Delavska Pravica Glasilo Krščanskega delovnega ljudstva hhaja Tlak četrtek pop.| r tlučajo praznik* n Poamiim Številka Din 1'—. ~ Cena: u 1 meno II Oglati, reklamacij« in naročnina na upravo fen popraj — Uredništvo: Ljubljana, Mikloii- II Din 5'—, ca četrt leta Din 15'—, u pol leta Din 30*—| m II Delavaka zbornica, Mikloiičeva ceita 21, L nad. leva e. — Nefranidrana piama se ne (prejemajo II inozemstvo Din 7'— (mesečno) — Oglati: po dogovoru II Telefon 2365.— Stav. čekovnega računa 14.900 Našemu očetu K« bomo v nedeljo slovesno praznovali šestdesetletnico mašništva nadškofa dr. Antona Jegliča, se bomo predvsem spomnili, da je on naš in ves naš, največji prijatelj slovenskega delavstva, onih, ki v potu obraza služijo svoj borni kruh. Nadškof se je vedno zavedal, da je sin slovenske kmetske hiše in zemlje, ki družini zasigura obstoj samo po trdem in poštenem delu. Tudi njegovo dušno pastirovanje je bilo vseskozi trdo delo. Treba je bilo globoko zorati našo kulturno njivo, jo očistiti plevela in čuvati nad rastjo vanjo položenega semena moralnih in socialnih naukov resničnega in dejavnega krščanstva. Vsak dan našega nadškofa je bil delavnik od zore do mraka, nobeden ni bil brez žrtev in trpljenja, vsi plodovi tega dela so bili drago kupljeni v neprestanem trudu. Ker je nadškof Jeglič ves iz zdravega slovenskega delovnega ljudstva, zato tako globoko pozna srce našega človeka, ki se bori in trudi, kakor malokdo drugi. Zato je tudi njegovo pastirsko delo, njegovo prizadevanje za izobrazbo našega naroda, njegova pomoč pri dvigu našega kmeta in delavca rodila tolike sadove. Naš nadškof ve, da so socialne in gospodarske razmere življenja ogromne važnosti za moralno zdravje in kulturni napredek ljudstva; zato je vedno pospeševal in podpiral delo za izboljšanje naših družabnih razmer, za dostojno eksistenco našega delavstva, za boljše in lepše življenjske pogoje našega malega človeka. Bil je in je še danes prav tako ko prvi dan, ko je prišel med nas kot škof, ves navdušen za delavsko organizacijo; vedno jo je priporočal in skrbel, da bi bila močna; delal je zanjo in molil in je bil vedno moder svetovalec njenim voditeljem, katerim je dajal poguma, da niso omagali sredi težav od zunaj in od znotraj. Nadškof pa je tudi vedno bil in je največji prijatelj mladine, vseh mladih sil, ki stremijo za boljšimi razmerami v človeški družbi in za pravico vsakemu človeku, ki pošteno dela in ustvarja s svojim trudapol-nim delom družbi bogastvo. Opozarjal je obenem, da je največje bogastvo pošteno srce, plemenita duša in moralno zdravje. Brez takih mož kakor je naš škof Jeglič, bi še tako velik gmoten in socialen napredek ne imel pravega smisla, ne bi bil trajen in ne bi prinesel prave sreče, zakaj on je vedno kazal delu njegov resnični smoter: da človek postane srčno boljši, da se ljudstvo dvigne etično in kulturno, da bi delavski človek bil no* sitelj zdravejše in srečnejše bodočnosti tudi v duševnem in duhovnem oziru. Prav zato je delavstvo razumelo škofa Jegliča in škof de- Nov vohlni red za 20. in ‘21. julija 1933 se je vršila v ministrstvu za socialno politiko v Beogradu konferenca, kateri so prisostvovali zastopniki vseh glavniih strokovnih organizacij v Jugoslaviji. Jugoslovansko strokovno zvezo sta zastopala tajnik Peter Lombardo ter dr. Franjo Jež iz Beograda. Konferenco je vodil načelnik oddelka za socialno skrbstvo g. Jeremič. Konferenca naj* bi fiksirala tak enoten volivni red za vso državo, da bi ustrezal željam vsega delavstva in nameščen stva ter vsem sindikatom. Ministrstvo je predložilo osnutek novega enotnega volivnega reda, ki naj bi bil podlaga konferenci. S tem osnutkom se na tem mestu ne bomo podrobno pečali, ugotoviti pa moramo, da nekatere in to .bistvene določbe neizpodbitno dokazujejo, da je ta osnutek izdelalo centralno tajništvo Delavskih zbornic socialnim demokratom v prid, ki ga je po ministrstvu za socialno 'politiko serviralo strokovnim sindikatom v izjavo. V bistvu naj bi predloženi volivni red za vsako ceno zajamčil socialni demokraciji večino v zbornicah. • Načelnik g. Jeremič je uvodoma naglasil željo, naj zastopniki sindikatov podajo načelne izjave, iz katerih naj se razvidi zlasti, če so sindikati za ali proti izvedbi volitev v Delavske zbornice. Pri načelnih izjavah pa se je takoj pokazalo, da konferenca ne bo redila nikakega pozitivnega zaključka. Marksisti so se razdelili v dve do skrajnosti nasprotujoči si grupi in sicer na tako zvane »komoraše«, sedanje absolutne gospodarje v Delavskih zbornicah, in na