljen iz vseh vodilnih _čla-nov clevelendskih naprednih organizacij. Pokroviteljstvo nad tem odborom ima Slovenski ameriški narodni svet (SANS), ki je to akcijo odobril na prošli konvenciji v Clevelandu.
Odziv prispevateljev je nepričakovano uspešen, kar znači, da naprednj elementi z razumevanjem sledijo borbi med nazadnja-štvom in napredkom. Na prošli seji dne 21. oktobra je blagajnik Pollock poročal, da je v blagajni že okoli $2,500 in $1,000 obljubljenih. Natačni računi bodo objavljeni tudi v Prosveti.
''Velike ribe" v tem slučaju so: Progresivne Slovenke $500. SANSova konvencija je darovala $1,000. Delni preostanek od kon-venčnih priredb $600. Dalje so mnoga društva in SANSove podružnice darovale od $25 do $200. Dobro so se odrezali številni nabiralci, med katerimi pred-njači znani večni^popotnik Tone Jankovič. Njemu sledi Ludvik Medvešek, Anton Wapotich, Anton Švelc, Uršula Mule j, A. Mi-tich, Felix Strumbelj, John Smuk, Frank Fende, Josie Za-krajšek in še mnogo drugih. Znatno vsoto so prispevale tudi zunanje naselbine, ampak še več se pričakuje.
Cenjeni rojaki! S to tožbo ni ogrožena samo Enakopravnost,
temveč tudi Prosveta in Proleta-jrec, ki sta priobčila iste članke. Vsak razumen človek mora pri-poznati, da so nam napredni listi potrebni. Brez njih bi med nami vladala duševna tema. Brez njih bi ne bilo naprednih organizacij. Brez njih bi danes sovražili našo rodno domovino, ko bi či-tali ostudne napade v A. D. in drugih nazadnjaških listih. Zato je v našem interesu, ne samo da jih ohranimo, temveč okrepimo in izboljšamo, da bodo navzlic intrigam raznih Gabrov-škov in Krekov, trdno stali na barikadah za pravico in resnico.
Da se to doseže, je predvsem potrebno, da darujemo za "Narodni odbor za svobodni tisk." Vse prispevke pošljite na blagajnika John Pollocka, 2U65 Lakeland Blvd., Noble 11, Ohio. Za zadevne podatke in nabiralne pole se pa obrnite na tajnico Josephine Tratnik, 1166 E. 71 St., Cleveland 3, Ohio. Ves morebitni preostanek od te jtožbe bo oddan SANSovi blagajni.
Frank česen, predsednik.
"Zarja" kliče na koncert
Cleveland, O. — Odri slovenskih domov so dokaj prida zasedeni sedaj ob nastopu daljših večerov. To pomeni, da se skupine igralcev ali pevcev pridno učijo za nastope pri različnih priredbah.
Dejstvo je, da ob takih prilikah in takih predstavah pride slovenske pesem in beseda zopet na dan ter potom aktivistov v duše cenjenih navzočih.
Ena takih priredb bo prireditev "Zarje" na Zahvalni dan 27. novembra.
Program sestoji iz domačih narodnih in partizanskih pesmi: V duetu boste slišali "Pod rožnato planino", "Jaz bi rad ru-dečih rož", "Mornarček", "Majska noč" in druge. Nato pa pride še opereta v dveh dejanjih "Ponočnjaki".
Da vam bodo "Zarjani" podali vse točke v vaše zadovoljstvo je njih edini cilj in namen z željo, da jih osrečite z vašim obiskom in to v velikem številu. Začetek bo ob 4. uri konec programa pa okrog 7. Ob 8. uri naprej pa bo ples in zabava. — Vstopnice so v preprodaji 85c., pri vratih $1; samo za ples pa 75c. Vse to se bo vršilo na St. Clair Ave, kjer bo Vadnal igral kot sam hudir.
Frank Kokel.
Zahvala
Cleveland, O. — Podružnica št. 14 SŽZ se prav lepo zahvaljuje vsem, kateri so kaj pomagali pri naši prireditvi ob priliki proslave 20-letnice naše podružnice. V prvi vrsti se moramo zahvaliti našim igralcem, ki so tako izvrstno igrali igro "Razvalina življenja". V tej igri so nam pokazali kako nesrečen je lahko zakon, če starši gledajo le na denar ne pa na ljubezen. Posebno dobro je igral Mr. Andrej Ogrin iz Shawnee Ave., ki je imel glavno vlogo.
Moramo se zahvaliti tudi Mary Gregorij in Toni Podobniku, ki sta zapela par res lepih pesmi. Hvala tudi Kušarju, ki ju je spremljal na harmoniki. Hvala tudi pevskemu društvu "Slovan", ki so nam tudi zapeli nekaj lepih pesmi. Vsak, ki pozna naše "Slovane" ve, da j so izvrstni pevci. Nam so veli-j ko pomagali k tako lepemu j uspehu. Obljubljamo, da jim bo-mč ob priliki povrnile — ne s petjem, ampak na kakšen drug I način.
I Hvala tudi naši glavni pred-I sednici Albini Novak, ki je prišla med nas in nam podala lep govor. Hvala tudi drugim urad-^ nicam, ki so prišle k nam. Celo j naša glavna blagajničarka Jo-, sephine Muster je bila med na-! mi. Hvala tudi vsem sosednjim
podružnicam. Ob priliki vam bomo povrnile!
Hvala vsem delavcem in delavkam, ki so bili tako pridni. Za baro smo imele (pomislite si no!) kar tri "Medvede"! Seveda ne tiste hude, ampak pridne — Mr. in Mrs. Medved sta nam pomagala čisto do zadnjega, tako tudi Rosi Ule, Ana Marolt in Novoselc. Hvala našim kuharicam, ki so nam veliko skuhale in spekle, pa je še vsega zmanjkalo, ker je vse bilo tako okusno. Hvala Mrs. čer van, ki nam je spekla potice in krofe. Hvala tudi vsem, katere ste prodajale tikete in tudi vam, katere ste jih pri vratih pobirale.
Končno najlepša hvala cenjenemu občinstvu, ki je napolnilo dvorano do zadnjega kotička.
Odbor.
Prireditev društva "V boj" št. 53 SNPJ
Cleveland, O.—Prihodnja nedelja je Martinova nedelja in pravijo, da je to dan krščenja vinske kapljice. Tako so delali običajno naši stari očanci in dedi v Sloveniji in ta tradicija se je deloma tudi prijela in ostala v običajih dolga leta tudi pri našem društvu "V boj". To pa menda največ zato, kar je društvo verjetno bilo ustanovljeno pri tej blaženi kapljici na Martinovo nedeljo in zato je ostal običaj te prireditve kot vsakoletno ponavljanje ustanovitve društva. Tako to traja že 42 let.
Članstvo društva "V boj" št. 53 SNPJ je prošeno, da se tega dneva gotovo udeleži plesne veselice tako, da boste vsi deležni "krsta" sv. Martina. Ce že drugače med letom ne pridemo vsi skupaj, sest^nimo se vsaj ob naših proslavah obletnic.
Društvo "V boj" lahko upravičeno pričakuje ne le samo po-set članstva, ampak tudi ostalega občinstva in raznih naših organizacij. "V bojčani" smo vedno radodarni in med letom darujemo velike vsote za razne naše kulturne namene. Pri "V bojčanih" ni še nikoli bilo rečeno "ne damo". Ko je šlo za naše kulturne, narodne in delavske namene smo se vedno dobro odzvali, če hočemo, da bomo še v bodoče mogli izvrševati tudi to delo je potrebno, da od časa do časa naredimo kakšen "ekstra novac", da se nam naš minister financ ne umakne in resignira.
