w I s« Edini sloYenski dnevnik Zedinjenih državah. Velja za vse leto. Z • $3.00 Ima 10.000 naročnikov GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenian daily in the United States ■ ■ ■ Issued every day except Uj Sundays and Holidays TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Blatter, September 21, 1903, at the Fort Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT, NO. 134. — ŠTEV. 134. NEW YORK, TUESDAY, JUNE 8, 1915. — TOREK, 8. JUNIJA, 1915. v i VOLUME xxm. LETNIK "gVTTT, NEMŠKE ČETE PREKORAČILE DNJESTER. NEMŠKE BOJNE LAOIJE PRED RI60. ARMADA GENERALA LINSINGENA JE ZAČELA PRODIRATI PROTI VZHODU. — RUSI SO STOPILI V KURLANDIJI V OFENZIVO. — NEMŠKI ZRAKOPLOVC1 NAD RIGO. — AVSTRIJCI SO ODDALJENI SAMO 20 MILJ OD LVOVA. — VROČA BITKA OB REKI SAN. — SPOPADI NA GALIPOLISU. — USTAJA V INDIJI. — NEMCI SO POTOPILI RUSKO KRIŽAR- KO "AMUR". Poloiaj na vzhodnem bojišču. Berlin, Nemčija, 7. junija. — C rad no poročilo se <;la?>i: — V bojih pri PrzeuiVNlu smo v jeli pre-ko ! tO, 000 ruskih vojakov in u-pleuili veliko vojnega uiaterijala. IM armade nemškega generala Linsingena j«* prekoračil reko Dtijrstt*r in zavzel na vzImmI ueni l»r»->fii neki gfri«\ ki j«* velike stra-t»'vH'li** važnosti. Na severovzhiMl-neui bojiš.u prodira iiuku nrlile- rij.i |ir«»ii Viutlovi. okolici Kav-iliiikov;i prav dot»n» napredujemo. Sovražnik s»* je zai-el umikali / južnega bregu reke Njemen. Lvov. London, Aoprlija, 7. junija, — I/ Koduoju [MtriH-ujo. ttu st« s«* za-le/uika približala Lvovu na 1 milj. Na Uunajii iti |>o družili av- kih mestih prieano, tla k čas udati. J*' prebivalst vo (intra mesto Vojni plen. Berlin, Nemčija. 7. junija. — Avstrijci in Nemci so vjeli v Pr-( Zemvslu 7()00 ruskih vojakov, zaplenili 21 topov in ;i0 strojnih pušk. Ruska posadka je dobila povelje, da mora hraniti Przeinvsl do zadnjega moža. toda vojaki se nazadnje niso mogli več ustavljati naši težki artileriji. Rusi so morali zapustiti svojo postojanke oh reki San in nekaj važnih strate-•rii-nih točk ob Dnjestru. Sovražnik se umika tudi vzhodno in severovzhodno od Cernovic. Boji v Kurlandiji. Berlin, N emeija. t. junija. — Moč ruske armade v Kurlandiji je popolnoma izčrpana. Ruska ofenziva se je umaknila slabotni de-fenzivi. Nemci prav dobro napredujejo. Ruske čete sestoje skoraj iz samih starih rezervistov, ki so se le nekaj tednov vežbali. Nem-ei prodirajo severovzhodno in južno od Shawl i. Neki nemški čast-nik je sporočil sledeče: Preti kratkim je peljal oddelek nemških domobrancev iz Mitave v Tilsit par sto ruskih jetnikov. Naenkrat se pojavi pred njimi ruska kavalerijska patrulja. Med domobranei in ruskimi konjeniki se je vnel vroč boj, v katerem pa jetniki niso pomagali svojim tovarišem. Pozneje so izpovedali, da so se zelo bali, če bi zmagali ruski konjeniki, češ, da bi jih gotovo odvedli nazaj k armadi česar pa oni nočejo. Položaj v Libavi se z vsakim dnem boljša. Nekatere tovarne so zopet začele obratovati. Prebivalstvo se tie boji več nemškega vojaštva. Londonsko poročilo. London, Anglija. 7. junija. — V.' Dunaja poročajo, tla se bo moralo glavno mesto Galicije, Lvov, vsak hip udati nemški in avstrijski armadi. Nekatera poročiia pravijo, da so Avstrijci samo deset milj oddaljeni od Lvova. Rusi so nameravali jugozapadno od mesta zaustaviti prodiranje zaveznikov, toda vsa njihova prizadevanja so bila brezuspešna. Rusi so imeli nekaj uspehov ob reki Prut, vsled česar so morale avstrijske čete prekoračiti reko in se umakniti. Nemci se pri vsaki priliki poslužujejo dušečih plinov, ki imajo grozne posledice. Strahovito obstreljevanje. Petrograd, Rusija, 7. junija. — Dopisnik nekega tukajšnjega lista je natančno popisal obupen boj ob reki San. med Jaroslavom in Radiranom. V svojem poročilu pravi med drugim tudi sledeče: Deset dni neprestano so se ru- ski vojaki in častniki upirali sovražniku. Neki nemški armadni zbor je imel take izgube, da so ga morali poslati nazaj za fronto. Rusi so bili med tem napravili v okrožju osmih milj velike zako-pe, toda 24. maja je pripeljal sovražnik na fronto svoje težke topove in začelo se je obstreljevanje, kakršnega inogoee ni bilo v sedanji vojni. Samo v Radimno je padlo vrč tisoč primat. Napad .je t»iI tako silen, tla se nismo mogli več vzdržati ampak suhi se v varstvu svoje artilerije umaknili nekoliko nazaj. Dva polka sta pa kljub temu ostala na bojišču in toliko časa vzdrževala sovražnika. da je naša glavna armada prekoračila reko San. Ruska križarka se je potopila. Berlin, Nemčija. 7. junija. — I>aiie.N je bilo tukaj izdano sledeče uradno poročilo: Neki nemški podmorski čoln je potopil v Baltiškem morju rusko križarko 2. razreda. "Amur". Križarka "Amur" je bila že starejšega tipa in je imela 2926 ton deplaeementa. Berlin, Nemčija, 7. junija. — Iz Kodanja naznanjajo, da se je morala v soboto vršiti v Baltiškem morju vroča bitka, ker se je slišalo v mesto streljanje. Rusko poročilo. London, Anglija, 7. junija. — Tukajšnja Reuterjeva agentura je dobila iz Petrograda sledečo brzojavko: Kakor vse kaže. se je začel sovražnik preti zalivom pristanišča Rige pripravljati na velike bojne operacije. Vsak dan se pojavi pred mestom več nemških kri-žark. ki se pa takoj nato umaknejo. Nekateri vojaški strokovnjaki so mnenja, da namerava sovražnik izkrcati na baltiški obali nekaj svojih čet. Prebivalci so že večkrat opazili visoko nad mestom krožiti nemške hidroplane. ki pa niso metali bomb, ampak so se tako neopaženo izgubili kakor so prišli. 4. junija je pregnal sovražni-ške križarke neki naš podmorski čoln. Dan pozneje se je vnela pred zalivom vroča pomorka bitka, v kateri so igrali glavno ulo-go ruski podmorski čolni. Nemške križarke so se umaknile; med njimi sta bili dve precej poškodovani. Izpred Dardanel. Carigrad, Turčija, 7. junija. — Turško vojno ministrstvo naznanja, da so bile zavezniške Čete na polotoku Galipolisu popolnoma poražene. Ofieielno poročilo se glasi: Na fronti pri Sed-il-Bahru se je vršila silno vroča bitka, ki se je končala s popolnim porazom sovražnika. V bojih se je posebno odlikovalo desno krilo naše armade. Sovražnik se je z velikimi izgubami umaknil. Francoska bojna ladij a se je potopila. Pariz, Francija, 7. junija. — Francosko mornariško ministrstvo naznanja: Pred vhodom v Dardanele je zadela naša bojna ladija "Casablanca" na mino in se takoj potopila. Angleški torpedni rušilci so rešili kapitana in 64 mornarjev. Nekaj mož posadke je splavalo na obal, kjer so jih pa Turki vjeli in odpeljali kot vojne jetnike v Carigrad. "Casablanco" smo uporabljali za polaganje min. Imela je 455 ton deplaeementa in je bila dolga 262 čevljev. Z Brezuspešni naskoki. Nemška poročila pravijo, da so bili francoski naskoki na višine pri Lorette brezuspešni. FRANCOSKO POROČILO. V bližini Vauquois so uporabili Francozi isti način vejevanja kot Nemci. Berlin, Nemčija, 7. junija. — V današnjem ofieijelnem poročilu gletle situacije na zapaduem bojišču se glasi: "Francozi so obnovili včeraj popoldne in zvečer naskoke na višine pri Ijorette. a so se vsi ti naskoki -izjalovili vsled našega ostrega prolinaskoka. Danes zjutraj so vprizorili Francozi naskok južnoiztočno od Heteiburne ter se še nadaljuje z bitko. O.Lbilo se je istotako neki franeoski naskok se-Veriioiztoeho od Soissons. Le na eni točki se je posrečilo sovražniku prodreti naprej; in na tem me-st-u se nadaljuje x. boji. Včeraj se je napadlo naše pozi-eije pri VaiHjuoLs. Kljub ostremu naskoku od strani sovražnika se je napad odbilo." Francosko poročilo. Pariz, Francija, 7. junija. — V današnjem ofieijelnem poročilu se glasi, tla se je vršil severno od Arras včeraj zvečer iwvHiired.no oster artilerijski dvoboj, posebno v okolici pri Ablain, v bližini pri Souchez. Francozi so napredovali za en kilometer v okolici Notre Dame de Lorette. Krog 5. ure zjutraj so napadli Francozi nemške jKizicije pri He-tuberne ter zavzeli dve vrsti nemških za kopov. Nemci niso več skušali obstreljevati Verdun. Ostri boji pri Arras. Pariz, Francija. 7. junija. — V večernem oficijelnem poročilu se glasi, da so zavzeli boji severno od Arras izvanredno oster značaj in da so Francozi napredovali na celi črti. Artilerijski boji so se vršili celi dan brez prestanka pri Duval, Ablain, Souchez, Neuville in Ecurie. V takozvanem "labirintu" so dosegli Francozi precejšno uspehe. Protinaskok Nemcev na tem mestu se je popolnoma izjalovil. Severno od Aisne so vprizorili Nemci več obupnih protinaskokov ter je obležalo na bojišču 2000 mrtvih. Ustaja v Indiji. London, Anglija. 7. junija. — Kolonijsko ministrstvo je izdalo danes sledečo izjavo: V mestu Kandy so Budisti o-plenili trgovine nekaterih uglednih Muslimanov. Vlada je bila prisiljena proglasiti vojno stanje. Nekaj oseb. ki so se udeležile demonstracij je bilo ustreljenih. — Situacija se je že začela boljšati. Srbske operacije v Albaniji. Rim, Italija. 7. junija. — Srbske čete so vdrle v albansko ozemlje in zavzele v okraju Dibra več vasi. Srbom je dala skorajgotovo italijanska vlada načrte, katerih naj se poslužujejo. Uspehi zaveznikov. Atene, Grško, 7. junija. — Iz Mitilen naznanjajo, da so zavezniki imeli zadnja dva dni na polotoku Galipolisu več lepih uspehov. Operacije na suhem podpira zavezniško brodovje. Turške izgube so ogromne. Turki so se morali pri Eski-Kodjades umakniti, ker so bili njihovi strelni jarki skoraj do vrha napolnjeni z ranjenimi in mrtvimi vojaki. Japonski cesar je odobril kitajsko pogodbo. Tokio, Japonsko. 7. junija. — Cesar je odobril vse pogodbe, ki so bile zadnji čas sklenjene z Kitajsko. V poslanski zbornici so glasovali, če naj se izreče notranjemu ministru Ouri, katerega se dolži .da je sprejemal graft, nezaupnico. Za je bilo 130 glasov, proti pa 232. Nemški Zeppelin razdejan. Polet preko Belgije. Napad na angleško obal. — Nemški zrakoplovci so obstreljevali angleško obal. London, Anglija. 7. junija. — Poročila glede zračnih napadov Nemcev so vzbudila večjo pozornost kot vsa druga poročila z bojne fronte. Nemški Zeppelini so izvršili v pretekli noči dva napada na angleška obrežna mesta, a ni hotela admiraliteta objaviti imen prizadetih mest. Veliko zanimanja je vzbudilo poročilo o zračnem spopadu nad belgijskim ozemljem, kjer so angleški zrakoplove! razdejali neki nemški Zeppelin. Glede napada nemških zrako-plovcev na angleško obal je objavila admiraliteta le sledeče: "Neki Zeppelin je skušal v pretekli noči vprizoriti napad na angleška mesta lia izločili obali. Vrgel je razstrelilne in požiga I ne bout Le. Izbruhnila sta dva velika požara ter je bilo obitih pet Sel). dočim jili je bilo ranjenih nad 40. Rumunska in Avstrija. Šele leta 1920 bo potekla med Avstrijo in Rumunsko tajna pogodba. — Hindenburg v Rimu. London, Anglija. 7. junija. — V Berlin je dospela danes sledeča brzojavka: V diplomatičnih krogih se veliko razpravlja o stari tajni pogodbi med Rumunsko in Avstrijo, ki bo potekla šele leta 1920. Ta pogodba določa, tla naj vlada med obema državama vedno prijatelj-ko razmerje in tla morata biti državi v slučaju vojne drug drugemu zaveznik. Rumunska se naj-brže na to pogodbo ne bo veliko ozirala. Rim, Italija. 7. junija. — Tukajšnje časopisje poroča, da se v Italijo zopet vrnil baron Hindenburg, ki je bil prej prideljen nem-šemu poslaništvu in je s knezom Buelowom zapustil Rim. Veliko ljudi je izjavilo, da ga je videlo. O tem so obvestili policijo in zunanje ministrstvo. Atene, Grško, 7. junija. —Nemška vlada je pripoznala, da je 18. aprila potopil neki nemški podmorski čoln grško ladijo '-Ellis-pontos" in je izjavila, tla je pripravljena plačati odškodnino. _ Vrednost parnika bosta precenila dva nemška in dva grška izvedenca. Madrid, Španska, 7. junija. — Vlada je pozvala vse Špansko časopisje, da naj se ne spušča v debate glede vojne, ker to zelo o-groža nevtralnost Španske. Go-vernerji posameznih okrajev so dobili povelje prepovedati vse shode, na katerih bi se razpravljalo o mednarodnih vprašanjih. Amerikanci zapuščajo Nemčijo. Ženeva, Švica, 7. junija. — A-merikanci so .začeli vedno bolj zapuščati Nemčijo iu odhajati v Švico. Vse nemško časopisje je odločno proti Amerikancem. P O Z O S I Vsak, ki se naroči na "Glas Naroda" in nam pošlje najmanj en dolar (za štirimesečno naročnino), dobi zastonj SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR ZA LETO 1915. Ker smo lansko leto «fffraH tri-tisoč iztisov več, ga imamo še nekaj v zalogi. Rojaki, ne zamudite te ugodne prilike 1 Koledar dobe tudi start naročniki, če nam pri obnovitvi naročnine naznanijo, da ga še nimajo. Slovenic Publishing Co., 82 Oortlandt 8t_ H«w Torir Oftv. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA'% NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH. Italijani baje prodirajo na (lesnem bregu Soče. Pričela se je splošna ofenziva za posest Trsta. Glavni boji se vrše krog Gradiske. AVSTRIJSKA DEFENZIVA. Italijani poročajo, da je avstrijske defenziva "oslabela". Prodiranje proti Tridentu. Videm, Italija. 7. junija. — Danes s«* je izvršilo splošno italijansko prodiranje preko reke Soči* (?), iz Kobarida do morja, na razdaljo 40 milj. Gibanje je velikega pomena in boji se vrše v bližini Gradiške, za posest tega mesta. Slemena Črnega vrha pred Tolminom so še vedno pozorišče o-strih bojev. Italijanski zrakoplovci so vrgli včeraj letake na Tolmin v katerih xt- j.