močno opozicijo novega svobodnega sindikata, katerega vodi g. Veko^ slav Bratkovič iz Beograda. G. Bratkovič je navajal silno nezdrave razimere, ki vladajo v beograjski in drugih zbornicah v južoiem delu naše države. Odločno je zahteval, da ministrstvo napravi red na ta način, da razreši vse sedanje uprave in jih pokliče na odgovornost radi dosedanjega delovanja. Šele tako očiščene Delavske zbornice bi bile v stanu, izvesti nove volitve. Na lavstvo, zato ga k idealom stremeča mlada nepokvarjena srca tako ljubijo in on nje. Zato bo tudi za vse naše delavsko ljudstvo biserni jubilej mašništva nadškofa dr. Jegliča velik praznik, ob katerem se bomo okoli njega zbrali vsi v spoštovanju in ljubezni kakor okoli svojega očeta, ki nas je vzgajal, ki nam sveti kot zgled požrtvovalnega delovnega življenja, kojega nauki nam bodo životvorna načela, ker so se vedno skladali z njegovim življenjem dela in molitve ter nesebičnega truda za druge! delavske zbormce isto načelno stališče so se postavili zastopniki nacionalnih sindikatov Jugoslavije. Zastopniki Bratkovičeve marksistične struje, kakor tudi zastopniki nacionalnih sindikatov so odločno zahtevali, da se v Delavske zbornice postavijo komisarijati. Padali so iz teh dveh strani tako silni očitki na račun »ko-morašev«, da je to naravnost škandal tako za sindikalni pok ret kakor tudi za prizadete delavske zbornice. Prvi dan konference je bil tedaj zaključen v znamenju prerekanja, očitanja korupcije 'L vsemi mogočimi nečednimi pridevki. Naslednji dan naj bi se konferenca po želji ministrstva kakor tudi po želji zastopnikov Jugoslovanske strokovne zveze in Radničkega strukovnega saveza v Zagrebu podrobno pečala s predloženim osnutkom volivnega reda. Na žalost pa je bil drugi dan nadaljevanje prvega s še poostreno medsebojno borbo. Po daljšem vsestranskem napadanju ene in druge strani so zastopniki nacionalnih sindikatov (g. Stankovič) ter zastopniki Bratkovičeve grupe podali pismene načelne izjave, v katerih zahtevajo predvsem razrešitev sedanjih uprav Delavskih zbornic in upostavitev komisarjev, ki naj izvedejo volitve. S tem so nacionalni in marksistični »antikomoraši« zapustili konferenco. Zastopnik Jugoslovanske strokovne zveze je podal sledečo načelno izjavo: »Jugoslovanska strokovna zveza je načelno in principielno proti komisarijatom v Delavskih zbornicah, kakor tudi v ostalih delavskih socialnih ustanovah, to pa iz razloga, ker pomeni komisarijat konec demokracije in avtonomijo teh ustanov. Jttgoslov. strokov, zveza jo za izvedbo svobodnih volitev v Del. zbornicah. Zahteva pa, da se uzakoni tak volivni reti, ki bo izključeval vsako manipulacijo ostoječemu režimu v Delav. zbornicah, ki stremi za tem, da proti svobodni volji delavstva obdrži oblast zbornic še nadalje v svojih rokah. Predvsem gre naša zahteva za tem, da se volitve izvedejo po volivnih odborih, ki bodo sestavljeni iz zastopnika oblasti, zastopnika Delavske zbornice in po enega zastopnika od vsake pri Delavski zbornici registrirane strokovne centrale. Delavska zbornica v Ljubljani ima svoj volivni red že odobren od leta 1928. Ta volivni red odgovarja demokraciji in ustreza razmeram in prilikam. Zato zahtevamo, da se izvršijo volitve v slovensko Delavsko zbornico temeljem obstoječega volivnega reda. Za ostale pokrajine naj se izdelajo ali enotni ali posebni volivni redi, prilagodeni razmeram in potrebam. Uverjeni smo, da bo do Poročita z delavskih bojišč I/in čar-' Rajši svobodo, kot kruli. Pri Zgornji Kungoti v Slov. goricah je te dni razpravljalo viiničamsko razsodišče vprav svojevrsten slučaj, vreden, da zve o njemi javinosi. Vinogradnik je odpovedal viničarju službo in bi ta moral že 15. julija izprazniti stanovanje; pustiti pa tam tudi vise (krompir, koruzo, fižol), tor si je spomladi vsadlil. Semena je kupil, sam orali, sadil in okopaval. To, kar bi sedaj zirastlo, pa naj spravijo drugi. Zato se odpovedi ni vdal in je zadevo predložil v razsojo viničarski 'komisiji. Po svojem zastopniku je zoper vinogradnika navajal, kako je bil letos februarja sprejet v službo z viničarsko knjižico, da so se pogodili za stanovanje v viničar i. ji in da takoj dobi od vinogradnika dve ikra vi, katere bodo dajale najmanj 12 litrov mleka na dan. Ko pa je selitev pripeljal, se prvič že ni smel nastaniti v dogovorjeni viničar iji, marveč 3e spodaj na majeriji, potem' pia kar cela dva meseca‘ni dobival nič več ko le dva litra mi l ek a na dan, kar je bilo za sedeimičlamsko družino mmog;o premalo. Pri vsakem denarnem izplačilu je bil