PRAVI CA GLASILO EOHVNISTlCW« PARTIJE SIOTEMIJE Poštnina plačana v gotovini To, proti čeniur smo primorani boriti s6, so imperialistični cilji grških vladajočih krogov. Ti cilji in namere nimajo nič skupnega z interesi Grčije, niti grškega naroda, marveč so celo v direktnem nasprotju z njimi, prav tako kakor so v nasprotju z interesi drugih balkanskih narodov. S. KOSANOVIČ Leto VII. . št. 296 I Ljubljana, ponedeljek, 16. decembra 1946 j Izhaja vsak dan razen ob petkih Mesečna naročnina Din 45.— Cene Din 2.—— Varnostn' sVet razpravlja o obtdžbi grške vlade proti Jugoslaviji, Bolgariji in Albaniji Tsaldarisove obtožbe o vmešavanju sosednlih držav v grške notranje zadeve so'popolnoma neosnovane Odgovor jugoslovanskega delegata Save Kcsanoviča na spomenico grške vlade New York, 15. dec. Posebni dopisnik Tanjuga porota: Varnostni svet je ricel r nrifo/he v s narfi/.anskimi bor- GOVOR MOLOTOVA 0 SPLOŠNEM VPRAŠANJU RAZ0R02ITVE Izvesti moramo resnično demilitarizacijo in razorožitev nekdanjih sovražnih držav t*,v” lurii, 12. aec. roseum uupianiiv 1 nuju^u pui j- pričel razpravljati o vprašanju grške pritožbe v zvezi s partizanskimi borbami v severni Grčiji. Ko je pozval predstavnike Jugoslavije, Bolgarije, Albanije in Grčije naj zavzamejo mesto za mizo, je Varnostni svet' poslušal Tsaldarisovo izjavo, nato pa dal besedo jugoslovanskemu delegatu Savi Kosanoviču. Kosanovič je imel pomemben govor, v katerem je prikazal nedemokratični značaj mahinacij grške vlade pred Varnostnim svetom. Dejal j6 med drugim: »V času, ko ves svobodoljubni svet z največjim zanimanjem spremlja delo Generalnp skupščine OZN in Sveta ministrov za zunanje zadeve v New Yorkij, v času ko svet z veseljem pozdravlja vsak napor, ki ima namen okrepiti slogo, doseči razorožitev, vzpostavitev trajnega miru, prav v tefn času smatra Tsaldarisova vlada za primerno predložiti Varnostnemu svetu ■ svojo spomenico, spomenico, ki obtožuje grške sosede, predvsem Jugoslavijo, da izzivajo državljansko vojno, ki besni danes, po izjavi Tsaldarish in številnih dopisnikov svetovnega tiska, v Grčiji. Odgovornost za sedanjo državljansko voj no v Grčiji leži na sedanjem režimu, ki je v nasprotju z občutki grškega ljudstva. Ta režim ne bi mogel podaljšati svojega obstoja brez umetne podpore iz inozemstva. Da bi pojasnili nekatere stvari iz preteklosti, mi dovolite, preden pričnem s končnim obravnavanjem Tsaldarisove spomenice, da vas opozorim na dejstvo, da je vlada Federativne ljudske republike Jugoslavije v svoji noti velikim silam, dne 18. julija letos, predlagala izvedbo preiskave o dogodkih^ ki so se tedaj odigravali v Grčiji. Preiskava, ki smo jo mi predlagali, ni bila izvedena. .Več kot leto in pol dni je Jugoslavija, ki želi edino mir in možnost izgradnje po strašnih vojnih trpljenjih, spremljala z zaskrbljenostjo dogodke n^ svoji južni meji. Treba je bilo mnogo širokosrčnosti, potrpljenja in samodiscipline pri Jugoslovanih, da ,ne bi ti dogodki izzvali postopke, ki jih , ne bi mogli popraviti, da ne bi nasedli izzivanji m. ki bi lahko zadale težak udarec OZN. Da bi to dokazali, ni treba omenjati jugoslovanskih virov, dovolj je nekoliko prelistati svetovni tisk, ki sicer, zaradi drugih razlogov, ui dobro razpoložen proti republiki Jugoslaviji, ali pa spomniti se razprav v »britanskem parlamentu. Ni 'mogoče reci, da je bil kdo v demokratičnem svetu navdušen zaradi preludija plebiscita v Grčiji, ki je imel nalogo vrniti monarhijo. Nihče v demokratičnem svetu tudi ni bil navdušen z njegovimi rezultati, ki so vrnili monarhijo. Navedel bom samo dvoje ali troje navedkov iz ameriškega tiska. Wiliam King, dopisnik »Associated Pressa«; ki je julija 1945. leta obiskal obmejno ozemlje Jugoslavije in Grčije, je poročal 7. julija iz Bitolja svoji agenciji: »Neuradne cenitve govore danes, da je deset tisoč Slovanov pobegnilo v zadnjem času iz severne Grčije, da bi se izognili terorju, ki ga vrše grške oborožene tolpe in grška policija, ro-Pajoč cele vasi. Skoraj dva tisoč be* R iincev jz grške Makedonije, kjer Srske tolpe — kakor poročajo — ro-P«i® celo pokrajino in SloVane, ki jih , Preganjajo iz' njihovih domov, je pri-s*° jugoslovansko Makedonijo samo preko tega obmejnega mesta.« Balkanski dopisnik »New York Timesa«, S. Pop Bruer, je poročal svojemu časopisu 7. julija 1945: »Na Balkanu se se poslužujejo terorja kot političnega sredstva in prav sedaj se terofja poslužujejo Grki, da bi preplašili Makedonce v. Grčiji. Tu v Bi-. ! . J” sem se razgovarjal s (6 begunci, crif=m. J'1' slučajno izbral izmed 112. SUKa, ki Sem sj :0 ustvaril iz razgovora z njimi( :c biIn slika dejanskega zatnanja. Vseeno ali stoji zti feni grška vlada ali ne, brez dvoma zatiranje obstaja. e ljudi so pretepali, vzeli so •J!!” nJ4”?\a nvajhna uboga posestva, j,l, teroriziral,, tnko (|a Se‘ odločili za dolgo pot preko golih brd obmejnega predela v jugoslovansko Makedonijo. Tipičen dogodek mi je pripovedoval Dimitrij Gaskev, star 60 let, trgovec z avtomobilskim; {|elj jr;vcj je deset let v Ameriki in iahko mi je pripovedoval__svoje_ dogodke v angleščini. Dimitrij mi je pripovedoval, da je 27. marca prišla skupina grških vojakov kot patrola, v njegovo hišo, za-1 htevajoč njegovega nečaka Borisa Ga-skeva. Streljali so na Borisa in ga ranili v roko. nato pa streljali na nje-Sovo mater Aleksandro, ki je' ob tej prilik; izdihnila, skušajoč intervenirati v zaščito Borisa. Borisa so aretirali skupno s še "0 ter jih odpeljali potem, ko so( zaplenili vse, kar je bilo v Dimitrijevi hiši. . . Drugi primer iz vasi Krupište 'pri Kosturu. Diordie Todorovski,, star 42 let, trgovec, pravi,t da je bilo 550 [ju-. di iz vasi, ki ima vsega skupaj 4009 prebivalcev, aretiranih in prepeljanih v zapor v Kostur. Nemiri so se pričeli 10. aprila, pripoveduje Todorovski, ko je 500 vojakov obkolilo vas ponoči, dočim so grški kolonisti, ki so po prejšnji vojni prišli v vas iz Turčije v zvezi 7. izmenjave manjšinskega prebivalstva, izganjali prebivalce iz njihovih hiš ter jih pretepali.« »Dovolite mi sedaj,« je nadaljeval Kosanovič, »preskočiti osemnajst mesecev in navesti »New York Herald Tribune« ali »New York Times« iz teh dni. Gaston Koblenz piše 7. decembra 1946. leta v »New -York Herald Tribune«! »Uporniška planinska vas Kupa je še vedno v dimu po včerajšnjem napadu grških vladnih sil, ki operirajo iz . močno utrjenega garnizona 6 milj od jugoslovansko-grške meje. Miniti je moralo štiri in dvajset ur, da se je zvedelo, kdo je razrušil to vas. Tukajšnji grški monarhistični častniki so dejali dvema ameriškima novinarjema, Jti sta včeraj opazovala, kako Kupa gori, da so vas zažgali »uporniki«, ko so hoteli strahovati prebivalstvo v Egejski Makedoniji. Toda ko-njevodci, ki so se v zadnji noči vrnili z vladnimi četami iz vasi Kupa, niso potrdili tega pripovedovanja in razgovorov. Major Satiorions Papioanu, poveljnik garnizona v Fannsu, je danes končo dejal, da je bila njegova naredba, da se izvede udarec proti temu »uporniškemu«, oporišču. Široko se je zasmejal, ko so ga vprašali ali je bila naredba uspešno izvršena. Dve tretjini kmečkega prebivalstva, sto družin je, odšlo z uporniki. Vas” Kupa je naseljena z Makedonci slovanskega porekla. Vse vladne čete nosijo britanske vojaške uniforme. Njihove uniforme se ločijo od britanskih samo po svileni kroni in majhnem krogu na garnizonski kapi. Čete so opremljene z britanskimi minometalci, puškami in strojnicami s strelivom, izdelanim v Ameriki. Čete grške vlade uporabljajo ameriške signalne telefone in britanske zemljevide. Eden izmed šestih, kamionov, ki so danes prevažali vladne čete, je imel označbo UNRRA.« Nobeden izmed častnikov, s katerimi je govoril ta novinar, se ni boril kot partizan po demobilizaciji grške vojske, ki so jo izvedli Nemci. Britanski polkovnik iz britanske vojaške misije v Grčiji je dospel danes v ta kraj in bil toplo pozdravljen v častniški menzi. Pojasnil je novinarjem, da smatra za potrebno podvzeti resne varnostne ukrepe, da ne bi bil opažen na tem področju -s- da Rusi ne bi mogli obtožiti Britancev,' da vodijo te operacije.' Britanski polkovnik, ki nosi monarhistično krono na svojem Ipvem žepu na prsih, je dejal, da je njegova naloga voditi vežbanja, ne pa operacije grške vojske. »Na primer,« je dejal ta britanski polkovnik, »opozorimo jili, kadar je strojnica usmerjena v napačno smer.« Isti dogodek je opisan prav tako prepričljivo v »New York Timesu« od 7. decembra 1946. 1. po dopisniku Arthuru Brandellu.« ' »To je tako značilno in jasno,« jc dejal nadalje Kosanovič, »da je vsako nadaljnje tolmačenje odveč. Razen dokazov o preganjanju vseh demokratičnih elementov, so se pred kratkim obrnili na generalnega tajnika OZN Trvgve Liea s pismom predstavniki vseh grških demokratičnih strank v zvezi z zahtevo po umiku britanskih čet iz Grčije, v katerem so jasno razložili svojo opozicijo proti Tsaldari-sovemu režimu. Razen teh preganjanj je grška vlada smatrala; da je časovno razdob- je med 194-1 in 1946 zelo ugodno, da postavi ozemeljske zahteve na račun Albanije in Bolgarije. Grška vlada je to storila celo na mirovni konferenci v Parizu. Vendar to še.ni vse. Grška j vlada celo trpi in razpihuje propagando, ki podpira ozemeljske zahteve, naperjene tudi proti Jugoslaviji, in se ne pomišlja sumiti v udeležbo Jugoslavije v borbi proti Hitlerju in Mussoliniju, j Grški zunanji minister je’ obvestil ju- j goslovanskega pomočnika zunanjega ! ministra septembra 1944. leta, da bo Grčija zahtevala popravo meje proti Jugoslaviji. Nešte.vilna vprašanja, ki vsebujejo najbolj grobe olifožbe, hi lahko našli v grškem tisku. Navedel bom samo tri, in to iz vira, o katerem ni mogoče reči, da je neodgovoren. General Mazarakis je v časopisu ;,Ekliki Floga« od 5. julija 1946 z na- ! slovom Bitolj in varnost Grčije — j eden izmed življenjskih nacionalnih zahtev«:, napisal članek, v katerem je j rečeno: Za zagotovitev svoje varnosti J mora Grška posedovati: 1. dolino Stru-mice; 2. Klisuro Demir-Kapi jo- in 5. Morihovo in planinsko planoto severno od Bitolja. Ta področja so bila vedno grška, s stališča jezika so pa prežeta z grško nacionalno zavestjo-in grškim fanatizmom.