- glasilo, da bo prebivalcem skoro napočila svoboda. (Kakšna svoboda je lahko ray.n me vi i... V Tolminu so sami Slovenci i. Avstrijska ofenziva ob Soči se je izjalovila (Dosedaj smo slišali le o italijanski ofenzivi), vendar so boji še izvanredno vroči. Italijani obstreljujejo avstrijske pozicije nasproti t 'rnemu vrhu ter so razdejali več municijskih skladišč. V južni Tirolski so zavzeli Italijani vrhunce Lavarone, ter pritiskaj o sedaj na Kolgaria. na najbolj skrajno točko utrdb, ki branijo Roveretto. Pri vseh bojih, ki so se završi-li dosedaj, se je izkazalo, da liad-kriljuje italijanska artilerija avstrijsko. (Najbrž ne bo tako). Italijanska vlada je izdala stroge odredbe glede priobčevanja novic z bojišča, iz poročil, ki so prišla v javnost pa je razvidno, da so Italijani daleč zadaj in da so se izjalovili vsi načrti, tla prodrejo z veliko ofenzivo proti Avstrijcem. Italijanske oblasti so naročile a vi jat ikoni, naj strogo pazijo na amfiteater v Pulju, katerega se ne sme na noben način poškodovati. Amfiteater je stavba iz rimskih časov ter je eden največjih spomenikov preteklosti. Avstrijsko oficijelno poročilo. Dunaj, Avstrija, 7. junija. — Vojno ministrstvo je objavilo sledeče poročilo: "Na južni fronti so bile naše Čete uspešne v manjših spopadih. Iz celega položaja je razvidno, da hočejo Italijani z veliko silo izsiliti prehod preko reke Soče. Zdravstveno stanje grškega kralja. Washington, D. C., 7. junija. — Grško poslaništvo je dobilo danes iz Aten sledečo brzojavko: Danes opoldne je znašala temperatura kralja 37.6 stopinj (99 stopinj Fahrenheita). Zdravstveno stanje se mu je razmeroma zelo zboljšalo. Včeraj je bilo poro-čano, da ni skoraj nobenega upanja več. Bombe namesto piva. Rim, Italija, 7. junija. — Iz Monakovega je bila poslana velika množina bavarskega piva v Carigrad. Ko so v Bukareštu par sodčkov odprli, so dognali, da v njih ni pivo, pač pa bombe, napolnjene z dušečimi plini. Rumunska vlada je bombe zaplenila in poslala Nemčiji oster protest. Opnstošena polja. Wichita Falls, Tex.. 7. junija. Vsled več tednov trajajočega deževja so skoraj vsa polja po tukajšnji okolici uničena. Zadnje dni ni mogel dospeti v mesto noben vlak, ker je votla prestopila nasipe, po katerih je izpeljana železniška proga. Koliko škode je napravilo deževje v okrožju 100 milj, se dosedaj še ni moglo dognati. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH. Položaj v Mehiki. Villa in Carranza. Carranzove čete so pod poveljstvom generala Obregona zmagale. Villova slava se je zmanjšala. ODGOVOR NA NOTO. Samomori. Za glavnega šefa v Mehiki bo skorajgotovo pripoznan Carranza. — Villova zmaga pri Silao. Washington, I). <\, 7. junija. — Državni department je .potrdil danes vest. da je general Obre-gon pri Trinidad premagal čete Paneho Ville in Felipe Angelesa. S tem je izgubil general Villa veliko na svojem ugledu in zvezda njegove slave je začela preeej temniti. Bitka je trajala pet dni neprenehoma. Ko je dospela vest o zmagi v Vera Cruz, je zapove-dal general Carranza zvoniti z vsemi zvonovi. General Obregotl je prodiral v «.!>liki klina v Villo-vo armado in jo slednjič popolnoma ločil od Angelesove. Armada generala Obregona šteje .iU tisoč mož. Carranza bo kmalo zadobil kontrolo nad vsem mehiškim ozemljili, in ko se enkrat to zgodi, ga bodo morale tudi Združene države pripoznuti za vrhovnega šefa v Mehiki. Vera Cruz, Mehika. 7. junija. Ameriški generalni konzul Arnold Sliauklin se je danes odpeljal v Pachuco. V tem mestu se zbirajo oni Amerikanci, kateri nameravajo zapustiti Mehiko. — Proti Tuxpamu je odplula danes ameriška bojna ladija "Wheeling". El Paso, Tex., 7. junija. — Villa še dosedaj iti odgovoril na "\Vil-sonovo noto; i a zanesljivega vira je znano, da bo ta odgovor prijazen, ter da bo v njem izražena želja, da bi čimprej zavladal v Mehiki mir. Silao, Mehika, 7. junija. — Clan Villovega generalnega štaba naznanja: Večraj smo z naskokom zavzeli več strelnih jarkov Obregono-ve armade iu vjeli par sto vojakov. V najkrajšem času se nam bo posrečilo Obregonove čete popolnoma obkoliti. Vojaki se bodo morali udati. ali bodo pa lakote pomrli. Prekinjena brzojavna zveza. _ Bora, Švica. 7. junija. — Med Švico in Avstrijo so prekinjene vse brzojavne iu telefonske zveze. Tozadevno odločbo je izdala avstrijska vlada. »Švica še sedaj nima pojasnila, zakaj se je to zgodilo. Papež. Rim, Italija, 7. junija. — Papež namerava sklicati mirovno konferenco, kateri bo sam predsedoval. Konferenca bi se vršila v Vatikanu. Učinki dušečega plina. S parnikom "St. I^uLs" se je vrnil včeraj iz Nemčije kemik F.-nos Curtin. Nekemu časnikarskemu poročevalcu je rekel, da so dušeči plini najstrašnejše orožje, kar se ga je dosedaj uporabljalo v vojni. Oseba, ki vdiha plin, pade takoj na tla. Telo postane trdo; žrtev zamore premikati samo glavo in roke od komolea naprej. Pred smrtjo se začne vsak histerično smejati. MOHORJEVE KNJIGE za leto 1915 so vendar enkrat dospele. Danes smo jih pričeli razpošiljati naročnikom. Kdor želi dobiti 6 knjig In sicer: 1. Koledar za leto 1915; 2. Mesija, 1 zvezek; 3. Mladim sr. com, 2. zvezek; 4. Zgodovina slovenskega naroda, i zvezek; 5. Slovenske večeraice, 68. svesek; 6. Duhovni boj (molitvenik), naj nam dopofij« M* 1 DOLAR. H Knjige odpošljemo, ali po po iti, aH ekspreeom. •lov. PnUtahlBff 0*. Starec si je pognal kroglo v glavo. — Dve mladi ženski sta se zastrupili na kolodvoru. V neki hiši na 180. zap. cesti. New Vork. se je ustrelil 73-letni W illiam docliim. Sosedje so ga našli nezavestnega na tleh. nakar so takoj poklicali ambulanco, ki ga je prepeljala v bolnišnico. — Življenje si je hotel vzeti zategadelj. ker je imel neko bolezen v vratu in je popolnoma izgubil u-panje, da bi še kdaj ozdravel. — Zdravniki pravijo, da bo rani podlegel. Na Grand Central kolodvoru. New York, je izpila 28Ietna igralka Dorothy Van Ardale precejšnjo dozo strupa. Igralka je prišla <*akat na kolodvor svojega moža. Ker ga ni hotelo biti, je bila trdno prepričana, da jo je zapustil. Nekaj časa je hodila vsa zmedena s.-uitertja, potem je pa izpila strup. Prepeljali so jo v bolnišnico. V čakalnici Grand Central ko-lodvora je izpila neka 28-letna ženska suhi i mat živega srebra._ Polieijskim stražnikom ni na noben način hotela izdati svojega imena. V Bel levile bolnišnico so prepeljali 40-letnega kurjača Cbar-lesa Stutza, ker se je včeraj v Battery parku do nagega slekel in skočil v morje. Neki stražnik mu je vrgel rešilni pas in ga slednjič potegnil na. suho. V bolnišnici se nahaja na opazovalnem oddelku. Orožje za Bolgarsko. Londcn, Anglija, 7. junija. — Iz Kodanja poročajo: Pred par tedni jo poslala danska vlada v Bolgarijo precejšnjo množino o-rožja. Danci so mislili, da je orožje zaplenila Nemčija, danes jo pa dospela iz Berlina brzojavka, ki naznanja, da je orožje dospelo na cilj ter da je kriva bolgarska vlada. ker Še dosedaj ni sporočila, če je orožje sprejela ali ne. Nevarna šala. Včeraj so aretirali v Brooklynu Franka Roseehi-ja ker je na cesti objel in poljubil neko žensko. — Popoldne so ga izpustili, ker ženska ni hotela nastopiti kot tožite-Ijica. Pozor, pošiljatelji denarja! Denarne pošiljatve v Avstrijo bodemo sprejemali kljub vojni z Italijo, pošta gre nemotljeno preko HOLANDIJE in SKANDINAVIJE. Dogoditi se zna, da avstrijska pošta ne bode delovala ob italijanski meji, to je za Goriško in mali del Primorja, a za notranje dežele kakor Kranjsko, Spodnjo Štajersko itd., pa bode promet o-stal neoviran. Ako se pa pripeti, da v kakem kraju denar ne bode izplačan, ga pošiljatelj dobi povrnjenega. Od tukaj se vojakom ne more denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom ali znancem, ki ga od-'tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov. Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order", ter priložite natančni Vaš naslov in one osebe, kateri se ima izplačati. Cene: K v K t 90 120 .... 19.80 10____ 1.75 130 ... 21.45 15.... 2 60 140 ... 23.10 20,... 3 40 160 ... 24.75 26.... 4 25 160 ... 2« 40 30.... 5.05 170 ... i8.G5 35____ 590 180 ... 2y 7U 40.... 6.70 190.... 31.35 45..,. 7.56 2no ... s:: 00 60____ 8.25 250 .. 41.25 65.... 9.10 SOU ... 4*1 50 60 ... 9.90 350 57 75 65.... 10.75 4(XI ... 6<»,u0 70.... 11.65 460,... 74.25 75.... 13.40 B00.... 82.50 80.... 13.20 600 ___ 99.00 86.... 14.<6 700.... 115.60 90.... 14.83 800.... 132.00 lue____ 16.50 9JO.... 148.60 110.... 18.15 1000____ 183.00 Ker te cene sedaj j ako spremi- naš oglas. TVRDKA FRANK SAKSER, S 82 Cortlandt St, New York, N. T. "GLAS NARODA" C&ramc Duly.) OfTocd Miri pobttaoed by tlx Hoffnic Publishing Co. corporatlan.) I^LNK SAJL£fcR, Premdeit I O LIS BENEDIK, Treasurer. fc a jf Huainem of the corporation and kdth'esse* of above officers : ortlandt Street, Borough of Man-«»ttan. New York City, N. Y. ta o«lo leto velja kit za Ameriko in « anado.......................$3.00 ** pal I »-t«---- . ................ 1.50 ** feto t m m*-«to New York........4.00 * pol leta ia me«to New York ... 2.00 ** £vr>jf»n ca v*t i etc...........4.50 " r-ol ieta.............2.55 " k-trtleta............ 1.70 •ttLAS NAkuDA" izhaja vsak dan • mil nedelj in praznikov. -OLAS NARODA** ' oicfc 'jf lb«* People"! tHLai «- • r> ia> r k eept Sunday* ccwl Holidays. , - li^criptioo yearly $3.00. i pcJf sa in osobt,osti ee rse rr.ob^tijeje. — t«'. 9* t 'agcvoli po6ilta*i po — M te-y Order. Prt i re» eul i kraj« naročnikov pro c. . . d* w nam todi prtjinj«-* *lift£e nam an i, da hitre;« najdemo naslovnika. !>upu»oto in puftiljatvam naredite ta naslov: OLA5* NARODA" v t i • <-< m- It Si , New York City l-f^jo #*i87 Cortlandt ■ ASSooaI xhevue ♦i* Militarizem in reakcija. !»1 J-t cuitfjii angleški list t» dobil pred par dnevi »bto/bo. ker se je gla i, tla je pomanjkanje Kraneiji tako veliko, vpoklicalo mlade ljudi »koro otroke, katere I »o krat kem vežbanju odpo-la fronto. i v«st rueji na veleizdaj-><»vražniku kaže slabost za-ov ter ga vspodbuja na pood por in obrambo. Sedaj uj. jo tudi angleški listi na-t«r poživljajo delavce, naj jo Vfve aile ter pospeiijo k«ijo vojnega materijala. 0 municije. Ako bi se to ne l»i ne mogla nadaljevati 1 z vojno v dosedanjem ob- ieijski minister v novem ■ »misnem kabinetu, I-lavid 1 ort+t j«? imel v petek v • lu dol £ govor, v katerem il hitri padec Przemvsla, ni zavrnil valed hrabrosti 4\a nemških in avstrij-, temveč valed pomanjka-»icije na niski strani. To za Anglijo britek poduk, ne bo moglo nadaljevati ki organizirati obratovanje v tvormeah. I>a pa se prepreči to, je pozval delavce, naj za časa v>jn«» razveljavijo vsa unijska pravila, da bo mogel vsak delati, k>»iikor «'-asa l»o treba in da se bo Ju« irlo zaposliti tudi ženske. SV-ne govore so imeli tudi drugi odlični diplomati in namignilo ne j«', da je bilo ofenzivno gibanje xave/nikor ustavljeno baš radi pomanjkanja municije. T> »zadevni govori so bili javni lu |H»tom kabla t»e je razširilo vest o tem po celem svetu. Ce more kakšna stvar kazati slabosti za vezuikoT ter ojunačiti sovražni ka, so take izjave z oficijeLno Hrani t T t Iz takih izjav je razvidno, da je kljub velikanskemu zalaganju is Amerike pomanjkanje municije veliko in da se hoče s takimi govori vzdramiti deželo. Pri tein pa se zasleduje Se drugi, višji cilj. .Angleško prebivalstvo se hoče pripraviti na splošno vojaško obveznost. Da bo prebivalstvo v Angliji kaj težko pridobiti za to, je jasno kot beli dan. Organizirano delavstvo je takoj »pričet ka kaj energično protestiralo proti tej domnevi. Ko bo pa enkrat obratovanje v tovarnah pod vojaško kontrolo, bo stvar lajša in vglajena bodo pota za spb>šno vojaško obveznost. Ta korak bi pa pomenil v Angliji velikanski korak nazaj, kajti uživotvorilo se ga bo po slovitem pruskem vzorcu. Anglija je bila dosedaj edina dežela v Evropi, ki ae je znala vsled krajevne lege obdržati prosto te nadloge. Njen vpliv bo pa napotil Združene dr- vzgledu. Že sedaj se močno agiti-ra za splošno vojaško obveznost. Militarizem se je vsled sedanje vojne brezmejno ojačil ter se bo še bolj, naj je konečni izid tak ali tak. Da je temu tako, kaže pisanje listov, ki niso hoteli dosedaj ničesar vedeti o kakem oboroževanju. Vsi pravijo, da je treba večje sile na suhem iu lia morju. Militarizem pa pome«i reakcijo ter je nezdružljiv z idejami prostosti. S tem pa je tudi dokazano, da bo sledila tej svetovni vojni doba najhujše reakcije. Dopisi. v atari domovini. Iskren pozdrav vsem, ki se zavzemajo za Slovensko Li«?o! — Jo<5. Marela, 86th Co. S Hcstetter, Pa. — Ker so u te naselbine dopisi precej redki, sem sklenil jaz napisati par vrstic. Delavske razmere so slabe, kakor so skoraj povsod po Ameriki. Delamo pet dni na teden, zaslužimo pa komaj toliko, da se pošteno pre-živimo; za ječmenove« nam skoraj nič ne ostane. Na društvenem polju smo prav dobro preskrbljeni; imamo tri društva, vsled česar se lahko vsak zavaruje za slučaj nesreče ali bolezni. Zaenkrat ne svetujem nikomur sem hoditi. Ce se bodo delavske razmere kaj izpr« menile, bom že sporočil. Pozdrav! — Naročnik. Fort Mills, P. I. — Zopet bom malo opisal, kako se imamo tukaj na Filipinih. Dne aprila smo dobili prvo pošto od 5. aprila nazaj; dni ni bilo pošte iz Zdru-I žen i h držav. Dobil sem 3 G listov Glas Naroda naenkrat; skoro nisem vedel, kje bi začel brati, ker je % se branje tako zanimivo. Vzrok, da j>* pošta zaostala, je, ker je tisti parnik, ki je vozil pošto, šel drugemu na pomoč, ki je v japonskih vodah na s«* del na skale. Omenjeni parnik se imenuje "Minnesota" in je