odtegljaj in sam ni mogel vedeti zakaj, kar do danes znaša že vsoto 200 Din. Razmerje je postajalo nevzdržno in od dme do dne bolj napeto, predvsem iko je naenkrat bila predložena nova pismena pogodba, po kateri 'bi se pogoji še poslabšali im 'bi bil viničar degradiran na marjerja (imiaijierja ne ščiti viničar siki red!!). Viničar pa predložene pogodbe ni hotel podpisati; zato smatra, da bo ravno v tem vzrok predčasne odpovedi. Sklicuje se na viničarski red, ki ne dovoljuje vinogradniku, dia bi viničarju med letom pogodbo poslabšal, da je vinogradnik dolžan v redu dajati viničarju, 7a kar se je ta ž njim pogodil, nikakor pa vinogradnik nima pravice samovoljno in predčasno odpovedati službe, alko tega ni predhodno dovolila viničarska komisija. Zato predlaga, nialjl komisija razsodi, da mere ostati v službi dio konca viničarskega lete, da se mu ne smejo vzeti poljski pridelki in dai mu vinogradnik povrne vso škodo na odtegnjenem mleku in zaslužku. Vino|g|radnik se je viničarjevim1 navedbam proti vil, češ’to so zanj same brezpomembne malenkosti, zaslužka ni odtegoval on, marveč le njegov oskrbnik, kot vzrok predčasne odpovedi pa smatra za opravičeno, leer je otroki viničarjevega zeta ukradel vinogradinici 800 Din. Navzoči viničar, njegova žena, sin, zet in njegova žena so temu ugovarjali, da je otrok to storil brez njihove vednosti, denar pa je bil takoijl vrnjen, predvsem pa so se o zadevi itak že poravnali ter je vinogradnica orožnika, ki Je 'tiatu odkril, naprosila, naj niti otroka, niti staršev ne ovadi in je tudi tako ostalo. Člani komisije so se naenkrat znašli na razpotju, kako naj v smislu viničarskega reda razsodijo. Zastopnik' viničarja je ugotavljal, da odgovarja viničar le za svoje delovne mioči, stare enotnega volivnega reda za vse zbornice zelo težka pot, ker temu močno nasprotujejo pokrajinske, industrijske in druge razmere v državi.« Cele stvari pa ne moremo zaključiti, ne da bi povedali tudi mi eno na račun tako zvanih »komorašev« ali oficielnih marksistov, ki vladajo danes v delavskih zbornicah. Da si strokovni sindikati niti v načelu niso edini, nosi največjo krivdo sedanji režim v delavskih zbornicah. Da so si marksisti med seboj zelo razdvojeni in da si drug drugemu očitajo korupcijo in protidelavsko politiko v zbornicah, nam je dokaz, da so zbornice res močno zgrešile svoj smoter in značaj. Zlasti velja to za nekatere zbornice v južnem delu države, ki so postale pravcata molzna krava in izvršilni organ marksističnih sindikatov. Brez dvoma pa je tak osnutek volivnega reda, ki ga je po vsej verjetnosti izdelal sedanji režim v Delavskilj zbornicah, dokaz, da se hoče ta režim tudi v bodoče obdržati na krmilu. S tem je komoraški režim sam dal priliko nacionalistom in marksističnim ilisi- nad 16 let. To meprklno fante pa je staro komaj 11 let. Ne more se zagovarjati tatvina, niti se me sme prezreti mladost hudodelca. Tu ne gre, da bi zategadeltj obsodili in kaznovali celo družino in jo vrgli iz stanovanja ter ji vzeli vsa sredstva za preživljanje tja preko bodoče zime. Kdo prevzame odgovornost, da me bodo vsi skupaj naravnost prisiljeni krasti. Predsednik kom isije je dal poklicati orožnika, ki je preiskoval »zločin« tega otroka. Orožnik je zraven ostalega še izpovedal, da sta starša (viničarjev zet in njegova žena) vedela za ukradeni denar in ga lastnici nista izročila prej, kakor šele po preiskavi. S tem sta otrokova starša zakrivila kazenski prestopek utaje in se je zato mogla po § 20. viničarskega reda vsa krivda prenesti na viničarja samega kot poglavarja družine, ki do tega dne sploh nič ni vedel, kaj se je godilo. Le-ta je skoz in skoz pošten, nikdar še kaznovan, sedaj pa je po viničarski komisiji (ker je tak viničarski red) obsojen za dejanja drugih. Mera se izseliti v 14 dneh, do pridelkov na njivi /gubi vsako pravico. Dobi le 500 Din odškodnine za seirme in delo. Taka razsodba je naravnost porazno zadela nesrečno viničarsko družino. Pričakovali so, da dobijo, kar se jim dolguje^ talko pa so izgubili še to malo, kar so dosedaj imeli. Mati je jokala in venomer trdila: mi smo vsej ali, zato je naše in tega ne opustimo. Mlajša, mlati nesrečnega otroka, j,e obupno stiiskala pesti in grozila, da b(> kar vse svoje štiri otroke pobita in naj se zgjodi ž njo kar se hoče, saj itak ne more tako živeti. Stari sivolasi viničar pa je vzdihoval: nisem' kriv pa nisem, zakaj me preganjate, zakaj me tirate v obup! Celotni prizor pa je postal še miučnejši. Viničarjev zastopnik jim je tolmačil, da so pač take določbe