« General Mazara-kis. bivši načelnik grškega generalnega štaba in bivši minister za vojsko, je pisal 5. junija 1946 v časopisu »He-las<; naslednje: Grško-srbska meja ni ugodna za Grčijo: varnost Soluna je bila v preteklosti nekajkrat ogrožena. Grška ni pripravljena trpeti tak položaj. Skrajni čas je. da naši jugoslovanski sosedje razumejo, da odnosi med našima dvema državama vse dotlej. dokler *bo obstajala sedanja meja. ' ne morejo biti nikdar iskreni niti prijateljski.« Tudi gospod Tsaldaris je štirinajst dni prej. preden je postal predsednik vlad?, napisal v časopisu »Aneksirti-sia« od 18. marca .1946. leta tole: »Ali mi je dovoljeno nekaj dodati in pričeli z našimi nacionalnimi zahtevami, ki jih bonuse enkrat na kratko prikazal. kakor sledi? To kar Grčija*potrebuje, je varnost njenega ozemlja. Zahteva varnost, da bi pa to dosegla,' je potrebna poprava njenih mej, in kar je razumljivo. Severni Epir mora bili vrnjen materi državi. Na kratko glede na stopnjo varnosti predvojnih mej je položaj naslednji: 1. med Cer-liva Ftelja na Jon*skem morju in FIo-rino je varnost dvomljiva; 2. med Florino in Vardarjem sploh ni varnosti: 5. med Vardarjem in Strumo praktično ni varnosti; 4. med Strumo in Mesto varnost ni gotova, ampak dvomljiva: 5. med Mesto \n Marico absolutno ni varnosti.« Kosanovič je nadalje dejal: »S tem v zvezi želim pripomniti, da je imeflo jugoslovansko ozemlje, o katerem govori Tsaldaris, 1912. leta, in to ne po jugoslovanskih statistikah, 188.580 prebivalcev, med njimi samo 210 .Grkov. V današnji številki #»New York Timesa« je objavljena izjava Tsaldarisa v istem smislu. Toda s strani^ določenih krogov v Grčiji in inozemstvu je bila storjena proti Jugoslaviji neka velika mistifikacija, ,ki skuša rtiznetiti šovinizem in okrepiti reakcijo, da baje Jugoslavija ogroža ozemeljsko nedotakljivost Grčije. Znova želim najbolj kategorično potrditi, da je to popolna laž. Vsekakor pa* da so simpatije našega ljudstva, gotovo še makedonskega, na strani svojih zatiranih bratov v severni Grčiji, in pa, da trpljenje in želje, makedonskega prebivalstva v Grčiji imajo Qdmev v Jugoslaviji. Prav tako ne . more nihče zadušiti naravne težnje makedonskega naroda, po zedinjenju. Prav tako je res, da so simpatije jugoslovanskih narodov na strani demokratičnih sil v Grčiji. Vendar vse to ni greh in vse to nikakor samo po sebi ne ogroža nedotakljivosti Grčije. Splošno' znano je, da niti vlada FLRJ, niti vlada LR Makedonije nisti&posta-vili ozemeljskih zahtev Grčiji. Triie orimeri iz grške spomenice Gospodje, to so naše splošne pripombe k spomenici, ki vam jo je predložila Tsaldarisova vlada, obtožujoč Jugoslavijo, Albanijo in Bolgarijo, da ogrožajo mir. Nočem se spuščati*v podrobno pobijanje posameznih trditev te spomenice. lo ni 'potrebno. Njena nepravilnost, nesolidnost in neskrupu-loznost je vidna zlasti v tem trenutku, ki je tako velikega pomena za življenje Združenih narodov. Navedel ‘bom samo tri primere vi spomenice. Na osmi strani trdi Tsaldaris, da je 20. oktobra 1946. leta ob 7. uri zjutraj »neka jugoslovanska obalna ladja, oborožena s strojnico, zaplula 500 metrov v grške teritorialne vode na Dojran-skem jezeru. Jugoslovanska posadka jc zadržala 9 grških ribiških čolnov in njihovo posadko, skupaj 18 ljudi. Šele 8. novembra so bili ti l judje spuščeni skupno s svojimj čolni. Grška vlada je vložila uradni proiest pri jugoslovanski vladr«. Toda jugoslovanska vlada je odklonila grški protest kot neutemeljen. iz razloga, ker so dejansko grški ribiški čolni zapluli 500 metrov v jugoslovanske teritorialne vode, zaradi česar jih je jugoslovanski patrol-ni čoln *ajel. To je popolnoma pra- Nadaljevanje na 2. strani Moskva,. 15. dec. (Tass.) Govor zunanjega ministra ZSSR Molotova na zasedanju Generalne skupščine z dne 13. decembra 1946: Gospod predsednik gospodje delegati! Imel sem že priliko pojasniti s te tribune stališče sovjetske vlade v vprašanju splošne razorožitve. Z> velikim zanimanjem smo poslušali pojasnila o stališčih ostalih vlad, tako v komiteju, ki je proučeval to vprašanje, kakor tudi v Generalni skupščini. Mednarodni položaj, ki ga vidimo v tem trenutku, se v mnogih pogledih razlikuje od mednarodnega položaja, ki je obstojal po prvi svetovni vojni. Vemo n. pr., da je Nemčija po drugi svetovni vojni nekaj drugega, kot Nemčija po’ prvi svetovni vojni. .Japom ska po drugi svetovni vojni je prav (tako zelo malo podobna Japonski, kakršna ie bila po prvi svetovni vojni. Če se spomnimo, da sta Nemčija in Japonska — dve glavni napadalni sili. ena na zapadli, druga na vzhodu — bili zgled agresivnim silam pred drugo tovno vojno in da sta ravno ti deželi sprožili zadnjo svetovno vojno ter pahnili vanjo vse dežele. majhne in velike, bomo videli, da je ta korenita sprememba v položaju Nemčije in Japonske zelo velikega pomena za dobro razumevanje mednarodnega položaja. To zahteva, da moramo do kraja izvesti resnično demilitarizacijo in razorožitev nekda* njih sovražnih •držav ter ustvariti budno kontrolo, ki jim bo onemogočila, da ponovno postanejo napadalna sila. I)o kraja moramo voditi boj proti fašizmu, boj za demokratizacijo teh držav, kakor so to zavezniki določili že med ‘vojno. '• Glede napadalnih sil imamo sedaj ugodne pogoje, da. jlelamo v skladu z nalogami za preprečen je nove napadalnosti. Druga važna okoliščina je ta, da danes. po drugi svetovni vojni, ni držav, ki bi bilp ostale izven nove mednarodne organizacije za utrditev miru in varnosti. Tud: v tem pogledu se položaj znatno razlikuje od onega, ki je bil po prvi svetovni vojni. Danes so vse velike iij majhne dežele, ki zaslužijo ime demokratičnih držav, članice Organizacije- ZN. Izjeme tega pravila so • zelo neznatne. Po zaslugi takšnega stanja stvari imamo zelo važen predpogoj za rešitev problema, o katerem danes govorimo — problema splošne razorožitve. Priznati moramo, da je dandanes mnogo stvari odvisnih od nas.samih, od naših skupnih naporov, naše* želje, da vsi skupaj sodelujemo v interesu splošnega miru, ne da bi ustvarjali bloke nekaterih držav proti drugim miroljubnim državam. Dovolite mi, da preidem naravnost k resoluciji, ki nam jc bila predložena. Dve ideji sta bili osnova sovjetskemu načrtu za splošno omejitev oborožitve, ko smo ga predložili Generalni skupšči-ni~v proučitev. Prvi« smo smatrali za potrebno, da se Organizacija ZN formal-n« izjavi za potrebo splošne oborožitve; drugič se nam je zdelo potrebno, da Organizacija ZN vztraja na potrebi prepovedi proizvodnje in uporabe atomske energije v vojne namene. V predloženem osnutku resolucije sta obe ideji. Ne bom vam skrival, da je sovjetska delegacija hotela, da še glavni predlogi, ki jih je dala Generalni skupščini v proučitev, izrazijo jasneje. Vendar pa ima predložena resolucija glavni tezi, bi odsevata idejo splošne omejitve oborožitve^ kakor tudi idejo prepovedi proizvodnje atomska energije v vojne namene, v drugi obliki. Tako je tudi sovjetska delegacija zadovoljna z delom komiteja in z resolucijo, kj je bila predložena Generalni skupščini v odobritev. Danes smo se tukaj bavili predvsem z uporabo atomske energije v vojne namene. To je popolnoma naravno, kajti ta vrsta orožja zasluži dandanes posebno pozornost. Tudi v sovjetskem osnutku resolucije je bilo poudarjeno, da je prepoved uporabe atomske energije v vojne namene silno važna naloga. Osnutek resolucije po pravici vztraja na potrebi. da se p6speši delo atomske komisije in uveljavi mednarodna konvencija, ki prepoveduje uporabo atomske energije v vojne namene. - Vsakdo bo istočasno razumel, da atomska bomba ni obrambno orožje. Tudi kadar nam govorijo o potrebi obrambe ali zaščite n e, k e države, moramo seveda razumeti, da te naloge niso take vrste, ki bi se jih dak} rešiti s pomočjo atomske bombe. Atomska bomba je namenjena, kakor znano, za tuja ozemlja in ne za obrambo lastnega ozeriftja. Resolucija, ki nam je bila predložena v proučitev in ki jo ho, kakor smo prepričani. Generalna skupščina sprejela, bo prvi korak v realizaciji ideje splošne razorožitve. Po tem ukrepu Generalne skupščine bodo potrebni drugi ukrepi, ki jih bo moral izdelati Varnostni svet. To bo ena njegovih najvažnejših nalog, nam pa oslane, da želimo Varnostnemu svetu srečo pri izdelavi in aplikaciji teh novih ukrepov. Danes bi sovjetska delegacija rada izrazila ^voje zadovoljstvo s prvimi rezultati dela v vprašanju splošne omejitve razorožitve, kakor tudi z rezultati sodelovanja, ki. smo ga tukaj realizirali v urejevanju tega vprašanja. Tukaj šo že dali nekatere informacije o vprašanju, ki je zadnje čase povzročalo, dolge debate — informacije o četah ua tujih ozemljih. Todiy samo ob sebi je razumljivo, da informacije, ki se dajo na taki seji, ne morejo biti podrobne, ne morejo biti popolne. — Sovjetska delegačija bi rada izrazila željo, da se predlog, ki