Lepe polke in valčke bo igral Zalokar-Barbič jr. orkester, ki igra vedno na dobrih in poznanih plesiščih v mestu; veljajo za fine godbenike, ene med najboljšimi, kar jih sedaj imamo. Torej vam ne bo žal, če pridete. Pošljite tudi svoje sinove in hčere v nedeljo na to našo plesno veselico v SDD na Waterloo Rd. Prične se ob 8. zvečer.
Razume se, da ne bo pripravljeno samo za plesaželjne, ampak da bodo naše kuharice (Mrs. Erjavec) skrbela tudi za lačne, naši natakarji pa za žejne. Na koncu pa vam bo sv. Martin podal svoj krst.
jPrijazno vabilo vsem, posebno članstvu SNPJ!
J. F. Durn, tajnik.
Kdo ve za Micika?
Ginevra Pechotock iz Vidot-to. Trst, via Chianchiara št. 5 želi zvedeti za naslov Tomaža (Tommaso) Micika, ki je bil rojen v Punta Mika pri Zadru (Dalmacija). Star je okrog 58 let. V Ameriki biva od 1. 1914. Zadnje bivališče je Brooklyn ali pa New Jersey.
ZAHVALA!
Tem potom se iskreno zahvaljujem vsem tistim, ki so me obiskovali v času moje bolezni, posebno pa se zahvaljujem Mr. in Mrs. Persen ter Mr. in Mrs. Ko-, goj za različna darila. Zahvaljujem se tudi za krasne karte, ki sem jih bil deležen.
Hvala lepa vsem!
Frank Makarovich, Rocky River, O.
Detroitska radio postaja namerava ukiniti tujejezične radio oddaje
American Committee for Protection of Foreign Born je s pismom, ki je naslovljeno na Federal Communication Commission protestiral proti namenu radio postaje WJBK, da ukine več kot deset tuje jezičnih radio programov.
Odbor apeliral na FCC naj izvrši preiskavo glede te nove odločitve radio postaje, katero označa za "diskriminacijo in kršitev principa, da bodo radio postaje služile namenom kulturnih in demokratičnih zvez v naselbini." Odbor je tudi poudaril, da je do te odločitve prišlo takoj ko je radio postaja WJBK prišla v druge roke in da so programi bili oddajani v mnogih tujih jezikih med njimi v madžarskem, italijanskem, hrvaškem, slovaškem, srbskem, grškem, poljskem, ukrajinskem in ruskem.
V pismu odbora na FCC je med ostalim rečeno:
"Obveščeni smo, da namerava radio postaja WJBK po spremembi lastnika ukiniti tujejezične radio oddaje.
"Neki radio programi- v tu-
jih jezikih, na tej radio postaji so se oddajali deset in tudi petnajst let. Ti tujejezični radio programi so storili veliko soci-jalno in kulturno uslugo de-troitski naselbini.
"Nove smernice postaje WJBK bodo onemogočile tisočim tujerodnim Američanom v Detroitu in okolici, da poslušajo radio oddaje v svojem materinem jeziku.
"Želimo vas opozoriti tudi na dejstvo, da nova uprava radio postaje WJBK vztraja na stališču, da se mora, dokler programi še trajajo, poleg istih v tujezemskem jeziku oddati tudi dobesedni prevod istih v angleščini. To pomeni, da se mora za te tujejezične radio programe plačati dvojno ceno.
"Protestiramo proti taksni politiki radio postaje WJBK, ki je diskriminacija in krši princip, da bi trebale radio postaje služiti za kulturne in demokratične namene v naselbini. Urgira-mo Federal Communications Commission, da izvrši preiskavo te nove politike radio postaje WJBK.
Italijanski levičarji za bolj tesno združenje
Bodo skupno proslavili 30-lelnico ruske revolucije
cializma," "Naj živi sodelovanje med narodi v borbi za trajni mir," "Delavstvo celega sveta, izpostavi podpihoval ce na novo vojno, čuvaj stvar miru!" Bratski pozdravi slovanskim narodom, osvobojenim jarma nemških zasužnjevalcev!"
RIM, 2. nov.—Italijanski komunisti in socialisti so danes še bolj poudarili svoje tesno sodelovanje z izjavo, da bodo skupno priredili proslavo 30-letnice ruske revolucije.
Komunistični voditelj Palmiro Togliatti in socialistični voditelj Pietro Nenni bosta oba govorila na istem shodu V Rimu. Na shodih v ostalih glavnih mestih Italije pa bodo govorili tako komunisti kot socialisti.
Socialistični časopis "Avanti" je ob tej priliko naslovil na delavstvo apel, naj se priključijo proslavi "slavne zmage sovjetskega delavstva."
Saragat vabi socialiste v vlado brez komunistov
Dočim je socialistična stranka poudarila svoje še bolj tesno sodelovanje, pa je voditelj tako-zvanega "desnega krila" socialistične stranke Giuseppe Saragat poslal izvršnemu odboru stranke pismo, v katerem urgira, naj se razmotriva o možnosti sodelovanja v vladi, v kateri ne bi imeli dostopa komunisti.
Saragat je v pismu poudaril, da smatra, da je proti interesom Italije, da odkloni ameriško finančno pomoč, brez katere da se ne more "zamisliti obnove Italije." PHstavil je, da je nujno potrebno, da tako levo kot desno krilo socialistične stranke sodelujeta v vladi, če se želi preprečiti, da "reakcionarne sile" izkoristijo ameriško pomoč za nedemokratične namene.
Saragat pa je dal vedeti, da bi moralo levo krilo stranke pretrgati zveze s komunisti, če želi sodelovati v vladi.
Izvršni odbor socialistične stranke bo rarinotrival o Sara-gatovem pismu na seji, ki se bo vršila v sredo. Toda politični opazovalci prerokujejo, da nasveti Saragata ne bodo upoštevani.
*
Nove ruske parole za proslavo revolucije
MOSKVA, 2. nov. — Moskovski radio je danes naznanil nove parole, katere se bo vzklikalo ali pa nosilo na napisih ob priliki proslave 30-letnice ruske revolucije. ProslaVa se bo vršila v petek 7. novembra.
Med parolami se nahajajo sledeče;
"Pozdrav deželam, ki se borijo za zmago demokracije in so-
Vandenberg je za separaten mir z Nemčijo
ANN ARBOR, Mich., 2. nov. —Senator Arthur Vandenberg je danes izjavil, da bi i^edijijene države morale skleniti separaten mir z Nemčijo, če se ne bo svet zunanjih ministrov mogel sporazumeti.
Vandenberg je tudi podprl Marshallov načrt in v zvezi s tem poudaril, da je "obnova Nemčije jedro obnove Evrope."
"Ne more se dovoliti, da bi se vsled nesporazuma, bodisi pri tem ali dr-ugih vprašanjih odlagal mir, obnova in samovlada za večno. Mir mora imeti prečk-nost," je rekel predsednik senata.
Glede ustavne listine Združenih narodov pa je Vandenberg rekel, da bi se listina mogla spremeniti tako, da bi velike sile imele pravico veto edino, ako gre za vprašanje "oborožene sile." Napadel je tudi komunizem in zahteval "zadostno ameriško obrambo."
v CALIFORNIJI BODO
PREISKUSILI NAJVEČJO
LETALO NA SVETU i
LONG BEACH, Cal, 2. nov.— Na morju pred Long Beach se je danes zazibalo največje letalo na svetu, katerega zgraditev je stala Howard Hughesa $25,-000,000.
Od enega konca krila do drugega je letalo nekaj daljše kot nogometno igrišče. Rep letala pa je visok za osemnadstropno hišo. V letalu bo dovolj prostora za 500 oseb, ali pa 700 vojakov.