bil največji na Pacifiškem oceanu. Iz Manile je šel 5. aprila in 11. je pa nasedel na skale. Kakor pravijo, se ga bo dalo rešiti. — Tukaj smo imeli od 26. do 30. aprila velike strelne vaje s 12palčniini topovi. Baterija, kateri sem jaz prideljen, se je letos najbolj obnesla. Ker so ined Slovenci gotovo različna mnenja o kakovosti težkega orožja, sem se namenil nekoliko opisati uporabo in učinek teh topov. Top tehta 5o ton, s podstavkom in mehanizmom vred pa 200 ton. Kroglja telita 104G funtov. Strelja se lahko na daljavo 20,000 vardov, to je skoraj 12 milj. Smodnika je treba za en strel 250 funtov. En sam strel za vaje velja približno $700, oni za streljanje v vojni velja pa še veliko več, ker so granate bolj umetno izdelane iu napolnjene z jako močno razstiV-ljivno snovjo. Podnevi smo oddali na plavajočo tarčo (target) 10 strelov, in »sicer 3 strele počasi. T pa hitro (rapid fire). To se. je zgodilo v dveh minutah in 35 sekundah. kar je vsekakor hitro, če se pomisli, da je treba vse z rokami narediti. Streljali smo na daljavo 9000 vardov, to je malo več kot 5 milj. Zadeli smo večkrat, vendar mi ni natančno znano, kolikokrat, ker s prostim očesom se ne vidi dobro, dasiravno voda pljuskne do 300 čevljev visoko v zrak, kadar pade kroglja vanjo. Topničarji tudi ne morejo ničesar videti, k«*r so za zidom. Krogi je samo častniki opazujejo z inštrumenti, ki nato izračunajo, kako blizo smo zadeli. Ko smo začeli streljati, je par pekrutov kar pobegnilo od baterije. Človek mora res imeti železne živce, da prenese ta zračni pritisk. Sinoči, 211. aprila, smo imeli nočne vaje. Nekateri pravijo, da smo še bolje '.adeli kakor podnevi. Ponočno streljanje je jako zanimivo. Električnih žarkometov ("search lights") je vsej>olno, tako da se tarča vidi kakor podnevi. V krog-lje denejo neke vrste rakete, da gori iz krogi je, kadar zleti iz to- ft u ski spisal V. Korolenko. —o— Za Glas Naroda priredil F. K. D. (Nadaljevanje.) Begnnci so spravili skupaj svoje stvari, zamenjali si boljše obleke in obuvalo ter so se res vsi javili. ko so klicali delavce za postavljen je mlinov. Naslednji dan so šli vsi od mlina v gozd. Le 1 lunina ni bilo. Tovariši so bili dobro odbrani Z Vasilijem so šli njegov prijatelj. nek potepuh, z imenom Vo-lovka. Makarov, velikan po rasti, drzen in uren. ki je bil ušel že i d vak rat iz rudnikov, dva Cerkesa, odločna in zvesta do svojih tovarišev. nek Tatar, ki je bil premeten in izdajalski sicer, toda č» z-vse prebrisan in zato zelo koristen. Ostali so bili tudi potepuhi, ki so bili prebrodili že vso Sibirijo. Ves dan so prebili v gozdu, prenočili so in čakali do drugega dne in liurana še vedno ni bilo. Poslali so Tatara v kasarno. Previdno se je splazil notri ter je poklical starega arestanta Bobrova. Vasilijevega prijatelja, ki je užival med arestanti spoštovanje in vpliv. Drusro jutro je prišel Iio-brov k možem v gozd. "No. prijatelji, s čim vam morem koristiti'" "Nemudoma pošlji lin rana k nam! lire/, njega ne moremo nikamor. In če bi še kaj zahteval, dajte mu. Samo še n.p*«ra čakamo." Jiobrov so je vrnil in videl, da se Huran še ni nič pripravil. Hodil je naokrog iu mrmral predse. "Kaj se pa obotavljaš, Huran?" ga je poklical Bobrov. 'Kaj!" "Kako, kaj? Cemu nisi pripravljen '" "V grob stopiti sem pripravljen!" Bobrov je postal nevoljen. "Kaj pa je vendar to?! Že četrti dan sede ljudje v gozdu in čakajo samo še tebe. Kadi tebe bodo zdaj pač okusili bič. In ti si vendar star potepuh?!" Stari je plaikal. "Da, moj čas je proč... Ne boni ušel temu otoku. Star sem, prestar za življenje..." Če si prestar ali ne, to je tvoja stvar. Ce ne dosežeš konca be jra. če umreš med potjo, nihče ti ne more potem ničesar očitati. Ce pa si spravil enajst ljudi skoro pod bič, potem moraš iti. Treba čutili. Tako veseli smo bili vsi; J zdelo manj nevarno, smo šli prav samo Buran je stopal s povešeno tik morja. Kakorhitro pa smo za- mi je samo "zadrugo" o tem obvestiti, potem veš. kaj te čaka!" "Vem", je rekel resno Buran. "to tudi zaslužim. Tako ne l»i rad umrl. Torej moram pač iti, vendar nisem ničesar pripravil." "Vse boš dobil, in sicer takoj. Kaj potrebuješ?" "Prvič mi prinesi dvanajst novih dobrih jopiče v." "Saj jih oni vemlar imajo?" "Poslušaj, kaj ti pravim", je ponovit Buran vsiljivo. "Vem. da imajo oni vsi svoje; vsak pa rabi dva. Domačinom bo moral dati vsak enega za čoln. Potem ranim dvanajst dobrih nožev, dve sekiri in tri kotle." Bobrov je sklical zadrugo ter ji naznanil, za kaj gre. Kdor je imel kak jopič odveč, dal ga je beguncem. V vsakem arestantu živi nagonski čut soču-stva do drznega poskusa, iztrgati se izza zatohlih jetniških sten ven v svobodo. Kotle in nože so dobili deloma zastonj, deloma proti malenkostnemu plačilu pri načelnikih. VI. Po prihodu na otok je minilo pa. Sedaj smo za to leto gotovi j trinajst dni. s streljanjem in bomo kakih 14 Drugi dan je peljal Bobrov Budni samo topove snažili. To je pre-' rana v gozd ter prinesel s seboj cej t ruda polno delo. Kakor vidite,' potrebne stvari. — Begunci so je to težka služba. — Nekateri ro-| potem molili skupno ter se, po-jaki gotovo žele poskusiti ameri-'slovivši se od Bobrova, podali na ško vojaško službo, pa se ne upa- jo, misleč, da malokoga sprejme- * » * jo. Samo da ima prvi državljan- "To vam je bilo gotovo prav r-eli dvomiti o varnosti, smo jo ubrali nazaj v hribe. Stražnice smo previdno obšli. Stale so pa zelo različno, zdaj po dvajset, zdaj po petdeset vrst narazen. V-ganiti se ni dalo. Toda Bog nas je obvaroval: vseh smo se ognili, do zadnje. . . (Pride še.) glavo pred nami ter je nekaj nerazumljivega mrmral predse. Ni šel na pot veselega srca. Njegovo srce je bržčas slutilo, da mu ne bo treba iti daleč. Takoj izpočetka smo videli, da ni odgovarjal naš vodnik vsem zahtevam. ki se stavijo navadno na take. Sicer je bil vajen potepuh in je bil že dvakrat ubežal s tega otoka, poznal je očividno tudi pot, toda kmalo so vendar ostali v meni in mojem prijatelju Vo-lodki dvomi glede izbornosti našega vodnika. "Le pazi", mi je rekel Vol od-ka. "da nas z Buranom in doleti kaka nesreča: zdi se iui, da ni vse v redu pri njem." "Kako to I" sem ga vprašal. "Zdi se, da ni prav pri pameti, sam s seboj govori vsakovrstne neumnosti, zmajuje in prikimuje z glavo, povelj pa tudi nikakili ne daje. ZeMavno bi bili morali napraviti mal odpočitek, on pa gre kar naprej. Nič kaj pri pameti se mi ne zdi." Tudi meni se je zdelo tako. Stopili smo k Buranu ter ga poklicali: "Dedek, čemu se ti tako mudi? Ali ne bi počakali in se malo odpočili ?" Obrnil se je, nas malo pogledal in šel zopet naprej. "Čakajte!" je rekel. "Kaj tako hitite s počivanjem ? V Varkih ali v Pogubi vam bodo že s krog-ljami posvetili; potem boste morali počivati!" Da bi ga... ! Toda nismo se hoteli prepirati z njim; potem smo tudi uvideli, da nismo imeli prav: prvi dan smo morali hiteti naprej in nismo smeli počivati. Zopet smo napravili kos pota, ko me je Volodka zopet sunil. "Slušaj, Vasilij, vendar ni prav." "Kako?" "Do Varkov, se je reklo, je dvajset vrst. Osemnajst smo jih gotovo že prehodili. Da se ne zalet imo naravnost v stražnico!" "Bran, hej, Buran!" smo kli-ealL "Kaj bi radi?" "Do Varkov pač ne bo več daleč?" "Ne, je še dales"', je odgovoril in korakal dalje. Tu bi nas do pičice knuilu doletela nesreča, pa smo zagledali k sreči čoln na bregu. Kakor smo ga ugledali, pa smo vsi obstali. Makiirova je zadržal Buran šiloma nazaj. "Če je čoln tu. morajo biti tudi ljudje v bližini", smo si mislili. "Tiho, bratje, stran, bolj gl o bo ko v gošča vo!" Sli smo v gozd, ko smo bili korakali do tja ob bregu reke; na obeh straneh reke je bil gosto senčnat gozd. Spomladi visi nad, .. , , , , . , v- i i- , , , • • x i-1 vzdignil, da na gledalci skoraj ce- Sahalmom gosta megla, ki je tudi , - , t- , i • , t . I« uro niso videli, onega dne zakrivala vse kakor s J Raznoterosti. Požar v gradu Kreuzenstein. V znanem gradu Kreutzenste-in pri Kornenburgu pri Dunaju je izbruhnil velik požar, flrad je lastnina rodbine AVilezek in jc vseboval veliko množino umetnin. Ogenj je izbruhnil v mizarski delavnici. kjer je gotovo že od sobote gorelo. Ob (I. zjutraj je oskrbnik opazil ogenj in obvestil sosednje požarne hrambe. Ob tri četrt na uro je bila poklieana dunajska požarna braraba. ki j< morala dobiti šele od župana dovolilo. 35 minut po obveščenju j" bila požarna hramba že na pogorišču. Združenim požarnim hrambam se je posrečilo lokalizirati požar. Ogenj je uničil četrtino podstrešja, takoimenovano ari jen talsko sobo. nad 1000 bakrorezov. deloma tudi od Albrehta Duererja. ki so imeli neprecenljivo vrednost. Požar je uničil tudi sobo s slikami, kjer je bilo mnogo zelo dragocenih slik. Ogenj še traja. a ni nikake nevarnosti več. —-Skoda je zelo velika, a se j.* ne da še ceniti. Avstrijski črnovojniki. Državljani od 24. do 3G. leta starosti bodo morali zopet na nabor; kedaj in kje se nabori vr.še, se razglasi uradno. Umrl je v Pragi profesor klasične filo-logije na češki univerzi, dr. Robert Novak v G2. letu svoje starosti. Mohamed Ghalib obešen. Iz Kaira poročajo, da je bil Mohamed Ohalib. ki je poskusil a-tentat na egiptovskega sultana, obešen. Nov višinski rekord. London, Anglija. G. junija. — A via tik Harry O. Ilawker se je pri Ilendonu vzdignil s svojim zrakoplovom, k ima 89 konjskih sil. 20.000 čevljev visoko ter s tem dosegel nov višinski rekord. Dosedanji rekord je bil 14.000 čevljev. Ilawker se je tako visoko tančico. Ko smo splezali na hrib in dospeli skoro na vrli. se je vzdignil T> ~ V t , .. . ^ J , ° , Predsednik v dolini veter ter razgnal meglo na morje. Tedaj smo videli celo, T„, .. .. . . . , ? j na ejection Day. ki vedno pad* na prvi torek v m»*seeu novem LISTNICA UREDNIŠTVA. Fr. Koren, Milwaukee, Wis. — Združenih držav je izvoljen za štiri leta. 1/vol jen je stražnico kakor na dlani pred s<: boj, i . • _ • I • 1 *i" «u hm uma i ni nt r 11 ihm i l i- boj, vojaki so se sprehajali po', 1 . , . , , . . *T .. " . J„ bru; ako pade torek na 1. nov., se dvorišču, psi so vohali, straže ,.! - - , m ' . ___, , ... : volitve vr.se sele 8. nov. Izvoljeni spale... Vsi smo se oddahnili, • VV^ ~ " " .^voljeni „ - -ii^ t - i predsednik nastopi svojo službo res ni veliko manjkalo, pa bi pad- 1 J li vsi volku v žrelo. "Kako pa je to, Buran? To je vendar stražnica!" "Da", je rekel, "to so Varki." "No, dragi Buran, ne jezi se, . .. . .., .... , sicer si med nami najstarši. toda! P»\P^<>d»Jdi volitvah ne bo iz- vendar bomo morali skrbeti sami ■ V torej o*al Se do 4. mar- ca 1:11 i na svojem mestu m nov službo 4. marca prihodnjega leta Wilson je bil izvoljen 5. novembra 1IU2. Prihodnje predsedniške volitve bodo na Election Day novembra meseca 1916. Če Wilson VAŽNO SPOZNANJE 0 PRAVEM ČASU. Sedaj v tem času smo lahko veseli, da živimo v miru, medtem ko divja v Evropi najstrašnejša vojna. Tisoči in tisoči padajo dan za dnevom. Res je, da ljudje umirajo tudi brez vojne, vendar ne tako na debelo. Še veliko manj bi ljudje mrli in dočakali večjo starost, ako bi se o pravem času zatekli k debrim zdravile m. Tako pa veliko ljudi pije razne medikalije, ne da bi ozdraveli. V trdni nadi se maže j o s tolažbo dalje in dalje, da na telesu čim dalje hirajo. (Posebno velja to o raznih spolnih boleznih, posebno o spolni nezmožnosti, revmatizmu, želodčnih boleznih itd.) Ker smo videli mi-zerijo, ki je res velika, smo se mi odločili, da smo dobili dobra zdravila cd največjih medicinskih lafccratcrjev, da tako pomagamo ljudem k dobremu in hitremu zdravju, in res se nam je v kratkem času enega leta posrečilo več kakersmo pričakovali. Marsikako drago operacijo smo zabranili. kJer je grozil zdravniški nož. Marsikomu smo rešili življenje, ki je že stal blizu groba. Zato pa se isti ozdravljeni rejaki nam javno zahvaljujejo in nam dovoljujejo, da njihove zahvale javno razglasimo. S tem hočejo druge sveje rojake epezoriti na nas. kjer se debe debra zdravila za vsakovrstne bolezni. (Posebno velja to za vse spolne bolezni, spol. no nezmožnost, izgubo mežke moči, revmatizem itd.) Mi zasedaj teh zahval ne priebčamo, ker hočemo rojake le tem petom opozoriti na naša zdravila, ako hočejo priti resnično k zdravju. Kdor je teliko nesrečen, da za svojo bolezen res ne mere debiti pomoči, tisti naj piše na nas in naj nas vpraša za svet, kaj mu je storiti, mi mu bomo svetovali brezplačno. Kdcr pa hoče hitro ozdraveti, naj piše takoj, ko čuti bolezen, s tem si bo prihranil zdravje in denar. Ne premišljujte in ne čakajte, da se vam bolezen zastara in docela ugnezdi v vaše telo, ampak pišite takoj nam za pojasnila, na ta način boste sami sebi koristili. Pišite na naš poštni naslov: Dom. Lekarna, Bcx 819, Milwaukee. Wis. Vsako pismo je predloženo zdravniku-specialistu, katero on preštudira in potem svetuje način zdravljenja, ki pelje k najhitrejšemu zdravju. To vse se vrši brezplačno, kar naročnika nič ne stane. . (Adv.) ROJAKI NAROČAJTE SE NA O L 4S NARODA " NAJVF.C.H SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH. zase. S teboj moremo drugače bogve kam še zaiti." "Bratje", je rekel, "star sem, oprostite mi! Že štirideset let se potikam okoli; ne morem več. Včasih me zapusti tudi spomin: mnoge stvari so mi še prav živo v spominu, mnogo sem pa že tudi docela pozabil. Oprostite! Zdaj moramo odtu bežati, drugače nas najde kdo iz stražnice ali pa nas zavoha kak pes tam spodaj iu tedaj — Bog nas varuj!" Šli smo