P osamezne Številke« Navadne Din l>-> ob nedeljah Din 1*50» •TABOR" uhaja v*ak dan, rmca »etlclje ia praznikov, ob I3u ari » 4*fcumom naslednjega dne Ur stane mwtČao po posti D 12*50, s« inozemstvo D 20*50, dostavljen na dom ^ 14’—# na izkaznico D 12*50 insereti po dogovoru. 16 pri opravi »TABORA* “MARIBOR. Jurčičeva ulica itev. 4 njižnica liceja Ljubljana Posamezne Številke« Navadne Din 1*—v ob nedeljah Din 1*50. UREDNIŠTVO w aabaja v iUri. *>onw J»r£iSev» *L it, 4» L aad» a. Telefon foUru*. it 378. — »VA n nehal« * Jarit&vi elid it < priUiJj«, dcano. TeU* foa it 3t — SHS počtaaUanal nSaa 25«, 11,787. Na naročila brca deaaaia aa aa - — Hokopial aa aa aabja m i esesamtasmatm teto: IV. Maribor, sobota 13. oktobra 1923. Številka: 232. Naša država in Društvo narodov. •assKBerzru* ‘J £ri Maribor, 11. oktobra. . - has je navada, da omalovažuje- tveč 111611 društva narodov. Videli smo ^ njegovih neuspehov, doživeli smo, da ‘ «*»tku. ko je grozil Balkanu novi a ,ni. vihar, ni moglo uveljaviti svoje di ,Vtete- J® bila naša država zara- gov* bih dogodkov poklicana na za-si ^orum Društva narodov, smo jj„r 1 X glavo, da jo ta naprava malim rati° -Cm krivična itd. Težko je kontroli-]jer ^vor takih predsodkov, tembolj, terpS-° ravno manjše državo najbolj in-žtVa—6 na obstoju in delovanju Dru-85e *?arodov in bi ravno tu morala u-hi »,• , ^'ngova ideja. Bilo bi smešno, če n°mišljaii, da smo volkovi, ki lahko Uot.rffar!*0 vsakogar, ki nam1 pride pa V2^c vsem nerešenim računom z naspale S°Set^1 110 morejno biti bojeviti za V0; 0 c®no in pod vsakim pogojem, lot na tako eksponiranem1 ozemlju bi bila evropska vojna, pa je l(jeja° vprašanje, kako bi mi izšli iz njo. i(Jeja’ *i jo zastopa Društvo narodov, je sporazuma in trezno medna-8ti?„; bobtike. Šovinistični in’ militari- ba Cni d«h ji seveda nasprotujeta; tema bolj ?J sodobnega gospodarstva vedno dal tov a °b'ovc' kajti nihče ne bo zi-deset wr®» jih bo sovražnik vsakih dr> bite nihče ne bo imel1 veselja ličilanZiVilef?a de'*a’ če bo bližnja vojna ^oj sM.*dove dela. Gospodarski raz-!z?3® tudi interese! raznih narodov h 'b’Jo družbi razredno organizacijo, rie more zanikati narodnih iti r«oSi 'k thej, ki pa neprenehoma gradi kaVt) Ve med najoddaljeuejšimi narodi. ^dn° P°tr°be mirovne politike in 6^ arodnega sporazuma se je Dmštvo drŽav°V Tazv^° io združuje dolgo vrsto v enotno — rekli bi — delniško Za zaVaro-vanje miru iri za vzor-tteznikom in 'celoti koristno ure- Obnova odnošajev Rusijo. iVažiia vprašal?,‘a za Beograd, 12 .oktobra. (Izv.) Z ime-Sovanjeml Živojina Balugdžiča našim poslanikom X Berlinu je postalo aktualno vprašanje obnove odnošajeV z Busijo, kar jc glavna naloga novega barlinskega poslanika. Za to vprašanje vlada v vseh gospodarskih krogih, zlasti pa v Beogradu veliko zanimanje, ker zadeva obnova odnošajev z Rusijo živo naše gospodarske interese. To tem bolj, ker so tudi hkše gospodarske kroge. druge države, zlasti pa Nemčija in Italija ter v zadnjem' času tudi Francija, že stopile v stike z Rusijo. Beograjske gospodarske kroge najbolj zanima vprašanje, kdo bo imenovan za eko no niške ga eksperta pri poga janjih. Po predhodnem razgovoru Baludžiča s, sovjetskim diplomatskim' zastopnikom v; Berlinu se bodo takoj pričela trgovska pogajanja. Vojvodinski ftJemcš zapuščajo radikale. Novi Sad, 12. oktobra: (Izv.) Nemška poslanca Neuuner in Schumacher sta to dni potovala po občinah Cirkvenica, Pe-trovaradiri in Novi Vrbas, kjer imajo radikalci med tamošnjimi Nemci in nogo pristašev, .Vsled to akcijo nemških' po- slancev je sedaj večina NemcoV izstopila iz radikalno stranke ter se pridružila Nemcem. To agitacijsko potovanje nemških poslancev smatrajo nemški krogi kot najpomembnejšo zmago zadnjega časa, Položaj v Nemčiji. Ali pooblastilni zakon — ali pa razpust parlamenta. v^eduarodnih odrtosoV. 1 Politik Klofač je te dni v nekem k UH? N a hočejo izkoristiti to0 bl'1e 'P°sebne cilje, ki 'so KV ^strt'.1 1>rvim* Tretjo skn- V ^ S° ki so BO ozirajo v?ti v ^nlere, ampak hočejo vpli' tl ^ad 1 SVo;'1-kl atetraktuih idej; ta-f?rOdr\^ ]e škodujejo ideii Društva ;>dov v glisti*.. skupini so praktični i 6^e jfj’ _^idijo pod sabo dejanske raz- štjp a Rabo ideale, h katerimi je k ^a?ri 1.r,ne*'1'- Njihova je bodočnost. Q6“tev •?« • . ,j_ ji ! gag ^ 5° dokaj točna in velja v ’ki v i. “afi-a politična javnost je V skupini, ki -društvo sicer C ravnom - narodov, a 3a v sploš- b, °Vahje V!Sna- Nada kritizira njegovo tbT°sWsn- nf kaže čudežev, in njego-h(, sko. ye e’ ki ni nič boljše kot diplo-Bn u r Pa fiaml ravno zadnje zaim,f. antan!.,va narodov priča, da Se Ja, (ja . ^ njem! vodno bolj uVe-8r, Pomen raste, kar Mika- drž a*1"1 V a"^ c vati, če uvažimo, da !>e » aphe. mV j.v ^uj°mi svetu zelo malo ht, a'lilo uje ^>e k1 Društvo narodov W • .M ,Gsarv dragega kot reprezert-Le • ačali stroški, za našo de-^%i>V.a lob ko trdi, da so 5» i»N«jo n1icv '1.a KO*° Parade. Tu se Iz-' 1 158 nazorl o zadevah, ki ^ uh 6krne , vtnednarodne in ik£ sb‘ ti-^ncČei rp rzave> pa najsi kdo to ho-‘lržav * S° l^tmlarizirajo *hteresi * kn pridejo do jKi^daika Berlin, 12. okt. (Izv.) Kakor poročajo listi, je (Sprejel državni kancelar več tu-in inozemskih novinarjev, katerim je izjavil, da je po seji državnega zbora stopil zopet v stik z državnimi predsednikom, Državni predsednik je na njegov predlog izjavil, da bo brezpogojno razpustil državni zbor, če do sobote ne sprejme pooblastilnega zakona. Če pa državni zbor sprejme predlagani zakon, bo mn bo takoj predložil znkoi\ p delu, zlasti pa ,zadoya spornega vprašanja glede podaljšanja delovnega časa. Ako pooblastilni zakon propade, dobi državni kancelar popolnoma proste roke za vse nadaljne u-krepe, ki jih bo zahteval razvoj razmer. Nadalje je sklonil kabinet obširnejša pooblastila za finančnega ministra, zlasti v zadevah, ki zahtevajo bodisi v upravi ali V zakonodaji od države večje finančne žrtve. Sprememba valute ise mora z vsemi sredstvi pospešiti, tako da bo v, najkrajšem časti uvedena stalnejša valuta mesto falibno marke. Razpravljalo se je tudi o ukinjenju davka na premog. — Zahteva pa se tudi temu primerno znižanje prodajnih cen in produkcijskih troskov. Boril n, 11. oktobra. V parlamentarnih kuloarjih se govori, da je državni prezident pooblastil kancclarja dr. Stressemahna, da ta rr-pnsti parlament, PRED TRGOVINSKIMI POGAJANJI Z MADŽARSKO. Beograd, 19. oktobra. (Izv.) Kakor so poroča iz merodajne strani, se sestanejo tekom meseca novembra noši in' madžarski delegatje v svrho trgovinskih pogajanj in