To letalo je bilo predmet nedavne kongresne preiskave vojnih kontraktov, pri kateri je nastopil kot priča Howard Hughes, katerega se je obtožilo, da je sprejel naročilo in denar za zgraditev ogromnega letala, katerega pa da ni zgradil.
GRŠKI MONARHISTI NADALJUJEJO S TERORJEM
ATENE, 2. nov.—Vojno ministrstvo je danes naznanilo, da je v Trikkali bilo usmrčenih se-I dem proti-vladnih Grkov, med \ katerimi se nahaja tudi ena ženska.
5. novembra 1947
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Govor Edvarda Kardelja volivcem na Zborovanju v Ljubljani
(Nadaljevanje)	[ to, ker vlagamo mnogo dela v
^	^	I naš petletni plan, prav zato bo-
Ponovil bom star srbski hud-; , . •
■' v i do njegovi rezultati toliko vec-
ski pregovor, ki ga je nekoč uporabil tovariš Tito in ki pravi: "Kdo gubi, ima pravo, da se ljuti." Izgleda, da se naši domači eksploatatorji in inozemski imperialisti, ki so izgubili pravico izkoriščanja našega ljudstva, bogato poslužujejo te pravice. Mi bi jim svetovali, "da se čimprej pomirijo s faktičnim stanjem, kajti naše ljudstvo se vtem pogledu drži drugega pregovora ( starega arabskega pregovora, ki pravi. "Psi lalajo, a karavana gre dalje".
Pqleg tega bi si včerajšnji izkoriščevalci ljudstva, če bi imeli nekaj poštene vesti, lahko priznali, da so prav za prav, če se vzamejo v obzir vsi njihovi nekdanji grejii nasproti našemu ljudstvu, da so prav za prav zelo poceni izvozili.
Drugo, kar nam kažejo vsa ta dejstva in teh nekaj številk, pa je to, da je naše, delovno ljudstvo krepko vzelo v roke vajeti svoja usode in svoje bodočnosti, ne samo kar se tiče politične oblasti, marveč tudi v gospodarstvu. Posledice te spremembe se morajo odraziti že Čez nekaj let na vseh področjih življenja in napredka našega ljudstva.
Kaj potemtakem pomeni uresničenje Titovega petletnega plana za naše narode? Ono pomeni v prvi vrsti sledeče:
1.	Končno izpodkopati ostanke kapitalističnega izkoriščeva-iija na naših tleh, definitivno utrditi ljudsko oblast na področju gospodarstva in ustvariti krepke temelje za izgradnjo socializma v naši državi.
2.	Razviti Jugoslavijo z industrializacijo in elektrifikacijo v relativno razvito industrijsko državo in na ta način osigurati ekonomsko neodvisnost države od inozemstva.
3.	Dvigniti naše poljedelstvo na višjo stopnjo, vnedriti vanj v znatni meri .tehniko in močno dvigniti zavest našega kmečkega ljudstva.
4.	Položiti temelje za stalno in neprekinjeno rast življenske-ga standarda našega delovnega ljudstva.
5.	Dvigniti zavest našega ljudstva, da se bo moglo osvoboditi v čim večji meri ideološkega pritiska starega kapitalističnega sistema, da bodo naši delovni ljudje postali svobodni ljudje, ki bodo zavestno urejali svojo bodočnost za sebe in za svoje potomce.
6.	Končno utrditi v največji Mogoči meri obrambno silo na-
države, okrepiti našo slavno jugoslovansko armado, ki ščiti i'^ bo ščitila proti vsakomur to gigantsko delo, ki ga danes izvršujejo naši narodi na osnovi pridobitev narodno osvobodilne Vojne.
Jasno je, tovariši in tovariši-_ da vse to ni lahko delo in da naloge, ki jih pred nas postavlja petletni plan, predstavljajo izredno težak napor vsega našega ljudstva in vsakega poe ^inca. Mi bi bili prazni in neodgovorni brbljivci, če bi mislili, se dado tako velike stvalri, kot je naš petletni plan, uresničiti 3 papirnatimi plani, s Pi'aznim besedičenjem, a ne s okrajnim naporom vseh naših ^'^či, počenši od vlade do zad-^3®ga človeka naše države. Pet-"^i plan je povezal vse delov-ljudi naše države v eno sa-edinstveno celoto. Zato je . da ne samo naši vodite-.J' in tie samo naši funkcionarji Vodilni tovariši poznajo plan in žive z njim, ampak da sleher-. ^ delovni človek pojmi, da O® od njegovega dela odvisen nspeh plana, a od uspeha plana Je odvisna stopnja njegove bla-gu^e in njegove bodočnosti.
JI.
Proti petletnemu planu se pojavljata pri nas dve kategoriji sovražnih glasov.
Prva kategorija teh glasov trdi, da je naš petletni plan popolnoma nerealen, neresničen, domišljav, samo na papirju, skratka, da je lažnjiv in da je samo agitacijsko sredstvo vlade. Ne bom se mnogo trudil v pobijanju takih klevetniških trditev. Šestmesečni rezultati iz letošnjega leta nam najbolje dokazujejo neosnovanost in lažnivost takih trditev.
V td kategorijo spadajo tudi razni neverni Tomaši, od katerih se neki nahajajo tudi v našem državnem aparatu, ki mislijo še po starem, ki se premalo trudijo, da bi se osvobodili miselnega balasta, ki so se ga navzeli v starem sistemu in ki jim je privzgojen sveti strah pred slehernim dejanjem, ki je preračunano na iniciativo in ustvarjalno aktivnost širokih delovnih množic. Šestmesečni rezultati v izvrševanju našega plana so za te neverne Tomaže skrajno opozorilo, da se potrudijo razumeti to novo, ki raste iz naših tal, (zlasti kolektivni delovni napor vsega našega ljudstva, kajti sicer . se bodo znašli med staro šaro ali pa hote ali nehote' celo na strani sovražnikov naše ljudske demokracije.
naijorom ali umskim delom prispevajo k temu napredku.
Nič zato, če mi danes krepko delamo, mi vemo, da bomo lahko čez nekaj let manj delali in da bomo lahko imeli več, kot imamo danes z večjim delom. Mi smo, tovariši in tovarišice, takorekoč z našim petletnim planom bika zgrabiti za roge in prav nič ne dvomimo, da bo zmaga na naši strani in da bo rezultat tega našega napora tudi ustrezal veličini tega napora. Mi nikakor ne tajimo, kakor sem že preje dejal, da uresničenje našega petletnega plana ne pomeni resnega napora, toda ni prvič, da se lotevamo take poti. Tudi v času narodno osvobodilne vojne so nam razni odkriti sovražniki in kvazi-prijatelji govorili, da naj čakamo, da se naj ne lotevamo orožja, da bo preveč žrtev in da je skratka samomorilsko, če se tak majhen narod,, kakor smo mi, z orožjem v rokah zoper-stavi takim orjakom, kot sta bili Nemčija in Italija. Mi jih nismo poslušali in danes je vsem
to so iz inozemstva in v direktni službi tujega imperializma poizkušali in tudi še danes poizkušajo izkoriščati predvsem dva glavna instrumenta: prvič ostanke odkritih in zamaskiranih včerajšnjih sodelavcev z okupatorjem ter vsemogoče ostanke starih špijonskih mrež, a po drugi strani protiljudski, reakcijonarni d e 1 cerkvenega klera. Malo podrobnejše se bom zadržal na enem in na drugem.