smo ga delno že proučili, in sicer vprašanje čet na tujih ozemljih, ne odloži, da ga prav tako rešimo. Tedaj bomo vsi natančno »vedeli, katere čete naših držav so izven naših dežel, katera vojaška oporišča imajo te ali one države in kje so ta oporišča. Ravno v tem trenutku, ko, sprejema-, mo sklep o splošni omejitvi- oborožitve in o prepoved; uporabe atomske energije v vojne namene, bi 'bile te informacije še posebno koristne. Dejansko ni za nikogar tajnost, da- so vojaški proračuni nekaterih držav v tem trenutku zelo veliki. Ljudstvo bo z velikim zadovoljstvom »pozdravilo sklep o splošni omejitvi oborožitve in o omejitvi vojaškega proračuna, kajti' to bo omogočilo resnično olajšanje davčnega bremena prebivalstvu in preprečene dviganja cen. ★ Ko nam govorijo o svobodi tiska in drugih lepih "stvareh, bi mi povedali v zvezi s tem: Čemu morajo predvsem propagandisti nove vojne uživati svobodo tiska in zakaj se mi, nasprotniki te škodljive propagande, ne bi mogli po-shižiti svobode tiska, da skupno odgovorimo podobnim vitezom tiska, ki obdelujejo javno mnenje s svojo propagando? Generalna skupščina je na sedanjem zasedanju že in bo še sprejela celo vrsto sklepov. Njihova važnost bo različna: nekateri izmed njih bodo velike važnosti, nekateri manjše. Zdi se mi, da ne more nihče izmed nas dvomiti, da je sklep o splošni omejitvi oborožitve eden izmed tistih, ki se prištevajo k najvažnejšim sklepom Generalne skupščine. — Sprejet -je bil soglasno v komiteju, kjer so zastopane vse naše dežele. To ponovno dokazuje, da sprejemamo ta sklep v primernem trenutku. Sklep v tako važnem in kompliciranem vprašanju kot je splošna omejitev oborožitve, je mogel biti samo soglasen, ker smo vsi priznali, da je to vprašanje aktualno. Še več: ta sklep ustreza interesom vseh narodov, velikih in majhnih. Sprejemamo ga soglasno, ker se zavedamo, da je ta sklep sprejet v interesu naših narodov, ki jim služimo, v interesu splošnega miru. Zaradi tega sovjetska' delegacija izraža prepričanje, da bomo soglasnost, k: smo jo pokazali v dobi priprav, pokazal' tudi, ko bomo v skupščini sprejemal sklep o splošni omejitvi oborožitve.. Z OBISKA SLOVANSKIH GOSTOV V SLOVENIJI Delegati na grobovih talcev v Begunjah. ) Grška demokratična armada presekala cesto Solun-Atene in Solun - Larisa Delegati slovanskih držav so se vrnili v Beograd Atene, 15. dec. Kakor poroča agencija France Presse, so čete demokratične armade med bitko proti monarhoiašistom na področju Olimpa razstrelile most Sa-rantakonosu ter tako pretrgale cesto med Solunom in Lariso. Med istimi operacijami so tudi presekale cesto med Solunom in Atenami. Nadalje poročajo, da so New York, 15. dec. (Tass.) V petek je bilo zaključeno zasedanje Sveta zunanjih ministrov, čigar aktivnost je bila zelo plodovita. Ministri so določili besedila petih mirovnih pogodb za bivše nemške zaveznike: Italijo, Romunijo, Bolgarijo, Madžarsko in ,Finsko. Določen je bil red, po katerem bodo obravnavali vprašanje Nemčije na prihodnjem zasedanju Sveta zunanjih ministrov, ki se začne 10. marca v Moskvi. Ti pomembni uspehi so bili omogočeni šele' v zadnji etapi pogajanj med štirimi zunanjimi ministfi. Značilnost te etaipe je bila v nasprotju z mirovno konferenco ▼ Parizu in začetkom zasedanja Sveta zunanjih ministrov v New Yorku prizadevanje vseh delegacij, da sporazumno storijo sklepe. Na zaključnem zasedanju so ministri obravnavali zadnja vprašanja mirovnih pogodb in organizacijo svobodnega tržaškega ozemlja ter so dosegli soglasje. Sporazum je dosežen v vseh teh vprašanjih. Ministri so dosegli soglasje, da se objavi komunike o sklicanju donavske konference. Glede na to, ker je bil izčrpan dnevni red, je Molotov, ki je predsedoval zaključnemu zasedanju, izjavil: »Dovolite mi, da kot predsednik te Nadaljevanje s 1. strani. vilno ugotovljeno v zapisniku, 'ki so ga podpisali grški ribiči. Glede begunskega taborišča v Buli-kešu v Vojvodini, v severni Jugoslaviji, okoli 700 km od grške meje, kjer živi že več kot 19 mesecev nekaj tisbč grških beguncev — skuša spomenica prikazati to taborišče kot nekako skrivnostjo taborišče, kjer se vrše vojaške vežbe in od koder se stalno vzdržujejo stiki z Grčijo. Na 28 straneh spomenice je rečeno: »Taborišča niso^nikoii obiskale britanske in ameriške osebe.« Svoječasno je grška vla-^ da uradno zatrjevala, da so jugoslovanske trditve glede grških beguncev v Jugoslaviji samo propaganda protj Grei«ji in da ni res, da so v Jugoslaviji grški begunci. Jugoslovansko informacijsko ministrstvo je pobilo to trditev s svojim uradnim sporočilom, namreč, da je v Jugoslaviji okoli 20.000 beguncev iz Grčije, od kaferih je približno 4000 v Bulkešu. Z namenom, da bi dobil to potrdilo, sem poslal, kot tedanji informacijski minister, številne ameriške in britanske novinarje na obisk v taborišče v Buljkešu, iu to večkrat, počenši a letom 1945. Med temi novinarji so bili Morfopulos od časopisa »New Welk« iz New Yorka, nato King,. Bruer, Sapiro, Davis — dopisniki »Associated Pressa«, »United Pressa«, Reuterja,, »Timesa« itd. Dovolite mi, da ob zaključku omenim še tretji primer neskrupuloznosti Tsaldarisove vlade. Našli ga boste na 25. strani spomenice, kjer je- rečeno: »dolski učenci so sestavili enote, znane pod imenom brigada ,Zaliariades‘ in brigada ,Elas‘, ki so sedaj zaposlene pri gradnji proge Brčko—Banoviči — vzdolž dalmatinske obale v smeri albanske meje.« Tsaldaris je mislil pri tem uporabiti svoj najmočnejši argument — gradnjo strateške železnice vzdolž jadranske obale v smeri albanske meje. Dejansko je šlo tu za nek plemenit podvig jugoslovanske mladine, ki je sklenila zgraditi 90 km železniške proge zaradi zveze premogovnikov z glavno železniško progo. Mladina je to progo že dokončala. Prosim vas, gospodje, poglejte na zemljevid? Videli boste, da je ta proga v središču. Jugoslavije — okoli 400 km od morja in 500 km od albanske meje. Prav zaradi takega izzivalnega stališča grške vlade je bila jugoslovanska vlada prisiljena odpoklicati svojega ministra iz Aten po vrsti vojaških incidentov in incidentov z letali na mejah, kakor tudi zaradi dajanja zaščite in koncentracije kvislinških elementov po grški vladi. Ali lahko zahtevam, gospodje, da pazljivo pogledate fotografske posnetke dokumentov, ki so vam predloženi kot dokaz za resnost obtožb, ki jih je Tsaldaris dvignil proti Jugoslaviji, Albaniji in Bolgariji. I re-vodi so bili izpuščeni, sicer bi bilo takoj jasno, da gre za slab način dela, s khterim se je nameravalo zavesti visokega varuha miru — Varnostni svet in njegov ugled kompromitirati. Ako sem točno preštel, je 2"? primerkov teh fotografskih posnetkov samo papir, ki ga je lahko vsakdo napisal. "Nirnh jo nobenih znakov avtentičnosti, niti podpisov ali znakov identitete oseb, ki so jih pisale. Vseeno It je, ljudje, ki spoštujejo zakone in resnico, morajo občutiti gnus, ko vidijo sumljiv material, ki je tako resno priložen tako visokemu forumu kot dokaziii material proti prijateljskim narodom. Nato je tukaj tudi neka, jugoslovanskih listin (?)* ki so jih iz- drugi oddelki demokratične armade osvobodili vas Muresi Tangarada. Po Reuterjevem poročilu se je oddelek demokratične armade v pretekli noči srdito boril proti monarhofašistom pri mostu na reki Galino 30 km od Soluna. seje čestitam Svetu zunanjih ministrov k zaključku dolgega in težavnega dela sestavljanja mirovnih pogodb. V svojem imenuj upam pa, da imam pravico tudi govoriti v imenu svojih tovarišev, ki so tu kot gosti, izražam zahvalo vladi Združenih držav Amerike in gospodu Byrnesu osebno za gostoljubje in pozornost, ki smo je. bili deležni med našim delom v New Yorku. Danes, ko zaključujemo 98. sejo Sveta zunanjih ministrov — vendar nismo dosegli številke 100 —' ne moremo pozabiti, da smo opravili veliko delo pred tem zasedanjem v Parizu in prej v Londonu. Kmalu se bomo morali posvetiti pripravi novih mirovnih pogodb. Upam, da nam bo naše delo pri prvih petih mirovnih pogodbah pomagalo uspešno izdelati druge osnutke mirovnih pogodb. Kmalu se bomo morali lotiti tega dela v Moskvi in morda ga tudi povsem končati. Rad bi zagotovil svoje kolege, da se bo Moskva izkazala gostoljubna do zastopnikov prijateljskih držav — Združenih držav Amerike, Anglije in Francije in da bo napela vse sile, da nam i pomaga pri delu, ki ga moramo opraviti.« Tudi drugi ministri so imeli kratke dale jugoslovanske obmejne' oblasti. Ako predpostavljamo, da imena niso bila pozneje zamenjana, je to laKfco samo dokaz, da so jugoslovanske oblasti organizirane in da funkcionirajo, kar pa ni slučaj na drugi strani meje. Na 25. strani je slika neke vojaške kape, o kateri je v spomenici rečeno, da je jugoslovanska in da so na njej jugoslovanski znaki. Zahtevam, da o tem vprašate katerega koli vojaškega strokovnjaka, vsak vam bo potrdil, da jugoslovanska armada nima takega znaka na levi strani kape, kakor kaže fotografija. Jugoslovanska armada nosi edino peterokrako zvezdo spredaj na kapi, nikoli pa ne ob strani. Splošen običaj med vojaki je, da zbirajo zavezniške znake in da jih nato priši-•vajo na svoje kape. / Preden bom končal svoje razlaganje, želim ponoviti, da vlada FLRJ smatra, da je razvoj dogodkov v Grčiji nevaren za mir in pa da državljanska vojna, ki se vodi v Grčiji, ne samo v bližini severnih mej, ampak celo na Peleponezu, ni posledica zunanjih vplivov, ampak smeri, ki jo je zavzela grška notranja politika, da bi s silo zadušila demokratične sile grškega naroda, ki gotovo predstavljajo večino in ki žele čim boljše odnose s svojimi sosedi, zlasti z Jugoslavijo, kar žele tudi jugoslovanski narodi. To je zelo lepo izrazil Dimitar Vlahov, podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ poleg predsednika Ljudske fronte Makedonije v svoji izjavi, ki jo je dal 11. septembra na mirovni konferenci v Parizu: »Celokupna politika Jugoslavije proti Grčiji je dokaz naših vročih želj, da bi videli, da je grško ljudstvo doseglo svobodo in demokracijo, _ za kar se je tako hrabro borilo, da bi ga videli povezanega v prisrčnem prijateljstvu z drugimi balkanskimi narodi. Proti čemur smo prisiljeni boriti se, kakor proti imperialističnim ciljem grških vladajočih krogov. Ti cilji in nameni nimajo nobene zveze z interesi Grčije niti grškega ljudstva, ampak so celo v neposrednem nasprotju z njima, prav tako. kakor so v nasprotju z interesi vseh ostalih balkanskih narodov.