sklepanja trgovinske pogodbe med našo državo in Madžarsko. REFORMA URADNIŠKEGA ZAKONA V ITALIJI. i Rim, 12. oktobra. (Izv.) Ministrski svet je danes sklenil reformacijo uradniškega zakona in sicer po sledečih principih: Izenačenje dohodkov v raznih u-pravnih panogah. Večja razlika dohodkov po činovnih razredih in kraju službovanja. Mesto sistematičnega napredovanja se uvede princip sposobnosti in razpoložljivih sistemiziranih most. Prejemki višjih činovnih razredov, ki so so pri zadnjem povišanju le neznatno spremenili, so naknadno primerno zvišajo. Pri napredovanju je upoštevati invalide in! njih bližnje (sorodnike. Penzija y naj-.vdšji izmeri sc zniža od 9/10 ha 4/5. generalna stavka v gof' ŠLEZIJI. B e u t bon’, 11. oktobra. Stavkovno gi-kapje v polNkem delu Gornje Slscim se če bi ho bil sprejet zakon o razširjenju kancelarjevili pravic. Plačevanj© davkov v zlati marki. Berlin, U. okt. Dravni prezidentlio izdal na predlog državnega ministrstva za finance odredbo, da se davki plačujejo v, zlati marki. še vedno naraščanje draginje. Berlin, 11. oktobra. Danes dopoldne je šli- približno HOQ brezposelnih delavcev na neko . zborovanje v Bremenstrasse. Straža jih je z orožjem razkropila, dasi ji niso dali povoda. Vsled visoke in! ne prestrmo naraščajoče draginje so množice do skrajnosti razdražene. Mnogi prodajalci živil zapirajo trgovine, ker so vi (strahu, da mase ne vdrejo vanjo in jih oplenijo. Nežigosani kinih stane od jutri že 250 milijonov. Socialistično-komunistična vlada na Saksonskem. Dresden, 1L oktobra. Danes jo bila Sestavljena šocialistično-komunistična vlada, ki nudi sledečo sliko: predsednik Zengner (socialni demokrat), notranjo zadeve Liebmann (socialni demokrat), finance Bottchor (komunist), pravosodje Neu (socialni demokrat), prdsveto FleisS-ner (komunist), javna dela Graupo (socialni demokrat). -Q- je razvilo v splošno stavko. Danes dopoldne so ustavili delo uradniki in’ nastav-Ijenci državnih podjetij, pošte, brzojava in železnice. Ker so vse 'vezi pretrgane, ni mogoče dobiti nadaljnih poročil, zlasti pa, ali in v koliko se je stavka razširila tudi na ostalo Poljsko. MORILEC STAMBOLIJSKEGA — MESTNI POVELJNIK. Beograd, 12. oktobra. (Izv.) Glasom poročil iz Sofije jo morilec Stanibolij-skega imenovan! za mestnega poveljnika v Ferdinandovem’. Na Bolgarskem še tli iskra revolucije. Sofija, 12. oktobra: (Izv.) Včeraj je odšel oddelek vojakov pod poveljstvom podpolkovnika Kolačeva in majorja Sto-jeva v Ferdinandovo, kjer se v okoliških gozdih še vedno skrivajo večji in! manjši oddelki komunistov in zemljoradnikov, ki nauadaio vladne čete, BORZA. Curih, ls, okt. (Izv.)' Sklepni tečaj. Pariz 33.95, Beograd 6.55, London1 25.40, Praga 16.70, Milan 25.50, Newyork 558, Dunaj 0.0078 pet osmin’, žig, krono 0.0079, Budimpešta 0.03107. Varšava 0.06. Z a g r e IV, 12. oktobra, Pariz 5.25—5.30, Švica 15.45—15.50, London 3.92—3.935, Dunaj 0.12, Praga 2.58—2.595 ' Milan, 3.93-.3.94, Ncwvork 85215—S6.25. njih1 zahteve, hajsi je potem uspeh še ta* ko neznaten. Le praznoglavi ljudje enostranski fanatiki so lahko hudujejoj če x enem letu ne dožive vse zgodovine« Ali more naprava tako dalekosežnega po-« mena, naprava s programom za celo sto* Ictje, že v prvih treh letih pokazati ča* dežne uspehe, spremeniti volkove v oXft ce, imperijaliste v pacifiste, izčistiti Av-r gijev hlev mednarodnih predsodkov irj narodom kar diktirati svojo voljo?! Za uspešno udejstvovanje Društva narodov; je treba razvoja, evolucije v duhu njego-* vih idej, Ta razvoj pa morajo podpirati: vsi faktorji, ki vplivajo na državpo im narodno življenje ter pa javno mnenja.* Te dni jc govoril o tej zadevi bivši angl cšld zunanji minister Lord Grey, ki jer ijedvomno pameten in politično verziraif mož, najmanj’ (!) tako kot anonimni časnikar, ki so pri 'nas tupatami razjezi na^t pacifističnim Društvom narodov. Lord Grcy je dejal med drugim: »Edino sredstvo, ki; lahko prepreči katastrofo novel evropske vojne, je, da pridejo spori medi državami pred forum’ nepristranske avtoritete, ki izrabi ves svoj vpliv, predeit' da besedo orožju. Zadnji dogodki pri* čajo, da Evropa počasi, a gotovo pada vi propad. Ge ne zmaga misel Društva narodov, začno narodi iznova' tekmovati, v! oboroževanju in si bodo s svojimi pripravami na vojrto sami kopali grob', kil bo pokril, njih okostje. Posledico teh pri-1 prav bodo revolucije in vojne, najbrž pat’ oboje, in noben narod ne uteče svoji usodi,« V ilustracijo teh besed pa si zamislimo najnovejše vojne iznajdbe, M bodal napolnile moderno vojno s strahotami«; kakršne si komaj zamišlja naj bujnejša? človeška domišljija. e V pred dnevi zaključenem zasedanju! Društva narodov je imela Jugoslavija!’ dokaj čedno mesto: naš zunanji ministeit jc bil predsednik finančne komisije, o-stali naši delegati pa so bili tudi v drugih komisijah. Mala antanta nastopa v Društvu narodov dokaj enotno in pjenafe aktivnost ruši marsikak predsodek, ki g at imajo zastopniki tujih velikih' držav d novih državah. Največjega pomena pa) jeli za našo državo, da je bil v ožji 8velf Društva narodov izvoljen' češkoslovaški' zunanji' minister in najsposobnejši poli* tik Malo antante g. dr. Edvard BeneŠ«« Vsi svetovni listi so pisali o tej izvolit-' vi, s katero je.Češkoslovaška republika!1 prehitela mnoge Stare irf večjo države*, ki so se potegovale za Beneševo mesto. Dr. BoMcš jo 'kakor nalašč ustvarjen zanj,' saj je vsa njegova politika prožeta z idejami, ki dajejo Društvu narodov podlago«’ Preverjeni smo, da bo dr. Beneš kot edini zastopnik Slovanov v skupščini petdesetih’ svetovnih držav že zbog ozkih itf prisrčnih vezi, ki spajajo Čehoslovake * Jugoslovani, tolmačil tudi jugoslovanske! potrebe in interese. Treba pa je, da se! naša zunanja politika otrese balkanšoi-ne in da svoje metode evropizira, v kolikor še tega ni Storila. Treba je, da v nji prevladata dve pararelno tekoči liniji}! odločnost V obrambi državne riezavisno* sti in' 'narodno samoodločbe, ter idealna!-linija Društva narodov, linija, ki se strinja S splošno-evropskimi interesi, ' * T-us.'