Prvo grupo sovražnikov slovenskega ljudstva je zlasti razkrinkal proces proti Nagodetu, Furlanu in ostali njuni bratovščini. Proces je pokazal, da je bila glavna maska vseh teh sovražnikov in škodljivcev slovenskega naroda in vseh narodov Jugoslavije podlo dvoličništvo. Eden za drugim so hlinili ves čas po osvobojenju lojalnost ljudski oblasti in ji nudili celo nekakšne svoje usluge. Furlan se je dal, že kot agent v tuji službi, voliti z a predsednika organizacije, ki naj bi pomagala novi Jugoslaviji v inozenu stvu. (Jugoslovanski odbor v
jasno, da smo prav storili, da Londonu.) Nekateri od njih so
Druga kategorija glasov, po mojem mnenju nevarnejša in škodljivejša, pa je drugačna. Ona sicer ne taji, da je plan mogoč, da je realen in da pomeni mogočen razvoj gospodarskih sil naše dežele, ampak ona istočasno pravi, da je cena za uresničenje tega plana, ki bi jo morali dati, previsoka. Ti glasovi se trudijo dokazati, da naš petletni plan pomeni znižanje standarda življenja .za naše ljudstvo, pretirani tempo dela, vsakodnevno odrekanje od najnujnejših stvari itd, itd. Zato nam ti glasovi priporočajo n. pr. naj na mesto industrializacije in elektrifikacije raje kupuje-nio v inozemstvu sredstva za široko potrošnjo, da naj namesto težke industrije gradimo lahko industrijo, da naj ne uvajamo novih metod dela, Tovariši in tovarišice, ni težko odkriti za vsemi temi glasovi sovražnika. Samo malo je treba pogledati v vsebino teh trditev, pa se prepričamo, da ti glasovi ne samo ne žele olajšati življenje našemu ljudstvu, marveč da je njihov cilj spodkopavati gospodarski razvoj naše' drža-stvave in blagostanje našega delovnega ljudstva. Uvažati sredstva široke potrošnje iz inozemstva — razen tam, kjer je to neobhodno potrebno in koristno, pomeni držati našo državo v zaostalosti, drago plačati inozemstvu, drago živeti, pomeni večno si odtrgavati kruh od svojih ust in ga izvažati v inozemstvo, pomeni večno pustošiti naše gozdove, to je Icurz siromašenja naše države. Graditi lahko industrijo namesto težke še takoj sedaj v začetku nase industrializacije pomeni po. staviti vso industrijo v odvisnost od inozemstva. Kupovati v inozemstvu stroje, polfabri-kate in surovine pomeni popolno gospodarsko odvisnost od inozemstva .in slabljenje naših obrambnih sil, pomeni dalje slabljenje tempa dela, zavlačevanje uresničenja naše gospodarske rasti v dviganju blagostanja našega delovnega ljudstva. Očividno je potemtakem, da je pot, ki smo jo mi izbrali, najpravilnejša in najkrajša pot k cilju, ki je cilj slehernega po-' štenega človeka v Jugoslaviji
jih nismo poslušali. Danes je vsem jasn.0, da je zmaga, ki smo jo dosegli, da je svoboda, ki smo jo uresničili, zares vredna velikih žrtev, ki smo jih dali. In prav tako je jasno, da bi danes v Jugoslaviji ne imeli v rokah oblasti delovni ljudje in da bi slovenski narod ne imel svoje lastne svobode, nacionalne republike, če bi mi tedaj "čakali", če bi izbrali navidezno lažjo pot pasivnosti in pokorščine okupatorju v pričakovanju zavezniške zmage. In tako se tudi danes takih priporočil, ki nam jih dajejo razni sovražni agenti in zaostali možgani, ki se še niso otresli kapitalistične miselnosti, ne bomo držali, ker bi to pomenilo, kakor sem že preje rekel, obsoditi sebe na revščino, na gospodarsko in politično hlapčevanje kapitalistični tujini, ker bi to pomenilo obsoditi Jugoslavijo na to, da bi vedno ostala zaostali poljedelski dodatek razvitim industrijskim dežejam zapada, im-perialistom zapada.
Mi tega nočemo. Nočemo živeti iz rok v usta, zato so vsi naši načrti zgrajeni s pogledom v bodočnost. Naš petletni plan poleg tega ni preračunan, kljub svojemu velikemu obsegu — kakor govorijo razni sovražni glasovi — na znižanje standarda življenja našega ljudstva, marveč na njegovo postopno zviševanje. Res je, da bo zlasti prve dni, tri leta našega petletnega plana tempo rasti življenskega standarda počasnejši, toda zato se bomo toliko prej našli v domu, v katerem noben naš delovni človek ne bo več v skrbi za svoj jutrišnji dan. Končno uresničenje petletnega plana pa pomeni odpreti novo zgodovinsko dobo za narode Jukoslavije.
Sovražniki tega velikega dela seveda ne mirujejo. Ostanki naše domače reakcije so se dejansko spremenili v navadno agen-turo zunanjih imperialistov, ki delajo na račun teh imperiali stov, po naročilu teh imperiali stov in v stalnem upanju na zunanjo pomoč teh imperialistov, kajti dobro se zavedajo, da na notranje sile, na naše ljudstvo ne morejo več računati
Toda zvezde vodnice teh ostankov stare gospode sistematično druga za drugo ugašajo in razočaranje sledi razočaranju. Spočetka so polagali veliko upanje v zunanjo intervencijo in v takozvano opozicijo Grol, šubašič itd. Potem so, zopet zaupajoč v intervencijo, po ložili upanje celo na Dragoljuba Jovanoviča in njemu slične po-litikante in špekulante. Končno se je vse to razkrilo in pokaza lo kot navadna špijonska služ ba inozemskih imperialistov.
Protiljudski elementi so bili na Slovenskem ob osvoboditvi v taki meri razkrinkani zaradi
se kazali kot aktivni člani OF. Snoj se je poizkušal celo vgnez-diti v vladi LR Slovenije.
Iztočasno pa so delali vsemogoče, da bi razvili špijonsko mrežo v korist inozemstva, veselili so se pojavov in povezovali se z razbojniškimi banda-mi, ki so jih te tuje službe pošiljale v Jugoslavijo iz Avstrije, klevetah so napore naših narodov na najpodlejši način in se istočasno prav prismojeno tolažili z nekakšno tujo intervencijo, ki naj bi jih postavila na, oblast.
Političnega programa ta ban-da nikdar ni imela, ne pred vojno, ne v vojni in ne po vojni. Nje povezuje samo zločinska mržnja proti ljudski oblasti, proti ljudski demokraciji, proti pridobitvam osvobodilne vojne. In ko n, pr. agent tujih agentov — Nagode piše svojim poglavarjem v inozemstvo "dajte nam kakšen politični program, ker se sicer ne moremo pokazati pred ljudstvom", tedaj mu iz inozemstva odgovarjajo njegovi gospodarji: "kaj si boste izmišljali programe, glavno je, da dokažete zunanjim zaveznikom, da ste jim zvesti, zato vohunite zanje in držite jezik za zobmi.''
In tako so delali, zato danes
lete na kup vsi, belogardisti in plavogardisti, četniki in ustaši, brezbožni kapitalistični pokvarjenci in mračnjaki iz vrhov cerkvene hierarhije. Brezbožni in brezverski reakcionar ji s o pričeli hoditi v cerkev, a škofje so začeli blagoslavljati brezbožne pokvarjence iz kapitalističnih vrst. Vsa ta podla, brez-principna, zrezidejna bratovščina ima samo eno platformo, samo eno osnovo -samo en cilj — rušiti, kar je ljudstvo zgradilo. Jasno je, da se ta gogpoda mora skrivati pred ljudstvom, jasno je, da mora skrivati svoj pravi obraz in hliniti lojalnost in zvestobo ljudski oblasti.