« Danes so samo na grški meji incidenti — na albansko-grški, na bolgarsko-grški. na jugoslo-vansko-grški meji in nikjer drugje. Zaključek je. mislim, jasen — vzrokov ni mogoče iskati izven Grčije. Zaradi vsega tega sem prepričan, da bo ta diskusija omogočila Varnostnemu svetu znova jasno ugotoviti, da je v Grčiji leglo nemirov, ki ogroža miren in prijateljski razvoj v jugovzhodni Evropi. Po uradnih podatkih je bil sedanji grški režim, kljub terorju in sumljivim volivnim postopkom, sposoben objaviti, da je dobil podporo 26% volivcev. Zaradi svoje slabosti duši ta režim vedno bolj ljudsko voljo in skuša pozornost ljudstva odvrniti s tem. da zvrača sum na svoje sosede, razpihujoč šovinizem in izzivajoč državljansko vojno. Položaj je še bolj resen, ker je Anglija, ki podpira Tsalda-risa in ki ima še vpdno svoje čete v Grčiji, čeprav je vojna v Grčiji končana že rive leti in ki nosi svoj del odgovornosti zaradi navzočnosti teh tujih čet, ki umetno vzdržuje nek slab režim — preprečila grškemu ljudstvu, da bi izrazilo svojo svobodno voljo in poostrila spopade znotraj te nesrečne države. Čim bodo ti vzroki odstranjeni, bodo pojavi, ki nas danes vznemirjajo. izginili. Kakor vidite, gospodje, Tsaldariso- Maršal Tito sprejel delegacijo italijanskih partizanov Beograd, 15. dec. (Tanjug.) Predsednik vlade FLRJ, maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito je včeraj opoldne sprejel delegacijo italijanskih partizanov, ki je prišla na obisk v našo državo. Maršal Tito se je s člani delegacije nekaj časa zadržal v razgovoru. Maršal Tito je sprejel veleposlanika Poljske republike g. J. K, Wendeja Beograd, 15, dec. (Tanjug.) Predsednik vlade FLRJ maršal Tito je včeraj v navzočnosti pomočnika zunanjega ministra dr. Vladimirja Velebita sprejel izrednega in opolnomočenega veleposlanika republike Poljske gi Jana Karola Wendeja. Maršal Tito sprejel britanskega veleposlanika g» Peaka Beograd, 15. dec. (Tanjug.) Predsednik vlade FLRJ maršal Jugoslavije Josip Broz - Tito je sprejel v petek v navzočnosti pomočnika zunanjega ministra dr. Vladimirja Velebita izrednega iji opo-lnoniočenga veleposlanika Vel. Britanije g. Charlesa Peaka. Novoizvoljeni predsednik vrhovnega sodišča FLRJ je položil prisego Beograd, 1,1. dec. (Tanjug.) Novoizvoljeni predsednik^ vrhovnega sodišča FLRJ Vitomir Petrovič je v petek ob 12. uri pred predsednikom Prezidija Ljudske skupščine FLRJ dr. Ivanom Ribarjem položil prisego. Prisegi sta prisostvovala tudi podpredsednik Prezidija Marko Vujačic in sekretar Prezidija Mile Peruničič. govore, v katerih so izrazili svojo zadovoljnost, da so z uspehom končali delo končne določitve besedil petih mirovnih pogodb, kakor tudi upanje, da bo prihodnje delo prav tako plodovito. Ameriški listi pišejo, da se je končalo zasedanje Sveta zunanjih ministrov »zelo prijateljsko«, kar zlasti naglasa »Nev/ Vork Times«. ve obtožbe proti Albaniji, Bolgariji in Jugoslaviji nimajo nikakršne podlage. Te obtožbe so lažne in zlobne in imajo edini namen pobuniti grško ljudstvo, ki že tako dolgo trpi, odvrniti ga od prave poti in zapeljati demokratično* jayno mnenje vsega sveta. Ni nikakršne podlage za preiskavo, ki bi temeljila na obtožbah, da se Jugoslavija, Albanija in Bolgarija vmešavajo v notranje grške zadeve. Ono, kar ves položaj zahteva, je izvedba preiskave znotraj Grčije, in to čimprej, in tir vam sedaj predlagamo, gospodje. To bo, o čemer sjno prepričani, pokazalo, kje leže vzroki sedanje silovite državljanske vojne v Grčiji, to vas bo brez dvoma pripeljalo do pozitivne rešitve tega vprašanja. Želim poudariti, da je to že tretji primer v kratkem življenju Varnostnega sveta, da se razpravlja o Tsaldarisovi vladi. Enkrat je bilo to razpravljanje istočasno s pariško mirovno konferenco. Sedaj je padlo v isti čas, ko zaseda Generalna skupščina.« Govor Kosanoviča je zapustil močan vtis « " Govor jugoslovanskega delegata je zapustil zelo močan vtis pri velikem številu navzočih opazovalcev in novinarjev. Istočasno je Tsaldarisovo prazno besedičenje, polno splošnih fraz brez konkretnih argumentov, samo še bolj potrdilo vso 'revščino njegovega režima v Grčiji. Tsaldaris si je celo drznil izjaviti, da iijegov diskreditirani režim odgovarja željam velike večine grškega naroda — »kot se je pokazalo na volitifali«. Tsaldaris ni niti skušal reči kako besedo, da so bili ti »tuji opazovalci« tisti, katerih opazovalna spretnost se je nadaljeval^ tudi po volitvah pomočjo pošiljanja koruze, moke* in streliva včerajšnjim nemškim kolaboracionistom Tsaldari-sov« garde, ki nazivajo v uradnih spomenicah, poslanim najvišjim mednarodnim forumom najborbenejše demokratične elemente grškega ljudstva — z banditu Tsaldaris je v svoji izjavi skušal navesti kot vzrok ogrožanja grške varnosti, zavijajoč se numenonia v plašč konspiracije —^ zarote, čeprav je že davno znano načelno demokratično stališče jugoslovanske vlade in naših narodov, ki so že v prvih dneh osvobodilne borbe jasno izrazili- svojo predanost načelom enakosti in samoodločbe narodov iu priznanju pravice makedonskemu narodu do njegove nacionalne enotnosti. Že samo s tem je najbolje razgaljena vsa podlost in lie-skrupuloznost Tsaldarisove imperialistične nenasitnosti, ki jo je pokazal tako jasno že na mirovni kouferenci. Kakšen komentar zasluži Tsaldari-sova izjava, je dovolj in jasno, ako samo povemo, da se je Tsaldaris pred visokim inednarodnim forumom, kakršen je Varnostni svet, drznil imenovati zločince borce grške osvobodilne vojske KLAS med vojno, katerih prispevek k zavezniški zmagi je splošno znan. Kaj drugega je mogoče sploh pričakovati od člpveka, kakršen je Tsaldaris, ki ima v svoji vojski tisoče častnikov nemške fašistične vojske iz časa okupacije, katere meče v borbo proti grškemu narodu. Na prihodnjih sejah Varnostnega sveta mrd nadaljnjimi diskusijami se bo. na podlagi izjav bolgarskega in albanskega predstavnika, še močneje osvetlil pravi značaj nedemokratične vlade v Atenah. Prihodnja seja Varnostnega sveta bo v sredo 18. dec. Zagreb, 15. dec. (Tanjug.) Včeraj ob 21.30 je prispel v Zagreb posebni vlak s člani delegacij slovanskih držav. Na železniški postaji, ki je bila okrašena z zastavami vseh slovanskih držav, so delegate sprejeli podpredsednik Prezidija Ustavodajnega sabora LR Hrvatske’ Mile Pečuša, sekretar Prezidija profesor Ivo Sarajčič, podpredsednik vlade LR Hrvatske Franjo Gaži s člani vlade, pred- V četrtek je bil v Beogradu drugi sestanek predsedstva Centralnega sveta LMJ, ki mu -je predsedoval Raite Dugo-njic, predsednik Centralnega sveta-LMJ. Clan tajništva Centralnega sveta Ml-hajlo Švabič je podal poročilo o konča--nili delih na Mladinski progi. Med drugim je poudaril, da je prostovoljno delo na Mladinski progi še krepkeje povezalo našo mladino z njeno ljudsko državo. Ko je opozoril na vse pomanjkljivosti, ki jih je treba odstraniti, preden se prične z gradnjo proge Banoviči—Sarajevo, je Mihajlo Švabič v drugem delu svojega poročila seznanil predsedstvo z novo veliko nalogo, pred katero stoji organizacija LMJ — zgraditev Mladinske proge Šamac—Sarajevo. Ta proga bo dolga 240 km in bo pri njeni gradnji sodelovalo mnogo večje število mladine, kakor na Mladinski progi. V nadaljevanju svojega poročila je_ seznanil predsedstvo z vsemi. problemi, ki jih bodo morale pričeti reševati takoj vse organizacije LM, da bi se jispešno razvijalo delo na novi progi. Nato je iznesel predlog tajništva, naj bi bil 12. januarja leta 1047 v Beogradu zlet ornla-drncev-udarnikov z Mladinske proge in manjših mladinskih akcij. Na zletu bi bila podana dva referata. Prvi o delovnih uspehih v letu 1946, drugi pa o nalogah mladinske organizacije v letu 1917, v katerem bi bilo zlasti govora o novi Mladinski progi. Po končanem poročilu Miliajla Sva-bioa je predsedstvo. odobrilo delo štaba mladinskih brigad na progi Brčko—Banoviči. Nato se je razvila razprava o pripravah za gradnjo nove proge Šamac— Sarajevo. Na sestanku je elan tajništva Cen- stavniki množičnih organizacij, javnega in kulturnega življenja in veliko število meščanov. Mladina je navdušeno pozdravljala predstavnike slovanskih držav s skandiranjem: »Tito-Stalin, Beograd-Moskvfti Bratstvo-edinstvo«. Ob 22. uri je posebni vlak z delegati slovanskega kongresa odpeljal proti Beogradu. tratnega sveta LM Stetvo Doronjski govoril o tem, kateri razlogi govore za nacionalni kongres organizacije LM ljudskih republik. Poudaril je, da postavlja prehod naše dežele k načrtni izgradnji pred mladinsko organizacijo nove velike naloge. Prav tako bodo morali kongresi reševati vprašanja o izvedbi sklepov petega plenarnega