^j Politična vesti. * Bnnfa Seja narodne skupščine. V seji U. tm. je bila na dnevnem redu interpelacija Ljube Davidoviča o zadnjih obč. volitvah v Srbiji. Ta soja je bila za) radikalski režimi pravcati dan’ obsodba. Dolgo jo vlada zavlačevala razprava o tej interpelaciji, ker ima slabo vest Davidovid jc obširrto razpravljal o vseh lopovščinah radikalcev pri zadnjih ob«, volitvah v Srbiji. Kakor udarci s težkimi kladivom' so padale njegove besede. Navajal je nebrojne primere nasilja radi-kakkik ppliiičuib oblasti* nad ,oji so trajali 12 let. Dnevna kronika. *— Kralj Mo podpiše železničarske pragmatike? Kakor ism.o poročali, jo radrkaf-ska vlada vkljub protestu demokratov v železničarsko pragirtatiko sprejela tudi določbo o uvedbi izjemnega disciplinarnega sodišča. Kor je to v nasprotju z ustaVo, je po poročilih beograjskih listov krona odklonila podpis zakona. Ali bo vlada iz to nezaupnico izvajala kort-sekVence'? j — Sprememba v diplomatski 'služb!. Dozdajni naš dunajski poslanik g. Tiča Popovič jo premeščen v Budimpešto, budimipeštanski g. MilojoVič pa rta Dunaj. — Volitev Movega župana v Ptuju se vrši v soboto 13. tnf. Čujcmo, da so 'se demokrat je, ki jih je v obč. odboru 7, in niar. socijalisti, katerih1 jo 6, sporazumeli v tem smislu, da volijo, za župana dozdaj-rtega podžupana) Blažeka, ki jo nar. šoci-jalist, za podžupana pa se izvoli demokrat. Obenem sklenete obe Stranki tudi že dogovor za skupni nastop pri prihodnjih volitVali. Ptuj bo na ta način ostal v slovenskih rokah. — Iz okolice. Zadnje dni So Vodi preiskava proti nekomu v stanovskih stvareh vestnemu, pa tudi v narodnem oziru nad, vso vfietemlt orožniku. Ovadbo si je iiakopal' V službi popolrtonfa brez lastne krivde, zato upamo, da bo pristojna oblast celo stvar lepo poravnala, osobito ropo; vpliv teh' stikov so jc kmalu pokazal na tem, da je njih’ kulturni, gospodarski in socialni razvoj prehitel razvoj ostalih slovanskih narodov. V XIV. stoletju so bili Čehi med prvimi evropskimi narodi; okoli L 1350—1360 so začeli versko reformacijo, osnovali so tudi prvo vseučilišče v srednji Evropi, v letih 1400 do 1415 pa so imeli v osebah Jana Husa in! Jeronima Praškega dvoje velikih apostolov svobodno misli. Razvoj se je rta daljeval normalno do tridesetletne vojne. V tej vojni pa. se je češki narod spoprijel s Habsburžani in je doživel strahoten poraz, ki jo najmanj za poldrugo stoletje zaustavil njegov narodni in kulturni razvoj. V dobi, ko so Čehi trpeli, so ostali Slovani (izvzemši Poljake, ki so lepo napredovali) šele nastopali pot k sodobni kulturi. Koncem KVITI. irt začetkom XIX. stoletja opažamo, da so 83 čehi jeli znova živahno razvijati. V XVIII. stoletju so se nahajali Čelii v smrtnem spanju; 1. 1830 pa so je že pro-bud.il delavski in kmečki razred, od leta 1848—1870 so je preporajal meščanski razred; v letih 1870—1890 so bile zgrajene velike tovarne in banke, ljudsko šolstvo jo bilo organizirano v narodnem duhu, bita je vzgojena inteligenca, ki je položila trajno teimlifl politični i*u gospodar- šc, kor je obtožbo, ki rte odgovarja resni-j ei, narekovalo podlo sovraštvo ljudi, katerim! jo ta naroden orožnik trn v peti. O izzidu disciplinarne preiskave bomo poročali. — šlomškarija — pogorela. Za miriolo nedeljo so klerikalni listi napovedovali povodom Orlovskega zleta v Mariboru tudi ustanovitev Slomškanske zvezo za Štajersko, t. j. klerikalne učiteljske organizacijo. Čakali Smo do danes rta tozadevno poročilo o »sijajnem« ustanovnem zborovanju, pa ni šo nič. To samo registriramo kot kronisti. — Zoper poškodovanje jjozdov v mari* borski okolici. K notici pod gornjim naslovom so nam poroča sledeče: Poškodbe gozdov, o katerih1 govori okrajno glavarstvo v razglasu pod gornjim! naslovom, so malenkostno vrednosti. Ko bi okrajno glavarstvo znalo, da jo mariborski velekapital posekal V naši okolici razsežne gozdne komplekse, zainteresiral bi so gotovo za to zadevo, ki bo lahko čez leta usodna za mest;o Maribor. Samo V tkzv. tezenskem gozdu — davčna občina Dol-goše — jo izgubila svoj zeleni kras na desetih gozdnih parcelah. Vso to parcele so nakupili lesni1 trgovtei i7i Maribora, mesto in okolica pa trpi na pomanjkanju kuriva. Kami je ta les odšel, Ho vemo. Nobena parcela pa doslej ni pogozdena. Ali so dotičniki Sploh imeli dovoljenje za krčenje? Nart ‘bi to vprašanje zelo zanimalo! — Okoličan. — ČucliTo dimnikarske razmero v Brezju. Že rtad pot let je opravljal pri Devici Mariji v Brezju v splošno zadovoljstvo dimnikarsko pošle g. Koražija iz Maribora. Pred rtekaj meseci pa jo izpodrinil tega mojstra neki Viktor Volker ter oznartil vsem, da ima edino on1 pravico opravljati pri D. M v Brezju dimnikarska dobi. Ljudje so mu verjeli, pa glej čudo — irt tedaj Se Sploh rte prikaže več v vas irt dimniki so polni saj irt obstoja nevarnost, da Se bodo začeli vrtemati. Kdo bo nosil, za to odgovornost1? Dolžnost' okrajnega glavarstva bi bila poskrbeti’, da dobi vas res veštrtega dimnikarja, — O upokoVitvall rt asi h' oficirjev zelo obširno piše beograjsko časopisje. Značilno je. da celo rtajhujši Velesrbski »Balkan« mora prizrtati, dal so so zgodile krivice mnogim našim! Slovenskim! oficirjem1, ki so že pred irt med vojno bili dobri1 patrijoti, da pa so ostali v armadi lrfnogi črrtožolteži, ki So Sedaj Smejejo našim! narodnim častnikom1. Celo »Balkan« odločno poziva vojnega ministra, da te krivice popravi. — Nov občinski volilni zakon za celo državo predloži v kratkem minister Vujičič rtarodni skupščini. Tako jo obljubil v seji 11. tm!. — Premestitev pošte Tupaliče ift !z-prememba inieiia. S 16. oktobrom 1923 se premesti pošta irt telefon Tupaliče iz občino Šenčur v vas Preddvor (občiiiTa Proddvor) in' so bo imenovala Preddvor. — Za Movega predsednika zagrebške borze je bil rta Seji miriolo sredo izvoljen' mesto odstopivšetra g. Antiča g. dr. Stanko Švrljuga, generalni ravnatelj Hrv. eskoirtptrto banke. ski. moči. V trertutku, ko je izbruhnila svetovna Vojna, so bili Čehi enotno narodno telo, ki šo se v njem harmonično ločili posamezni razredi: močno delavstvo, dobro organizirani kmečki razred, bogato in' riezavisrto meščanstvo irt izobraženi: sloj duševnih' delavcev. V splošnem smemo trditi, da je Češko slovaški narodrii organizem ustrojen' harmonično. Osvobojeni Čehoslovaki imajo možnost, da napravijo iz nove države zrelo in v riekeirt smislu vzorno državo. Bili pa so tudi pripravljeni na. svobodo. Kulturni, politični, ekorfomski iri socialni preporod Čehoslovakov v dobi enega stoletja, je osameli pojav v razvoju Evrope, pojav, ki zasluži posebno pozornost sociologov, zgodovinarjev ir praktičnih’ politikov. Po zaslugi tesriej šib stikov z -zapadom je bil češki gosp darski in socialni razvoj hitrejšili kor." kov nego pri drugih slovanskih' narodih bil pa je tudi bolj harmoničen. Zbog te ga je češkoslovaški državni organizei;. —^ne glede na nekatero Slabosti — politično, socialno in gospodarsko n^ičnejši rtego državni organizem drugih slovanskih narodov. Tem manj imamo Čehoslovaki pravico, precenjevati svoj pomeri' v slovanskem Svetu irt V svetu 'sploh. Svet pag po pozrta ali nas pozna zelo malo; — Ukirijeiije avtomobilske zveze. ^ nehala je avtomobilska zveza Trc. i8' Vransko in1 Murska Sobota * V° Lendava. -ja, —■ Aretacijo komunistov V ^ V Vrati slavi jc bilo 10. tm. aretira^^ več komunistov, med njimi člani o nega vodstva nemško komunis stranke za Šlczijo in ysi člani uredn' .. C! nlilnoinnLn A mU n J 4-nunn CC/t A.!