Ta dejstva nam jasno govorijo o tem, da moramo zelo okrepiti budnost nasproti tej potuhnjeni akciji sovražnikov ljudske demokracije. Treba je priznati, da je bilo pri nas premalo budnosti, premalo čuječ-nosti. Zato je bil proces za mnoge popolno iznenadenje. Vsakomur mora biti danes jasno, da so to zakonite in logične oblike razvoja in delovanja vsega, kar je danes sovražnega pridobitvam naše narodno osvobodilne borbe. Zato se bodo še ponavljali ljudje, ki bodo na eni strani hlinili lojalnost, na drugi pa vohunili za tuje imperialiste, širili lažne vesti na vse strani, poizkušali izpodljopavati vero v elan, v uspeh dela, rušiti enotnost ljudstva, enotnost O F, materialno škodovati, kjer koli bodo mogli. Skratka, tovariši in tovarišice, sklep, ki ga moramo iz tega napraviti, je ta — pojačiti in poostriti budnost, ne nasedati nikakršnim lažem in pripovedkam sovražnikov delovnega ljudstva in krepko udariti po vsaki akciji, s katero hočejo sovražniki zavreti naš napredek.
Tovariši in tovarišice, zanimivo je pogledati, kakšni ljudje so prav za prav sestavljali ta-kozvani Nagodetov krog in Fur-lanovo druščino. Med slovansko inteligenco je vselej obstajal del, ki je bil vselej v tuji službi, ki se je vselej prodajal, ki je bil hlapčevsko uslužen do vsega tujega, a zlasti do tujega! denarja. Vsi imperijalizmi, ki; so se doslej polakomnili naše zemlje, so se opirali na ta del prodane inteligence, ki je vsem lizala pete. Ona se je prodajala vselej in vsakomur, poceni, za majhne denarje in celi zastonj, pa tudi za klofute, ki jih je dobivala. Tako je ta del inteligence služil tudi svoji lastni buržo-aziji. In prav ta del prodane, korumpirane in brezidejne inteligence na čelu z Nagodetom Furlanom, Vodetovo in drugimi, ta je sedel na zatožni klo-; pi. Tam" je torej sedelo golo,! prodano izdajstvo v tuji službi. Podleži so zaslužili težko ka-'
z e n. Samo človekoljubnosti ljudske demokracije se imajo zahvaliti, da jih ni ljudska roka težje zadela.
(Dalje prihodnjič)
TEKOM ČASA.
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik naliaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, doCim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vpa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.; vhod samo na E. 62 St.
Urad je odprt od 9.30 zj. do ^8. zv.
Tel.: EN 5013
Avti naprodaj
FEDERAL TRUCKI IN TRAKTORJI
Za takojšnjo dostavo
Lahko preskrbimo stalno delo za več skupin. Pokličite
MR. DARLING SK 2000
Avti naprodaj
ttiisWi ' "^^bi gospodarji, če bij— h gospodarskemu napredku j svojega sodelovanja z okupa praviti l:^e ^ d^l velika stvar na- j naše dežele in k blagostanju i tor jem, da se sploh niso mogli e a. Ne, prav za- vseh tistih, ki s svojim fizičnim ponovno politično uveljaviti, za
Dobre kupčije
pri
Elysium
De Soto 1941, $995
Bell Motors
CENE ZNIŽANE
PRIMERJAJTE KUPITE
Sedan
Mercury 1939, $795
Sedan
Ford 1941, $975
Sedan
Chevrolet 1941, $995
Sedan
De Soto 1942, $995
Business Coupe
Plymouth 1940, $895
Sedan
Chevrolet 1940, $595
Sedan Delivery
Buick 1946, $2145
Super
ELYSIUM AUTO SALES
Odprto ob večerih 10701 EUCLID
Nash 1942
Sedan s 4 vrati V izvrstnem stanju. Dober nakup
»995
Dodge 1941 ^
Coupe Ne zamudite te prilike
$895
Oldsmobile 1946
Model "76" s 4 vrati Zelo dober nakup
'1995
Chevrolet 1940
% tonski panel v prvovrstnem stanju
^695
Studebaker 1947
Pick-up Truck Malo vožen
$1695
BELL MOTORS
VSI AVTI SO ZNOTRAJ
Izbera izmed 100 avtov leta '46-'47 2400 EUCLID Odprto ob večerih
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z žalostnim in potrtim' srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je kruta smrt iztrgala iz naše srede našega preljublje-nega in nikdar pozabljenega očeta in starega očeta
Joseph Magličič
Blagopokojnik je preminil po kratki in mučni bolezni dne 3. oktobra 1947. Pogreb se je vršil dne 7. oktobra iz pogrebnega zavoda Jos. Žele in sinovi ter po opravljeni sv. masi zadusnici v cerkvi Brezmadežnega spočetja na Superior Ave. smo njegovo truplo izročili materi zemlji na pokopališču Calvary.
Rojen je bil v Novem brdu na Karlovcu ter se je nahajal v Ameriki 54 let. Bil je član društva sv. Josipa št. 99 HBZ.
Tem potom se izkreno zahvalimo vsem. ki so darovali krasne vence pokojniku v zadnji spomin, kar jo nam bilo v tolažbo in dokaz, da ste pokojnika spoštovali.
Najlepša hvala vsem, ki sle darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duše pokojnika; vsem, ki ste prišli pokojnika pokropit, ko je ležal na mrtvaškemu odru ter ga spremili na njegovi zadnji poii na pokopališče.
Iskrena hvala vsem, ki so dali avtomobile na razpolago pri pogrebu; društvu sv. Josip za venec in nosilcem krste ier za udeležbo pri pogrebu.
Dalje lepa hvala duhovščini cerkve Brezmadežnega Spočetja za cerkvena pogrebna opravila ter pogrebnemu zavodu Jos. Žele in sinovi za vso naklonjenost in postrežbo v naši britkosti ter za lepo urejen pogreb.
Še enkrat bodi izrečena naša iskrena zahvala vsem, ki ste nam stali ob strani, nas tolažili in nam bili v pomoč v dneh žalosti.
Ti, preljubljeni oče in stari oče, počivaj v miru v ameriški grudi. Bil si nam skrben in ljubeč oče in prerano si se moral posloviti iz naše srede. Zdaj uživaš radost in veselje vrh »višav, duh Tvoj pa bo živel v naših srcih do konča naših dni!
Žalujoči ostali:
»Joseph, Mrs. Frances Muzenjak,
Mrs. Mary Maglich in John, otroci
pel vnukov,
Mike, brat v Akron, O.
Pete Kovačič, svak, in družina
v Whiting, Ind.
Cleveland, Ohio, dne 5. novembra 1947.

L
SLOVENSKA KUHARICA


NOVA KNJIGA S KUHINJSKIMI RECEPTI, sestavljena po Ivanki Zakrajšek v New Yorku
JE NAPRODAJ V URADU
"ENAKOPRAVNOSTI"
CENA KNJIGI $5
a
]
m
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
BORIS GORBATOV
NEUKROCEM
TARASOVA DRUŽINA
(Nadaljevanje )
Mati se je tam že obračala. Sipala je v ročni mlin pšenico in mlela. Kolesca so žalostno cvilila.
—	Oče ga je naredil, — je pojasnjevala mati, ko je opazila, da se je sin zagledal v njeno delo. — Tudi ime si je izmislil zanj: agregat. Po mojem pa je to naše gorje, ne agregat. Samo gorje in nič drugega . . .
Poloknice so bile zaprte. Skozi razpoke je silila šibka in nekako potlačena jutranja svetloba...
— Naj odprem poloknice, kaj?
—	se oglasi Andrej. — Temno je, kakor v grobu.
—	Tako tudi živimo 1 — je odgovorila mati. — Nimaš kaj gledati.