viničarskega reda in 'j!im priporočal, naj' razsodbo viničarske komisije sprejmejo, naji se izselijo, za odškodnino mleka in za odtegnjeni zaslužek pa naj še posebej tožijo vinogradnika. To je edini izhod za dosego njihove pravice. Zdaj pa se je postavil navzoči orožnik na stališče, da ako 'bo šla zadeva na sodišče, potem on nikakor ne more ugoditi tetini, da zadeve o u/kradenem denarju in o utaji ne bi ovadil sodišču, marveč mora sedaj zeta' im njegovo ženo, ker sta po komisiji obsojena, da morata zapustiti dosedanje bivališče, takoj aretirati in odvesti v sodiniijske zapore. Zopet je talko zakon. Torej odpovedati se vsakemu nadaljnjemu zahtevku (za vsoto 1400 Din), v celoti priznati razsodbo te komisije in postati kar naenkrat brez stanovanja, brez vsakih življenjskih sredstev že sedaj, kaj pa bo takrat, ko bo nastopila zima — zato pa ostati prost in za' otrokov zločin nekaznovan, ali pa vztrajati na prvotni zahtevi, pa se pustiti gnati kot največjii hudodelec v zapor. Eno ali drugo. »Podpišite!« jb vzkliknil zet očetu, viničarju. Rajši bomo lačni in brez kruha, pa magari da smo še zraven na oesti. Koliko jih \je, ki se jim godi kakor nam, pa so vendar nedolžni. Bog je priča!« Im tako se je zgodilo. Rekel bi kdo, da ee jim' dentom, (la kličejo v Delavske zbornico komi-sarijate, ker drugega izhoda iz tega pač ne vidijo. Marksisti, komoraši so sicer sigurni, da ministrstvo ne bo ustreglo1 zahtevi po ko-misarijatih. Volivni red bo morala po zakonu najprej sprejeti skupščina Delavske zbornice, šele nato ga odobri ministrstvo. V slučaju, da ga skupščina ne sprejme, ga tudi ministrstvo ne potrdi. Konferenca v Beogradu je bila po našem mnenju brezpredmetna, ker je bila postavljena že pred izvršeno dejstvo. Verjetnost je, da ministrstvo po zaslišanju zastopnikov sindikalnih organizacij ne bo potrdilo volivnega reda, kakršnega bodo sprejele skupščine Delavskih zbornic, ki se bodo vršile v prihodnjem mesecu. S tem pa bo vprašanje volitev v Delavske zbornice zopet odgodeno. Ostalo -bo sedanje stanje, izključeno pa ni, da bo tu ali tam postavljen komisarijat. BESEDO! prav godi. Toda, kdor ima vest in pozna vse krute razmere, v katerih morajo biti premnoge viničarske družine, ta bo moral priznati, da je ta razsodba precej zgrešena'. Ali je sedaj zajamčeno, da ta čisto po paragrafih prizadeta viničarska družina umore ostati poštena? Tatov ne zapirajo, tatiče pa kar obešajo ... Rudarji Trbovlje. Potek evharistične proslave. Kljub izgledu slabega vremena so se množice delavstva od blizu in daleč že pred' deveto uro začele zbirati na prostoru rud. gasilnega doma. Pozdravni in globoko zamišljeni govor g. ravm. Hrastelja je vernike navdušil, da so kljub dežju vztrajali do konca slavnosti. Sv. maši je prisostvovalo nad 8.000 ljudi, v sprevodu pa jih >jie korakalo 5.000; če bi ne bilo dežja, smio prepričani, da bi bil sprevod procesije še enkrat tolikšen. Vsa slavnost, ki je imela res samo verski namen, pa je pokazala, da rudarsko delavstvo še ni izgubilo upanja v Boga, kakor to mnogi trdijo. Nekaterim seveda ni bilo prav, toda verniki gredo tudi mimo onih in zadostijo svoji potrebi in dolžnosti, kar je edino prav od katoličana, ki si svoje vesti ne da diktirati iod' mikiogair. Kato 11 Kani, pokazali ste svojo dolžnost, storite to tudi v bodoče in vsikdar! S prizadevanjem posameznika bo postalo delavstvo drug drugemu brat in takrat bodo napočili boljši časi tudi za vsalkterega delavca. Trbovlje. Mladinska kuhinja. Banovina je nekako zasigurala kred it za 000 otrok in to za Hrastnik in Trbovlje. Občinski socialni uradi pa je naročil delavskim predstavnikom, da popišejo vse siromašne družine; pri teim popisu pa se je ugotovilo, da je hrane potrebnih otrolki nad 800. Vsekakor je želeti, da banovina zviša kredit še za 200 otrok. Pri popisu so pa matere izjavljale, da bi bilo družinam več pomagano, če ibi dobile izkaznice za živila v toliki meri, kot znaša to hrana za enega oziroma po določitvi v poštev prihajajočih otrok. Tudi 'bi tiakoi matere v Skupnem gospodinjstvu zaimogle več truditi otrokom. Res je, da je kuhinja in dajanje hrane mogoče, sedaj, ko so počitnice, ko se pa prične pouk, bo stala režija precej več, ker bo treba hrano razvažati na šole in je vsekakor priporočljivo, da dobe družine le izkaznico in si banovina prištedi upravne stroške, ki so potrebni za osebje kuhinje, družinam pa bi bilo tako več pomagano in tudi otrok bi bilo več obdarovanih. Posebno težko je materam1 pošiljati v kuhinjo male otroke same in jih morajo