sestanka Centralnega sveta. Po končani .razpravi o teni poročilu je generalni tajnik Centralnega sveta LMJ Slavko Komar seznanil predsedstvo * načrtom Fizkulturne zveze Jugoslavije o veliki fizkulturni paradi, ki naj bi . bila poleti leta 1947. na dan fizkullur-nikov v Beogradu. Po načrtu naj bi bila dva-dela — mimohod in športni nastop. Ko je navedel podrobnosti tega načrta, je Slavko Komar izjavil, da bo vodstvo dneva fizkulturniikov sestavljeno iz predstavnikov Enotnih sindikatov, LM in Fizkulturne zveze Jugoslavije. Potrebno bi bilo organizirati republiške komisije, ki bi dajale pomoč pri organizaciji dneva fzikulturniikov. Dolžnost organizacij LM je, da pomagajo F i akut- I turni zvezi pri prirejanju okrajnih zletov po notranjosti in da glede tega vprašanja sodelujejo z enotnimi sindikati. Nato je članica tajništva Centralnega sveta LMJ, Grozdana Belič, govorila o sklicanju šestega plenuma, ki naj bi bil 13. januarja leta 1947. Razložila je, zakaj je potrebno, da se ta plenarni sestanek vrši, in sicer zato, ker je organizacija LM postavljena pred zelo velike naloge, za katerih organiziranje in izvedbo je treba opraviti potrebne priprave. Na koncu so določili dnevni red šestega plenarnega zasedanja. Rdeči krii za Trst bo moral na ukaz ZVU zapustiti svoie prostore, ki iih bodo* preuredili v bar zbiral podatke o internirancih, pSTRTi,' pogrešanih in ujetnikih ter podpiral voj- Trst, 15. dec. Rdeči križ za Trst in pokrajino je te dni prejel pismo polkovnika Gardnerja, komisarja cone, s pozivom, da do 17. t m. zapusti svoje dosedanje prostore v Via Cardueci 4, češ, da nima pravice do teh prostorov, ker ni legalna organizacija. Rdeči briž »a Trst in pokrajino je bil ustanovljen avgusta 1944, torej že v čaisu borbe, ter je imel že tedaj svoj pokrajinski odbor, pet okrožnih odborov ter okrajne in krajevne odbore, ki so nabirali sanitetni material, brano in denar za ciivilno prebivalstvo in vojsko. Po okrožjih jfe Rdeči križ že tedaj imel svoje ambulante. Po osvoboditvi je Rdeči križ ne sirote, svojce padlih m siromašno prebivalstvo sploh. V času, ko je Rdeči križ za Trst in pokrajino prejel poziv, da mora zapustiti sedanje prostore, se pripravlja, da bi razdelil velike množine živil in oblake, ki jo je prejel od Rdečega križa Slovenije. Gre za 40.000 kg živil, za katere je civilna policija zahtevala od Rdečega križa, da plača celo carino in sploh ovirala dovoz. Za ZVU Rdeči križ za Trst in pokrajino ni legalen, zato bodo dosedanje prostore Rdečega križa uporabili za bar, ki bo pač donašal večje dohodke. besedam in dva »Cicibana«. Neki deklini pa so zaplenili nekaj izvodov »Primorskega dnevnika«, »Ljudske pravice« in »Slovenskega poročevalca*;. Eden izmed zavezniških častnikov je'iz knjige »Svobodna pote« iztjgal sLiiko maršala Tita, jo,zmečkal in tolkel s knjigo ob zid. Preiskavo so^ zaključili opoldne, ko so prihajali v šolo že otroci, ki imajo popoldanski pouk. Tem je guverner kar na , cesti pregledal torbe in zaplenil omenjene knjige in otroške časopise. Razmere v Slovenski Benečiji so še slabše kot v dobi fašizma Trst, 15. dec. Po vaseh Slovenske Benečije so se začeli pojavljati napisi: »Jugoslavija, reši nas!« Ljudje so iz dneva v dan bolj obupani, ker se sedanje razmere prav nič ne razlikujejo od dobe fašizma, Oziroma 60 še slabše. V javni upravi so zaposleni sami bivši fašistični funkcionarji. Slehernega demobiliziranega borca JA, ki se vrne na svoj dom, zapro in ga drže v "eaporih, kolikor se pač polie v Sasu Me-trop«, kj imajo danes vodilno vlogo v trgovini mesta, je skupno 23 tigojvskjh, gostinskih obratov in kinematografov. Od teh'Je 7 mesarij, 2 trgovini z manufakturo, 2 špeceriji, 2 trgovini s čevlji in čevljarskimi potrebščinami, 1 drogerija, 1 puškama, 1 cvetličarna, 3 kinematografi in en gostinski obrat. V zvezi s splošno reorganizacijo državnega grosističnega podjetja NA-Me bodo prevzela mestna trgovinska podjetja tudi vse prodajalne Na-Me v Mariboru. V kratkem bo otvorjenih tudi več gostinskih obratov in bufetov, V organizaciji državnega trgovinskega sektorja skrbi mestni ljudski odbor Z vsemi sredstvi, da bi dal v prodajo čimvečje količine blaga ter da bi čimbolj znižali prodajne cene. V obrtnem sektorju je 24 delavnic in obratov, ki so razvrščeni v malo obrt, gradbeno stroko in mizarstvo. Med obrtniškimi delavnicami so do sedaj dosegle najlepše uspehe krojaške, čevljarske ter brivske in frizerske delavnice. Od kroia-ških delavnic dela z uspehom ženska konfekcija »Katjuša«, ki je ob priliki ».Turističnega, tedna* v Mariboru prire- FIZKULTUR A 1 DRŽfVNO NOGOMETNO PRVENSTVO »Partizan« (CDJA) : »Ponziana« (Trst) 2:0 (2:0) dila tudi modno revijo. Pred kratkim je bila ustanovljena večja moška krojaška delavnica, ki že izvršuje prva večja naročila. Konfekcijske delavnice so zaposlile mnogo krojaških pompčnikov in šiviljskih pomočnic, ki so prej bili brez dela. Ti dve detavuici imata vse predpogoje za velik razmah ter bosta brez dvoma ugodno vplivali na regulacijo cen v oblačilni stroki. Poleg teh so še: delavnica za izdelovanje finega perila in dve modistovski delavnici. - Maribor je bil v Sloveniji prvi, ki je ustanovil mestno frizersko podjetje, ki ima sedaj šest poslovalnic. Poslovalnice so lepo in .higijensko urejene ter so vri že pridobile ogromen krog prebivalsstva. Največji uspeh pa so dosegle v tem, da so znižale cene za 40%. Pred reorganizacijo mestnih gospodarskih podjetij so bile tri kemične čistilnice, ki so sedaj združene v eno večje podjetje za kemično čiščenje. »Meop« predvideva tudi ustanovitev sprejemalnic za čiščenje oblek v drugih večjih okrajih okrožja, ^la bi na ta način odpomogel pomanjkanju kemičnih čistilnic. Dva večja čevljarska obrata, od katerih je eden industrijski, drugi pa večji obrtni, sta , izdelala že velike količine veeh vrst čevljev. V načrtu je še povečanje obratov z novimi stroji. Pet pekovskih združenih obratov, od katerih eden peče tudi pecivo in slaščice, oskrbuje polovico Maribora s kruhom. V sklopu mestnih gospodarskih podjetij so še 3 urarske, 1 optiška, 1 zlatarska, 1 torbarska, 1 delavnica za popravila pisarniških in računskih strojev ter izdelovalnica tehtnic, ki je bila pred kratkim obnovljena. Izdelovalnica tehtnic je poleg celjske tovarne edini obrat te vrste v Jugoslaviji in je izdelala že veliko število decimalnih tehtnic za vso državo. V »Memiti« bodo združeni mizarski in tapetniški obrati, ki bodo izdelovali ceneno pohištvo. Od Industrijskih obratov spadajo pod mestna gospodarska podjetju pivovarna Čeligi, pražarna kave Jarc, Košaki, in Tovarna blagajn v Mariboru. V mestnih papirnicah bodo združene štiri delavnice v en večji industrijski obrat. Mestna gradbena podjetja »Megrap« obsegajo mizarski, ki ep arsk o - inst al a t er-ski, ključavničarski, strojno-ključavničar-ski, pečarski, soboslikarski, pleskarski in transportni oddelek. Delavnice so že v prvih petih mesecih po osvoboditvi obnovile okrog 400 stanovanj ter na ta način omilile hudo stanovanjsko krizo v Mariboru. Do sedaj je obnovljenih poleg teh stanovan še 42 večjih stavb z 277 stanovanji. V nadaljnji obnovi mesta Maribora čakajo mestne gradbene delavnice še velike naloge. Nabiranje oliv , v Slovenski Istri Včeraj sta na/ ljubljanskem stadionu odigrala tekmo za državno prvenstvo moštvo CDJA Partizan in sindikalno tržaško moštvo Ponziana. Tekmi je prisostvovalo nad 1500 gledalcev, ki so navdušeno pozdravili obe enajstoriei. Zaradi zmrziega terena je nekaterim igralcem drselo in v igri, ki je bila od začetka pa do konca borbena in napeta, ni prišlo do izraza tehnično znanje, temveč bolj rutina igralcev. Moštvi sta se predstavili sodniku v naslednji postavi: Partizan: Glaser, ČoliS, Popesku, Pal-fi, D.jurdjeviiČ, Atanackovič, Šereš, Rupnik, Laljuš, Radunovič, Matekalo. Ponziana: Parola, Coribatto II., Gior-da, Copbatto L, Gianini, Tramarin, Ben-vennutti, Carlin, Padovan, Esca, Tonia-sinj. Moštvo Partizana je v prvem polčasu prevladovalo na terenu in se je igra ra-z vijala večinoma na Ponzianini polovici. Ponziana je samo nekajkrat resno ogra-žala Partizanov vrata, katera so branili izvrstni vratar Glaser ter branilca Golič in Popesku. »Ponziana je s svojo tehnično igro navdušila gledalce, toda s kratkimi pasovi ni dovolj hitro prenašala žoge Iz polja v polje in jo je tako vedno prestregla izvrstna Partizanova ha Hlini-ja. Moštvo Partizana se je odlikovalo , s preciznim podajanjem, hitrem' zaustavljanju in še hitrejšim oddajanjem žoge. Medtepi ko je Partizan vedno močno streljal na nasprotna vrata, je Ponzianin napad pošiljal iz bližine ali od daleč le rahle žoge, katere je Glaser z lahkoto branil. Obe moštvi sta premalo izkoriščali krili, posebno velja to za Ponzia-ne. Prvi gol je dal v 10. minuti prvega polčasa Rupnik. Ponzianin vratar, ki je sicer dobro branil, se je prekmalu vrgel oz. se sploh ne bi smel vreči za žogo, ki je bi4a previsoka. Drugi gol je zabil v 25. minuti odlični desni half Pal-fi, ki je! izkoristil gnečo pred Ponzani-nimi vrati in ostro streljal v gol. Po dragem golu Ponziana ni popustila, temveč je v še bolj borbeni igri hotela popraviti rezultat. Drugi polčas je potekal v rahli premoči Ponziane. Ponziana je imela v več prostih strelih priliko popraviti rezultat, toda to se ji ni posrečilo zaradi zanemarjanja , svojih kri). V zadnjih 10. minutah je bila igra najbolj napeta, kajti obe moštvi sta z bliskovitimi prodori ustvarjali, pred goloma resne situacije, katere sta odlično reševala oba vratarja. Kratek potek igre: Začetni udarec ima Ponziana in že ograža Partizanova vrata. Popesku pošilja z močnim udarcem žogo v drugo polovico terena. Drugih pet minut igrajo stalno pred Ponzia-ninimi vrati. V' 7. sinuti rešuje Ponziana z zidom prosti strel. V 10. minuti zabije Rupnik prvi gol. Gd- 20.