Zdaj, v jutru, se je zdelo Andreju vse drugače kakar prej. Iznenada se mu je pokazal strašni obraz stiske, ki je včeraj ni bil opazil. Še sam si ni mogel razjasniti, v čem da jo je opazil — ali v Tarasovem agregatu, v kislih otrobih, ki so bili namesto kruha, ali v tem, da se je prašil samovar v kotu ("to se pravi, da nimajo doma ne sladkorja, ne čaja. Kako neki more živeti mati brez čaja, ki ga ima tako rada?"), — a tu je gospodarila stiska, to je jasno videl in se mu je zdelo, da si mora to očitati. Kakor bi bil on, Andrej, kriv, da je vojna, da so Nemci v mestu in da ni kruha.
Počasi se je zbrala pri mizi družina, — vsi mračni, molčeči. Celo Ljonka je gledal strič-ka izpod čela, z odkritim nezadovoljstvom. Prav zadnja je prišla Antonina.
Ko je naposled prišla, čudno vznemirjena, in je pristopila k možu, je opazil, zakaj je zakasnela: napudrala se je.
A niti puder ni mogel skriti, kako se je Antonina postarala in osivela. Zlasti oči so se ji postarale, bile so motne, preplašene. "Mnogo joka" — se je domislil Andrej in ozrl stran.
Zajtrk je minil hitro in mučno. Vsi so molčali. Samo mala Marijka je ščebetala in se do-brikala Andreju.
—	Hodiš v šolo? — jo je vprašal.
—	Ne . . . — je začudeno odgovorila Marijka. Zdaj so Nem-d!...
—	Da, da ... — je zamr-mral. — Nisem pomislil.
Tudi to je občutil kot očitek na sebi; kakor bi bil on kriv, da zdaj Marijka ne hodi v šolo.
—	Te bom pa jaz učil! — je hitro obljubil hčerki.
Po zajtrku se je Taras začel odpravljati v tovarno. Svečano je šel po svoje cape in se začel oblačiti.
—	Kaj, očka dela v tovarni?
—	je Andrej začudeno vprašal sestro.
—	Da... nekako tako . . .
—	se je nasmehnila.
—	Dedka peljejo s stražo v tovarno! — je za vpil Ljonka. '— Glej! Brez spremstva pa ne gre.
Njegov glas je šlišal tudi Taras v svoji izbi.
—	Da, da! — je odgovoril od tam. — Čast! Počastitev moje starosti, moje upornosti. Kakor gubematorja me peljejo v tovarno. Z oboroženim sprem* stvom.
—	In ti, imaš službo? — je vprašal Nastjo.
—	Jaz? Ne.
—	Pa kaj počneš?
—	Skrivam se.
—	Skrivaš? Komu?
—	Vsemu. Nemčiji. Službovanju. Nemškim očem.
—	Kako se ti... skrivaš ?
—	Tako . . . Varujem se, ne kažem se. Vse svoje življenje zastavljam, da bi se skrila, — se je skrivnostno nasmehnila. Tudi Andrej je z začudenjem, celo z zavistjo pomislil: "Ti-le se po svoj^ vojskujejo z Nemci : seveda, na drobno, a presneto neizprosno."
—	Nekam pozen je moj policaj! — je dejal Taras, ko je prišel iz svoje sobe in pogledal na uro. Taras je bil oblečen v nepopisne cunje — le kje je takšne dobil? In Andrej je razumel: starček dela to nalašč.
—	Zapoznel je policaj! — je porogljivo ponovil Taras. — Netočnost! Seveda, oprostiti jim je treba — zdaj jim primanjkuje policijskih rok. Upornosti je med ljudstvom mnogo, ne pridejo ji v okom! •
Pogledal je sina in vprašal kakor mimogrede, brezbrižno:
—	Zdaj pojdeš služiti k policiji, Andrej, kajne?
Andrej je prebledel.
—	Kako si morete misliti kaj takega o meni, oče? — je užaljeno zagodel. — Zares čudno!
—	Kam pa hočeš drugam? — je neusmiljeno nadaljeval starček. — Izbral si svojo pot. Zdaj si ožigosan ... — je jezno zasopihal v brke. — Jaz se moram hudovati nate, ti se name nimaš za kaj.
Nenadoma je planil Andrej. Kaj pa ho&e oče? "Nemci mi niso dajali medenih kolačev, ampak — z bičem ... Še v sanjah niste kaj takšnega videli, kakor sem jaz prestal." Hipoma se je spomnil taborišča. Nikdar ga ne pozabi! Nikdar ne poplača . . . Vse* to svojo bes-nost je hotel zalučati očetu v obraz. "Le daj, le daj, starec, da se pomeriva, čigava duša je bolj napita sovraštva, kar dajva ser' A tedaj se je iznenada oglasilo ropotanje s puškinim kopitom na vrata, in glas; "Ej! Pridi ven!"
—	A! Torej je le prišel! — se je nasmehnil Taras in pokril s kapo. — Grem! Le še ti pbglej, Andrej, kakšno počastitev uživajo zdaj starci. Le pojdi, pojdi! -A- je zavpil na sina, ko je videl, da se ni premaknil z mesta. — To si moraš ogledati!
Andrej je ubogljivo stopil za očetom na prag. Na ulici so že stali starci in se opirali na palice. "Kakor ujetniki" — je pomislil Andrej. Poznal jih je vse. Kako bi jih ne poznal; Mojstre!
To so bili starci, z njimi si se težko sporazumel, mnogo krvi so izpili Andreju tedaj, ko je sam bil med njimi mlad mojster. Zanj so bili vedno starci. Zmerom so ga tikali, on jih je vedno vikal. Kako bi jih ne poznal! Vsi so jih poznali! Akademiki so se z njimi posvetovali. Ravnatelji so se jih bali. Novi ravnatelj se je predstavil najprej njim, potem šele okrajnemu odboru. Prepričati si jih mogel — pregovoriti redko — ukazati jim pa nikdar!
Taras je vstopil v vrsto, policaj je zamahnil z roko in starci so odšli.
Šli so, trdo so se opirali na palice. Tedaj je Andrej spoznal; ostareli, popustili so mojstri.
LEPO SOBO
se odda, v najem poštenemu mlademu fantu. Gorkota na vročo vodo. Blizu St. Clair Ave. in E. 71 St. Pokličite HE 6526.
Tudi oče je klecnil, najmlajši med njimi. Raztrgani plašč je visel raz njegove suhe rame tako nepomagano, starčevsko . . .
Ta vsi so nosili glave pokonci in naravnost. Po vsem videzu z zadnjimi močmi, iz upornosti, ki je močnejša od vsake moči, so se trudili, da bi stopali ponosno in dostojanstveno. Kakor da imajo oboroženo spremstvo res za častno stražo.
"Ne, ti niso ujetniki, — je nehote pomislil Andrej, — Ti so ...tiso... neukročeni."
Kakor vedno je hodil Taras z Nazarjem vštric.
—	Kajne, Taras, — je takoj vprašal Nazar, kakor se je- Taras tega bal. — Ali nisem videl Andreja na pragu?
—	Prav njega! — je izbruhnil Taras.
—	A ... a ... To se pravi, da ti moram čestitati h gostu, Taras! Za sina! V starih časih bi proslavili nekaj takega s pijačo . . .
—	Ni čemu!
—	Da, da... Tako je... seveda ... Pa kaj neki pripoveduje Andrej? Kaj? Kje je naša vojska?
—	Pusti zdaj pravljice!
—	No, pač, da... Zdaj se marsikateri izmuzne obkolitvi. Tudi mi smo se borili v državljanski vojni, a kolikor se spominjam, te besede nisem slišal; "obkoliti." Kaj? Ali sem pozabil?
Naprej sta šla molče.
—	Da ... je zamišljeno pripomnil Nazar. — Bogve kako so se naši razbežali . . . Obko-litev. Brez obvestil — v negotovosti . . . Morda sploh ni več naše vojske, kaj, Taras? Samo še sanjamo o nji? Morda se je vsa, kakor tvoj sinek, razbe-žala iz obkolitve, pa domov. Kaj? mi pa čakamo.