®« j ando »Schlesische Arbeiterzeitung«. Are jo v zvezi s komurtiistično propag vzpostavitev delavske in kmečke turo v Nemčiji. , > ■' 1 dik‘a” Dopisi. I/. Dolgo«. Piri nas še govori, čiriski zastop prodal nekemu _ KoS Hergoutu za 30.000 D rteko večjo ^ pareolo, ki je žvljenske važnoj-1 manjšo posestnike, ki nimajo *a gozdov, ker so dobivali od tu vsa*®' ^ IK>tom licitacije potrebno Steljo jn ^ Radi prodaje, ki se je izvršila ^rP7‘^\. nosti Občinarjev, izgube .revni vagj^ torej steljo in drva, zato je zadevi ^ važnosti iri vredria, da se zanjo *al ^ sira tudi okrajno glavarstvo ter či izvedbo kupčije. V interesrt da' ^ čevalcev irt občinarjev, osobito rev_ ti< jc, da sc samovoljen sklep občins* stopa anulira irt ustavi Sveta g. Keller je pretečeno ne pri učitelju Zemljiču hlev, v imel spravljena svoja drva. TJcite '0 ¥ .< postavno zajamčeno drvarn10”’. ^ tero so rriu pa gotovi elemeriti Pr ^e! govi volji okupirali in sc ,ie zato ^ V hlev. Sicer pa postaja paševanj® lerja zadnjo čase žo neznosno rt* $ prisiljeni, če to rte jetija, gosp®^ (p staviti tudi javnosti malo P°^ vi]# J8" vek, ki jo nekoč v javnem sramrio blatil rtašo državo, Srbe 1 ^iti tor liotel že davrto pred vojno ^ slovensko šolo, nikakor rie f,pa ^ sto predsednika kr. šolskega s'^ jlerf* prav je- sedaj, ker mu tako *a k£lle®* . Iz Središča. V Včerajšnjori® tn*1 So vrinilo rtekateer tiskovne n sto Huni j a Se rtTora glasiti Hr”. ^(,"<0^ Heririč Franc: Kanič Frlc; So mora glasiti rte 50 D, 3D5. ------------------- jj, $ |V Gornji Radgoni v sob® zVeč. občni zbor krajevne °r” „ JDS. - * nh' V «e V št flju V Slov. goricah ▼ gt JU’ 14 tm1. sostariek somišljenik^ irt Ceršaka. - jo* V Rušah' duo 21. tm. renca za Dravsko dolino. £0$ V Dol. Lendavi 21. trti- src7 . rerica za dolnjelertdavski ®reZj.-0jjfe’Tc V Križevcih 21. tm. srezka ^ za ljutomerski srez. ,rtVit£v V Veržeju 21. tuf. nstan« Jevrie organizacije JDS. Vse podrobnosti so jaV •* 1 kom. Oblastno kolikor smo znani, so je Husu, husitskim vojnam, ^ in v Hovejši dobi našim r® ^ bam. To pa nikakor ne ^ sami Slovani poznajo Prf!|catii, t<> ga so baš Čehoslovaki P° 0]0ž&ja’ ^ močjo svojega ugodnega P ^ t ^ ga bili dosegli z zg°doVl «;r0ko '^0* jem, pripravljajo globoko, {f,^ treno slovarisko delo; °n‘ \go^ mkniti v vsa slovanska - ^e,' ^ širjati poznavarije češke ^ ^ virle in razvoja. Tega Pa .0I)J / seči s slavjanofilskiin a]i timeritalnimi tiradami o ^ pr i Slovanov; v takih pri-nie'r> , ® narod takoj čuti prizad«k Poljakih imajo take red ^.cyi ^ olagamo vse rta B“rn®’ ^ TTflw,ra'«,fl^ io, ki bo prosto predso ^ tfebe -pr^ - i .-T.« tvr ne hov.. I • al.8v.iih r»»n-o,r T. pI> 'rorak na poti k slov« i.iim utegnemo ojačiti ijirti utegnemo oja£« pozicijo med slovans : pol°^ pa »i zagotovimo ngl ,. o % si zagotovimo j; Malimi evropskimi n ^ p TI3. ORT&Bfa "1923. Mariborske vesti A,. Maribor. Ig, oktobra 1923. t_ m Ljudska univerza. V petek dne 12. jg0j' 0 Predaval g. Tomo Knez, visoko-,c *z Ljubljane o razvoju in pomenu ’za t°VnC?a jezikaj Vsi, ki se zanimajo inin ° yaŽno vPrašanje, naj se predava Zri ° udcleže- Vst0P Prost. l«e do Sbena Matica’ Martbor. Čestokrat ima da sc l)0Vab]ja, pevski zbor •»inv* )C”e ®fatioe 'na sodelovanje k raz ^mreditvam. Navadno pa se ga ob ,'1!, P°ZT|° in pod naslovom1 »Glas-‘l Vatiea«. Ta naslov pa ima le za ;SVo' i J' yobl Glasbene k1 dstui odbor. Da se izognemo v bo z-] V8Pm' ^Prijetnim zamenjavanjem Ida «e nas komentarjem, prosimo, !%i e? va-t>ila in dopisi tičoči se pevsk. 2Roda’ • ^6no tatice kolikor mogoče l*i"evsi .ln, vecbl° Pismeno naslavljajo na in^ z r.tttasbene Matice«. — Odbor. lt>rav.y"C*,"'n *®arsk° glasbeno društvo kiovin**' ^"matu po preobratu So usta-'aSiln'|na,0^n^ zetezničarji pod vodstvom Ižea^V^.^žrtvovalnih ljudi V sredi-^arod1 *)0^ nemškutarskih železničarjev 'tem nn0i P(iVr‘S'C0 društvo »Drava« in s Itaig avdi temelje kult. in narod, dela hoti- 8? gradili Nemci tekom deset- Ue?n bo U^G R°n£m<~evabiice. Po liu j&ib g ?u ta skupina narodno zaved-fJrok tud jaiaaT^ev 3ztrgada Nemcem’ iz nase jo išk0 ,v",'u drugo važno institucijo — ftem-*®6Ščim°Zn^a:rS'^0 ltedbo ter osnovala pod frodnr v^^tvom kapelnika Skače ja [Pev5;Železaičarsko ■ »^arofJu zh.°roia združila v danes slovečo i)raVa,n°teleznioarsko glasbeno društvo stopi' * dosedanji koncerti in na* |?a®vija°. t)°kazali, da se društvo krepko ‘la Juj^toji na dostojni višini, ki de-naTOcbl'm železničarjem in 7° tftv'ap ei°^J,nt. Kjerkoli gre za narod-|z'vu jtl ’ Se »Bravani« radi odzovejo po-tako P°®tali na narodnem in ®em Polju zlasti v našemi obmej- ’’ UVo 1 '-'uj' tx /dunu v JIclSUTllJ UUIlltJJ" u v&žcrt faktor. Zato je tudi 8011 narodnih krogov, da ta kai , steber z Vsemi silami podpirajo. k **bto » --------t— ki Šivn J*1*0 1S' tm’. priredi glasbeno >D» &0. f A i0, b • tJpravičeuo pač pričakuje, ;,to -n.,r) •ijigoslovensko občinstvo prav doštevdlno odzvalo vabilu k tej (tov1’ kakor kadar j ib kliče riarod- rava,« v Narodnem domu vin- k r m cast jugoslovanskega ^rer7-!?rcmenlbe na matih. carinarnici. ^dttiv '1 80 ^ mariborski! carinarnici ^rhico razreda Pran’ Knez od cairi-^ V. Kozaršah, Dragotin Paljaga b*1, J0Unika’ corinik IV. razreda Drngo-. lz Cnfnreka, Vukašin Sto- ^arni '2 ®6°ffraida. Od mariborske ca-^ed^V80 Premeščeni: carinika Til. ^4 v jV°nimir Švaglič in Živorad Pu-SH '!*7r®b» Ivan MutasoViio v Dravo-, telj -r evizor 'Jernej Kladnik kot upra-’ *azreda v Celje, in carinik IV. m vfn ^ftinek v Tržič. (Lairi Piš,,, ^ “tarjenie. Prijatelj z dežele iue' 7*161, kadar prideml v Mari-^ ^^kntn jetno dir rte neprestano ki ^oni® naših možakarjev z de-'p^i^mjo po raznih opravkih v k®0 Bem^]Udie-lomi3'° Pri vojakih nau-l.^bo v ^mo kakor da bi bil Maribor še 'fe°r° Ker pa so ti ljudje :1‘0 Pag Iu aa?*’ društvo Primorcev v k 1 žKor V-a ^tee člane iia izredni ob-Om^tavriirV^ Vr^ dan'es v soboto 13. tm. pvbor. 