dalje. Na ]>otu smo s«? posvetovali iu sklenili paziti na Burana. Mene so izvolili za vodnika; jaz naj bi določil postajališča in dajal ukaze; Buran pa naj bi šel naprej, ker je pot ven-dar-le poznal. Noge so pri naš potepuhih krepke, celo telo naj umre, noge bodo vzdržale. Do svoje smrti je korakal Buran. Največ smo hodili po hribih; si- predsednik bo šele pi! svojo službo. takrat nasto- POUK V ANGLEŠČINI! To je gotovo lepa prilika, kakor tudi v korist nam tujcem. Piše se lahko za brezplačna pojasnila na: Slovensko korespondenčno šolo, 6119 St. Clair Ave. Cleveland, O. ski papir, pa je dobrodošel, ker dobro pri srcu, ko ste nastopili.eer je bilo postovanje težje, zato w ^^ ^ Zfl» potrebujejo novincev. S tem'svojo pot?" sem vprašal, ko sem|pa je bilo manj nevarnosti: po juOpušča "dva"sina Tn^'eno hTi IIA ni 1 cl * m lrrtflrn vffiki^ i n rkftn lot* nna rvil 1,., 1--— ~ _ —_____? ______ i "U !L v______ Z _ . _ . _ ____3 _ a_ 1» * ' NAZNANILO. Tužnim srcem naznanjamo žalostno vest, da nam je nemila smrt odvzela našo preljubljeno mater MARIJO WEBER. Ranjka je dne 28. aprila v Sel-cah na Gorenjskem po težki in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, v starosti 70 let mirno v Gospodu zaspala. V starem kra- i slovenska-hmškl koloniji. Ako želite kupiti farmo ali zemljo za farmo, ne kupujte preje, dokler se n» prepričate, kakšna prilika se vam nudi v sloveridko-hrvaški koloniji v okolici Ashlanda v državi Wisconsin. Ta kolonija obstaja sedaj že šesto leto ter je \ njej kupilo farme že 160 elovenskib ic hrvaških družin. Slovenci in Hrvati, ki ao naseljeni tukaj, imajo razna gospodarska društva, kojih namen je, da pospešujejo blagostanje in napredek slovenskih in hrvaških farmerjev v oni okolici. Zato je dandanes lahko vsakemu niišemu človeku pričeti tukaj z gospodarstvom in tx z majhnim denarjem. Pišite po naš lisi "Good's Colonist", kjer lahko podrobneje čitate o teh kolonijah. Pošljemc i ga vsakemu zastonj, brez razlike, akc j želi kupiti farmo ali ne. j Naslovite: The James W. Good Company Dep. 54 Ashland, Wis. NA&I ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni pobirati naroč nlno sa "Glas Naroda" In knjige, ka kor tudi sa vse druse v našo strok« spadajoče posle: Jenny Land, Ark. In okolica: Mlcbae' Clrar. Baa Francisco, CkL: Jakob Loriin Ilenver, Colo.: Frank Sknil*-.-. LeadvUle, Colo.: Jerry Jamnik. Pueblo, Colo.: Peter Cnlig, J. &L Bojtz, Frank Janesh In John Germ. gslida, Colo, in okolica: Louis Go- | stello (The Bank Saloon Walsenburf, Gal«.: Ant. Saftlch In Frank Blatnik. Clinton, Ind.: Lambert Bo 1 altar. Indianapolis, Ind.: Alois Rudman. Aurora. UL: Jernej B. Verblč, 635 Aurora Ave. Oglesby, UL: Math. Brlbcrnlk. Depne, I1L: I>an. Badovfcr Chicago, I1L: Frank Jnr,v,__ La Salle, I1L: Mat. Kom p. JoUet. lil.: Frank Laurtch, John Zaletel In Frank Bamblch. Mineral, Kan«.: John Stale. Wankegan, IU.: Frank PetkorSek In Math. Ogrln. So. Chicago. ILL: Frank Corns In Rudolf Požek. Springfield« UL: Matija Barborlč. Frooteoac, Kana. In okolica: Frank Kemc. Mulbcry, Kaaa. la okolica: Martla Cos. Calomet. Mirk. 1b okolica: Pavel Shaltz in M. F. Kobe. Detroit, Mick, in okolica: Joseph Glasie. Manlstlqoe. Mich. i» okolica: B. Sotzlan. So. Range, Mich, in okolira: «. u. UkovKi. 4cr«ra. ICna! Jmdp rnslaa. Qnsholm, Minn.: K. Zgonc, Jakob Petrlch in Frank Žagar. Dututh, Minn.: Joseph S Lara bon. Ely, Minn, in okolica: Ivan Gonie, VI. L. Kapsch, Jos. J. Pesbel In Louis VI. PeruSek. Evcleth. Min.: Jurij Kots«. Gilbert, Minn, in okolica: L. Vesel. Bibbing, Minn.: Ivan PooSe. Kitzvillc. Minn. in okolico: Joe Aduuiii-h. Nashwauk, Minn.: Geo. Manrln. Virginia. Minn.: Frank LI rov atleti St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Moot.: Math. Urlch, t409 N. 5th Ave. Brooklyn, N. Y.: Alojzij ČeSarek Little Falls, N. Y.: Frank Gregor It a. Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J. Uarlnčlč, C ha a. Karllnger In Jakob Resni k. Barber ton, 0. In okolica: Alois Ba-ant. Bridgeport. O.: Frank Hočevar. CoIIinwood, 0.: Math. Slapnlk. Lorain, Ohio in okolica: John Kam-* 1735 E. 33. St. Yonngston, O.: Ant. Klkelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okolica: M. Kla-rich. Bessemer, Pa.: Louis Hribar. t Braddock. Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf PleterSek. Bur dine, Pa. in okolica: John Ker-M&di. Conemangh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerlna. C&nonsburg, Pa.: John Kokllch. Broughton, Pa. in okolica: A. Dem tar. Dacragh. Pa.: Dragutln Slavic. Dunlo, Pa. in okolico: Josip Snhor. Export, Pa. in okolica: John Prosu>r Forest City, Pa.: Karl Zalar In Fr. Le ben. FarelL Pa.? Antoa Valnnttn«* Greenskorg, Pa. la okolica: v»«« *ttlit-her. Mtsidou Lauds, Pa.: Georg 8chnlta Moon Run, Pa. in okolica: Frank vfaček. Pittsburgh, Pa.: Ignacij P/^dvasnlk. 'imai Maister, Z. JaUe In U. R. Ja- iofilch. Unity Sta., Pa.: Joseph SkcrlJ Steeiton, Pa.: Anton M. Papli West Newton, Pa. in okolica: Joolp tovan. hillock. Pa.: Frank Seme In Josepk ^etemel Toeie, Utah: Anton PalčlS. Winterquarters, Utah: Louts Bla-*lch. Black Diamond, Wash.: Gr. Porenta. Ravensdale, Wash.: Jakob Rom-*ak. Davis, W. Va. In okoUca: John Brooch. Thomas, W. in okoUca: Frank Socijan in A. Korenclian. Grafton, Wis.: jotin Stampfel. Kenoha, Wis.: Aleksander Pezdir. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, robn Vodovnlk In Frank Meh. Sheboygan, Wis.: Frank Sepicb In Heronlm Svetlin. West Aliis, Wis.: Frank Skok la Louis Lončarlč. Bock Springs, Wyo.: A. Justin la VaL Stallch. Kemmercr. Wyo.: Jnelo Mot oh. t ne mislim koga vabiti notri, ker opazil, kako so se poteze pripove-j hribih šumi samo gozd, potoki vsak ni zadovoljen s plačo in dis- dovalca na tem mesta njegovega šumljajo ter se vale jm> kamnju. ciplino. Vsak naj dobro premisli,,pripovedovanja oživile in se je predno stori tak korak. — Kar se'njegov krepki glas dvignil, tiče slovenskih časopisov, mi je( "Kako ne bi bilo! Kakor hitro list Glas Naroda najljubši. Želim, smo izstopili iz nizkega grmovja da bi se ideja Slovenske Lige u-'v gost gozd ter smo zaslišali nje-resničila, ker to bi bil najlepši govo šumenje — verjemite mi, Naseljenci in domačini žive po dolinah, na bregovih rek in pri inorju, kjer se preživljajo največ z ribami, ki jih mnogo ujemajo v morju. Tako je šlo naprej, vedno dalje] tukaj pa enega sina in eno hčer. Bodi ji lahka črna zemlja! Žalujoči ostali: Lovrenc Weber, sin. Frank Garbais, zet. Marija Garbais, roj. Weber, hči. Chicago, I1L zave, da bodo sledile njenemu dar amerikanskih Slovencev onim gospod, kakor novorojeni smo se ob morskem obrežju. Kjer se je PHONE 246 Zastopnik "GLAS NARODA" 82 Co rti and t Street, Now York, N. Y. Frank Petkovsek Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET WAUKBQAN, ILk, PRODAJA fina Tina, izvrstne naotke patentirana; zdravila. PRODAJA voxne liatke vieh prekovor-■kih črt. POŠILJA denar ▼ stari kra] saoMljlTo in pošteno. UPRAVLJA Tie v notarski poeel spada joča dela. Zavezniške bojne ladije pred Dardanelami. — Izkrcanje čet. Naša naloga. Ono, česar smo so na tihem hali, kar smo imeli vsi v sreih, j»«f • si nismo upali izpregovoriti, je nastopilo. 1 Italija je napovedala vojno Avstriji, Italijan že pustoši našo ! lepo Primorsko. Mraz je pretresal ves civiliziran svet. ko so prišla na dan poro- | čila o Belgiji. Sočustvovali smo z Belgijci kakor se sočustvuje s tr- J peč i m človekom. Ko je vojska opustošila Poljsko in jo uničila, da ni ostal kamen na kamnu, smo žalovali za svojimi brati, ko so pa zaceli klati cvet našega naroda in so ga skoraj do cela poklali, se je porodilo v nas sovraštvo do vseh onih, ki so povzročili vojno, tn-ko sovraštvo, kakoršnega goji brat do morilca svojega brata. Toda j naša trnjeva pot še ni končana. Niso jim bila dovolj življenja, sedaj i hočejo š*» zemljo. In kakor vse kaže, tega ne bomo mogli ubraniti. i Ce ima država vojake, jih ima zato. da branijo svojo zemljo j pred sovražnikom. Tako je povsod, samo v naši širni brezpostavni i domovini ni take postave. Vsaka vojna, pa naj se vodi še za tako visoke cilje, je krivična. Kdor pravi, tla je v vojni le najmanjša stvar opravičena, vara samega sebe ali pa nima možgan na pravem mestu. Nobenim voja-; kom v sedanji vojni se ni godila taka krivica kakor ravno slovan- j ski m. Slovenci so bili žrtvovani zato. ker je hotela visoka nemška go-1 spod a zabraniti narodu, kateremu je usilila vojno, pot preko meje. Padli so, iu nemška gospoda je zadnja, ki bo jokala nad njihovim grobom. Pogrebe i bodo otresli lopate in se vsetlli za težkoobloženo mizo. Ko je nastopil naš narod svojo križevo pot, ni mislil, da bo ta-i ko hitro dospel do Ciolgate. Sedaj mogoče že ve. da se bliža zadnji postaji. Pa poglejmo malo, kakšna je bila ta pot. »Še iz pradavnih časov je ostalo v uhs dvoje: ponižno hlapčevstvo in neprimerna žilavost. Ti dve lastnosti se pojavljata v večji ali manjši meri pri vsakem Slovencu. Pohlevno smo služili svojim gospodarjem, če je bilo treba smo se tudi navduševali zanje, stregli smo jim, dajali vse kar smo imeli, dajali otroke, jezik, svobodo, ponižno smo požirali psovke, klečali preti gospodo, poljubljali palico in kleli na tihem. Zvečer smo legli spat s trdnim sklepom, tla se postavimo in umremo, ko je pa napočila zora. smo sklonili glave in nadaljevali s svojo suženjsko pokorščino. — Na shodih so se naši govorniki tako navduševali, tla so jih večkrat peljali žandarji v zapor, ko so pa stali preti sodnikom, so mahoma pozabili vse včerajšnje navdušenje in mesto možkega in krepkega zagovora so jim prihajale iz ust jokajoče prošnje za milost. — Pokazali jim bomo — je bila njihova deviza. toda kar so imeli pokazati, je bila le vihravost. porojena iz nemoči in umrla še prej, pred no je nastal iz nje pogum. Navdušenje in hejslovanstvo sta bila naša cilja in višek, do katerega smo se pri nekaterih prilikah skoraj popolnoma povspeli Za narodno tlelo smo bili navdušeni, navdušeni za vse mogoče ideale, slavizem in panslavizem, bolj ponosni na srbskega kralja kakor na naše največje može; preko Triglava smo gledali na Ural, pa nismo poznali ne Triglava ne Urala. — Lermontov nam je bil več ka kor Prešeren, pa se je zgodilo, da ne vemo, ne kaj je Prešeren, ne kaj je Lermontov. V srcu smo ljubili svojo zemljo nad vse na svetu pa nam je bila nekoliko preozka, naše misli so se dvigale vedno vi ije, naše želje se niso nikoli uresničile. Pri pijači bi nam kmalo počila glava samih idealov, katerih pa pri trdem delu nismo poznali. Le enkrat se je zgodilo, da bi ponižno hlapčevstvo kmalo premagala žilavost. To je bilo tedaj, ko je tekla po nedolžnem prelita kri na obrežju Ljubljanice. Tedaj se je bilo zablisnilo narodu, kdo je njegov prijatelj iu kdo je njegov sovražnik. Pela Slovenija je vstrepetala, ljudstvo je že stiskalo pest. tla enkrat za vselej maščuje stoletne krivice. Takrat so spoznali gospodje, tla živi v tem narodu razen ponižnosti še nekaj, česar se je pa treba bati. Ko so pokopavali dva po nedolžnem ubita, se je po ljubljanskih ulicah trlo vse črno ljudi, pozabljeni so bili osebni prepiri in voditelja dveh najbolj zagrizenih slovenskih strank sta imela solze v o-čeh, ko sta si stisnila na grobu po nedolžnem ustreljenih roko.... Tedaj je bil slovenski narod enoten narod, tedaj so bili vsi do zadnjega enih in istih misli. Demonstrirali so po mestih, čakali so samo povelja, tla bi udarili. Voditelja so čakali, pa ga ni hotelo biti. Mislili so. tla mora priti sam. nepričakovano, namesto da bi si bili izbrali najsposobnejšega iz svoje srede. Vsak je bil gospodar svojih misli, vse je prevevala ena želja, toda ziniti si ni niktlo upal: Tako bo iu nič drugače. Da. delajmo tako! Za menoj! Poskrili so se. Solze so imeli v očeh, namesto navdušenja, in namesto stisnjenih j>e*ti, so nofcili črne kravate pod vratom. Poštena in pravična vlada ni dopustila, da bi postavili bratje bratoma spomenik na grob, boječ se. da bi ne bil v spomeniku vklesan poziv k oaveti. Poštena in pravična vlada je prepovedala koleke z datumom usodepolnega dne, boječ se, tla bi ne plaval od brata do brata, od očeta do m na, od prijatelja do prijatelja spomin na čas. ko je bila rojena želja po svobod i. Usoda nam je bila naklonila trenutek, tla pokažemo svetu, kaj srno bili in kaj hočemo biti. Samo tri dni je bilo časa. toda ti trije dnovi ho bili velepomembna doba za nas. Pevci, ki so peli na grobu po nedolžnem ustreljenih, se gotovo niso zavedali, da pojejo nagrobnico slovenskemu narodu. Tiste dni se je bil boj med ponižnim hlapčevstvom in neprimerno žilavostjo našega naroda. Žal, da je zmagalo hlapčevstvo. Takrat bi morale padati žrtve, umirali bi s smehljajem na ustnah, in nad našo domovino bi morala zavihrati zastava svobode, zastava Slave! Celemu širnemu svetu bi se odprle oči. da živi severno od Jadranskega morja narod, stoletja zatiran, vedno zapostavljen, ki pa ve, kaj je svoboda, ki je pripravljen preliti zanjo svojo srčno kri. Upoštevati bi nas moral naš največji sovražnik — vlada naše širje "domovine". Ce je bilo kje zapisano ali odločeno, tla morajo umreti naši najboljši sinovi, če je bilo določeno po naravnih postavah, da mora 11-inreti cel narod, naj bi umrl 11a svojih tleh v boju za svobodo in samostojnost. Če je pojm "častna smrt" upravičen, naj nastane vprašanje, katera smrt je bolj častna: smrt v službi svoje domovine, ali smrt v službi zagrižene gospode? Par let je