Taras je od Andrejevega prihoda sam razmišljal o tem, a zdaj Nazar ju ni več odgovoril. Hodila sta molče.
—	Ej, e! — je iznenada zakričal stari Buliga, ki je stopal v prvi vrsti. — Ej, policaj, napak nas vodiš. Cuješ-li?
—	Tiho! — se je zadri nanj policaj in mu zagrozil z brzostrelko.
Starci so se razburili.
—	Glej, kam nas vodijo? — se je vznemiril Nazar. — Morda v ječo?
—	Vseeno je! — je odvrnil Taras.
—	Pa ne ... In vendar . . .
—	Ce gremo, da nas postre-lijo — je nenadoma dejal livar Omeljčenko, Zahar Ivanovič, — jim bo rekel: hvala. Saj v nobenem primeru ne bomo čakali svetlega dne. Čemu bi torej živeli ... in je zamahnil z roko.
A vodili jih niso v ječo niti k
5. novembra 1947
Posiuga
komplet::: motor
REBUILT od $97.50 naprej
ZAMENJAVA Vprašajte za Ralph ali Bili Brooklyn Engine Rebuilders Co. 4541 W. 35 St. (State Rd.)
med Cypress in Hillcrest
PRENOVIMO—POPRAVIMO
F O R N E Z E
Novi fornezi na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro. Resetting $15—čiščenje $5; premenjamo stare na olje. Thermostat.
Chester Heating Co.
1193 Addison Rd.—EN 0487
Govorimo slovensko
Trgovine naprodaj
Postage Stamp Rpute — Prodaja poštnih znamk, ustanovljena pred enim letom; 15 strojev; na vzhodni strani; v prvovrstnem stanju. Proda se radi odhoda izven mesta. Sprejme se najvišjo ponudbo nad $450.
12312 Superior, LI 8769
Naprodaj je restavracija
z D - 2 licenco; blizu tovaren in železnice. Za podrobnosti pokličite po 12. uri opoldne
IV 7743
streljanju, ampak v majhno popravljalnim. To je bila neznatna, skoraj obrtniška delavnica, ki je pri evakuaciji niso niti porušili. Zdaj se je iz njenega edinega dimnika vil beložolti dim.
Policaj je nekam odšel, starci pa so ostali sami. Iz delavnice je iznenada prihitel k njim človek v nemški delovni obleki. Taras je v njem takoj prepoznal ruskega delavca.
—	Aa . . . a! — je veselo vzkliknil delavec, ko je zagledal starce. — Izmena je prišla .. .
—	Postoj; — ga strogo prekine starec Buliga. — Kdo si ti tukaj ?
—	Jaz tukaj? — se je mož zasmejal. — Jaz sem tu mojster.
—	Mojster! — je izbruhnilo iz Tarasa, t— Ti si pasji sin, ne mojster . . . Judež.
—	Postoj, — je zopet ukazujoče prekinil Buliga. — Pa kaj bomo tukaj mi?
—	Ugibam; isto ... ste mojstri.
Razno
POHIŠTVO
popravimo in nanovo tapetiramo na vašemu domu. Damo nove tri-vrstne vzmeti in dobro napolnjene sedeže, itd. Pokličite SW 6890 1142 E. 66 St.
Bicikel za dekleta
z "balloon" tajerji, Je naprodaj. Dvobarvne zelene barve. Cena zmerna. Pokličite po 5. uri popoldne.
_EN 3662_
Pohištvo za obednico se proda po zmerni ceni. 1035 E. 70 St.
POHIŠTVO NAPRODAJ
Klavir s stolom........ $90.
Occasional miza ...................... 5.
Velika postelja z vzmetmi 10.
Tenor banjo ........................... 7.
Pokličite IV 2990
IŠČE SE DEKLE ZA DELIKATESNO TRGOVINO Izkušnja ni potrebna.
Dobra tedenska plača. STADIUM DELICATESSEN 1922 South Rd., ER 0800
DRUŽINA 3 OSEB '
nujno potrebuje stanovanje s 3-4 ali 5 sobami. Hrvatsko-slovenska družina z 10-mesečnim otrokom. Bomo sami izvršili potrebna popravila. Kdor ima za oddati, naj blagovoli pokliče
PO 9034
TOVORNI NAKLADNICI
Morajo biti zmožni Sitati angleščino
Plača od ure.
UNIVERSAL CARLOADING CO. 1191 E. 40th St.
Zadnji čas, da si naročite mošt
samo ohijsko ali mešano z kalifornijskim. Dobijo se tudi sodi od žganja.
1253 NORWOOD RD. EN 2549
—	Recimo, da smo mojstri.
—	No, torej! Saj se mi je kar zdelo: delali boste! Imamo nujno delo ...
—	Ne bomo delali; — je dejal Nazar.
—	Boste! Prisilili vas bodo! Vojaško naročilo! Tukaj te ne vprašajo, — je vzdihnil mojster v nemški obleki. — Poglejte, od nekod so navozili goro razbitih tankov . . .
—	Nemških?
—	Seveda! Kakšnih neki? Ogromno jih je! Toliko nemš-
mm	BBivv
Zemljišča
SE MORA PRODATI
žrtvuje se po nizki ceni loto na 4731 BROADWAY 52x150
Pokličite EX 6777
Zamenja se za posestvo v mestu —
Zidana hiša za eno družino, 6 sob v Lorain okraju. $8,000.
Za eno družino, 9 sob, od Detroit
Ave., za majhno farmo.
19 akrov s hišo s 7 sobami v Huron okraju.
10 lotov, N. Ridgeville, Lorain okraj, za hišo za 2 družini v mestu	OR 5245
Dober nakup
Za eno družino, 7 sob, vzhodno od E. 55 St., severno od St. Clair Ave.
Vpraša se na 5815 St. Clair Ave.. HE 8181
Restavracija na glavni cesti v Chagrin Falls; se lahko servira od 50 do 60 oseb hkrati; vsa moderna oprema in zaloga; spalne sobe; 3-letni "lease" po $50 mesečno. Zelo dober biznes. Lastnik prodaja ker gre v pokoj. Imamo farme, domove, zemljišča in lote.—"C" Silvernail, 11 E. Orange St., Chagrin Falls 7288
IZVRSTNA PRILIKA
Da se uredi zapuščino, se proda zidano in leseno poslopje; trgovina in dvoje stanovanj; 5 sob in kopalnica zgoraj, 4 in kopalnica spodaj; 2 garaži, cementiran dovoz. $15,000. Takojšnji prevzem.—GA 5215
Ivan Ave.
Fina hiša s 6 sobami za eno družina; lesena; porč, garaža; lota 85x165. Veliko sadnega drevja. Dober nakup.
RE 4218
kih celih še nisem videl. Gotovo nimajo svojih rok. Kar je manj pokvarjenih tankov, popravljajo seveda v svojih delavnicah. A tile — na častno besedo, to vam je mojstrsko delo

Dela za moške
Splošno pisarniško delo
Graduant visoke šole; napredujte z rastočo družbo. Plača od ure in nadurno delo.
STERLING FURNITURE CO. 3957 St. Clair Ave.
MAŠINISTI
za navadno delo; vrtanje in bench delo; 45-urni tednik.
Plača od ure.
Sedlack Machine Products Co.
3809 CLARK
Punch Press operatorji
DOBRA, PLAČA OD URE.
S. & z. Machine Tool & Co. 3180 Berea Rd.
Moški za splošno tovarniško delo
mora biti vešč are varenja; izvrstna plača od ure.
THE SHULER CO. _ 2110 Woodland Ave.
MESARJI IN KLERKI
Prednost imajo izurjeni delavci Dobra plača in dobre delovne raz mere.