131 »Kosovo« ob 20. uri zvečer, in . aatn.'T,-a *U ''tavbiia zadruga »Moj-At Posebn°’ da namerava zgraditi dom ° pomožne stanovanjske 'k115 2a bre~ 7 tuberkulozne reveže in jwa^cij0 j s nnbvance. Protektorat iiad l5e,Vz-l kn07aa1POSohno Pr°šnjo zadruge bij ttl- je skl'8 dr. Karlin, Za torek š°deln1Caaa Prva nuketa in se va-bu. ,a ebjas( \anju vsi državni uradi, vo-7 ter vo- e’ VSa društva Irt korpo-3avita, 7'aseb’nUvi. Kraj in ura se t)bčn! j, čij; se vrgj ikr mariborsklh podružnic hito rodne ' ‘ °ktobra 1923 v restavra-Jedom. Sa doma z običa j ni m dnev- >0Jsi0v' Ostaip * kolet)at«k; klub »Perun«. ' ž^UŽj 2i 7.0venskih športnih dru-ta^ti , kolesarski klub' »P.e-. run« vso pozornost narodnega občinstva. V kratki dobi svojega obstanka se je lepo razvil in je postal zlasti v zadnjem času nevaren rival starejših nemških kolesarskih klubov. Na polju jugosloven-skega športa zrtači to lep napredek. Kakor poročamo med. športnimi vestmi, prirodi »Perun« prihodnjo nedeljo dirko za klnbovo prvenstvo. To je letos že peta dirka »slovenskih kolesarjev, združenih V »Perunu«. Kljub temu marljivemu gibanju so mora klub boriti n finančnimi tež-kočami. Zato je potrebno, da narodni krogi prireditve »Penina« vsestransko podpirajo. nr Nalezljivo bolezni v Mariboru iri okolici. Ker mariborski mestni, fizikat kljub ponovnemu žigosanju še ne smatra za potrebno, da bi izdajal tedenske zdravstvene izkaze, posnemamo po Urad. listu pokrajinske uprave za Slovenijo, sledeče, sicer že malo zastarele podatke o nalezljivih boleznih v našem mostu in’ okolici, ki dajejo našemu mestnemu fizi-katu tem’ slabše spričevalo, ker ni nikjer nič slišati, kaj je podvzel, da prepreči nadaljno širjenje teh bolezni, ki s,e v zadnjem' času vedno bolj množijo. — V času od 16. do 22. septembra je bilo v M a riboni in okolici 22 slučajev trebušnega! tifusa, 78 slučajev griže, 8 slučajev škr-latinko in’ 3 slučaji davice. Med tem so se te številko — večinoma navzgor — že zfiatrto spremenile. m Psi v javnih lokalih. Daširavno je policijski komisarijat komaj pred par dnevi ponovno opozoril javnost, da so psi ne smejo jemati v javne lokale, se to vendar dogaja. Opozarjamo ponovno, da jo to prepovedano in da se bo proti ljudem', ki se no bodo pokorili odredbam policije, postopalo po zakonu. m Hotel Kosovo. V 'soboto, dne 13. okt. tamburaški koncert »Bratstva«, podružnica Maribor. Začetek ob 20. uri. m Trgovska nadaljevalna šola. Trgovci, ki imajo učence, so ponovno opozarjajo na začetek šolskega pouka v ponde-Ijek 15. tm. in sicer za I. razred v prvi mestni deški osnovni šoli v Razlagovi ulici, za II. in III. razred pa v prostorih državne trgovsko šole na Zrinjskega trgu. Za začetnike, ki zadnjo nedeljo niso bili pri vpisovanju, se vrši vpisovanje in sprejemna preiskušnja v nedeljo, dne 14. tm. ob 8. uTi v deški osnovni šoli v Razlagovi, ulici, kamor imajo prinesti seboj zadnje šolsko izpričevalo. M Kavarna Frankopan!. Danes V sredo 10. oktobra koncert. Igra priljubljeni tercet. Postrežba točna. Za obilen’ obisk se priporoča Ivan Kokol, kavarnar. m Nepošten! nakupovalec. Pri zagrebški tvrdki M. Weis in drug, koje lastnik je neki Schrvarz, je bil: nastavljen kot nakupovalec raznega blaga za izdelavo ščetk, Mariborčan Franc F. Za nakup blaga je dobil izplačanih 164.000 Din. Pri obračunu pa se je izkazalo, da mu manjka 18.000 D. Izjavil je, da jih je shranil pri neki znani družini v Mariboru. Ker je F. takoj nato izginil iz Zagreba, je oškodovani Schwarz prišel z nekim zagrebškim detektivom' v Maribor, kjer so u bež rte ga nastavljenica izsledili in izročili sodišču. Izkazalo se je, da je denar v družbi dveh žensk zapravil. m Iz policijske kronike, Ker je nosila 150 zavojčkov madžarskega tobaka, je bila ustavljena neka Marija F. Tobak je bil vtihotapljen. Predana jo bila finančni oblasti v isvrho nadaljnega postopanja. — Na Meljski cesti je avtomobil povozil psa. Ker se v zadnjem času zopet množijo take nesreče vsled prenagle vožnje, bo podvzela policija potrebne korake, da to prepreči in bodo krivci občutno kaznovani. — Dva. ponočna metuljčka, neka Elica in Angelica, ki sta pri frčala iz Zagreba in sta se najbolj sukala okrog gojencev- podoficirske šole, sta bila aretirana in oddana v bolnico, po.ozdravljenju pa bosta zopet izgnana v pristojne občine, — Ker je izzival in pel »Die Wacht arrt Rbein«, je bil aretiran ključavničar Maks H. Tudi v neki nemški družini na. Aleksandrovi cesti se jo pri odprtem okrtu pelo izzivalne nemške pemul kar tfe bo ostalo brez posledic. m Mestno kopališče je izven ned Uje in ponedeljka vse dni v tednu odprto. Parna kopel j je ob sredah in’ potki b za dame. 03tale dni za gospode. Občinstvo se opozarja, da mu v prvih kopelttih d neb ni tTeba čakati na kopelj. Kopališče je odprto od 10. ure do 19, popoldpe, blagajna na do 18-. Marodno gledališče. Predstava 7. Sezona 1923-24, Abonoment B, V potek 12. oktobra 1923 ob 20. uri.- Rodoljupci Teselo pozori j e u pet djejstvija. — Napisao Jovan Starija Popovič. — Režira Branka Tepavac, LICA: Žntilov, bivši nekada notaroš . , Harastovifi Nančika, njegova suprnga . , . »Petkova Miliika } _.. ...... Savinova Eden \ nJ,na deCa...........Ffane Sandor LeprSid, mladi stihodelja . Tomažič Gtospodja Zelenička, njegova ujna . Sturmova Šerbulič, bankretirani trgovac . , VI. Skrbinšek Smrdič ) „radia«i...........Tovornik Gavrilovič \ 3 ...... Tepavac JMadj Pal. ................Grom Skoroteča...................Zehrer Radnja se dogadja u vojvodjanskoj palanci u burnoj godini 1848. Med Izvajanjem vstop ni dovoljen. i—[U—• REPERTOIRE: Petek, 12. okt. Rodoljubni, Ab. B, Sobota, 13. okt. Zlatorog, D. (Gostovanje g. Zd. Knittla, člana zagrebške opere, —n— »Rodoljupei«. Danes 12. tm;. sc vprizori Velezabavina kopiedija od Sterija Popo viča »Rodoljubci«, v režiji g. Branka Tepavca. »Rodoljubci« jo satira lažnjive ga in frazeološkega patriotizma, slika vsega onega, kar se jo pokazalo povtš nega in’ škodljivega v srbskem življenju v dobi 1848. Prepričani smo, da bo predstava vzbudi la mnogo smeha in tudi marsikatero bridko besedo, češ: tudi danes smo patrijotje le na jeziku. Predstava se vrši za ab. B, a je še več lepih sedežev rta razpolago, »Zlatorog«. V soboto 13. trn. «e ponovno vprizori krasu a Parmova opera, polna romantike, »Zlatorog«, ki je imela pri premijeri in pri reprizi jako lep uspeh. V vlogi »Janeza« gostuje zopet naš odlični gost Zd. Knittl, član zagrebške o-pere. Ab. D, a jc še mnogo lepih prostorov! na razpolago. Kultura in umetnost x Parma: Zlatorog. Opera v treh dejanjih s predigro. V sredo je bila prva repriza te Parmovo opere najnovejšega datuma. V vrsti njegovih gledaliških del pomeni »Zlatorog« brezdvomuo nekak višek ter napredek. Njegovo bivanje na Dunaju jo torej zapustilo sledove, ki se javljajo v pestrejši uporabi orkestralnega aparata, vodilnih motivov; ter v na-glaševanju deklamatoričnega momenta v vokalnem delu in ki so torej začrte gibati v slogu pevske govorice. Vsebina, vzeta iz zaklada narodno poezije, ki je našla spretno pesniško irt dramatsko obravnavo, zahteva takorekoč zvezo z glasbo; reči moramo, da je imel komponist pri izberi snovi in! muzikalni izvršit- vi prav srečno roko. !