—25. minute prihaja žoga iz polja v polje. V 25. minuti je zabil Palfi drugi gol. V 30. mi- nuti strelja Ponziana prosti strel iz 25 metrov. Žoga je zavila zaradi vetra nad prečko. Pred koncem prvega polčasa je šereš po lepi kombinaciji ostro streljal, toda tik mimo gola. V drugem polčasu se je premoč stalno menjavala, obe obrambi in napadalni vrsti sta imeli dovolj dela. Tomazin je večkrat preigral Partizanovo obraiolK), toda njegove šibke strele je Glaser lovil. Igra se je nekoliko zaostrila, toda sodnik je s svojo avtoriteto onemogočil vsako grobost. Nobena stran ni znala izkoristiti številnih prostih strelov. V Partizanovem moštvu so bili najboljši: Glaser in Popesku v obrambi, 1 Palfi in Djudjevič v halfliniji ter šereš, Rupnik in Radunovič v napadu. Ponziana je imela najboljšega moža v vratarju, dober je bil napad, ki pa ni 'ostro streljal. Poleg nogometne tekme v Ljubljani sta se odigrali še dve tekmi za državno prvenstvo. V Splitu je Hajduk premagal Budučnost iz Titograda z visokim rezultatom 5:0 (4:0). Gole za Hajduk so dali Isak, Radovnikovič dva in Mrčič. Na Reki’je sarajevskemu Železničarju uspelo odnesti eno točko v tekmi s Kvarnerjem, ki se je končala neodločeno z rezultatom 0 :0. Tržaška reprezentanca v rokoborbi je premagala slovensko reprezentanco z rezultatom 5:3 V Slovenski Istri je v polnem teku nabiranje oliv. Po več letih je letos prav zadovoljiva letina. V zimi leta 1929. je usahnilo mnogo dreves, sedaj pa so rodile že mlajše oljke. Vse stiskalnice so zaposlene; moderne stiskalnice so v Kopru, Izoli in v Dekanih. Oljčne tropine porabijo za rejo prašičev ali pa za izdelavo mila. V modernih stiskalnicah pridobijo iz 100 kg sliv od 11 do 18 kg olja. V soboto so tržaški rokoborci, ki slovijo po svojem tehničnem znanju in iz--redni gibčnosti po vsej Evropi, nastopili proti novim slovenskim prvakom. Tržačani so pokazali tudi rokoborbo v tako-imenovanem prostem ali svobodnem slogu. Prireditvi je prisostvovalo čez 500 gledalcev, za katere je bdi nastop v rokoborbi novost. Tržaško reprezentanco je v imenu ljubljanskega fizkulturnega okrožja pozdravil sekretar okrožja tovariš Šavta, ki je v svojem govoru poudaril važnost fizkulturnih srečanj za še tesnejše zbližanje s tržaškim naprednim ljudstvom. V imenu tržaške reprezentance se je zahvalil tov. Joco, katerega govor je občinstvo spremljalo z navdušenimi klici Julijski krajini in Trstu, V prvi točki je bilo tekmovanje v francoski rokoborbi, v vseh osmih kategorijah. V mušji kategoriji sta se spoprijela De Giorgi za Trst in Jezernik Stane. Rokoborca dolgo nista našla pravega prijema in je bila borba večinoma v zraku. Končno Je zmagal De Giorgi, Rezultat 1 : 0 za Trst. V peresno lahki sta, se borila Sartori (Trst) in Jenko (Žel, Lj,). Sartori je bil v borbi zelo aktiven ter je skušal svojega nasprotnika podreti z visokimi dvigi. Enkrat se mu je sicer to posrečilo, toda ker Jenko ni padel s kolenom na blazino, se je borba nadaljevala, Sartori je poskušal premagati boljšega Jenkota z »reburjem« (turški prijem), toda* Jenko ga je s protiprijemom položil na hrbet. Rezultat 1:1. Najdaljša je bila borba med Nacmi-jazom (Trst) in Tašlerjem v lahki kategoriji. Borba iz zraka se je kmalu prenesla na parter, iz katerega sta se rokoborca često dvigala. Nacmijaz je mnogokrat poskušal kravato, toda Tašler se ji je vedno izmuznil. Kmalu nato ga je Nacmijaz podrl, toda Tašler je prišel v most ter se rešil. Tržačan je bil mnogo boljši od Tašlerja, kateri pa mu ni dovolil nevarnih prijemov. ‘Nacmijaz je zmagal po točkah. — Rezultat 3:1 V walter kategoriji sta nastopila Po-ropad (Trst) in Sernko. Kljub temu, da je bil Poropad aktivnejši in tehnično boljši, ga je Sernko premagal z iznenad-nim premetom. Poropad je večkrat svojega nasprotnika pritisnil na pod, toda končno ga je s svojo pasivnostjo fizično izčrpal in pozneje to tudi izkoristil. Rezultat 3 :2. V srednji kategoriji je Vidalli (Trst) premagal Verboršia. Verboršt je v parter ni borbi v najtežjih položajih vedno prehajal v most, toda končno ga je Vi,-dalli le potisnil k tlom. V poltežki kategoriji sta se spoprijela Sartori (Trst) in Blatnik (Mrb.). Sartori je premagal Blatnika, ki je bil močnejši, toda se ni znal premišljeno boriti. Sartori ga je v drugi rundi prisilil v par-terno borbo in ga s svojim specialnim prijemom prevračal z boka na bok ter ga končno premagal. Rezultat 5:2. V težki kategoriji sta nastopila Verona (Trst) in Pirher (Maribor). Oba sta poznana rokoborca. Pirher se je uspešno boril že na balkanskih igrah. Komaj 21 letni Verona se 6 svojo tehniko in gibčnostjo ni mogel rešiti silnih Pirherjevih dolgih prijemov. Verona se je Pirherju dolgo upiral, predvsem zaradi tega, ker je bila njegova koža gladka od znoja. Končno je Pirher premagal Verono iz parterja. Tržačani so zmagali v tem srečanju z rezultatom 5:3. , Med rokoborbo so nastopili tudi trije pari ljubljanskih boksarjev v ekshibicijski borbi. Kot prvi par sta nastopila slovenski prvak v mušji kategoriji Antolin Antolin se ni mogel "uspešno boriti proti Lampiču, ker še je pri dotiku z glavo ranil nad očesom. Antolin ni izkoriščal levice, ki je najboljše ofenzivno in defenzivno orožje. Lampičevo nizko levico bi moral pokriti s svojo desnico ter se mu tesno približati. V drugem paru sta nastopila Jezernik in Drakšler. Oba sta bila preveč odkrita, toda po drugi strani sta dobro pripravljala pot svojim udarcem s »fintami« ali varanjem. Tekmovanje se je zaključilo z dviganjem uteži s potegom in^ brez potega, Tržačani pa so prikazali še rokobdrbo v tako imenovanem prostem stilu. (0 teh zadnjih točkah bomo še poročali.) BEOGRAD : PARIZ 4:2 (3: j) Včeraj se je na pariškem stadionu »Colombes« odigrala velika mednarodna tekma med pariško in beograjsko nogometno reprezentanco. Za tekmo je vladalo ogromno zanimanje, saj so Parižani in Beograjčani igrali z budimpe-štansko reprezentanco neodločeno in Se šele po včeraijšnji zmagi naše reprezentance lahko pravilno sodi o visoki kvaliteti beograjske reprezentance. Prvi polčas je potekel v popolni premoči Jugoslovanov, medtem ko se je pariški reprezentanci v drugem polčasu poesečilo zmanjšati rezultat za dva gola. FD »Kranj« : FD »Železničar« (Mb) 5:3 (3:1) V tekmovanju za slovensko nogometno prvenstvo sta odigrala' tekmo le FD Kranj in FD Železničar iz Maribora. Tekma se je končala z rezulatom 5:3 (3:1) za FD Kranj. Tekma ni spremenila vrstnega reda na tabeli, Zagreb : Tirana 7:0 (3:0) V Zagrebu se je odigrala nogometna tekma med reprezentancama Zagreba in Tirane, ki se je končala z visokim rezultatom prve. Prve skakalne tekme v Planici v letošnji sezoni Včeraj so bile v Planici prvo skakalno tokme v letošnji smiičarski sezoni na 25 m skakalnici. Sodelovalo je 34 tekmovalcev. Doseženi so bili naslednji ro-zultati: Finžgar Rudi (Begunje) 146 točk, Pri-bovšek (Udarnik, Lj.) 145, Vidic Andrej (Bled) 139, Klančnik Karel (Mojstrana) 138, Gašperšič (Kro|>a) 134.8 in Jakopič Albin (Bled) 133 točk. — Slpde Rogelj, ■Špindler, Javornik, Knific, Dernič Janko,, Potočnik in drugi. Najdaljši skok dneva je imel Finžgar Rudi z 21 metri. GLASBENE PRIREDITVE V PRETEKLEM TEDNU V preteklem tednu so bile v Ljubljani kar tri glasbene prireditve: v ponedeljek koncert violinista Petra Toško-va, ki ga je pri klavirju spremljal An-• drija Preger, v sredo jubilejni koncert sindikalnega' pevskega zbora »Cankar«, v četrtek pa klavirski večer šestletne Dubravke Tomšičeve, naše najmlajše pianistke, S tem večerom začenjam današnje poročilo. Problem »čudežnega otroka«, ki spričo ugodnih dispozicij prirojenih dednih nastavkov, primernega miljeja ob sistematični vzgoji v kratkem času skokovito napreduje je glasbene psihologe in pedagoge že od nekdaj zanimal. Ves proces razvoja in oblikovanja otrokovih ustvarjalnih sil je danes povsem jasen in znan in bo ob spremenjenih socialnih prilikah mogel vključiti tudi one družbene plaSti, ki so bile vse doslej od pomembnega dogajanja izključene. Pojav »čudežnega otroika« pa nakazuje tudi vprašanje glasbenega vzgojstva v otroški dobi sploh, h kateri bomo v smislu pedagoških izsledkov v zadnjih dvajsetih letih in po praksi v ZSSR morali čimprej pristopiti tudi mi. Pri tem vprašanju ne bo šlo za masovno usposabljanje čudež-niji otrok, šlo bo za ustvarjanje ugodnih pogojev, za postopno sprostitev in negovanje otrokovih vrojenih sposobnosti, za usvojitev solidnih tehničnih temeljev že v otroški dobi, ki naj bi mladostniku omogočili ustvarjanje oziroma poustvarjanje. Jasno je, da se bo ob teh postav-'kah manifestiralo toliko in toliko izrednih talentov, ki bodo samostojnega udejstvovanja sposobni prej kot drugi, povprečni. Tem izrednim talentom bo slej ko prej veljala še prav posebna pažnja. Nič čudnega ni bilo, če je bil v ospredju naše koncertne publike — o priložnostni, bolje rečeno radovedni publiki ne govorim — koncertni nastop šestletne pianistke Dubravke Tomšičeve, ki je nastopila z vrsto krajših skladb J. S. Bacha (Preludij v F-duru, Preludij in fuga v a-molu in dvoglasna invencija v C-du- ru), W. A. Mozarta (I. stavek sonate v G- duru), L. Beethovna (I. stavek sonate op. 49, Menuet v C- duru in Bagatela op. 33, št. 6) in P. Šivica (Mikijev god). Slogovno bistveno različne in dokaj zahtevne skladbe je mala Dubravka podala z neverjetno izoblikovanim in sigurnim — kar nič otroškim — nastavkom, z izrednim tehničnim znanjenj' in s stilno odgovarjajočo, zrelo interpretacijo. Presenetila je plastika njene igre, oster rit- ’ mičen čut in izrazit smisel za fraziranje, pri vsem nastopu pa samostojnost in resnost, ki obeta izredne rezultate v njenem bodočem razvoju. Brpz dvoma je pri tem razvoju imela velike zasluge njena klavirska učiteljica Zora Zarnikova, ki je mali Dubravki posredovala že do sedaj veliko tehnično usposobljenost in jo vodila v izoblikovanju prvih glasbenih . form. V proslavo obletnice smrti Ivana Cankarja in ob priliki svojega jubileja je priredil sindikalni delavski pevski zbor »Cankar« v sredo, 11. t. m., v veliki filharmonični dvorani svoj samostojni koncert, kjer je izvajal vrsto pesmi slovenskih in sovjetskih skladateljev: E. Adamiča »Je pa davi. . .