spremljati, ker so na potui do kuhinje obratne opasnosti za malčke. Trbovlje. Pri beležki o razdeljevanju moke od strani občine je v zadnji številki nastala pomota. Delež je bil 1 in pol kilograma ne pa samo pol, kakor smo zapisali. To popravljamo na željo trboveljske občine. Huda jama. V nedeljo 33, julija je gosp. poslanec Pavlič reduciranim rudarjem in njih družinam v Hudi jami razdelil nekaj1 obleke, nogavic itd. Za predmete večje vrednosti se je žrebalo, ker jih ni bilo toliko, da bi vsak dobil. Zbranih je bilo okoli 70 reducirancev, približno toliko radovednežev, ter mnogo otrok. Hrastnik. Krajevni upravni odbor bratovske skladnice je imel v torek 118. julija t. 1. v rudniški čakalnici sejo. iDnevni red je obsegal tri točke in sicer upokojitve, nezgodne rente in slučajnosti. Kakor znano, je bilo ob zadnji redukciji v rudniku reduciranih večje število starejših rudarjev i. nad 30 letno službeno dobo. Zdravnik bratovske skladnice je predložil skoro vse za upokojitev, vendar pa jih je pri nadpregledu po Sef-zdravniku okoli polovico (20—25) odpadlo. Upokojijo se pa sledeči: Baloh Franc, Dolinšek Jože, Štrikar Franc, Ver-daj Alojz, Vidmajer Jože, Vozlič Ignac, Vrbnik Andrej, Zalezina Martin, Tušek Ivan in Strniša Franc. Nadalje se priznajo vdovske in sirotinske pokojnine za Knez Marijo, Bosti č Jožefo in Češ-novar Ivano. — Nezgodne rente se deloma podaljšalo, največ pa znižajo in sicer: Domšek Ivan (podaljšanje za eno leto), Hribar Alojz (znižanje od 50 na 35%), Babič Martin (od 30 na 20%) in Ovčak Franc (od 50 na 40%) vsi za eno leto, nato bo vnovič pregled. Pri slučajnostih so se obravnavale razne aktualne zadeve, tako pravilnik za zobozdravljenje in drugo. Ugotovilo se je, da je finančno stanje bolniške blagajne nugodno; v&led česar bo le deloma in v okviru sredstev mogoče izvajati določila pravilnika za z-ob ozdravljenj e. Hrastnik. Smrt ima pri nas letos bogato žetev; pobira staro in mlado. V zadnjem času nam je ugrabila Čeparlin Ivaa, v starosti 62 let in Češ-novar Franca z 68 leti. Oba sta bila rudarska upokojenca. Preminul je nadalje gosp. Jože Roš iz znane narodne hiše. Služboval je kot učitelj na Dolu, pozneje je bil, upravitelj v Turju, vsled bolezni pa je odšel že ipred več leti v pokoj. Dosegel je komaj 55. leto starosti. Kovinarji Jesenice, Vsem organizacijskim zaupnikom! V sredo 2. avgusta se bo vtisil zaupniki zbor ob 8 zvečer v običajnem prostoru. Na dnevnem redu so važna organizacijska in strokovna poročila. iNikdo ne sme manjkati, kajti poročila se bodo tikala vseh oddelkov! Jesenice. Plenom obra 't n! i h zaupni-kov. V petek se je vršil tretji plenum obratnih zaupnikov. Dnevni red: 1- Čitanje zapisnika zadnje seje. 2. Poročila glavnega zaupnika. 3. Po-Točilo obratnih zaupnikov. 4. Raznoterosti. Plenum se je pričel s tričetrturno zamudo. Tudi je zaradi odsotnosti zaupiškega tajnika morala odpasti 1. točka dnevnega reda. V poročilu glavnega zaupnika kakor v poročilih posameznih zaupnikov ser je zrcalil položaj delavstva, ki se stopnjema slabša bodisi z izpreminjanjem akordnega ključa ali po zadržaju posameznih obratovodstev s pritiskom na produkcijo. Ves zaupniški zbor je ugotovil, da bo ;kos svojim nalogam le, ako bo delavstvo 'še z večjo kompaktnostjo stalo za svojim zaupnikom v oddelku. Sicer bodo zaupniki samo zakonita figura brez vrednosti za delavstvo. Na vprašanje k poročilu glavnega zaupnika, kakšni so uspehi inšpekcije o razmerah KUD, je glavni zaupnik pojasnil, da se je inšpekcija izvršila v vseh treh tovarnah, ter da je bil na vsak oddelek poklican k pregledu obrata njegov zaupnik. Gosp. inšpektor je ugotovil mnogo nepravilnosti, ki se bodo morale odstraniti. V koliko se je že izvršil ukaz inšpekcije, se trenutno ne da ugotoviti. Sklene se: Vsak zaupnik mora sestaviti pismeno poročilo o neizvršenem naročilu inšpekcije. Vsa poročila se odpošljejo na merodajno mesto z zahtevo, da se to takoj izvrši. Da je marsikje krvavo potrebna sprememba, pričajo že besede gosp. inšpektorja, ko je pred odhodom izjavil, da je uvidel nujno potrebo večkrat pregledati oddelke KID. Med drugim se je tudi sprejel sklep, da se uvede tedenski raiport zaupnikov, ter da se plenumi vršijo redno mesečno, kakor je to po zakonu predpisano. Zaradi odišlih zaupnikov v službo je plenum postal nesklepčen in se je zaključil z zahtevo, da se prihodnji skliče čez 14 dni. O ustanj. Kruta smrt nam je ugirabila v cvetu let 26 letnega tovariša Ivama Museka. Uničila ga je tuberkuloza. Rajni je bil pred 2 letoma: zaposlen v tuka|j6nji