—1 Glavno vlogo trentslcega lovca je uspešno kreiral g. Knittl iz Zagreba. Kot spreten igralec se je z vnemo vgl.obil v svojo vlogo. Prav z udovoTjiva je bila i Špela (gdč. Kogojeva).-Napreduje prav lepo kot pevka in igralka. Svoj prijetni naravni glasovni materijal naj izpopolnjuje z vztrajnim študijem. Ravno isto velja o starem' pastirju (g. Štagljarju). Njegov bas-bariton sicer nima sonornosti v nižini, pač pa je polnodoneč, obsežen, gibek in kaže lepo barvenost. Pričakujemo od njega še mnogo, osobito, ko se bode izpopolnjeval v igri. Naša prvovrstna moč, ga, Mitrovičeva, je zastopala topot manjšo vlogo (kot krčmarica Katra). Pa tudi te se je poprijela z isto oduševlje-riostjo, kakršne smo pri njej vajeni. Jerica, krčmaričina hči (gdč. Vladimirova) je prej zadovoljevala v pevskem, kakor v igralskem oziru. G. Govorov (kot trgovec Marko) razpolaga z dobrim glasovnim: materi jaloni, kateremu bo pa še treba temeljitega šolanja. Na odru je novinec. Simpatičen pevski organ ima tudi g. Urvalek (kot trgovec Antonio), '7 Pa 7 ^ neznatni vloži rti mogel priti do večjega razmaha. Vloga manjšega po-mona je bila tudi učiteljeva, katero je podal g. Tovornik, Nezadovoljiv je bil mladi lovec Tenko (g. Skrbinšek). Zbor je bH prav dober v petju, ter kaže tudi'že v rrri mnogo dobre volje. Prav prisrčni b,1,J "»Mi peyfii» ki ->.se tudi do,'«-i r*- ilovoljivo Erelali ga odru. Balgfeo _____________ ke, tv) zadnjeirt! dejanju; ©> Bile spretno -okusne gestavUeno in izvodeoe. Ddajt| y«o čast g. Mitrovičevi. Ee slike, £oi zač« jašs majhna deklica Eaufflai ®ai rajnahU bi želeli izprernenjefflo ali izpuščen^ ker pravi gotovo! kvari1 vi tej obliki sidert zelo poSirceeno zasnovo. Koatumii1 isj deH« koračijo go bili primerni, pri baletu putt pravi okusni. G. Rasberger se je kot pet*-žiseT spet pokazal temeljitega in’ veščega-strokovnjaka. G. dirigent Mitrovič p« je* dovršil lepo in uspešno delo z njemu last« po Spretnostjo in vztrajnostjo. Z BčBirtiol roko obvladu je ves izvajajočil aparat,1 kar zahteva pri naših razrnerah1, osobitof' pa pri večjem! številu novincev na odrU, -veliko dni temeljito muzikalno itt gledališko prakso. S svojo izrazito glasbeno tg+j divi dualnostjo pa jo g, Mitrovič v ataiftt, premagovati tudi to težkoče, ter npoko« --ravati vse izvajajoče sile svojimi umets niškim1 namenom. Žalibog -t?e .pri »Zlato« rogu« prav močrto pogreša V orkeštrrt harfa, kateri so prisojena inače pravi učinkovito zamišljena mesta. Treba Ho,: ta instrument na vsak rtačin’ spet prido^j Biti. H. D. ; Celjske vesti. Smrtifa kosa. V Celju je umri v tonefi, dne 9. tm!. g. Ivan Berna, čevljarski moj-, ster in hišni posestnik1 v 58. letu: starosti, —1 V javni bolnici v Celju jo umrl ifa jetiki g. I. Kač, čevljarski mojster. N..M m. p.! Ufiijj Javim ljudska knjižnica Sp. ženskega društva v Celju Se je otvorilo V nedeljo, dne 7. trn. ter posluje odslej V prostorih Zadružne zveze ob 'nedeljah dd 10. do 11, ure ln’ ob četrtkih od 16. do 18. ure. > i Komorni kvartet Zika v Celin. V to-i; rek, dne 9. tm; Se je vršil v malt dvorani!, hotela Union’ umetniški večer ter napolnil dvorano do zadnjega kotička, Proiz--Valjanje je izzvalo1 tta.r avti ost praznično razpoloženje in burnega aplavza ni hotes lo biti konec, ko so se poslavljali unSeS-«: niki od občinstva iiff Celja, 'kjer1 Bo pase«; živeli že marsikatero prijetno urico. ■i"' Meštnlo gledališče V Celju. V soboto, dne 13. tni ob 16. uri sc vrši dijaška preiD stava SehillerjeVe dra.uie »Mariju Stuart« po zelo znižanih cenah, v torek, drier 16. tuf. pa se vprizori »Pelikan« za ah. B,-Vinska trgatev so je pričel-a tudi že po celjskem okraju. Poleg HezHatoe kvantitete ge obeta Vsled hladnega vremena tudi fdaba .kvaliteta. ■ ' ^ Šport. : Prvenstvena dirka mariBorakiH bRh venskih koledarjev. Mladi mariborfeKl klub »Perun«, ki združuje mariborska slovenske kolesarje, prireja v nedeljo dne 14. trrt. ob 14. uri letos že peto dirko. To pot gre za klubovo prvenstvo, za katerega -so bodo borili trije najboljši dim kači (Pahor, Kumetč, Nabergoj) na pro« gi Maribor Koroška 'cesta km. kamen št, 1 do Fale Inn. kamen’ 26 in nazaj. Peru-novci bodo 'pričakovali tekmovalce kro« 16. ure z godbo iia cilju rta koriču Koron ške ceste. Tekmovali pa bodo tudi fetari-ni, ki odrinejo 5 minut po 14. uri ter Se obrnejo pri km. kamnu 11 (Selnica) ia gel vrnejo krog 15. ure. Perun ovci pričakujejo obilne udeležbe občinstva, ki gotova upošteva agilnost tega mladega športnega društva, katero se iiffla boriti S težkimi, posebno finančnimi težkočami, pal ima vendar krasne uspehe in! se kljub Vsemu marljivo giblje. Po prihodu tekmovalcev se Vrši povorka Skozi mesto 8 godbo v hotel »Kosovo« Ha Grajskem trgu, kjer j-e družabni večer z razdelitvijo daril irt odlikovanj od zadnje Pohorske dirke na 157 km. Občinstvo je £ temu večeru v hotelu »Kosovo« vabljeno- Oblave. § Kolesarski klub »Perun« ima danes, v petek, ob 20. uri sejo v klubovi eoBi Narodnega doma. Dnevrti red: razgovor radi prvenstvene klubove dirke drte 14-tm. Udeležba vseh članov- dolžnost. —• Tajnik. § Ali že imate karte za tombolo? Ako ne, potem si jih nabavite takoj, da Bodete deležni kakega bogatega dobitka, katerih je čez 500. Ne zamudite torej te u-godne prilike, ker bo ta tombola, ki se vrši v nedeljo 14. tm. ob 14. uri popoldfie rta Glavnem trgu. prekašala na dobitkih vse dosedanje, ki so se že vršile v Mari- p 'SESUTI' >T A' t? r»‘ r.Mšf^'^:" 137 oictoPra 1923^ 15! Telepat Svengali priredi pred odborom! v inozemJstvo v petek, dne 12. tni. ob rpol 2L uri tj toliki Gotzovi dvorani tele-patičtii .večer. Njegovi nastopi so doslej povteod vzbujali veliko zanimanje radovednega občinstva. j § Veliko -vinsko trgatev § pleSom pri-Iredl nar* želez, glasb. druStvo »Drava« v Soboto dne 13. trti. v vseli prostorih Narodnega doma. Začetak ob 20. uri, konec ob 3. uri Vstopnina 5 Dia. Opozarjamo inariborsko narodno občinstvo na to pri-l^editev. *§! Dvi revna dijaka prosita Krafio. Cefijone ponudbe Ha Haslov: M. Kurnik, Meljska 'cesta 74, Maribor. 