«, U. Vrabca »Sinoč’ dekle me je vprašala«, Preglja »Oj čujte delavskih množic korak«, Premrla »Na dan«, Simonitija »Naše gorje« in njegovi priredbi puntarske pesmi »Le vkup« ter »Plovi«, ob koncu pa pesmi Dunajevske-ga in Aleksandra (Marš traktoristov, Sta-lingrajska in Kantata o Stalinu). Pomembnost delovanja tega vztrajnega in požrtvovalnega pevskega združenja pri prosvetnem izobraževanju namiga delavstva je obstajala predvsem v preteklosti, znatna pa je še danes. Pomembnost'je v tem, ker je nudilo delavcu krepko oporo, ker mu: je pomagalo oblikovati zavest in miselnost, ker je našemu proletarcu posredovalo vsaj drobce kulturnih in. z njimi umetnostnih vrednot progresivnih tvorcev. Izbira točk »Cankarjevega« jubilejnega koncerta je jasno naglasila in pod- 0 phGMCl Z Vranskega V dopisih iz Vranskega smo včasih pohvaljeni, včasih, pa slišimo tudi kritil*t> našega dela. Umestno kritiko večina iz-raed nas prenese, le poedinci se čutijo prizadete, ker jim je bilo očitano, da se za skupnost nišo še prav posebno • izkazali. Odklanjamo in protestiramo pa proti krivici, kakor se je članom tukajšnje posojilnice zgodila s tem, da jim je bilo očitano, da so špekulanti in saboterji. Ljudsko sodišče, ki je zadeva raziskalo, jih je krivde oprostilo. Dobiti morajo javno* zadoščenje, ker so bili javno napadeni. Posojilnica in hranilnica na Vranskem, ki je v likvidaciji, je bila lastnica Doma ljudske prosvete. Ker - namerava sedaj dom prodati, prebivalci Vranskega mnogo razpravljajo o tem, čigav bo postal ta dom. Zavedati pa se moramo, da Dom ljudske prosvete ne bo nikoli več služil interesom posameznih političnih ' skupin, kot je to bilo v preteklosti, .ampak se bo v njem zbiralo prebivalstvo trga in okolice in se tako na kulturno-prosvet- nem kot na političnem in gospodarskem polju udejstvovalo. KLO rešuje vse važnejše probleme kraja na zborih volivcev. Na zadnjem sestanku se je mnogo voznikov, mož in fantov prijavilo za prostovoljnto delo pri zidavi javne kopalnice in popravilu cesf. Žene pa so na svojem sestanku sklenile, da bodo očistile prostore, kjer bo, urejen Mladinski dom. Kulturno-prosvetno delo je 'vse bolj živahno .Uvedli smo »kupno petje, sedaj pa bomo nadaljevali s prosvetno-politič-nimi večeri. — V nedeljo bo gledališka družina uprizorila dramsko igro »Marta«. Prihodnji teden ' bomo sprejeli pionirje iz Bosne. Nuditi jim hočemo drugi dom, saj šo to vojne sirote brez staršev in svojcev. Vas Tešova in sosednja naselja so paleti mnogo trpela zaradi pomanjkanja, vode. Od naše ljudske oblasti so prejeli denarno podporo za napeljavo vodovoda; tudi sami vlagajo mnogo truda in naporov, da uresničijo svojo davno: željo. L. š. črtala zborova stremljenja in naloge. Ko predvsem z vsebinskega »vidika ocenjujemo njegov nastop,'ga moremo z veseljem pozdraviti in odobriti, sočasno pa ugotoviti, da je bil tehnično in izrazno zlasti v I. delu zanj preveč zahteven. Podajanje je bilo najbolj dostojno in odgovarjajoče v II. in III. delu ter je zlasti pri Adamiče« »Je pa davi.. .« ter pri sovjetskih > pesmih doseglo največjo zli-tost, odtehtanost, jasnost in Vsebinsko izrazitost. Zbor je sigurno vodil Kristo Perko. Odmor .je bil izpolnjen s harmonikarsko točko, ki je bila z značajem in namenom tega večera v bistvenem nasprotju. 1 V ponedeljek je v Ljubljani koncertiral violinist Peter Toškov, ki ga je pri klavirju spremljal Andrija Preger. Spored je obsegal Mozartov Koncert v G-duru, Tartinijev Vražji trilček,, Sukovi skladbi Un poco triste in Appassionato, Chopinov Nocturno op. 27, št. 2, Kunče-vo Ljubko pripovedovanje, Saint-Saen-sovi Introduzione in Rondo cappriccioso ter Wieniawskega Polonezo v D-duru. 0 večjem delu sporeda sem pisal ob priliki koncerta Z. Balokoviča in češkega violinista Ploskega, zato danes o njem ne bom pisala Zdi- se mi, da bi moVala biti ftaša koncertna poslovalnica vplivnejši regulator in organizator koncertnega življenja, ki bi z nasveti iti predlogi bolj smotrno urejala koncertne sporede ter s tem preprečevala ponavljanja, | ki so za presojo kvalitete solista, s kritičnega vidika sicer zanimiva in poučna, kljub vsemu pa nepotrebna in s stališča j povprečnega poslušalca malo privlačna. | Violinista P. Toškova odlikuje pre- i cejšnje tehnično znanje in izrazita mu- j zikahnost, ki ga' bo sčasoma vodila v-j izoblikovanje tudi vsebinsko poglobljenih in doživetih storitev. Opleniti je treba ppsebej njegov izrazit smisel za estetsko, oblikovanje tona, znatno dospelost v tehničnem pojmovanju fraz in formaj-ne zgradbe, čeprav slednje stilno-inter-pretacijsko večkrat ni povsem odgovarjalo. K vrhunskemu oblikovanju bosta P. Toškovu pripomogla njegov temperament in inteligenca, s katerima se loteva umetniškega udejstvovanja. Pianist A. Preger je pokazal sicer dokajšnjo bravuroznost, tehniko in prilagodljivost solistu, pogrešali pa smo predvsem plastične igre, fra-ziranja in upoštevanja ter razumevanja stilnih značilnosti in fines. Kljub omenjenim pomislekom je bil koncert violinista P. Toškova eden izmed kvalitetnejših, - koncertov zadnjega ob-Apbja našega koncertnega življenja. C. C. URADNE OBJAVE GENERALNI SEKRETARIAT PREDSEDSTVA VLADE*LRS je izdal naslednji RAZGLAS Na podlagi predpisov Ustave in zakonov FLRJ pozivamo s tem zadnjič vsakega državljana, ki ima ima kakršno koli občeljudsko imetje, pa ga do danes ni prijavil oblastem, oziroma ima tako imetje brez dovoljenja oblasti, da to imetje najpozneje do 31. januarja 1947 prijavi v celoti mestnim, oziroma krajevnim ljudskim odborom. • Proti onemu, ki tega ne bo storil, bo brezpogojno uvedeno kazensko postopanje. Vsi mestni in krajevni ljudski odbori so dolžni na svojem območju voditi najstrožjo kontrolo nad občeljudskem premoženjem, zlasti ugotoviti vse primere samovoljnega prilaščanja, ter proti krivcem postopati strogo po zakonu. URADNI LIST LJt?DSKE REPUBLIKE SLOVENIJE z dne 11. decembra St. 77 ima1 naslednjo, vse4 bino: 281. Odločba o prehodu tvrdke Tekstilna tovarna Vlaj & Ko., Ljubljana v državno last oz. likvidacijo. — 282. Odločba o prehodu tvrdke »Platno«, domača Ianpna industrija (prej Siegel in drug), Ljubljana, v državno last oz. v likvidacijo. — 283. Pravilnik o spremembi tin dopolnitvi pravilnika* o povračilu stroškov za službena potovanja in selitve uslužbencev. * TU 1207 DNEVNE VESTI Študentski pevski zbor ljubljanske univerze priredi v ponedeljek, 16. t. m. ob 20 koncert v veliki Unionski dvorani. Mešani zbor 80 članov vodi zborovodja ^ov. Radovan Gobec. Spored obsega 18 pesmi pod geslom »Skozi borbo, trpljenje, za bratstvo, edinstvo in z delom, obnovo v boljše življenje«. Vstopnice 60 predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. pbve*no predavanje za vse bolni-čarje :n bolničarke Rde&egra križa iz četrti Tabor, ki so sedaj dovršili tečaj — in za one bolničarje in bolničarke, ki že imajo legitimacije, se vrši v. ponedeljek 16. t. m. ob 19.30 v naljanski'. gimnaziji I. nadstropja, učilnica 7a' »Madame Bul- >La Bolieme«. Iz fitata »Suhe Bator< PREG AR JE V, BRKINIH 11.162 prostovoljnih ur za obnovo V trimesečnem tekmovanju za priključitev k Jugoslaviji so delavci in zidarji v Pregarjih napravili za obnovo 7765, mladina 1920, AFŽ 765 an pionirji 712 prostovoljnih ur. Skupna vrednost opravljenega prostovoljnega dela znaša nqd pol milijona lir. Zlasti so se izkazali pionirji, ki so poleg prostovoljnega dela dvignili znanje v šoli, tedensko menjali stenčas, IllllgllllliiUlllll# uiiiiiw^iiiiniiini)iii%ai^mii^wi^iiiiWWiii»>HlB^I^ ustanovili pionirski pevski zbor, nabrali 27 kg bukovega žira in' imeli več kulturnih prireditev. S šolami v Sloveniji stalno dopisujejo. • j Prosvetno društvo j© ustanovilo literarne veče.re, kjer posebno mladina spo- , xnava lepoto slovenske literature; na čitalnih večerih pa staro in mlado čita naše dnevno časopisje in zasleduje politično in gospodarsko življenje 'po svetu. . Ti večeri, kiL so v šoli in po kmečkih hišah, so dobro obiskani. Ljudstvo se rado udejstvuje v kulturnem in pro- -svetnem življenju, saj po dolgih letih ■ zatiranja lahko zopet svobodno uporablja sv^jo materinščino. L. Svjerdlin v glavni vlogi v iilmu »Suhe Bator«. ..................... SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI Drama Torek, 17. ob 19.30: »0’Neill: »Ana Christie« Red Torek. Opera Torek, 17. ob 19.30: Puccini:. terfly«. Red D. 'Sreda, 18. ob 19.30:,.Puccini: Red Sreda. ' V MARIBORU Torek, 17. ob 19.30: Žižek: »Miklova Zala«-Red B. V CELJU Gostovanje v Šoštanju Sreda. 18. 12. ob 20: Fodor: »Matura«. Vstopnice od din 20 navzdol v predprodaj' ' trgovini Senica. V PTUJU Ponedeljek 16. 