bilo mirno, potem so pa nastopili strahote polni časi. Gospodje so rekli: — Takointako smo sklenili brez vašega dovoljenja in ne vprašamo, če vam je prav ali ne. Sklonili so glave in so šli v klavnico. Rečeno je bilo še celo, tla so šli z veseljem. V potokih je tekla za tuje interese slovenska kri, zadnji reji so morali dati iz hleva, zadnje zrno iz kašče. Vseeno jim je postala še zemlja, naša domovina, katero ljubimo iz vse duše in iz vsega srca. Rodili smo se v njej, zrasli v njej in ko smo se ločili od nje, nam je bilo težje pri srcu. kakor tla bi se ločili od najdražjega, kar imamo. Zapustili smo jo. prepričani, da je še vedno naša in tla je nam niktlo ne odvzame. V tujini smo delal izanje. pomagali kolikor smo mogli, iu čim dalje smo bili od nje. tembolj smo jo ljubili. Kako vam je sedaj rojaki, ko berete in slišite, tla nam hočejo vzeti še ono, kar nam je ostalo. — Ali je med vami še eden. ki odobrava delovanje nemške gospode, glavnega krivca vseh teh strahot ? t V je. naj se skesa in spreobrne, če pa noče tega storiti, naj stopi v vrsto brczdoniovincev in naj nikdar ne izpregovori. da je sin našega naroda. Prav do Golgate je že dospel naš narod na svojem križevem potu. Ali ni nikogar, ki bi ga rešil? Sam si ne more pomagati, ker je dal vse, kar je imel. od vlade ne more pričakovati nobene pomoči, ker ga je prodajala že prej, predno ji je bilo potreba. Par tisoč nas je v Ameriki in če bi se zavzeli zanj vsi do zadnjega, bi lahko rešili že vsaj nekaj, če ne vsega. ___(Konec prihodnjič). nemu zrakoplovu, da ga zasleduje. Ruski zrakoplov se je nato hitro okrenil ter odplul v smeri proti romunsko-besarabski meji. Nemca sta ga zasledovala kake pol lire ter sta se vrnila šele, ko sta bila videla, da se je spustil na be-sarabska tla. V razdalji kakih 400 metrov sta med tem opazila drugo rusko letalo, ki se je bilo dvignilo v Mamaligi, malem kraju ob bukovinsko-mski meji. Tudi to letalo se je bližalo avstr. pozicijam. Letalca sta pustila zrakoplov mirno se približati in šele, ko se je zrakoplov približal na 400 111, sta se obrnila proti Rusu. Ruski zrakoplov je bil francoski enokrov-nik. Prijela naju je jeza, pripoveduje stotnik, in rekel sem svojemu pilotu: "Tega vraga moram zbi-ti." Prvo, kar sva skušala doseči, je bilo, da mu odreževa povratek ter ga prisiliva del j v naše ozemlje. Ruski zrakoplov je plul kakih 200 m visoko ter nam skušal vedno v loku uiti. Kamor pa se je obrnil, takoj sva bila za njim. Vedno bolj sva se mu približava-la in ko svo dospela čez Prut, je Rus prvič ustrelil iz revolverja proti nam. To je bilo znamenje za brezusmilni napad. Mi ali on je bila najina parola. Moj pilot je začel zasledovati z vso silo 111 posrečilo se mu je dvigniti se za 50 m tako, da je bil Rus pod nama. Dasiravno sva bila oba, kakor o-motena, sem vendar koncentriral vso svojo silo na to, da bi zadel Rusa. ki se je vedno umikal, s strani. Rus je bil med tem oddal 15 strelov ,zadel pa ni niti z enim. Nato sem pomeril jaz ter oddal iz svojega karabinerja 10 dobro namerjenih strelov. Imel sem občutek, da je pet strelov gotovo zadelo. Nisem se motil, kmalu sem opazil, kako je zrakoplov laviral v zraku brez direkcije. Zrakoplov se je zibal gori 111 doli, kakor gondola na viharnem morju. Obupne je skušal zrakoplov se zopet dvigniti toda zaman. Vsak lok sva parirala. Tako je šlo nekaj časa pod silno napetostjo. Ko sem oddal petnajsti strel sem opazil pla men in dim, ki mi je za kril ve: Boj letalcev za Činovice. Iz Crnovic poročajo, da so dosegli boji letalcev za Crnoviee dne 1. maja svoj višek. Do takrat je priplul nad mesto vsak dan po en ruski letalec ter metal bombe. Navadno je bilo to med 7. in 8. zjutraj. Ti obiski so napravili le prav malo škode in tudi prebivalstva niso razburili. Dne 1. maja pa se je nudil prebivalcem Čmovie velikansk prizor boja med nemškim dvokrovnikom in ruskim enokrovnikom. Ta dan se je mudil v Crnovicah nadvojvoda Leopold Salvator. ki se je nahajal ravno v avstrijskih artilerijskih pozicijah, ko so zapazili prvega sovražnega letalca. Nadvojvoda z vseni spremstvom, v katerem se je nahajal tudi generalleut-nant Marshall, je z vso pozornostjo zasledoval poteg iiiteresantnega" dogodka. Boj zrakoploveev se je vršil med 10. in 15. minut in 10. in 30 minut dopoldne in eno uro pozneje sta dospela oba zmagovita nemška letalca v Črnovice, pozdravljena od prebivalstva. Kmalu nato. pripoveduje, vojni poročevalec, sem imel priliko govoriti ž njima ter sem dobil natančen opis boja. Oba avijatika stotnik O. in nadporočnik S., eden iz Berlina, drugi z Oldenburga. sta dodeljena skupini Marshall. Poročati hočem, kakor sta pripovedovala. Letalca sta izvršila v soboto ob 5. zjutraj rekognosciranje s popolnoma določeno nalogo. Polet je trajal do 7. in 40 minut, nakar sta letalca dospela zopet v ČVno-vice. Njuno letalo je bilo dvokrov-110 in izdelano v Berlinu. Ko sta oddala svoje poročilo, sta se ob 8. in 34 minut zoj>et dvignila, da o-pazujeta učinkovanje avtr. artile-rije, ki je stopila ravno takrat v akcijo. Čez nekako poldrugo uro sta opazila sovražno letalo, ki se je v veliki višini bližalo avstr. pozicijam ter obkrožalo zlasti avstr. zasidrani balon, ki je opazoval potek bitke. Balon se je moral takoj spustiti na tla in v istem hipu so oadle tudi že tri strele v krogu kakih 50 m. ki so napravile v tleh ( __________^ .,_, rr luknjo kaka 2 m globoko in 2 m zrakoplov. Ruski zrakoplov, v ka široko, sicer pa niso napravile nobene škode. Nemški dvokrovnik, ki se je nahajal v razdalji kakih 100 m, je sedaj plul proti sovrai- jali že nad krajem Sadagora pred nekim gozdnatim gričem. Tu se je sovražno letalo dvignilo naenkrat kaka 2 m visoko, potem pa je začelo rapidno padati ter teleb-liilo pred gozdom na tla. Eden izmed letalcev je bil očividno popolnoma nezmožen za nadaljnje vztrajanje, dočim je imel pilot še toliko moči, tla je zapustil razbiti aparat in zbežal. Kaj se je zgodilo potem, ne vem, toliko pa veva za gotovo, tla ta vrag Crnovic ne bo več nalegoval. Nato sva se obrnila ter se v ravni črti vrnila na letališče v Crnovicah. Vse je trajalo 12 do 15 minut in imela sva zavest, da sva mnogo na boljšem, kakor ruska letalca. Priznati pa morava, daje zdravi slovenskega fanta svojemu dekletu "čez hribe in doline do kraja domovine." 7. lovski bataljon! Približno 1100 kranjskih fantov, Gorenjcev 111 Dolenjcev, v najlepši dobi, sta-sitih. močnih in utrjenih je odšlo začetkom avgusta na severno bojišče. Lep je moral biti pogled nanje, ponosa je moralo zasolziti vsakomur oko, k«> je videl koliko skrite sile, kipeče energije tiči v teh fantih. Enoten po narodnosti, enoten po plemenu, odličen po lastnostih, žilavosti. urnosti, hrabrosti, samozavesti, vojen po izvrstnih častnikih, bil jc bataljon enota, po svojem številu lahkogibna, močna sila. katera se je uporab I Ijala kjerkoli je zahtevala potre- bil ruski letalec pravi junak in žal j l,a. zamašila se je vsaka nastala nama je tudi bilo za njega." [vrzel z lahkoto ž njo. Šef iu čast-Ko sta se spustila oba nemška j »iki so Še danes polni hvale o molet al ca na tla. sta se odpeljala z štvu, o svojih Kranjcih, in ne mo-avtomobilom v Crnoviee. Spotoma } ,-ejo prehvaliti svojih inteligent-ju jc srečal nadvojvoda Leopold j ,,ih podčastnikov. Pa prišle so k Salvator. Ustavil je avtomobil ter njemu v vas poleg naporov in po-oba častnika nagovoril: "To je'manjkanja še nevarne bolezni, di-najlepši dogodek, ki sem ga doži-1 seuterija, kolera, legar itd., pre-vel in vama se imam za to zaliva-1stati je moral hude boje: Chv- Ijem provijantnim oficirjem, rojakom Pf„ kateri mi pridene še marsikak poboljšek k kosilu, s katerim se razvedrim in pozabljam za par ur, tla sem daleč stran od domovine, poti slemenom ogrske kronovine. Popoldne sem si ogledal v ozko dolino pogreznjeno vas. njene borne kočice, še horuejšo cerkev iu na poti domov me dojde ordrc, tla se naj z-toka, po brdih, mimo bivših ruskih pozicij, okopov, preko njiv na slabo fundirano vaško cesto, katero so hiteli popravljati vojaški delavski oddelek in bližnji va-ščani, dekleta in nedorasli fantje in starci in katera nas je v kratkem opoldnevu pripeljala v vas C .Tu smo odložili orožje in teleč-njake, jaz samo palico in rokavice in šli smo gledat, kje je naše kuhinja. Zadovoljen Posebne vrste tobakarji so nekateri necivilizirani narodi. Himalajska plemena si delajo v sneg in led nekake male hodnike, napolnijo jih s tobakom, katerega zažgejo. Potem pa se vležejo na rob hodnikov iu požirajo tlim. Na podoben kompliciran način se naslajajo prebivalci Vay Vorka v Avstraliji. T11 kade neke vrste o-gromne cigare, nabašejo si namreč kakega poldrugi meter dolgi debeli izvrtani kos bambusa s prav močnim tobakom ter kade to ogromno cigaro tako dolgo, tla popadejo omočeni na zemljo. Žene v Paraguayu "cikajo" zeleno to-bakovo listje. Posebno intimne prijateljice se počaščajo s tem, da si vzamejo čik iz ust ter ga založijo v "kljunček" spoštovane gospe posest 11 ice. Mezopotamska plemena si izdelujejo posebno slaščico "buka", sestoječo iz tobaka, sotle in votle. Dober tek! Profesor Kari Lamprecht f. Pred kratkim je umrl v Lip-skem znani nemški zgodovinar profesor Kari Lamprecht. Njegovo glavno tlelo je "Deutsche Ge-schichte". Radi kršenja zakonske zvestobe je bil na Dunaju obsojen na globo 30 kron tapetnik Aleksander Klein. Tožil ga je trgovec s sadjem David Pollak. Klein je imel namreč dne 18. aprila sestanek s Pollakovo ženo na centralnem pokopališču, kjer sta se sprehajala roko v roki in se v razgovoru tikala. NAZNANILO. Cenjenim naročnikom v Penn-svlvaniji sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal nas potovalni zastopnik Mr. ZVONKO JAKSHE, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Sedaj se mudi v Johnstown, Pa., in okolici. Upravništvo "Glas Naroda". OT/AS NARODA', S. .TI NM.V, 191S. '----- S= Jngislovanskt ® Katel. Jednata a Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. TIF* "* SLAVNI URADNIKI; Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry .Way or box ST, Brad- 1 dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BA LANT, 112 Sterling Ave^ Bar berton, O. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Cold. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, UL NADZORNIKI: MIKE ZT'NTCH, 421—7th St_ Calumet, Mich. PETKE S P KHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kane. JOnN YOO.RICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN ATS EC. 5427 Horuer Avenue, N. E. Cleveland, Ohio. JOHN KRŽ1SNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JTSTIN. 1708 E. 28. St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR. 30^—6. St., Roek Springs. Wyo. G. J. POBKNTA, B' X 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, fttr. 1, Ely, Minn. IX)riS CHAMPA, od društva iv. Srca Jezusa, it v. 1, By Minn. JOHN GRAHEK, sL, od drultva Slovenec, it*. 114, Ely. Minn. Vsi dopisi tikajoči se uradnih rade* kakor tudi denarne poiž-jatve nsj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe >a na predsednika porotnega porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pis me od strani članov se ne bode •tirale Društveno glasilo: "GLAS NARODA". ČLANOM IN ODBORNIKOM KRAJEVNIH DRUŠTEV V NAZNANJE! Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne atvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU. Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi brez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote. Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobčeno. Uredništvo G. N. Resnični dogodek. Stanko Majcen. Gospa Nadežda je ponudila Kalinu fotelj poleg sebe, dvignila s palcem in kazalcem svoje rožne desnico cigareto v zrak in puhnila dim liki puščico predse. V okolici so stale, sedele in kramljale osebe, o katerih se ni dalo trditi, ali so bile radi g«»spe Nadeždeali radi pisateljeve osebnosti v salonu. "Gospod pisatelj, naučite me. gledati življenje tako realno, kakor ga opisujete Vi." Njen glas je bil mamljiv kakor glas sirene, ki je skrita v listju in je oko ne zapazi. Kalin Nadežde tudi v resnici videl ni. Strmel je v negotovo razdaljo predse in v zadregi postavljal palec na kazalce, kazalec na palee. "Saj res", se je zedinilo nekaj oseb zadaj in glasovom se je poznalo, da zavidajo Nadeždi zvon-ki organ. "Tudi mi občudujemo to gledanje, a ga nikakor ne moremo pogoditi." "Ali ste vse to doživeli, kar stoji tako drobno popisano, recimo v Vaši zadnji noveli?" Jelka Ko-prenova je ostro nastavila svoje lepe rjave oči Kalinu, a Kalin ni dvignil glave. Jelica — se mu je zdelo — še edina nekoliko dvomi in zato je ljubil njena vprašanja, a v glavi je imel tudi zdaj tako čudnih misli polno mrežo, da ni maral pustiti niti eni tuji skoz zanko.... Obraz, obsevan od ka-ininovega ognja, se mu je za hip pomladil, in ko je glavo nagnil stran tako, da so se mu lasje vsuli na čelo, T»i ga bila Nadežda nadvse rada presenetila z vprašanjem: Kako ti je ime, maliT Toda Jelica je opravem času začutila kritičnost položaja in rekla z glasom, ki je imel očit namen, Kalina zbuditi iz samovoljnih misli. 