tovarni, a je bil vsled pomanjkanja ■dela odpuščen. Rajni tovariš Ivan je 'bili prava bela vrama nned tukajšnjim delavstvom, bil je odkritega značaja, poln navdušenja za dobro atvar in vseskozi požrtvovalen. Vkljub žrtvam1 je ostal neomajno zvest svojim načelom. Kazal je v dejanju dovolj jasmo vedno in. povsod, dia je katoliški delavec siko® in skoz, vendar j,e bili Vkljub temu postal lansko leto žrtev črnega ovaduStva. Takratni zapor po nedolžnem mu je nedvomno zelo pospešil konec njegovega mladega, upov polnega življenja^ saj je že prej bil zelo šibkega zdravja. Dragi tovariš! Naj ti podeli za tvoje nesebično delo Vsemogočni večno plačilo v nebesih! Ob sponi inu nate pa obljubljamo pred vsem1 svetom, da bomo tudi mi ostali zvesti do smrti — vklub morebitnim žrtvam: — tvojim načelom, to jie: načelom delavoa^katoličana iti slovenstvu! Kemični delavci Moste. Kemično delastvo je že dalje časa v popolnoma brezpogodbenem stanju. Ko se je letos spomladi ustanovila strokovna skupina kemičnega delavstva, v katero se je včlanilo nad 60 kemičnih delavcev, je v prvo vrsto svojega delovnega programa postavila kolektivno pogodbo, s katero naj hi se na novo^ uredilo plačilno in delovno razmerje v tovarni. Naša skupina je izdelala osnutek take kolektivne pogodbe in ie zanjo zainteresirala tudi marksistično organizacijo z namenom, da obe organizaciji predložita enotno pogodbo v imenu vsega delavstva. V ta namen se je pred kakimi tremi tedni vršila skupna seja obeh odborov in obratnih zaupnikov. Navzoči tajnik Splošne de- lavske zveze g. Jakomin je na tej seji izjavil, da mora o tem najpreje obvestiti svoj centralni odbor, da se isti načelno izjavi, če je za sodelovanje in če je sploh oportuno, da se kolektivna pogodba predloži. Izjavil je dalje, da bo našo skupino o tem obvestil. Tako smo čakali obvestila zastonj. G. Jakomin si je dovolil igrati petelinčka in je kolektivno pogodbo predložil tovarni sam. Prepis iste pa je poslal nam in milostno pripomnil, da se bomo lahko udeležili razprave, ki jo bo sklicala Delavska zbornica in Inšpekcija dela. Na čelo predložene kolektivne pogodbe je g. Jakomin navedel, da se pogodba sklene med podjetjem na eni in splošno delavsko zvezo na drugi strani. Naša strokovna skupina nima potemtakem pri tem nikakega opravka in želi g. Jakominu mnogo uspeha. Kemičnemu delavstvu pa to le v pojasnilo: Naša strokovna skupina kemičnih delavcev je številčno močnejša od Jakominove podružnice Splošne delavske zveze. Kljub temu smo smatrali za potrebno, da kolektivno pogodbo predložita sporazumno obe organizaciji, ker smo stali Vedno na stališču, da mora delavstvo v zaščito svojih gmotnih interesov v tovarni nastopati enotno, ker le s tem lahko računa na uspehe. Posebno velja to Ali je to sploh mogoče? To vprašanje se mi je vsililo, ko sein čital v »Mladem Plamenu«, kaj piše revija za duhovnike »Vzajemnost« o Krekovem »liberalnem prahu«. »Vzajemnost« piše: »Če hočemo novo dobo katolicizma, se moramo tega liberalnega prahu, ki se nas drži, otresti... Naš dobri Janez Ev. Krek nam je tega liberalizujočega, po-svetnjaškega duha, nekoliko zapustil... /S srcem je bil Cerkvi globoko vdan, v praksi pa je bil malo lahek, posveten, svobodnjaški... Ta svobodnjaški in posvetnjaški duh je kriv, da je naša katoliška inteligenčna mladina tako čudna, komunistična, brez spoštovanja avtoritete in ne vem še kakšna.« (Podčrtal pisec.) To je strašna obsodba človeka — duhovnika, kateremu se ima naše slovensko ljudstvo zahvaliti za gospodarski in versko kulturni preokret po zadružništvu, po delavskih organizacijah, po prosvetnih organizacijah, raznih kmetijskih organizacjah itd. — Ko je navdušeno dvignil med Slovenci zastavo krščanskega socializma, je zaživelo po vsej slovenski zemlji. Slov. kršč. soc. zvezo so pozneje neki krogi iztrgali iz vrst delavskih organizacij in iz nje naredili »Prosvetno zvezo«. Dr. Krek je zamislil telovadno društvo »Orel«, ki ga je ustanovila »Kršč. soc. zveza« kot telovadno-prosvetni odsek. Ali je v do-sedaj omenjenem delu morda Krekov liberalni prah? Ali je Krekov pohujšljivi liberalni prah v tem, da je po njegovem prigovarjanju nastalo »Slovensko katol. delavsko društvo«, ki je odvrnilo marsikakega delavca od »komunizma«. Ali je zaslužil tako strašno obsodbo s tem, da je ustanovil »Jugoslovansko strokovno zvezo« kot kulturno in pa strokovno obrambeno organizacijo jugoslovanskega delavstva, in že z imenom te organizacije politično skupnost vseh južnih Slovanov. Ali se je pregrešil v smislu obtožitelja z njegovimi