Tujc tekinovanje unieuje kmota. Slovenski narod je poljedelski narod. Najvažnejši niegovi pridelki so poljski pridelki. Ti pa nimajo današnji dan nobene cene, in zato se ni čuditi, da lezejo naši kmetje vedno globokeje v dolgove. Mnogo je razlogov, zakaj da žitne cene padajo neprenehoma. Nikakor ni najmanjši med njimi takozvano tekmovanje tujega žita z našim. Beseda »žito« se rabi kot skupno ime za rž, pSenico, oves, ječmen itd. NekrsCanska načela, na katerih sloni tudi naša državna uprava, so zakrivila, da mora poljedelec proizvajati avoje pridelke, da dobi za-nje denar, torej kot menjalno blago za svetovno trgovino, ne pa kot rabno blago, s katerim zadovoljuje svoje in državne potrebe. Zato mora tudi žito našega kmeta priti na svetovni trg, bodisi že v resnici ali pa samo na pa,pirjiK Na Bvetovnem trgu se nahaja žito iz ' različnih držav in različnih delov sveta. Kupce bo vsakokrat našlo seveda najprej iato žilo, ki bo najceneje. In pri tem lekmovanju naša država ni srečna! V naši državi kmet ne more lako ceno pridelovati žita, kakor v drugih državah^ Poglejmo samo v Zvezne države severne Amerike! Že tla so za poljedelca ugodnejša, ker so brez kamenja in brez korenin. Posebno pa so slroji, s katerimi obdelujejo polja, mnogoboljši, nego naši. Pluge z dveina, tremi orali vlečejo trije konji in vodi samo en delavec. V obče se lahko trdi, da je prj nas treba za vsako delo pelkrat toliko delavcev, kakor v Ameriki. Zraven pa gredč Zvezne države kmetom povsodi radovoljno na roko. Da ne omenjamo velike koristi stalnih domov, opozarjamo le na tamošnja prometna sredatva, na železnice. Zvezne države so imele koneem leta 1893. velikanako svoto 281.990 kilometrov železne ceste, torej približno 50.000 kilometrov več nego cela Evropa. Avatro - Ogerska je imela leta 1892. samo 28.357 kilometrov železne cesle. Pri tem pa so tudi vožne cene v Zveznih državah mnogo niž|e, nego pri nas. Kako se izmozgava pri nas ubogo ljudslvo ravno, y tem oziru, razvidimo lahko, ako prevdarimo, da so imele pri naa leta 1889. zasebne železnice 80 milijonov gld. čistega dobička, ki so jih spravili že itak bogati milijonarji v svoje žepe. Na drugi strani pa morajo davkoplačevalci državnim železnicam pokriti vsako leto okoli 30 milijonov primanjkljaja. Ali je to umno gospodarstvo ? Tudi prevažanje žita iz Araerike čez morje pride jako po ceni. Tako stane prevažanje iz severne Amerike (New - York) .y sredino Evrope samo 60 kr. Sedaj bo nam.umljivo., zakaj pritiska ameriško žito naše cene takoj odločno navzdol. - '', Toda ali se ne da preprečiti tekmovanje tujega žita z našim? Gotovo, če se Ie posreči troške za proizvajajjje pomanjšati. Najprej bo torej morala naša država skrbeti, da si kmetje izboljšajo zemljišča, da si lahko nakupijo dobrih strojev in da se vozne cene na železnicah znatno znižajo. V to svrho pa potrebuje država denarja. Zvezne države ne poznajo ogromnega vojaškega davka, ker nimajo velike stalne vojske. Pri nas gredo oni milijoni za komis, ki jih uporablja Amerika ža blagor svojega kmeta. V našem državnem zboru se potegujejo posebno katoliški možje, da se odpravi teža vojaškega davka. Priporočajo pa, naj se poravnajo prepiri raed državami ne s krvavimi vojskami, ampak z razsodbo pravičnega, modrega moža, kakor so n. pr. sv. oče v Rimu. Torej ni brez pomena tudi v tem oziru, če pri vsakih volitvah nasvetujemo kmetom za poslance sLrogo krščansko misleče može. Tudi zmerne carine (eolnine) bi bile dobre, ker potem .luji pridelki težje preplavijo naSe žitne trge. Vendar dokler bo pri nas kupčija v oblasti prekupcev in židovskih špekulantov, nam tudi carine ne bodo mnogo pomagale. Tem izsesavalcem je treba prej izpodbiti tla — s kmetijskimi zadrugami! —o—