NUWAY MARKET 591 Broad St., Elyria, O. Elyria 3454
CHOCOLATE DIPPER
izurjen; dobra plača od ure in do bre delovne razmere.
L. BAKER CHOCOLATES 16131 Holmes Ave.
TOVARNIŠKI
operatorji strojev in splošni po močniki. Plača od ure; 40-urni tednik.
THE RADIART CORP. 3571 W. 62 Si.
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 Si. — HE 3028
SOUND SYSTEM
indoor—outdoor
Prvovrstna popravila na vMh vrst radio aparatov
Tubes, Radios, R«c. Players Vse delo Jamčena
Snow Rd.
Velika lota 50x511, blizu W. 54 St. Ima vse izboljšave. Proda se zelo poceni—$1,500. Pokličite lastnika
RA 7903
Sandwich Shop
Lakewood, Detroit; Counter in booth posiuga; moderna oprema; snažno vse skozi. Stanovanje; dober dohodek.
BECK REALTY CO. 3866 Rocky River Dr. CL 6502
ENO STANOVANJE PRAZNO
7508 Superior, 2-družinska; 6 zgoraj, 6 spodaj; novo barvano; klet pod vso hišo; 2 garaži, blizu fare sv. Frančiška. Dober nakup za $10,500. Takoj $4,000.
MA 4463 ali zvečer GL 4980
Lepa hiša za eno družino
v lepemu kraju v E. C. (od Hayden Ave.) 6 sob, 2 sobi, na 3. nadst., fornez na plin, velikk lota in garaža.
MARGARET WEISENBACH
Realtor 7970 PO 2226
Nova Roxbury šola
Side-by-side; 6 sob in 1 na 3. nadst. V prvovrstnem stanju; 2 garaži; takojšnji prevzem. $19,000; baš dober nakup za dva bivša vojaka. F. E. George CE 8350
WILLO-BEE-ON-THE-LAKE
Dom za celo leto; 2 spalnici, ognjišče, obit porč, nov električni tank za vročo vodo; fornez na vročo vodo; utilitetna soba; garaža, predelana v družabno sobo. Zglasite se v nedeljo med 10. in 5. $7,800. PEACH BLVD., GL 2446
12332 Ashbury Ave.
Za eno družino, 5 sob; popolnoma prenovljeno znotraj; novo barvano znotraj in zunaj; plinska gorkota kontrola na termostat; zavese, preproge, beneški zastori. Cena $8,000. GA 6544
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdlptt 3113
VAJENCI ZA BARVANJE
se sprejmejo na delo
Poizve se na 960 EAST 185th ST.
IŠČE SE
težake-pomagače
PRI ZIDARJIH Stalno delo—dobra plača
Vpraša se na
960 E. 185 St.
MAŠINISTI
2. šift
Da si sami vzpostavijo delo in operirajo radial drill press, boring mills, milling machines, lo-swing lathes, external grinders in turret lathes. Plača od ure.
THE OLIVER CORP.
preje The Cleveland Tractor Co.
19300 Euclid Ave.
Coopers, Slack
Operatorji strojev in težaki; izkušnja ni potrebna.
Plača od ure.
GREIF BROS. COOPERAGE CORP. 1937 Willey
HIŠA COLONIAL TIPA
6 velikih sob in kopalnice; garaža; znotraj nanovo dekorirano. Se iz-prazne takoj za hitro prodajo. Cena $10,200; majhno vplačilo takoj. 3733 E. 140 St., blizu Bartlett SK 4785 ali SK 4945
Cottage na E. 294 St.
severno od bulevarja; ena izmed najboljših rezidenčnih cest v Willo-wick; garaža je poleg; gorkota na olje; ognjišče; lota 50x170. Cena $6,600. Za takojšnji prevzem. Pokličite lastnika Wickliff« 332 M
Lastnik žrtvuje dom za $7800
6 sob, lesena hiša; "tile" kopalnica in kuhinja; preproge, avtomatična plinska gorkota; novo dekorirano. Dve garaži; lota 40x105; izvrstna transportacija in tržišče. CE 1390
FANTJE IN MOŠKI
18 DO 50 LET STARI
DOBIJO DELO TAKOJ
NOVA ZAČETNA PLAČA $1.09 NA URO IZVRSTNA PRILIKA ZA DOBRO BODOČNOST PRI ŽELEZNICI Vprašajte za MR. GEORGE J. WULF
Nickel Plate Railroad Co.
E. 9th & BROADWAY Cleveland, O.
uničenja! Torej so jih poslali k nam v popravilo . . .
Dela za ženske

STENOGRAFKA
STARA 21 DO 28 LET Izurjena; 5(4 dni tedensko Prednost ima dekle, bivajoče v Brooklynu ali Parmi. Dobra prilika za napredovanje. Tedenska plača. FL 8600
Dekleta
za "fountain" delo; tedenska plača, obedi, uniforme.
SHAPERO DRUG
Hotel Cleveland
STENOGRAFKA
5-DNEVNI tednik Tedenska plača Fullwell Motor Products Co. _4005 CLARK
KLERKINJA v starosti od 18 do 20 let; za splošno pisarniško delo; izkušnja ni potrebna; mora imeti visoko-šolsko izobrazbo, znanje navadnega računstva; stalno delo; dobra prilika. Tedenska plača. NATIONAL BISCUIT CO. 8226 Woodland Ave.
ZAVAROVALNINSKI URAD
Splošno pisnarinško delo; znanje o zavarovalnini za nezgode in ogenj; kompletno; vodstvo urada; dobra plača. — Consolidated Insurance Agency, 5005 Euclid, soba 215 EX 8013
Pomoč V perilnici
za zaznamovanje in končno delo; plača od komada.
Ohio Mechanic Laundry Co.
_1743 E. 47 St.
Gospodinja
za dom v predmestju; 2 odrasli osebi, 1 oti-ok; nič pranja. Zahteva se priporočila. Ima sobo, hrano in tedensko plačo. Pokličite
Brecksville 6301
Kuharica
Dober dom, lahko delo. Da bi ostala preko noči. $35 tedensko. Pokličite
YE 8567
Prodajalka
za 5c in lOc trgovino; stalno delo, bolni čas. Izkušnja ni potrebna Za podrobnosti se zglasite pri TAYLOR VARIETY STORE 6714 St. Clair Ave., HE 4161
KNJIGOVODKINJA
z izkušnjo v pisarniškem delu- mora biti prijazna, ker je naš urad prijateljski. Prednost ima ženska v starosti 30 do 40 let. Dobra plača.
_BRoadway 1800
ženska za splošna hišna opravila
Odrasla družina; za delo od poldne ' zvečer lahko domov. $20 tedensko.
YE 4086
DEKLETA
Izkušnja ni potrebna, za barvanje rokavic. Plača od ure; čas in pol za nadurno delo.
EYRE CO 2150 W. 15 St., od Abby Ave.
STREŽNICE za majhno restavracijo
obedi in uniforme.
CLEVELAND AIRPORT OR 0108
STENOGRAFKA
5 dni, 40-urni tednik; prijetne delovne razmere; tedenska plača. Zglasite se osebno. R. K. O. RADIO PICTURES 2340 Payne Ave.
Dela za moške

LIVARJI
stalno delo. Visoka plača od ure in komada.
__JOHN HARSCH
BRONZE & FOUNDRY _^502 Berea Rd.
Platers & Platers* Helpers
Cadmium, nikel in krom. Dobra prilika za stanovitne delavce; dobra plača in dobre delovne razmere.
1725 E. 27 St.
VAJENCI,
da bi se naučili lesnega dela "wood finishing."
Sanders, Shading, Spraying fit Polishers.
Dobra plača od ure, ko se vadit®' plača od komada, ko se naučite-
F. ZIMMERMAN CO. 2040 W. 110 St.