iskrenimi in duhovitimi govori na neštetih shodih in predavanjih, kakršnih narod pred njim ni nikdar slišal? Ali se Kreku računa v liberalni prali in dijaško pohujšanje dejstvo, da je kmeta rešil vsaj vaških oderuhov in ga učil gospodarske samostojnosti? Ali se Kreka drži liberalni prah zato, ker se je boril z vso dušo proti hinavstvu in za odkritosrčnost moža? Ali je bil morda preveč iskren bojevnik proti zatiranju Slovanov od strani Av- danes, ko je kapitalizem gospodar položaja. Postopanje Splošne delavske zveze obžalujemo in to tembolj, ker tje s tem korakom napravila veliko neumnost, katere posledice bo zopet moralo nositi le delavstvo. Kemično delavstvo pa naj vzame na znanje, da strokovna skupina kemičnih delavcev nima ničesar skupnega s predloženo pogodbo. Mi bomo sodelovali le pri oni kolektivni pogodbi, ki jo bo sopodpisala naša strokovna skupina odnosno naša centrala. Če je g. Jakomin slkuhal kašo, naj jo tudi sne. Želeti bi bilo, da kemično delavstvo vendar enkrat spozna, da je treba s takimi prej ali slej pošteno obračunati. Moste. Podpisana Marija Ločniškar se naj-iskreneje zahvaljujem kemičnemu delavstvu za podeljeno podporo ob moji bolezni. — Marija Ločniškar. SJaDbinsfei delavci Ljubljana. Skupina pleskarjev sobo- in črkoslikarjev, Redni mesečni sestanek naše skupine bo kot običajno prvi četrtek v mesecu avgustu t. j. 3. avgusta ob 6 zvečer. Pridite vsi in točno. — Odbor. strije? Ali se ga je držal zaradi tega pohujšljivi in nalezljivi liberalni prah, ker je bolj kot vsi drugi zahteval svobodo Cerkve in vere v državi? Ali je bil Krek morda pohujšljivec v tem, da je delavcem priporočal, da hodijo v nedeljah in praznikih k sv. maši in opravljajo dnevno kratko večerno molitev? Ali se je morda pregrešil z liberalnim prahom s tem, da je za Mohorjevo družbo spisal po smrti dr. Frančiška Lampeta Zgodbe sv. pisma? Ali je morda gospod pisec gornje klevete očitani »greh« našel v Krekovih člankih in spisih v »Slovencu«, »Domoljubu«, »Glasniku« in v »Naši moči« morda v »Katol. Obzorniku« ali pa v »Času« in raznih dragih revijah? Ali se morda dobi tovrsten spotikljaj v »Socializmu« ali pa v njegovih pismih in spisih, ki jih je izdal g. prof. Dolenec? Ali je bil njegov liberalni prah in pa študentovsko pohujšanje v Krekovem priprostem in neprisiljenem in res dušeiskajočem občevanju z ljudstvom? Mogoče vidi kdo pohujšljiv prah v Krekovi veliki ljubezni in usmiljenosti in darežljivosti do siromakov? Morda pa tudi v njegovem ponosu in neupogljivosti napram mogočnežem? Kaj pa, oe bi bila njegoVa, največkrat edina, pa še tista zakrpana obleka znak liberalnega prahu? Morda je bilo pa njegovo politično obzorje pregrešno liberalno, saj se je boril proti ponemčevanju in radi avstrijsko-nemške politike in socialnega nazadnjaštva tudi proti velikemu in mogočnemu klerikalcu dr. Šušteršiču. Ne, ne, gospoda! Krek je po svojih delih, verskih in narodnih, tako velik, da ga taki pljunki ne morejo doseči in mu zmanjšati zaslug za gospodarski, stanovski in narodni po-kret slovenskega naroda. Nekaj drugega pa je, med ljudstvom in posebno med duhovništvom delati nerazpoloženje proti Kreku, kar pomeni nerazpoloženje posebno proti delavskim organizacijam, ki stoje na stališču krščanskega socializma in res krščanske pravičnosti, ki daje pravico »človeku« in ne brezvestnim kapitalističnim špekulantom in lenuhom. Krek je bil v svojem delu vesten. Zahteval pa je za vse javno delo svobode, brez katere tudi katoliška Cerkev ne more vztrajati in delovati. Če je pa zaradi tega dr. Krek liberalno zaprašen grešnik, potem smo dolžni vsi, da zakličemo: Slava dr. Kreku in njegovemu zaprašenemu liberalizmu! Jos. Gostinčar. Krekov liberalni prah - - Pokojninski zavod za nameščence Ker bo tovariše nameščence gotovo zanimalo stanje Pokojninskega zavoda, prinašamo v naslednjem kratek izvleček iz njegovega poročila za leto 1932. Številke nam povedo, da je 79.96 odstotkov vseh članov v Sloveniji, drugi pa so iz ostale države. Od aktiv je naloženega v nepremičninah preko 63 milijonov (od tega v nebotičnikovi grupi palač čez 33 milijonov) dinarjev. Od skupne postavke vseh posojil v znesku okrog 124 milijonov imajo zasebniki čez 59 milijonov dinarjev, ostalo pa banovine, občine in zadruge. Prispevkov je bilo v letu 1932 predpisanih in . tudi vplačanih okrog 27 milijonov dinarjev. Celotno premoženje zavoda je znašalo koncem leta okrog 242 milijonov dinarjev. Premijska rezerva je znašala koncem leta 254 milijonov dinarjev za obvezno zavarovanje, za neobvezno in