44To nam morate pojasniti, gospod pisatelj". Kalina je beseda morate res vzdramila in osupel se je zasačil v isti strugi s svojimi vprašal ci. Njegovo realno gibanje, ha! Pravica, pojasniti tem ljudem način njegovega doživljanja, se je v njegovi veseli zavesti izpremenila v dolžnost in nalašč se je okrenil k Nadeždi, ki je nestrpno vrtela ogorek cigarete v ustih in čakala, kdaj oznani zmago na vsej črti. "Moje gledanje ni realno, go-spoda moja. in kar opisujem, opisujem iz oči in ne iz srca. Edini dogodek, ki sem ga doživel resnično, je tako romantičen, da meji na bajnost. A porabil ga nisem in ga ne bom nikdar, tak doživljaj ni. da bi se iz njega delala literatura." "Pripovedujte, pripovedujte", je zmagoslavno silila Nadežda in boječe prosila Jelica. Drugi so kimali izpodbudeno in si prižgali cigarete. Kalili se je potisnil globlje v fotelj in zastrmel v trikot svetlobe, ki je ležal preti kaminovimi durmi na preprogi. "Nas je bilo troje. Prijatelja imenujemo Protazija, prijateljico Sonjo. Prispodoba slovitega triko-ta je za nas veljala le deloma. Sicer j »a še danes ne razumem, kaj pomeni ta lik v človeškem življenju. Kopaišče. v katerem smo se našli avgusta meseca prošlega leta .je bilo gotovo eno liajpustej-ših v vsej državi. Protazij se je s pičlimi sredstvi, ki so mu bila na razpolago, prišel zdravit, Scnja iskat znanj v družbi tete, ki je imela mnogo denarja in malo prijateljev, in jaz sem se nekega dne pojavil med njima kakor človek, ki je povsod nepotreben, kamor pride, a ki s pravico poudarja svojo mesto že zaraditega, ker drugi dvomijo, se oklevajo in si ga žele čez devet gora. Ko sem se predstavil, je rekel Protazij: "Sonja, moja nevesta". Sonja se je spričo teh besed rahlo nasmehnila, v očeh se ji je zablestela iskra kakor sijaj skritega dragulja. Okrenila se je pro-'ti drevoredu tako, da sem za hip ujel z očmi čudovito krivuljo njenih ledij, in vsi trije smo se napotili med drevesa. To pot smo hodili potem vsaj trikrat na dan. Protazij je ljubil Sonjo šele tri tedne, a s srcem, ki je bilo najmanj že tri leta pripravljeno na to ljubezen. Iz svojega prejšnjega življenja mi ni pripovedoval ničesar, uganiti se je dalo le, da se je mnogo boril in da bi sedaj rad častil koga po božansko. — Sonja je bila imela brez-dvomno že kopico prijateljev. Novo znanje ji je jemalo le toliko pozornosti, kolikor je je lahko pogrešala. Poglavitna stvar ji je bilo tisoč in tisoč postranosti. Med dvema kostanjema stoji klop, prostorna dovolj za tri, s klopi se vidi na večerno jezero 'kakor na parketna tla marmorne dvorane. Bilo je m*nJa ob sedmih zvečer, ko smo sedeli vsi trije na tisti klopi, molčali iz različnih vzrokov in zasledovali tanke črte vodnih ptic, letečih nad gladino. Da je bilo tiho, kopališč no tiho ,daleč naokrog, ni treba posebej poudarjati. Starejši letoviščarji so se zabavali v salonih, tistim, ki so se prišli zdravit, je bilo itak prepovedano šetati se zvečer na •prostem. Sonjina teta je bila na-hodna in je že ob potih popoldne zastrla svoji dve okni. M«»je sr«*e je bilo takrat tako pol-ino strupa, da je bila moja polt nekoliko bleda in da so se mi delale po čelu iu pod očmi lahne gube. Dobo, ki jo je živel starejši Protazij. sem po svojem mnenju imel že za sel*>j in ta zavest je vtisnila v moje občevanje ž njim nekaj gosposkega, vladajočega. Sonja se je od prvega trenutka najinega znanja zanimala zame bolj nego za ženina Protazija, in to je ravnino, s katere sem gledal nanj. dvignilo le še bolj. Sonja je v mojih gubah iskala odgovor na mnog.»katero vprašanje, na katerega ji Protazijev preprosti in vedno nekoliko zadivljeui obraz ni mogel odgovoriti. Nagibala s«- je k meni. ki s«-iu jo mikal z enostavnimi sredstvi, .Vzdalje lw>lj iu Protazij je osamel kakor drevo sr«*di polja. Žalost pa s«» v njem ni javljala niti v obrazu, niti v vedenju, temuč na |M«seb«*ii način — v molku. Na mnoga vprašanja ni več odgovarjal, ampak proti -v..ji naravi in ve«-krat tudi proti wm pravilom dostojnosti molčal. Zdelo se je, kot da so pripravlja v njem preobrat z vidnimi znaki lahnega vznemirjenja iu zaeiio globoke osrauiočeiio.sti. Ko sino najmanj četrt ure sedeli drug tik drugega iu molčali, me je sunila Sonja v lakot. Češ. govori nekaj! Protazij jo čutil sunek in se nasmehnil. "Dragi", sem rekel, "čez nekaj let te bo sram te dobe in svojega zdanjega naziranja se boš spominjal le z bolečinami križe-vega pota. Ti si mladenič, ki gleda svet skoz očali idealov in naprej določenih oblik. Svet naj bi se vrtel, kakor ti hočeš, in da jo vzlic temu krone po svoje, je tvoja bridka izkušnja. Lepo bi bilo na primer, če bi bila ljubezen "večna", a če ni, je vendar najbolje, da se sprijaznimo s to resnico. Slajše zavesti ni, nogo je ta, da te no more nič več varati. Zato pa treba reducirati svoje nade na minimum, da se izrazim tako-rekoč po latinsko. Ne išči v ženski več, nogo bi ji moglo biti dano, če bi bili darovi telesa in duha razdeljeni popolnoma enako. Kdor povprečne ženske ne more more ljubiti, bo varan najmanj_ pa saj se da izračuniti, kolikokrat. In ti se ne vdaš resnici. Laži podpiraš in neguješ v sebi, dokler ti samo ne pokažejo svojega spače-nega obraza. Mesto da jilj brž. ko se zamajajo, nadomestiš z resnicami____" Protazij je glodal na oni breg. meril z očmi razdaljo kandela-brov do zvezd in nazaj, v žametnem dnu noči se je izgubljal pogled kot ptič. "Doba v kateri živiš ti, dragi prijatelj na moji levi. je že daleč za menoj. Spoznanje, da je ženska ženski enaka in da mod moškimi ni razlike zanjo, je nujno v vsakem no popolnoma plitvem življenju. A to spoznanje ravno tako nujno ne traja dolgo. Odbojni čas, ki se pojavi in v katerem živim sedaj jaz, je navidez nekoliko podoben prvi mladeniški dobi. A le za slepega, za ošabnega človeka tvoje dobe. Moj pogled je prodrl oni svet, prod katerim je tvoje o-ko obstalo in ki ga je zato, ker ni moglo naprej, zenačilo do puščobo. Kar se skriva za to tvojo ravnino. pa jo tako oblikovito in raznovrstno. da ti zaenkrat ne privoščim svojega užitka. Zaslužiti si ga moraš, kakor sem si ga zaslužil jaz." Zopet se je nasmehnil Protazij in so ozrl na Sonjin čevelj: molel je izpod krila v svetlobo zvezd, val peska ga je držal v objemu. "Recimo", sem se navidez vdajal jaz, "recimo, da je stopnja, na kateri stojiš ti. višja od moje, a kje so uspehi? Pokaži mi deželo, v kateri vladaš, in pripoznal bom kralja I M Protaziju so se zasenčile oC-i, če- noč. Vi pa sedite pri meni in sel lo se je bleščečo vzbočila izpred tresete. Jaz sem povprečna žen-senec in njegovi lijsjo so za spo-jska. a Vi še povprečen mož ni-znanje potemneli. Lahno napeti ste." r v srcu ji je zaigralo sladko upa nje. Ta človek mora dobiti po če vdana?" Slepec slepi, izpreglej! stave je čedne ta mož, toda fana tik je zoprn in žensko odbija ka kor kak sedmošolec.... nos se je po orlovo skrivil, v tre nutku se je zdelo, da hoče naskočiti skalo. Jaz sem zapazil njegov profil na temnem ozadju kostanjev in vzbudila se mi je radovednost, kako daleč bi pač šel ta človek, če bi za šalo poizkusila tekmo. Tudi Sonja je prijetno premerila širino jezera in načrt se ji je zobli-čil prej nogo meni. Njen glas seje delal resnega in ni pripuščal nobenega dvoma : "Ženska so ne more odločiti, preden ne vidi dejanja." 'Ženska sploh no bode odločala". jo je zavrnil Protazij iu ji strogo pogledal v oči. laz sem se zdrznil. Potemtakem bi trebalo poiskati drugega sodnika. in tega sem so bal.... "Sonja, ali vidite lokvanj na gladini jezera pod četrto zvezdo Oriona? Dve senei stojita navpik nad njim kakor topola.'7 "To so stebri glediščnega por-tala". sem hitro dostavil jaz. da bi omilil grozno nakano Protazi-jevo. ki s** je dala slutiti iz nje-govih besed. "Ne. to ni portal". je ]m.pravil Protazij. **to sta stolpiča sredi jezera. kamor sv rešujejo barke o nevihti." S..nja je napenjala oči. a vid ji ni segal tako daleč. Ob vznožju tistih M-ni- st- je z gošča 1 a tema ne-oblično iu brezizrazno, niti ene jasne črte ni bilo razločiti tam. "Na južni strani je voda plitva in na gladini plavajo lokvanji. Preti tremi tetini smo veslali tam mimo in Vi ste jih občudovali. Sonja. Zdi se mi. da Ste si želeli tistega cveta, ki je bil izredno bel in ki je plaval približno sredi močvirja. Splavam ponj in vidva me počakata na tej klopi. Ne zahtevam nič drugega, nogo da sedita tu, dokler ne stopim zopet na suho." Sonji so vzdrhtele ustne, meni je smeh okrožil lica. To je športna vaja, ki se je loti brez skrbi, kdor je treniran. To pač ni tekma. ki bi odločala o mojih in njegovih nazorih. In če zmaga on, kar skoro pričakujem, zato še ni padla kocka zame, ki sem ostal na suhem. Bolj naivno ni mogoče razdeliti vlog med naju, kakor jih je razdelil Protazij sam, ta mladenič ! Ko se je Sonja ozrla, se je Protazij že sunil od brega. Bil je čisto bel, valovi so brezglasno objemali močno telo. "Ne igrajte", mu je zaklicala, ko se je glava dvignila nekoliko nad gladino, kot bi si določila smer, in je telo kmalu za tem zopet utonilo v temno snov. "Izračunajte si medtem, za koliko presegate povprečno žensko", je zaklical nazaj in za njim je izginjala sled. Voda je bila nadvse mirna. Kakor olje je silila v svoj prejšnji mir nazaj, kjerkoli jo je prerezalo Protazijevo ribje telo. Zdaj-zdaj jo zablestela roka iz teme in v hlastnem iztegljaju zagrabila nov kos teme. Senci nad dozdevnim močvirjem sta v tistem trenutku, ko se je Protazij pojavil na glad ini, utonili v obzorje, in kjer je bilo prej mogoče določiti vsaj "nekaj", se je sedaj širila enomerna, brezbrežna sivina. Ali so bili oblaki, ali so bili odsevi vode ali res oblike na bregu? Mene se je lotil strah. Vožnja mimo lokvanjev, ki sem se je bil spomnil pravkar čisto jasno, se je izpremenila v bajko, in dejstvo, da plava Protazij v brezciljno noč. mi je postajalo čezdalje jasnejše. Sonja se je stisnila k meni kakor žival, ki sluti nevarnost. "To niti stolpiči niso, to je čisto navaden nič in Protazij je naju varal s svojim vidom. To je hotel, da bi prestala zanj neznosne muke. Krutež! Ali ga vidite?" Kakor som iskal v temi pred seboj ,o Protaziju ni bilo ne duha, ne sluha več. "Kako si upa ta človek____?" mi je šinilo skoz možgane in pogledal sem Sonjo postrani. Bila je izredno lepa in v hipu se mi je zdela vredna junaške smrti. Toda človeško življenje je vendar vredno nekaj več____ Sonja je čutila mojo misel in za-dvomila o sebi. A ta dvom ni bil Sonja je na koncih prstov ču- prijeten. Izlil se je v ogorčeno o-tila kočljivost tega vprašanja in čitanje. "In Yi niste toliko prijateljski, - da bi mu dali prav in odklonili ----— — - - j«« v., —---- r — 1 lu, da se mu odprejo oči. Na kaj stavo? To je stava in nič drugega, zida vendar že ves ta čas? Ali mi- veste, pri kateri ste Vi krutejša sli, da sem mu "v dnu srca tiho stranka. Kdo nosi posledice?" Sonja se je zavedala z vso jas- *------"'X' * " «« . u low J U,-)- Obraz bi imel imeniten, tudi po- nostjo instinktivno spoznavajoče stave 1P Čpflnp ta mrw Inilo fonn ŽenslfP f?n CT1»Q vanin ženske, da gre zanjo. "In kdo bo zagovarjal izid? Vi niste ne mož, ne vitez. On plava v Solza .ji je skočila iz oči in za hip je zadehtol njen robce v nočnem zraku. Meni je bilo tesno, da bi bil najrajši splaval za njim. Vstal sem, stopil k bregu in zaklical v vzbočeno dlan: "Protazij!" Noč je popila klic. val se je vzpenil ob navpični skali brega kakor v posmeh. "Pro-ta-zij l'7 Glas ni segal niti do polovice jezera. Vso človeško nemoč se ni začutil spričo elementov, ki so se zakleli, da mi požro tega zoprnega Protazija. Sonja je prisluhnila napeto, in ko so zašumoli kostanji nad nama. nejevoljni, da jih budiva iz spanja je kriknila na vso grlo. Naval razburjenosti jo bil tolik, da je skrčila prste in se poprijela klopi kakor blazna. "Dajte mi ga nazaj, če ga morete ! *' Planila bi bila za njim. da je nisem ujel za ramo in jo potisnil nazaj na klop. Sunila me jt* ».,1 s«-!*- iu onemoglo nagnila glavo na grudi. "To je norec. Takih pustolovščin »lili zahtevala nisem od njega. Sam je kriv. sam j»- kriv.." Drage volje s»» je dala o« i vest i j |h» parku na trj* v svoj hotel. Obljubil s«-m ji. da »stalim naj trgu. dokler Protazij i«e \riie. V njenih oknih je zagorela luč. za ganlino je jm,javila setiea ženskega telesa. Tako je minilo pol n mala Japonka Gospod usliši mojo molitev j rTzldor' Poboini kmet z posebno velikimi črkami $1.00 yima nad ^obmio Ključ nebeških vrat —.50 Jaromi1 Jezus in Marija ;—.40 Marija Varhinja —.60 Marija Kraljica —.60 Marija Kraljica, elegantno vezana $1.20 Pot k Bogu, v šagrin vezano .$1.20 Rajski Glasovi —.50 Bajski Glasovi, elegantno vezano —.90 Bajski Glasovi, v slonovo kost vezano $1.20 Sv. Ura, elegantno vezano $1.20 Sv. L"ra, v slonovo kost vezano $.1.20 Skrbi za dušo Jeruzalemski romar —.45 Kristusovo življenje in smrt vezano $3.00 Krištof Kolumb ,_.20 Križana umiljenost _.40 Kaj se je Makarn sanjalo? —.50 Skrbi za dušo, elegantno ve- zano Nebesa naš dom, vezano Vrtec nebeški elegantno —.40 Rekvizicija živil na Francoskem. "Temps" poroča, da so dobila francoska županstva naročilo, da morajo v vseh občinah rekvidirati vse zaloge žita za preskrbo civilnega prebivalstva. Cena za 100 kg je bila določena na 32 frankov. Tisok mark za zgradbo strelnega Hubad, pripovedke, 1, in 2, jarka. Iz Berlina poročajo: Neki meščan v Charlottenburgu je razpisal nagrado v znesku 1000 mark za zgradbo pravcatega strelskega POUCn KB 31«: Abecednik slovenski, 74can —Xk I in 3. zvezek po Ahnov nemško-angleški tol- | Naseljenci mae, vezan —.50 Na valovih južnega merja Angleško-slovenski in ilo- " " vensko-angleški slovar —.40 —.28 —.28 —.