1 S Mestni kino. »Fafctyjeva prva' ljube« seti«, Veseloigra v 4 činih ise predvaja v petek, soboto, nedeljo in’ pondeljek. mu daje pojasnila novinar Božidar Bor-] prevideva za 'nove gradbe zriafrio davcrfe! Tako Se je mučila v Baji ^c0.- ^ijjf olajšave. Tri tretjino vseh izdatkov za^ dni. Morala je težko delati, da j® s® y, zgradbo so popolnoma davka proste, po-j otroku zaslužila vsakdanji kru ; ^ leg tega pa se za nove zgradbe, ako slu-5 zadnjem času pa je začela bo.ejJ® 1 žijo stanovanjskim namenom, za dobo 501 je pretila strašna beda. Odločila & Gospodarstvo. • g Aktuehia publikacija o Haši gospo-idarsko-finančhi politiki. Zagrebška revi-ija »Nova Evropa« je ravnokar izdala ;72 strani obsegajočo dvojno številko, ki ■So posvečena našim gospodarskim1 in finančnim problemom. V tej številki so te-taeljite razprave o najbolj akutnih vpra-isanjih; pisane B strokovnega vidika iri od prvovrstnih' poznavalcev našega gospodarskega življenja ter zaslužijo, da tjih' prečitajo no le paši gospodarski faktorji, temveč tudi vsi drugi, ki sc bavijo a javnimi vprašanji. V prvem’ članku podaja J. B. splošno razmot.rivanje o krizi našega gospodarstva. Dr. N. Kon-fcirenčič razpravlja o naših gospodarskih problemih. Nato sledi M. Antičev članek: »Vloga borze v Pašem1 gospodarstvu in1 F. iPavRcerv članek o poštnem čekovnem prometu. Obsežno in temeljito je pisana {razprava mladega, priznanega narodnogospodarskega strokovnjaka dr. Ive Belina: Najnovejši razvoj tiašega denarni-1 &tva. Dr. M. Markovič objavlja pregled iugoslov. denarništva iti bankarstva, dr. £D. Miši£ pa piše o aktivnosti beograj-&kihi denarnih zavodov. Zanimivi so podatki .T. M. o denarnih zavodih V Črni (pari. H konou sledi razprava slovenskega .strokovnjaka H. Vodopivca o denar-miH aavodih1 in’ davkih. — Pozornost, ki [jo »NoVal Evropa« posveča našim gospo-idanskih' problemov, ki so kardinal-taL-ppohlemi. javnega življenja, bi morala fhiti poplačana s tem, da bi gospodarski krogi tudi naročevali to revijo, ki nudi f» cer'vsakemu mMečemu človeku dovolj Snovi. Kdor se zanima za »Novo Evropo«, 'Pierre I/oti; (Dalje). (4) . ‘XVIII. Solun1, v (noči 27. julija. i Ob devetih zvečer odhajajo častniki &rug za drugim v Svoje kajute; vsi mi fviožčijo lahko noč in mnogo uspeha, zakaj moja skrivnost je že postala javna, i 0 tesnobo M Srcu opazujem nebo Pia Btratii starega Olimpa, odkoder se tako 'često (vzroje gosti, težki oblaki, oznanjujoči nevihto iti dež. Danesl zvečer jo vse jašno iti mitološko gorovje je izarezalo svoj ostri vrh v, globine MeUa. Stopimi v kajuto, Se oblečem ip kre-Sem nazaj na palubo. Sedaj se začno moje vsakdanje Večer-550 čakanje: mine ura, mineva druga, a minute i&e vlečejo počasi in’ ;sc dozdevajo 'dolge kakor 'cela noč. OB enajsti uri slišim? rahlo veslanje Sa mirnem; morja; oddaljena, komaj vid-H« točka Se približuje, plazeč so ko Senca. To je Samuelov čoln. Stražo merijo Ihanj in kriče. Samuel ne odgovarja, koj (nato pa se puške spuste; 'stražo imajo %ajtio povelje, ki iee tiče samo njega. Dajejo mu zame trnek iti drugo priprave za ribolov; tako jo sum odvmjen iti lahko Skočim v čolti, ki sie takoj oddaljuje. Moj zlati 'suknjič blesti iz to-toe, veter je nežen in mlačen in Samuel Vesla brez vsakega hrupa v smeri proti (obali. '*■ Tam čaka majhna ladija. V nji sede Stara, BnOdro oblečena zamorka, stari, do zob oboroženi albanski sluga v slikoviti obleki in! žena, ki je tako zavita, da je Videti zgolj belo, brezlično postavo. ko (Maribor, Jurčičeva ul. 4) g Od Goikove vrtnarske šele v Kranju 'smo prejeli sledečo okrožnico: Vstraj-post bode gotovo tudi v bodoče premagala ovire, ki zadržujejo razvoj našega podjetja. Graditi »Vrtnarsko šo!o» je žo let opušča vsak davek iri uživajo take tedaj, da gre v Beograd iti poišee zgradbo tudi glede občinskih doklad po-j V Beogradu sc jo zglasila na mestni o* težave* idejno tako lepa naloga da ji jo zbog nje-j sebno olajšave. Na ta način' upa vlada,! čini in izpovedala svojo križe ila stavbeno gibanje in tem’ Z dokumenti jo dokazala, da J® 1 p e resnične vrednosti popolnoma zago-j da bo pospeš tovljena bodočnost. Šola je najmočnejši; potom najbolj pripomogla do čimprej- šnje rešitve stanovanjske bede. Lep zgled za našo vlado! , odločitelj pri Vstvarjanju razmer za ob-, stoj človeka. Že obstoječo šole bi bilo pač težko vsporediti — ako bi hoteli presojati *— katera od njih je večje ali manjše, idealne ali praktične vrednosti. — Za nas pa jo treba presoditi vrednost »Vrtnarske šole« iti opozoriti naše sodobnike na velik pomen njegovega razvoja. Mladi-} 171etna Kanja Kušmir so je v Odesi Po je treba pridobiti za obdelovanje ze-j seznanila z Bunjevcem iz Baje, Steva-inlje, — za resno iti koristno delo. V na- nom čiličem, ki je živel v Rusiji kot av- iniSŽao Roman mlade Rusinje. šem načrtu ni pomlnožitev trgovskih vrtnarjev — kor teh imamo prej več kot dosti — pač pa se poslužujemo vrtnarstva — da mladino na lep način vodimo čez vrt k vzornemu obdelovanju, zemlje in s tem zboljšamo splošne živi jonske razmere. Naša organizacija no vabi kmetijskih otrok k prekupčevanju 'cvetlic — temveč se trudi, da tistim, ki bi inače zašli v manj potrebne poklice — Vcepi veselje za koristno obdelovanje zemlje. V kolikor naše podjetje goji vrtnarstvo kot trgovsko obrt — stori to le, ker je V to prisiljeno — vsled pomanjkanja potrebnih sredstev za niaterijaltio oslombo bremienom, ki jih povzroča izpeljava našega programa. g Uvoz inozemskih vin’ v Ti-ašo državo. Glasom statističnih podatkov so je uvozilo lansko leto v našo držaVo nad 10.000 hi vina, večinoma iz Madžarske. Pri tem1 zakonska žena. Nek policijski je takoj odpravil na pot, da žilica V° : in pokjiče na odgovornost. V ^a^oV‘e y ga sicer ni našel, zvedel pa je, «a . Čili a ravno tistega dno poročal z 11 dekletom in odšel ž njim na ^enlt°VL1>( sko potovanje. V rimsko -k ato 1 i š k e ^ , neon uradu je bilo ugotovljeno, da s čili6 poročil z neko Rozo Šncbcr.2c dom iz Češkoslovaške. Policija je veS »tro-ogmki' ujetnik. Ž njim se je tudi po _________________ „______________________ , ročila. Pred poldrugim letom so jo <5ilič stanovanje v policijskih zaporih, iskala mladi zakonski par, hoteč ! skrbeli za prvo poročno noč breZP ... daa pr^ tod* vrnil iz Rusi je v Bajo z ženo iti tri mesece staro hčerko. Ker pa ni našel v Baji dela, je šel v Beograd, dočim je žena o-stala pri njertih svojcih v Baji. Dasirav-no je Cilift zaslužil v Beogradu po 150 dinarjev na dan, ni poslal ženi niti pare. mlada zakonca sta si oči vidno P0/®. t varnejše prenočišče. Uboga Ruskih ^ otrokoml je bila pridržana na mes ^ čini, dokler ji ne najdejo bolj^ež vetišča. lastnih izdelkov za spalne in jedilne sobe najceneje v zalogi. Šercer in drug, Vetrinjska ni. 2. 