višje pa okrog 16 milijonov. Med letam je število članstva padlo za 306, tako da je štel zavod koncem leta 9509 članov. Koncem leta je imel zavod 671 invalidskih in starostnih, 430 vdovskih rent-nikov, 337 pa jih je prejemalo vzgojni prispevek. Iz obveznega zavarovanja je bilo izplačanega na rentah v vsem letu skupno 7,628.000 dinarjev. Povprečna zavarovana plača moških članov je znašala na leto nad 25, ženskih pa nad 15 tisoč dinarjev. Če preidemo ostalo poslovanje urada, pa se moramo vendar ustaviti ob njegovi gradbeni akciji. Tu pa moramo ugotoviti, da ni bila izpeljana ravno socialno, v interesu urada in širše javnosti. Poročilo poudarja, da je zgradil urad v Ljubljani 74 stanovanj ter 38 lokalov in pisarn. Če bi hotela uprava urada nekaj storiti za ublažitev krize, bi mnogo bolje storila, da bi dala možnost postavitve okrog 150 enostanovanjskih hišic, proračuna-nih na 200.000 Din, mesto da je postavljala nebotioniški blok palač. Samo z denarjem, s katerim je pozidala blok palač, bi lahko še enkrat toliko napravila v smeri ublažitve stanovanjske krize, obenem 'bi pa prišlo tudi mnogo poštenih varčevalcev do lastnega doma. Če bi pa uporabila ves tozadeven kapital v tej smeri, bi pa napravila še več koristnega ne le v Ljubljani, ampak tudi drugod. Jo in ono V Avstriji pripravljajo ustavno reformo. Novo ustavo bo izdelal krščanski socialec bivlšd kancler dr. Ender. Država bo bržkone imela stanovsko-gospodarski ter kulturni parlament, nad katerima bo stal zvezni svet, obstoječ iz 30 zastopnikov, ki jih bodo imenovali vlada ter oba parlamenta. V Združenih ameriških državah stavka okrog 30.000 delavcev. Predsednik Roosevelt hoče prisiliti delodajalce s svojo avtoriteto' državnega glavarja, da bi prostovoljno pristali na te-le socijalno politične odredbe: Otroci izpod 14 let se odpuste. Delo mladoletnih oseb od 14 do 16 let trajaj maksimalno 3 ure. Nameščenci dobe 40 urni tednik kot maksimum, tovarniški delavci pa maksimalno 35 ur na teden. V nobenem primeru delavci ne smejo delati več ko 8 ur na dan. Magazini morajo biti najmanj 52 ur na teden odprti. Določba o maksimalnem delu nameščencev in delavcev ne velja za podjetja in obrate z dvema delodajalcema v mestih izpod 2500 ljudi. Izjema je dovoljena le v mestih z živahno trgovino. Maksimalni tednik ne velja tudi za posebne industrije, ki pa morajo nadurno delo posebej plačati. Plače nameščencev naj znašajo tedensko 12 do 15 dolarjev, mezde delavcev pa 14. Delodajalci se dalje obvezujejo, da ne bodo prodajali blaga po višjih cenah, kakor so 'bile 2. julija. Pravijo, da so že dosedanje Rooseveltove odločbe ugodno uplivale na celoten položaj. Delovni čas se skrajšuje, plače rastejo s prometom vred. Praška nemško-nacionalna revija prinaša po- ročilo bivšega Hugenbergovega sodelovca dr. Ober-fohrna, ki se je v duševni zmedi radi Hitlerjevcev sam ubil, o požigu nemškega parlamenta. Iz poročila sledi, da so požig parlamenta naročili hitler-jevci, ki so za to uporabili tudi Vander Libeja, ki sploh ni komunist. Do istega rezultata je prišla tudi mednarodna raziskovalna komisija. Dr. Srebrnič pred sodiščem. Radi škofovske okrožnice proti Sokolu je Sokol vložil tožbo tudi proti krškemu škofu dr. Srebrniču. Na prvi razpravi pa ni prišlo do razsodbe, ker je škofov advokat ugovarjal, da bi v procesu sodil sodnik, ki je sam član Sokola. Sodnik se je s tem zadovoljil, vsled česar je bila razprava preložena. Ljudsko glasovanje o znižanju plač uradnikov, je bilo v Švici dne 28. maja. Po osnutku zveznega zakona, naj bi se (prejemki državnih uradnikov znižali za 7.5 odst. Glasovanje je ta predlog odbilo s 501.0001, proti 404.000 glasovom. Strokovne organizacije so pri agitaciji proti osnutku porabile ves svoj aparat, ker so smatrale, da bi pomenila redukcija prejemkov uradništva, signal za splošno redukcijo plač. Demokracija torej le 'še ni popolnoma izšepala, kar bi radi nekateri hoteli ■dokazati. Ravnatelj rudnika iz Zavržja Daskalovič Rista je nenadoma izginil, ker so prišli na sled, da je prikril lastniku podjetja okrog 4 milijone dinarjev. Zločinci se pojavljajo bolj in bolj v tako zvanih boljših krogih! KIPI R E L N E F I ORNAMENTI CERKVENA IN STAVBNA DELA UMETNI KAMEN OKVIRI ITD. MAVZ0LE1I GROBNICE NAGROBNI JAVNI SPOMENIKI OGRAJICE VAZE ITD UKLESAVANJE IN ZLATENJE NAPISOV PORCELANSKE SLIKE SVETILJ K E POPRAVE ITD. F1AN]0 KUNOVAR KAMNOSEŠKO KIPARSKO PODJETJE POKOPALIŠČE SV. KRIŽ L 1 0 B L' J A N A i) •u <0 O '*4 J) >(c N N O ■S o •o 0 1 I a> < ta <« & O I § »J 0 Q 4Š 1 BI O >4 S sr 41 S