«6 —.28 —.20 ♦l.OO 1 —.25 1 —.78 —.35 —.20 —.60 —.30 —3» —.38 —.30 —.28 —.30 —.40 —.40 —.70 $3.00 —.75 «—.50 —.50 —.45 —.40 —.70 —.50 $1.20 $4.00 $1.00 —.50 tJerilo prvo, vezano ierilo drugo, vezano berilo tretje, vezano Cerkvena zgodovina Dobra kuharica, vezano Domači zdravnik, vezan Domači živinozdravnik Evangelij Fizika 1. in 2. del Si tri računar, vezano Navodilo za spisovanje raznih pisem Seraščina brez učitelja, 1. fas 2. del po »emseina brez učitelja, 1. in 2. del, vezano Občna zgodovina Pesmarica, nagrobnice Poljedelstvo Popolni nauk o čebelarstvu, vezan $1.00 Postrežba bolnikom —.20 Pouk zaročencem, vezan —.70 Prva nemška vadnica —.35 Sadjereja v pogovorih —.25 3chimpffov nemško-sloven- ski slovar $1.20 Schimpffov elovensko-nem- ški slovar $1.20 Slovenski pravnik $2.00 Slovar slovensko - nemški (Janežič-Bartel), vez. $2.50 Slovenska kuharica, vez. $3.00 Slovenska Slovnica, vez. $1.25 Slovenska pesmarica 1. in 2. zvezek po —.60 Slovensko- angleška slovnica, vez. $1.00 Spisovnik ljubavnih pisem —.40 'Spretna kuharica, broeir. —.80 Trtna uš in trtoreja •—.40 Umna živinoreja —.50 Umni kmetovalec —.50 Zgodbe sv. pisma, vez. —.30 ^irovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po —.50 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Avstrijska ekspedicija —.20 Baron Trenk 1—.20 Belgrajski biser —.20 Beneška vedeževalka —.20 Bitka pri Vian —.30 Bodi svoje sreče kovač —.30 Boj za pravico —.40 Boj s prirodo —.15 Božični darovi —.15 Burska vojska —J25 Cerkvica na skali ■—.15 Cesar Jožef II, .—.20 Cigan ova osveta —.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Lažnjivi Kljukec Leban, 100 beril Lepa Vida (Cankar) Maksimilijan L Marija, hči polkova Mati, socijalen roman. Malomestne tradicije Mir Božji _Miklova Zala Mirko Pošten jakovli SI 20 I divjem zapadn, ves. Na indijskih otokih Na jutro vem Na krivih potih Na različnih potih »Narodne pripaveati, L, 1. —.20 —J2* _ —.15 Sesrečniea Nezgodan a Palavanu Nikolaj Zrinski O jetiki Odkritje Amerike, vez. Pasjeglavci Prihajač Pregovori, prilike, reki Pri Vrbčevem Grogi Prst božji Pariški zlatar Randevouz Revolucija na Portugalskem —.20 Senila Simon Gregorčiča poezije —.45 Stanley v Afriki —.2# Strahovalci dveh kron, 2 g zvezka $1.6U. leta starosti. KRANJSKO. Ljubljane. Kot že znano, je tja pričel mestni magistrat z > pekarno. Aprovi/aeijski od-jnbljanakega'mesta je g\ojt>- > nakupil precejšnje število nov pšeniee, sedaj si je pre-•1 zagotovilo c. kr. deželne j da dobi dovoljno tur£iee.| mu je omogoeilo lenito idejo: mestne pekarn* Tragične smrti je preminul sin ZAHVALA IN PRIPOROČILO. trgo-va iu posestnika Birtiča na - Hrastniku Srečko Birtič. Na bo- Mr. ALOIS SKULJ, jišču težko ranjen je prispel do- P. O. Box 1402, New York City, mov in tu okreval. Posledice po- Najprisrčnejša zahvala za haV-skodtoe pa so ga napravile otož- moniko, katero sem pred par dne-nega in nekdaj veseli fant se je)Vi prejel; v resnici si nisem mogel popolnoma spremenil. Pred par boljše iu lepše želeti, dnevi bi se bal moral vrniti k svo- Pottoehar, ji četi. OČividno v napadu hipne Co. M, 4th Inf., Galveston, Tex. zmedenosti je posegel po revol- verju ter si sim končal svoje mla- Poslano harmoniko, ki se mi do življenje. Tragična smrt pri- prav t]0pade, z veseljem prejel in ljubljenega mladeniča je vzbudila se Vam zahvaljujem zanjo, na Hrastniku odkrito sočustvova- Anton Stariha, Box io, Cauon Citv. Colo. Poslano harmoniko prejel; tako se mi dopade, da še z nobeno ni- m: I lie ne j še predpise o trgovanju in i proizvajanju življenjskih potrebščin. I "vedle so tudi maksimalne cene. Nihče ne taji, da so vlade j vse to izvršile z namenom, da bi I ]H)maalo ljudstvu proti oderu- '*. i štvu. Vse te odredbe pa niso imele žalibog niti od daleč onega u-! speha, ki ga je bilo pričakovati, j Ostali ><» le malenkostni pripo-moeki, medtem ko je bilo treba , , , - , i racioiiflnega preobrata. Takega • rebivalstvo Litin- K 1 " .... , I pre j a dobilo v rok«: dober m za danaaaje case , 1 kg 70 vin. Z veseljem tiramo ta fakt. Sploh mo-izr»*či zadovoljstvo, d:i se je tnentne pekarne uresničila. j<* »letoval tu, priznanje za-I preobrata pa se ne da doseči niti ob najboljši volji v tako kratki dobi, kakor se je želelo. Da se doseže tak preobrat, bo treba odpraviti temeljito privatno last in privatno trgovino ter urediti proizvajanje na način, da bodo indu- pre I tu, priznanj- . , . . , .. . . . strijski produkti m agrarni pri-norjvmo pov.iariti, , n . ' ^ 0 „ r .. . . . . Ulelki skupna last držav, dežel ali ljubljanski ma-l . .. 1 ... .. -.|l>a obein. bkupno proizvajanje, ZJi Zli lZ«t 11 It' | . _ t ' kupno trgovanje, skupno konsu- Prodal je krog! 10 dobrega miranje. Vse pa mora služiti ene- I mu samemu cilju: skupnemu bla- t».>J st Ljubljani. . (tnov (če ne vee krompirja oo 12 vin. kilogram.! . . ,, , , ... . . 1 gostanju. Gospodarsko ne smemo znatno .število meterakih stotov i. . . . . ... , , .. - - i trpeti nobene neodvisnosti, ker p.ilenovke, hzola itd. \ vojni pro- . ... . , , , ' .. .-it- moramo biti vsi podvrženi celo- d..|,iini pa začne te dm oddajati , ... , v .. ' . . , .. . 1 kupnim interesom splosnosti. Po u/. makarone, kaso, mast ltu. po; , . v . . . . , . , . , . , ... , . državah se ze cujejo glasovi, ki eenah, ki bodo zelo nižje irI dnev- .. . . _ 1 . , v. , . prihajajo od strani a»rarce.v m ki n h po trgovinah. Ne smemo kri-!1 , - ■ v , , . . , , i! naglasajo načelo, da je treba z t i/i rat i kar tja vendan, ampak le . . . .. J . . . . . , veejo intenzivnostjo negovati ag- llai. ee vidimo, ila ni ne dobre , ^ , . ... . . , . . • , ranzem. da se tako doseže cilj, ki ie, ne oejanj! Kes je menda, , . , „ J , • . , • • , , pravi, da mora vsaka država zaje n« kaj j>et roleja izteklo v ' ' u m . , -.. . Idostovati sama sebi. To protekci-viu zali>gi, ali to je eisto na-.. ... . T r , , • , joTiistieno nadelo moramo z vso no m ne zadeva krivda a pro- ... . ... . _ _ .. . . . . . . i - i - oclloenostjo odklanjati. Tudi Ijub- ti/.arijski odsek. Petrolej bo so ,. ,. t ' .J. . , • , , . ^ , , Ijanski "Slovenec je poudarjal f.elo drag in mestna zaloga bo v , . J. 1 J ° ored kratkim nek:n slmnefira. vo da uu ra z veliko korist prebivalstvu. Razume se, da bi se v aprovizaeijskem oziru dalo svoj čas še več storiti, ali kdo je računal na take ease? — Prosto trgovinsko tekmovanje ter privatna last sta največja zla današnje človeške družbe in to se je v sedanji vojni dobi, ko je prosi a trgovina napravila popolen bankerot, priznalo celo od tiste strani, od katere je bilo to najmanj pričakovati. Ce je bilo državam mogoče aprovizionirati potom celokupne javne organizacije neštevilne armade vojakov, bi moralo biti potemtakem mogoče a-provi/.ionirati tudi ljudstva. To nalogo so pa države prepustile privatni trgovini, ki je v sedanjem času jasno pokazala, da ni v nobenem oziru kos svoji veliki nalogi. Takoj po izbruhu vojne so cene živil ogromno poskočile ravno v vojskujočih državah, kar nam pove, da je zlo največje ravno tam, kjer je bilo predvsem skr-j pr(Ml0t*.ujej0 sedanje neverjetno beti za življenje ljudstva. Nastal j nara^auje cen. Da bi se s tem je kontrast, ki mu ni primere.j vsaj ,>omagalo kim*ijstvu! Ali Medtem ko žrtvuje cvet državlja pred kratkim nekaj sličnega. Glede tega tako važnega vprašanja pa imamo zelo napačne pojme. Dokler ostane trgovina v privatnih rokah, ne bo splošnega blagostanja. Privatnik se vpraša samo, kako, kdaj in na kakšen način bo več profitiral, skupnost si pa vpraša, na kakšen način bo mogoče doseči večjo občno korist. Jedro vsega vprašanja je v tem. V Avstro-Ogrski se pridela vsako leto približno za 1000 milijonov kron žita (pšenice, rži, turščice). Letos se je prodalo to žito dvakrat dražje. Ker je vojna izbruhnila meseca julija, smo imeli še vse žitne zaloge nerazpečane. To, kar v normalnih časih stalo 1000 milijonov kron, se je sedaj prodalo za :i000 milijonov kron! To se pravi, da je ljudstvo izdalo v tem zadnjem letu samo za žito 2 milijardi kron več nego v navadnih časih. Samo za žito! In dru go? Strašne so številke, ki nam nov v vojni najdražje, kar ima. življenje, si pa drugi del državljanov pridobiva velikanske dobičke in ogromno bogastvo na o-nih živilih, ki jih družine vojakov potrebujejo. Produkt privatne lastnine in privatnega trgovanja je ta kontrast med dolžnosti enih in koristi drugih. Pred temi pojavi so bile presenečene celo vlade same. Poizkusile so urediti trgovino na drug način, Iašla je na-redba za naredbo, centralne in lokalne oblasti so izdajale naj raz- tudi to so ne zgodi. Višja cena za živila ni bila plačana kmetom, marveč privatnim špekulantom. Bankerot takozvane proste trgovine in privatne lastnine je ravno v tem kritičnem času najbolj očiten. Kar smo povedali zgoraj, velja v splošnem, če se pa ozremo na naše lokalne razmere, moramo priznati, da se je konečno v zadnjem času nekaj le storilo v korist ljudstva. Nezadovoljnost žen in otrok, ki je bila pred par tedni vskiyela že zelo visoko, se je ne- ŠTAJERSKO. Izpred sodišča. Dne 8. maja se je vršila pred mariborskim izjemnim sodiščem nova razprava v to-|Ž-l>i veleposestnika Frana Robloka »proti "Slovenskemu Gospodarju" radi razžaljenja časti. Sodišče je obsodilo odgovornega urednika "Slovenskega Gospodarjana 300 K globe ali 30 dni zapora ter v objavo obsodbe v "Slov. Gospodarju". — Pred izjemnim sodiščem v Gradcu se je zagovarjala 31 letna v Sv. Ano pristojna vdova Marija Novak radi hudodelstva uboja. Njen mož Fran Novak je bil surov človek, udan pijači in zelo pretepal svojo ženo. Dne 4. maraca je prišel Novak pijan domov. Z ženo sta se sprla. Novak je pričel mahati z vilami po svoji ženi. Žena je zagrabila gorjačo, s katero je udarila moža dvakrat po glavi. Novak je drugi dan umrl. Novakova se je zagovarjala s silobranom. Sodišče jo je oprostilo uboja in jo obsodilo v dvamesečni strogi zapor, ker jc prekoračila silobran in je še udrihala po možu, ko je že ležal nezavesten na tleh. Nesrečni alkohol. Kake nesreče povzroča alkohol, se vidi sedaj pri vojnih sodiščih. Skoro v 90% vseh slučajev je kriv alkohol. Sedaj se je zopet zgodil značilen slučaj. Narednik Marschalek od 4. črn ovoj niškega bataljona je imel 8. in 9. marca v ujetniškem taboru v Knittelfeldu inš-pckcij-sko službo. Marschalek je v času svoje službe pridno hodil v kantino in popival tako, da je bil popolnoma pijan. V pijanosti je šel potem med ruske ujetnike in zahteval, naj mu dajo denarja. Ker mu eden ni liptel dati denarja, ga je s palico udaril po glavi. Večkrat je tudi napel revolver in je grozil: "Denar sem, ali te pa u-strelim!" S temi grožnjami je dosegel, da mu je 14 ujetnikov dalo 76 kron 50 vin. Enega vjetnika je dal sleči do srajce in ga preiskati, če res nima denarja. Ce bi bil narednik storil to v treznem stanju, bi bil obsojen na vešala, u^.j,. ker pa so priče potrdile, da je bil.eet'ko,n <^cembra. popolnoma pijan, je bil obsojen na štiri mesece ječe iu na degradacijo. — Na Malem vrhu pri Brežicah je Jože Ogorevec, znan pijanec, s sekiro udaril svojo ženo po glavi in prsih ter jo težko ranil. užgal gospodarsko poslopje. Škode je 700 kron. Pijanec je pr sodišču rekel, da je zato užgal hišo, da bi ženo in otroke končal. Smrtna nesreča s puško. Iz Ptu- nje. Setve in cvetje. Ozimno žito je na Štajerskem splošno izelo dobro prezirnilo. Le v zelo senčnih krajih je ozimna rž malo bolj redka, j sem bil tako zelo zadovoljen. Pri-Pšenica in ječmen pa sta jako do- poročal Vas bom tudi drugim bra. Miš-i so delale škodo le po igralcem. Murskem polju, pa tudi ne občut-J John Bizjak, no. Jarina se ugodno razvija, ker Box 22, Curtisville, Pa. pogosto dež daje potrebno vlago.! - Upati je ugodne letine. Sadje se Vašo harmoniko sem dobil; ze-dokaj lepo kaže. Crešnje so veči- lo mi je všeč in lahko rečem, da noma šele sedaj začele cveteti. tako harmoniko še nisem imel, za-Marelice in breskve so se bogato to Vas bom tudi vedno pripo-nastavile. Hruške, jablane in slive ročal. imajo vse polno plodnih popkov. I Martin Ponikvar, Želeti je sedaj toplega vremena, 161 Houston St., Barbcrton, O. da se bo moglo cvetje pravilno razvijati, zaostaja. Vinogradno delo zelo Harmoniko, na katero sem dolgo čakal, »z veseljem prejel; zelo Vcjni ujetniki kot delavci. Ve- spm zadovoljen, ker je ravno ta-leposestniki v Laškem pri Celju kakoršno sem si želel in so so naprosili vlado, naj pošlje tudi(Vam zahvaljujem za tako pošteno v Savinjsko dolino vojne ujetni- postrežbo. ke, ki naj bi obdelovali polja in predvsem hmeljne nasade. Mati generala Kusmaneka ro. dom Štajerka. Graški listi poročajo, da je mati przemyslskega poveljnika bila rojena Štajerka iz Fiirstenfelda ob štajersko-ogrski meji in se je zvala z dekliškim imenom Wiehrer. Njen oče je bil klepar kotlov Franc Wiehrer. KORO&KO. Seznam izgub. Pešpolk štev. 7: Inf. Adlasnik Janez, mrtev; korp. Allesch Anton, ranjen; inf. Bar-balič Miklavž, ranjen; hif. Bier-mann Tomaž, mrtev; inf. Blasič Marko, ranjen; inf. Endl Frane, mrtev; inf. Fereher -T žef, mrtev; inf. Fonovič Domici n, ranjen; poddes. Greilberger Otmar, ranjen; četov. Huber Jurij, mrtev; inf. Karre Matija, ujet; inf. Kar-teisser Friderik, mrtev; inf. Kran-ser Peter, mrtev; inf. Lachowitz Oton, ranjen; inf. Maier Franc, ranjen; int'. Mafkočnik Jožef, ranjen; inf. Miče Janez, ranjen; nared. Mosslaeher Krištof, ranjen ; inf. Muchlitseh Frane, mrtev; inf. Neubauer Janez, ranjen; inf. Pfennich Anton, mrtev; inf. Pichler Leopold, mrtev; inf. Puk Valentin, ranjen; inf. Rabitsch Franc, mrtev; inf. Pirker Jožef, ranjen; inf. Prodan Janez, ranjen; inf. Rolirer Ivan, ranjen; inf. Rotta Štefan, ranjen; inf. Six Franc, mrtev; inf. Strickbauer Jožef, mrtev; inf. Strobl Humbert, ranjen; inf. Tandes Bogomir, mrtev; poddes. Tatsclil Jožef, ranjen; iuf. Trauner Leopold, ranjen; korp. Walcher Franc, ranjen; inf. Vedenik Lovro, ujet; inf. Zanki Dudovik, mrtev. PRIMORSKO. Za mrtvega je izkazan Alojzij Žibema iz Povirja, vojak 20, lov. bataljona; umrl je 26. ali 28. marca. Dalje Je izkazan za mrtvega Mihael Velušček, 20. lov. bataljona, umrl 26. marca. Od 4. domobr. polka sta izkazana za mrtva Gvi-don Sfiligoj iz Biljane v zapaduih Brdih, umrl 14. decembra, iu če-tovodja Andrej Travizan iz Št. Petra pri Gorici, umrl 16. dec. Za mrtvega je izkazaai Marij Žigon z Goriškega, vojak 74. pešpolka; padel je 6. ali 7. novembra. Za mrtvega je izkazan tudi Josip Se-culin iz Gorice, četo vod j a 7. lov. poljskega bataljena; padel je za- Tonv Mahne, Box 25, Klein, Mont. ZADOVOLJNI boste, če »e potlužite naše p*bbA». Vsled ustavljenega parobrodstva •mo prisiljeni prodati za Evropo namenjene kla vtrje in Player-klavirje po znižanih cenah-». „, Schleicher & Son*. 