12. ob 20: Cankar: »Kralj na Betajnovi*. Slavnostna predstava v zvezi z obletnico Cankarjeve smrti. V vlogab Kantorja in Maksa gostujota člana ljubljanske Drame Kovič Pavle in Skrbinš?k Vladimir.' Cene običajne. RADIO Ljtibljana, Maribor In Slov Primorje 569 m 449 n> DNEVNI SPORED ZA PONIOD. 16. XII- 6 Veselo na delo — 6.15 Napoved Časa« vesti in pregled sporeda —. <5.30 Zgodnji ju-tranji koncert — 6.45 Lahka glasba, mali* oglasi in objave — 7—8 Pisan spored na ploščah, vmes isa.ne v teh iiavoU-ili 1'. ter je njih uporaba obvezna tudi za okraf ne izvršilne oclbora Zato opozarjamo, da naj si ne nabavljajo sami drugih, ker bi s tem napravili večjo materialno škodo in zmedo v poslovanju. — Oddelek za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti pri predsedstvu vlade LRS. MALI OGLASI NAŠLI STA SE dve odeji za konjske komate na cesti Sv. Križ—Litija. Dobita se pri A. Potisek, avtopostaja Štorovje. ' (4585) BENCINSKI MOTOR 8 KS, primeren za državno podjetje ali gospodarstvo, prodam. - Kupim pa ležeč bencinski motor 5 KS. Mikič Alojz, Slatna 4, Begunje. (153 K) - Vremenska napoved za ponedeljek, 16. decembra: Po večini obiačno. pričakovati je nekaj snežnih padavin Še ne-kbliko hladneje. V prihodnjem tednu bo temperatura pod ničlo, nekaj snega je pričakovati v ponedeljek. V drugi polovic: tedna bo močno snežilo, zlasti 20. in 21. Ponesrečena špekulacija Pred nekaj dnevi je prišel k meni Štefan Pogačar, ki sem se seznanil z njim -'■še pred vojno, tam nekje na Štajerskem. Poiskal me je bil že pred dobrim letom. Bil je silno ginjen, ko me je zagledal živega in zdravega. Povabil me je na kozarec vina in celo za klobase je dal, čeprav si takrat mesne izdelke težko dobil. Na moje vprašanje, s čim se preživlja, mi je razodel, da je brezposeln, toda da kdaj pa kdaj prekupi kak kilogram masla, kak meter drv in kaj podobnega, pa se preživi. Poklic brezposelnega je obdržal še do danes in videti je, da se mu ne godi preveč slabo, zakaj v obraz je rdeč, debel in oblečen je spodobno, da me je* kar sram moje ponošene obleke, kadar me na cesti ustavi. Tisti dan je bil zelo razburjen. V obraz je gorel in bal sem se, da ga bo zadela kap. s »Saj bodo spravili človeka čisto na ^ nič, obleko bodo slekli s tebe,« se^ je razburjal, da sem bil v veliki zadregi in nisem vedel, kaj bi. Zmedeno^ sem^ ogledoval svojo ponošeno obleko in reči moram, da si nisem delal hudih skrbi, če jo zgubim. Štefan pa se je razburjal še naprej. -le prvič so nam slekli skoraj kožo s telesa. Z zamenjavo denarja so nas pošteno lopnili. Koliko pa sem dobil za tiste lire? Nič ne rečem, če so bogate malo pfištrknili. Toda na siromake bi morali gledati. Mene ne bi smeli tako . . . Ti veš, kako je bilo z brezposelnimi med vojno. Vsako paro sem moral prislužiti s krvavimi žulji. Pa so me s tisto zamenjavo Jdjtib temu prištrknili za kakih trideset tisoč, če še ne več. No, pa za to se še ne fei toliko razburjal. V tej vojni je visak nekaj žrtvoval, naj pa še jaz dam tistih trideset tisoč, fčeprav sem brezposeln. Toda komaj sem malo pozabil na tisto zgubo, komaj sem si malo opomogel, že pride nov udarec, že- ti pridejo z novo zamenjavo denarja.« »S 'kako zamenjavo?« sem se začudil in ga debelo pogledal. »Ha, ha,« se je zasmejal, »ali je tudi tebe prizadelo? Saj si kir prebledel. Da, zopet bodo denar zamenjavali,« je hitel. »Ves debeli denar bodo zamenjali. Za jurja boš dobil dvesto dinarjev in nič več. Tako bodo spet počili delovnega človeka.« Pomolčal je, potem pa je izvlekel iz žepa listnico in mi jo molil pod nos. »Dvajset jurjev imam,« je pravil žalostno. »To je ves moj denar. Krvavi žulji poldrugega leta. Kaj bom dobil za teh dvajset jurjev? Kar računaj. Štiri tisoč dinarjev. Kako naj s temi živim? Pa tudi to bi še potrpel. Delovnemu človeku denar ni na srcu zrasel. In za obnovo mora vsak nekaj žrtvovali. Tudi jaz sem pripravljen na žrtve. Tod^ kaj bodo rekli, ko bom prišel denar menjat? ,l£je si pa dobil teh dvajset jurjev, če si brezposeln?1 bodo vprašali, ali pa si bodo vsaj mislili. Na prihodnjem množičnem sestanku pa me bodo napadli kot špekulanta in potem v naši ulici in na našem terenu ne bom imel vec miru. Saj veš, kakšni so ljudje. Večina je takih, ki prav nič ne vedo, kaj se pravi, odtrgovati si od ust.« ' Pogledal sem ga izpod čela in srce se mi je smejalo. »Tod te čevelj žuli,« sem si mislil. »Ni ti toliko za to, koliko boš izgubil, bolj te skrbi, kako boš denar zamenjal, da se ljudje na terenu ne bodo razburjali. Ej, tovariš, nimaš samo .dvajset jurj&v, ampak jih imaš bogye kolikokrat po dvajset. Letal boš okrog znancev, da bi z njiiio-vo pomočjo zamenjal denar.« Ko se mi je to posvetilo v glavi, sem bil takoj pripravljen pomagati mu. Kaj hočete, še zmeraj smo slabi,. malo špekulamtske narava je še zmeraj v nas in tudi mene je tistikrat obšel nek špekulantski duh. »Tu pa bi se dalo nekaj zaslužiti,« se mi je utrnilo v mislih. Zakaj v tisto zamenjavo jurja za’ dve sto dinarjev nisem prav nič verjel. Hitro sem preračunal, koliko denarja imam. Bilo je še v začetku meseca in še iz prejšnjih mesecev sem imel nekaj pri-hranjenega za drva, da nas pozimi ne bo zeblo. Preračunal sem, da imam skoraj pet tisoč dinarjev.' Če mu dam štirideset stotakov, dobim dvajset jurjpv. Potem si kupim radio. V neki izložbi v Frančiškanski -ulici sem jih videl ra^ stavljene. Na enem je bila cena 12.000 dinarjev. Tisti mi je kil najbolj všeč. To bo žena -gledala^ ko ji za božič prinesem radio. Že leta in leta sanja o njem. Mnogokrat mi je že rekla: .Varčujva, da si prihraniva za radio. Lahko bi tudi rekla: .Varčujva, da si prihraniva za grad,' zakaj dosegla bi isti rezultat. Kar sva z varčevanjem prihranila, je šlo potem za drva, za čevlje in za obleko. Radio pa jfe za najine želje bil grad, grad v oblakih. Koliko pa smo zaslužili v prejšnjih letih? Srečen tisti, ki ni lezel v dolgove. Zdaj bom pa tkar naenkrat prinesel domov radio, radio za dvanajst stisoč dinarjev, petccven. Žena bo pogorela od veselja.« Te misli so me tako prevzele, da sem takoj segel v žep po listnico. S ta-jinstvenim obrazom sem mu odštel za štiri tisoč saihih stotakov. Razumel sem ga, da misli, da bodo zamenjavali samo tisočake in da mi bo Štefan za stotake .pripravljen že danes dati svoje jurje. Treba pa je bilo to zamenjavo napraviti čim prej, da si Štefan ne premisli, ker — kot sem že rekel — v -tisto zamenjavo nisem prav nič verjel. Ko sem denar odšteval, so mi roke drhtele, pa ne zaradi štiri tisoč, ki sem jih dal, temveč zaradi onih -dvajset, ki jih bom dobil. Rekel pa nisem nič, zakaj pri takih kupčijah je le najboljše molčati. Tudi Štefan ni nič rekel, temveč mi je brez besed 'začel naštevati svoj denar. Pa ni našteval jurje, temveč same nove bankovce po dvajset dinarjev. Ko je štel, so tudi njemu drhtele roke. Naštel mi jih je štirideset, nič več kot štirideset. In ko mi jih je naštel, je mirno pograbil moje stotake, jih spravil v listnico im takoj vstal, da gre. Sprva sem bil tako osupel, da nisem našel nobenih besed. Ko je bil že na vratih, sem šele planil za njim. »Hudiča, mi ja ne boš dal za štiri tisoč dinarjev samo, teh štirideset bankovcev po dvajset dinarjev*« se je iztrgalo iz mene. Obrnil se je. »Koliko pa1 bi hotel imeti?« me je vprašal in zdelo se mi je> da je pripravljen pogajati se. »Mislil sem, da hočeš zamenjati tistih dvajset jurjev,« sem zajecljal in prlzI}ati moram, da je takrat meni s'*’'a , v glavo, čeprav sem navadno hled,^ da me vsi znanci sprašujejo, če sem kaj bolan. Zdaj je bilo njega samo začudenje in •osuplost. Kot bi mu jaz pričel praviti o zamenjavi denarja in kot bi jaz toži! njemu zaradi tistih dvajsetih jurjev in ne on meni. »Dvajset jurjev' za štiri tisoč dinarjev, kaj si znorel,« se je skoraj zadrl nad mano. Pa je takoj spoznal, da se mu je zapeklo. »Ne, s takimi kupčijami se jaz ne pečam,« je rekel mirneje »Kaj pa( misliš o meni? In kaj bi rekli ljudje na terenu, če bi 'zvedeli. Takoj bi natolcevali: Ni imel samo teh dvajset jurjev, temveč'jih je imel bogve kolikokrat po dvajset, pa so mu jih znanci zamenjali. Ne, jaz bom že utrpel to izgubo. Tebi pa sem hotel pomagati, samo rebi, ker se poznava že dolgo let in vem, da bi ti bilo nerodnoi bi te zaradi zamenjave ljudje obirali na množičnih sestankih. Saj veš, kakšni so danes ljudje. Če hočeš, ti dam še štirideset bankovcev. Bom pa sam utrpel tisto izgubo, saj pri maslu in drvih sem pa tja še kaj zaslužim.« Ne, tudi na to nisem hotel pristati in mi je s klavrnimi obrazom naštel- nazaj moje stotake. Tudi moj obraz ni bil nič manj .klavrn. Nisva vedela, kaj bi druj.1 drugemu rekla in obema je bilo nerodno Potem pa se je Štefan spomnil in me povabil na kozarec vina. Da se ne spla-ča_varčevati, ker bodo itak kožo slekli s človeka, je dejal. Ni mi bilo do pi*če, ker me je preveč pekla izpodletela kupčija. Ko sem ostal sam, sem še dolgo preklinjal Štefana in samega sebe. dezilo me je, da sem mu tako hitro šel na ^ed in razgalil pred njim .svojo špekulantsko naravo. In pa: človek je vedno slabe volje če se prebudi iz lepih sanj. Tako ser se veselil radia, pa bo zame še vedn' grad v oblakih. Kg. Glavni urednik: Ivan Bratko, Ljubljana, Kopitarjeva 6. Naslov uredništva, uprave in tiskarne »Ljudske pravice«: Ljubljana, Kopitarjeva 6. Telefon 23-61 do 23-65 Štev. ček. računa 16.690, — Telef. štev. za naročnino »Ljudske pravice« 30-30 Miklošičeva cesta 5. — Telefonska številka oglasnega oddelka 36-85.