2176 30—9 Šivilja z dolgoletno prakso pride na dom. Naslov v nprav-uištvu lista. 2250 m suhe gol)® kupuje vsako množino trgovina A. Požar, MariIg 2241 Gosposka ulica 4. GKKETSaEEEB pase sami potapljamo v lastnem vinu,ki Le^ soba j krasni kgi^za ga tie moremo razprodati Piti doma., niti v inozemstvu. To je zopet dokaz naše tiesmotrene gospodarsko politike. g Ukiiijenje topčidoi-ske ekonomije. Ministrski svet je sklenil sf prihodnjim letom ukiniti državno gospodarstvo na Topčiderju. Mesto tega ostane samo mala Staniča v svrlio nadziranja topčider-skega parka. g Pospeševanje gradbenega gibanja v Avstriji. V prepričanju, da moro rešiti problem stanovanjske bede, ki vlada po-Vsod, samo gradbeno gibanje in siccr na privatno inicijativo, je stopila avstrijska, vlada v Stik z zainteresiranimi krogi, s! katerimi je bil sklenjen sporazum, da! dovoli vlada za zgradbo stanovanjskih;; hiš 100 milijard kron državno podpore, — j Poleg tega jo izdelati zakonski načrt, kijjS Naslov v upravništvo. 2251 Plsainl stroj „Remin0ton“ v dobrem stanju se na Din. 3000 proda pri A. Reismann, Vojašniška ul, 6. 2248 2—1 Voz (Plateau) •/. dobrimi vzmetmi, nosi 2000 kg, po ceni na prodaj. Vpraša so v Slovenski ul. 20. 2245 3—2 Podpirajte slovenske tvrdke- Zahvala. Vsem, ki so nam ob bridki izgubi našeg* 'J ljenoga sina, oziroma brata diSaH® izkazali svoje sožalje, ter ga spremili na nicg°” s0 nji poti, izrekamo svojo globoko zahvalo. Oso»> g, zahvaljujemo g. dr. A. Medvedu, g. katehetu, gl‘ fesorjem, gg. sošolcem poiebno pa njihovemu Pe jaSt. mu zboru za ginijive žalostinke in izkazano ladnp ^ I za dame m otroke kopita j i najceneje, pri tvrdki 2166! Matibor, Grajski trj 1. Zahvaljujemo so lem potom tudi dr. I. Matkotu, ter i, sestri Romualdi za žrtvovalno skrb ob dolgi mu5m bolezni. MARIBOR, 12. oktobra 1923. 224.!) Žafujoža PO«žtslt* po- Samuel vzame zamorko iti Albanca na svoj čoln iti se. oddalji molče, brez besede. Ostanem' sam v. zavito ženo, molčečo in nepomično kakor bela prikazen; lotim ae vesel in' obrnem] ladjo v nasprotno smer, tja tia široko morje. — Mojo oči so nestrpno uprte vanjo in komaj čakam, da se Bganei iti da mi da kako znamenje. Ko sva dovolj daleč, izmota izpod ovoja bele roke iti jih proži proti meni; to je znamenje, da lahko sedem k nji. Drgetajoč so jo dotaknem in ta prvi dotik mie opaja rs smrtno omedlevico; njen! zavoj je polti orientskih dišav, ki povečujejo 'čutno opojnost. Bolj. nego njo Sem ljubil neko drugo žensko, ki je sedaj no Smem' videti; toda nikoli me ni čutnost tako opajala kakor topot. XIX. 1: 'Azija;;iua ladija je polna gvdlniK preprog, blazinic iti turških odej. Ima vse, kar zahteva orientalska udobnost in jo na prvi pogled podobnejša ploveči postelji negovladjici'. Najin položaj jo neobičajen: ne smeva spregovoriti niti besedice, kajti podoba je,-da so se vse nevarnosti sestale'okoli te majhno ladije, ki se lahno pomika na odprto morje. Lahko bi rekli, da se ta par sploh’ ni Sestal z drugim namenom ko da se opaja s čarom' nemogočega. f Ob treh, ko se bo Veliki medved o-brnil na neizmernem nebu, Be bodeva morala ločiti. Slohrno noč spremljajo najine oči njegovo točno gibanje in' rep lepega zvezdišča je kazalec na uri, ki meri minute najinega razkošja. Čas na ladiji med nočnim nebom in morjem! jo čas popolnega pozabljenja sveta iti življenja, en sam’ poljub, ki traja od večera do jutra, poljub', ki je žgoč kakor vzduli v peščenih pokrajinah A-frikc, k.ier voda zgolj razdražujo hepo-gasljivo žejo. Ob enih jc pretrgal nočno tišino na-g£jl hrup; začula sva harFo iti ženske glasove; nekdo je zavpil Pad nama, in komaj sva imela čas, da se izogneva. Čoln od italijanske korveto Mana Pia je plaval mimo, obložen S pijanimi častniki; — malo jo manjkalo, da bi naju bil povozil in potopil. XX. Ko sva priplavala v bližino Samuelovega čolna, je Veliki medved že prekoračil točko svojega največjega vzpona in v dalji je bilo čuti kikirikanje petelinov. Samuel je spal na dnu čolna, zavit v moje pokrivalo; zamorka je spala spre daj, a stari Albanec jo bil pri veslih. Oba stara služabnika sta pristopila k svoji gospodarici in Azijadina ladija se je oddaljila skoraj brez šuma. Dolgo so mi oči sledile beli lik mlade žene, ki jo onemogla klonila na mestu, kjer sem jo pustil razgreto od poljubov in poškropljeno z mlačno nočno roso. Na palubi nemške korvete je ura u-darila tri; na vzhodu je bledi svit razora! temne obriso gor, katerih podnožje se je izgubljalo v temi, v njihovi lastni senci, padajoči na mirno vodo. V tej črnini ni bilo mogoče ničesar razločiti, le zvezde so bledele nad morjem. Mlačni jutranji hlad je padal na vodo, gosta rosa jo kapljala z desek farnu-elove ladjice; začutil sem močan drget po životu, kajti oblečen sem bil v albansko srajco iz lahkega muselina. Iskal sem suknjič in na grozo opazil, da sem tja bil pustil v Azijadini ladiji. Začelo me jc zebsti. Se eno uro sem moral ostati zunaj, da^se vrnem na ladijo ob dogovorjenem času, ko me ne bodo opazile straže. Skušal isem veslati, a roke do bile utrujene in po vsem životu se je razletel spanec. Previdno sem dvignil odejo, kise je 2 njo pokril Samuel in sem legel tiic čudnega prijatelja, ki ga je v j la na mojo pot. ' ^ ^rd«* Čez par minut sva spala 0 ,ja je * ,, premagljivo spanje... la J svojo pot... _ Wfr3il , lo je ob štirih; medel svit J® j belo površino Soluna iri vr j« nih ladij. Vrnil sem’ se tat, zahvaljujoč srečnemu 11 me niso opazili. XXI- d9 S«: Nastopno noč se mi J® iiadp. ® ,nTj Haglo zapuščal Solun iti A ^ do ^ muelom sva hotela teči P° t»i s® ško vasi, kjer biva Azijadn, ,oSt ie .j slovil od nje: sanjska ”nCI^jfljla i0 flrr/pvnln nniinf> b8ŽclB!J@> a Arfa’ drževala najino bežanj© in korveta je že spuščala 3 je] »Pošljem ti u jene lafc’* ' ]a=.‘ .. jja nniel, »dolgo pletenico nje11 da In’ še zmirom gva se trn ^ vso moč bežala. , jdor ^ Potem so me prišli bud^ je ' in nastopiti službo. P®»rSlJ V svečo v kajuti; videl se® svilnato cvetje tapet in p mil popolnoma. ,0 cHr * To noč jc deževalo, lilo 3 mo je vsega premočilo. 2X11. ^ ^olii' Ob desetih zjutra: _scm^. 7rP^ čakovano povelje: tnjetf f korveto in Solun « j)oef grajsko poštno laduo, lad13 Žbo na angleški stra/.i ^ hovind. ki je imela nalo„ porske vode ^ >3!ftfeor* OdgftiotBi »ggdnik; iSuttoit O aini. rink*fiKi