37 W. 14. cesta, N.w York. N. Y. NAZNANILO. Cenjenim naročnikom v Michi-ganu, Wisconsinu in Minncsoti sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik. Mr. OTO PEZDIR, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo "Glas Naroda". ZAHVALA. Tem potom se zahvaljujem društvu Marija Pomagaj št. 6 J. S. K. Jednote v South Lorain, Ohio, katero mi je pomagalo ob času smrti moje nepozabljene soproge, kakor tudi vsem ostalim društvom, katera so se udeležila pogreba, ter sploh vsem posameznikom, kateri so ji vence podarili ali kaj pomagali. Posebno se pa zahvaljujem J. S. K. Jednoti za tako hitro izplačilo in jo vsakemu rojaku prav toplo priporočam. Mike Ostang, žalujoči soprog. DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA kakor DELAWARE, CATAWBA in CONKORD prodaja 1780-82 E. 28tH St., Lorain* Ohio. CATAWBA BELO VINO 80c. galona. CONCORD RDEČE VINO 60c. galona. Te cene veljajo od 23 galonov naprej, pri manjih naročilih cene po dogovoru. Pri teh cenah je vojni davek že vračunan. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je treba pridejati denar ali Money Order. VABILO na PLESNO VESELICO. katero priredi Slovensko podporno društvo Naslednji dan je "pa sam'SV. BARBARE POSTAJA ŠT. 32 v Braddocku, Pa., v soboto dne 12. junija 1915 v Poljski Dvorani, 927 Talbot Ave., Braddock. Pričetek ob 7. uri zveeer. Igral ja poročajo: Posestnik in zaprise- bode izvrsten orkester pod vod ženi lovski čuvaj Janez Ogrizek stvom Mr. Frank Shaget-a. v Stari vasi je dne 5. maja obe-| Tem potom vljudno vabimo vse sil na steno nabasano puško. Na- Slovence in Slovenke iz Braddock enkrat je začul strel. Prihitel je in okolice, kakor tudi druge Slo-in videl na tleh v krvi ležati šest-ivane, da se te naše veselice mno-letno sosedovo hčerko Marijo gobrojno udeleže. Za dobro po-Vinkušt. ki je kmalu nato umrla, strežbo bo skrbel v to izvoljeni Kako se je zgodila nesreča, pri odbor, kateri je bila navzoča tndi 131et-' Za odbor: na Ogrizkova hčerka, ni znano. (7-9—6) J. A. Germ. Kje so: JOŽ K in ANTON BAR-TOL, doma iz Travnika, iu FERDINAND KOČ EVA R i/. Loža na Kranjskem? Pred par leti so se nahajali v Windham, | Mont., in se od tam neznano kam preselili. Prosim cenjene rojake, ako kateri ve za naslov imenovanih, naj mi ga naznani, ali se mi naj sami javijo. — Frances Bartol, 7!) Thames St.. New York, N. Y. (8-9—6) PRODAJA BANKEROTNEGA POSESTVA. Podpisani Trustee bankerotne-ga posestva John H. Roitz-a (tudi znan kot John Roje) v Pueblo, Colo., bode v torek dne 29. junija 1915 ob 10. uri dopoldne v prostorih na 223 E. Northern Ave. prodal na javni dražbi za najboljšo eeno sledeče: Lot 27, block 1, 411 E. Northern. Tu so nahaja eno-nadstropno trgovsko poslopje iz opeke. Loti 29 do 32, block 3, 217—23 E. Northern. Dvonadstropno poslopje iz opeke, pokrije vse štiri lote. Spodaj veliki trgovski prostor; 'poleg še brivnica s kopalnico; tudi restavrant, pool room in kegljišče. Vse moderno opremljeno. V drugem nadstropju je dvorana čez vse, dober pod, oder je okusno in moderno urejen. V ozadju dvonadstropno sta-novališče. To je največje in najlepše poslopje v Coloradu. Nahaja se v slovenskem središču in na dobrem prostoru. Lot 33, block 3, zraven zgorajšnjega, gostilniško poslopje z dvorano. Loti 1 do 5, block 4, pet praznih lotov, vogal Mesa in Rio Grande, v slov. okolici in tri bloke od kare. Tu se nudi izvrstna prilika vsakemu, ki hoče pričeti trgovino v tej veliki napredujoči slov. naselbini. Prodalo se bo na dražbi. Katerega stvar zanima, naj se takoj obrne na: Walter L. Predovich, Trustee, 219 Broadway, Pueblo, Colo. (7-9—6) PIŠITE PO IIXSTROVAM CENIK! "I Z V R S T N or Tako so je se vsak izrazil ktlor rabi brivski aparat, kar je pa tudi res, kajti s tem aparatom se zelo hitro in čisto obrijete in glavno je to, tla .se ne morete raniti. Najbolj v rnbi <=o aparati, kot jra vidite na sliki, stane saiuu $1.00 s jHi.Ctni-iio. V usnjuti Skatlji j*» i»ob>j; apa- rata tudi fj&it-iu najfinejših kliu, ki so izdelane iz najboljšega jekla. Denar pošljite po Postal Money Orderu ali gotov denar v registriranem pismu. Naroča se pri: Alois Adamič & Co., P. O. Box 1581, New York, N. Y. PIŠITE PO ILUSTROVANI CENIK! 'KRACKERJEV' BRINJEVEl je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim. Cena za "BRINJEVEC* Je: 6 steklenic $ 6.50 12 steklenic 13.00 V ZALOGI IMAMO tudi Cisti domači TROPIN J EVEC ln SLIVO V-KA kuhana v naši lastni distilerijL, Naše cene so sledeče: Tropinjevec per gal. $2.25, $2.50, $2.75 In $3.00 Slovovitz per gal.................$2.75—$3.00 Tropinjevec zaboj .................... $ 9.00 Siivovitz zaboj ...................... $13.00 "66" Rye Whiskey 5 let star, zaboj .... $11.00 Raaeča Ohio vina per gal.....65c., 60c., 65c. Catawba In Delaware per gal.......75c.—80c. Za 5 in 10 gal. posodo računamo $1.00, za 25 gal. $2.00, za večja naročila je sod zastonj. Naročilu naj se priloži denar ali Money Order la natančni naslov. Za pristnost pijače jamčimo. The Ohio Brandy Distilling Go. 6102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0, OGLAS. Cenjenim rojakom priporočana svoja NARAVNA VINA iz najboljšega grozdja. Najboljše staro belo vino Riesling 10 gal. $6.50, 27 do 28 gaL $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče vino Zinfandel 27 do 28 galon $14, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjevec gal. $12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenih cenah je vštet tudi vojni davek za vino. — Potovalni agent je rojak M. ŽugeL S spoštovanjem a JACESE, Box J«. St. Helen*. Cal Za vsebino oglasov ni odgovor r* Kaj pravijo pisatelji, učenjaki ln državniki o knjigi Berte pL Snttner "Doli z orožjem!" Lev Nikolajevih Tolstoj je pisal: Knjigo sem z velikim užitkom prebral in v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga celo ?pliva na človeka In obsega nebroj lepih misli.... Friderik pL Bodenstedt: Odkar je umrla madama Stael nI bilo na svetu tako slavne pisateljice kot je Suttnerjeva. Prof. dr. A. Dodel: "Doli z orožjem je pravo ogledalo sedanjega časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da ■e bližajo človeštvu boljši časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga. Dr. Lud. Jakobovski: To knjigo bi človek najrajse poljublL V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebraL Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedel sem ▼ nekem gozdu pri Krieglach In sem bral knjigo z naslovom "Doli z orožjem !" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo ▼ vse kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v Šolah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala to knjigo? Henrik Hart: — To Je najbolj očarljiva knjiga, kar sem jib kdaj bral.... C. Neumann Hofer: — To Je najboljša knjiga, kar so Jih spisali ljudje, ki se borijo za svetovni mir.... Hans Land (na shodu, katerega je imel leta 1890 r Berlinu) : Ne bom slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu Jo bom ponudil. Naj bi tudi ta knjiga našla svoje apostolje, ki bi 611 žnjo križem svet in učili vse narode.... Finančni minister Dunajeivski je rekel v nekem svojem govoru v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-Skl strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska Berta pl. Suttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ur temu delu. Mislim, da se ne bo nikdo več navduševal za vojno, če bo prebral to knjigo. CENA 50 CENTOV. Naročajte J« pri: Slovenic Publishing Co., 82 Cortlaadt Street, New York City, N. Y. 8_ w KOMAM IZ ČASOV NAPOLEONA Angleški spisal Robert Buchanan. — Za Glas Naroda prevel G. P. 31 (Nadaljevanje G LAN >;.L V nečloveškem naporu se je obrnila, da se postavi zasledovalen po robu. Tik poleg nje, osvetljen od lune, je stal mož ki in predno ga je mogla razločno videti, je že izpregovoiil njeno ime. — Marcela! Takoj je spoznala svojega ljubimca. A dasiravno je vedno želela in molila za srečanje, se je sedaj umaknila ter ni ničesar odgovorila. Luna se je prikazala izza oblakov ter osvetljevala postavo od noff do jrlave. Bil je razoglav in bos in lasje so mu padali v divjih kodrih preko liea. Njegov jrlas pa je bil votel in čtnlno-zveneč. — Mareela ! Ali si me že pozabila? — Da. jaz sem! — Se me morda bojiš?! — Ne bojim se, — je odvrnila Marcela, ki se je pomirila. — Prestrašil si rue, — mislila sem, da si duh! Počival sem tam in videl sem te priti k "Mlaki krvi Krilita." — Odgovor Marcele je bil značilen. — Videl si me? Potem bo čar brezuspešen. — Prav nič. — je odvrnil Roban zelo hladno. — Nisem vedel za tvoj namen ter te nisem videl, ko si pokleknila. Zelo mrzla noč je zate. Treses s»\ — pojdi domov! Govoril je tako kot tla ni bilo ničesar med njima, kot da sta si tujea. (Jlas niu je bil mrzel in jasen. Ona pa je odgovorila v istem tonu. Iloel in (jildas gresta jutri v vojno in to me je prineslo semkaj, t'inlili se bodo. kje se mudim toliko časa. Napravila je kretnjo kol da hoče iti. Oii se ni »ranil in ona se je nato zopet obrnila k njemu. — ('mino se mi zdi. da te vidim tukaj. Mislila sem. da si daleč proč. Doli v vasi t»» zasledujejo. Roban je prikimal. — Vem to. . " — Na hiši tvoje matere je nabita tiralniea in na naši tudi. V vasi so orožniki i/. St. (iurlott in poveljuje jim Pipriae. Razpisana je tudi nagrada za onega, ki te prime. — Tudi to vem. Odgovarjal je mirno in mrzlo. Stal je nepremično ter zrl nanjo kot na grob izgubljene ljubezni. Naenkrat pa je vrgla Marcela proč svojo navidezno hladnost. Skočila je naprej ter se oklenila Robanovega vratu. Rohan! Kolutu! Zakaj govoriš z menoj na tak način!? On se ni branil, a se nežno oprostil njenega objema. .Mi nismo vedeli, kaj se je zgodilo. Meni je pokalo srce. — Iloel in G i Ida s gresta tudi. Vsi so biti jezni nate! To je strašno! — In tudi ti! — In jaz, Rohan, sem bila vedno na tvoji strani. Vsi so rekli, da si bojazljiv, a jaz sem jim povedala, da lažejo. Vsi so bili jezni name, ko sem te zagovarjala. Poljubi me, Rohan. — Ali me nočeš? In ko se se njegove mrzle ustnice približale njenim, je vsklikni-la : O Kuhan, vedela sem. da boš pameten. Ni še prepozno in oprostilo se ti bo. če pojdeš z ostalimi. Pridi v vas, pridi! Zahvali Boga. da je tako. Stric Ivwen bo posredoval in Iloel in Gildas ti bosta stisnila roke. Vse, vse bo še dobro! Zrla mu ji' v obraz s strastnim zaupanjem in ko je končala, ga je poljubila s svojimi gorkimi, zrelimi ustni. On pa je stal kot oka-lnetiH, nepremično. Marcela! Marcela! — je vskliknil z bolestnim glasom. — Moj zlati Rohan! — Ali me še sedaj ne razumeš?! Moj Bog. ali me ne boš razumela? To ni — in jaz nisem izpreinenil svojega mišljenja. Jaz ne morem priti v vas. Nikoli se ne bom udal, vsaj živ ne! Nič več ni bilo gorkih rok krog njegovih ramen. Marcela so jo prestrašena umaknila. — Zakaj si pa potem prišel nazaj v Kromlaix? Da vidim tebe. da govorim še enkrat s teboj prodno — umrje m! Tresoča se po celem telesu in bleda kot zid je prijela Marcela Rohana za obe roki, ki sta bili mrzli kot led. —- Ti moraš iti v vas! Zaradi meno. radi tvoje Marcele! Oh, ne umori me. ne stri mi srca, — ne pnsti, da bi te preti menoj nalivali bojazljive« ! (V pa ne radi mene. pa vsaj radi sebe samega! Ne mores jim uiti. Zasledovali te bodo noč in dan in umrl boš. Mati bo/,.ji in sin nebeški! — da, umrl boš! Rohan zlati. Cesar bo dober s teboj, — pojil»i IB luMdJlTO. T pa»r»T* —— ■UW« mk ® ® NAJBOLJŠA SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA Prirejena za slovenski narod, 8 sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Cena ? platno vezani $1.00. Rojaki ▼ Gereland, 0. dobi || isto ▼ podružnici Fr. Sakser, 1604 St. Clair Ave., N. E. il (Jiwie Generale T«Mp ^Francoska parobrodna družba.) Dlriktai irti do Hurt, Pariza, Slice, (namesti to L|nbl)aQi "akago", "La Tonam", "Koekambeaa" h "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK earner Fearl St., Dhoaebrongk Biildln*. parallel odplnjejo vedno ok eredah fta •T. V. B. MSgggagSMgaaM Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do Jobregaf sem [se prepričal, da&dospejo denarne pošiljatve tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev (sorodnikom in znancem v staro domovino.' 100 K velja sedaj $16.50 s poštnino;]vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.